GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINE PTUJ • LETO XVII. • ŠTEVILKA 3 • SEPTEMBER 1993 200 LET TISKARSTVA NA PTUJU K prelomnicam, ki so človeštvu spremenile življenje, prav gotovo spada izum tiska. Zatorej ni čudno, da so tiskarstvo imenovali tiskarska umetnost. JOHANN GUTENBERG, začetnik evropskega tiskarstva M TISKARSKI GRB led obrtmi je imelo tiskarstvo vedno poseben položaj, pa naj je šlo za odmerjanje davka, zaposlovanje delavcev ali nadzor nad to dejavnostjo. Oblast je kmalu spoznala vsestransko moč tiskarske umetnosti. Knjiga, do izuma premičnih tiskarskih črk izključno privilegirana zadeva bogatih, je nenadoma postala dostopna tudi srednje in slabše situiranim. Do tedaj odrinjeni sloji niso imeli možnosti stikov s pisano besedo, saj je le-ta do takrat bivala po večini v samostanskih skriptorijih, cerkvenih uradih, cesarskih in dvornih pisarnah. Z4zumom tiska pa dobijo tudi ti možnost, da se izobražujejo, da se izenačijo s prej privi-/ fegiraoimi in postanejo tvorni, kritičnejši ter predvsem informirani člani družbe. KRAJŠI ZGODOVINSKI PREGLED NLjveč uspehov v razvoju tiskarske tehnike so prav gotovo dosegli na Kitajskem, kjer je že leta 105 Tsai Lun iznašel postopek za izdelavo papirja, Kitajci so skrivnost izdelave pa-*' pirja dobro čuvali. Že v prvih stoletjih našega štetja so odti-skovali z napisnih kamnov, ki so jih prevlekli s tušem (najbolj znani odtis: šest konfucijskih kanonskih del). Kamen, ki ga je bilo težko obdelati kot odti-skovaino predlogo, je zamenjal les. Postopek za lesorezni blok-tisk je tekel takole: besedilo so s tušem napisali na papir in ga položili na gladko leseno ploščo. Ko so ga sneli s plošče, je na njej ostal odtis zrcalne slike besedila. Nato so izrezali mesta, ki bi morala ostati bela, izbočena mesta pa so prebarvali. Na tako dobljeno matrico so položili papir, ki je vpil barvo in dobili so pozitiv odtisa. Tehnika lesoreznega bloktiska je v času od 10. - 13. stol. na Kitajskem doživela pravi razcvet. Johanna Gutenberga, roj. ok. 1400 v Mainzu, imamo za začetnika evropskega tiskarstva. Za svoje poskuse je najprej izdelal premične lesene črke. Epohalno spremembo v dotedanjem načinu odtisko-vanja s tamponom ali krtačo pa prinese njegova lesena ti-skalnica ter kasneje izpopolnjen postopek za ulivanje tiskarskih črk. Leta 1455 je Johann Guten-berg v Mainzu tiskal prvo knjigo s premičnimi črkami, to je bila 42-vrstična Biblija. Izšla je v 180-ih izvodih, pet od teh je bilo odtisnjenih jia pergament, ostali na papir. Če je ročno prepisana biblija stala vinograd in je bila dostopna le najbogatejšim, pomeni ta tiskana knjiga ločnico, ki je odprla pot do knjige velikemu številu ljudi. Že ob koncu 15. stoletja so delovale tiskarne v 260-ih mestih Evrope. Tudi prvi slovenski tiskani knjigi iz leta 1550, Trubarjev Abecednik in Katekizem, ter večino knjig slovenskih protestantov so natisnili tiskarji na tujem. Slovenci smo stopili v zgodovino tiskarstva z veliko zamudo. Od revolucionarnega Gu-tenbergovega odkritja je preteklo več kot 130 let, ko je v Ljubljani 1575. pričela pri Janžu Mandelcu delovati prva tiskar- na. Pa še za Mandelca ne vemo natančno, od kod je prišel. Menda ga je v Ljubljano od nekod iz Nemčije poslal sam Primož Trubar. Tiskarna je že v prvem letu svojega delovanja tiskala predvsem latinska dela. Od slovenskih je bil 1575. natisnjen svetopisemski prevod Jezus Si-rah Jurija Dalmatina. Ko je Dalmatin končal svoj prevod Biblije, je Mandelc od deželnega vi-cedoma želel dobiti dovoljenje za tisk tako zahtevnega dela, kot je bilo sv. pismo. Revizijska komisija je tiskanje prepovedala, piko na i pa je dal rezultat akcije ljubljanskega nadškofa, ki je interveniral pri nadvojvodu Karlu. Ta je z dekretom 1581. prepovedal tiskanje Biblije v Ljubljani oziroma na Kranjskem nasploh, tiskarja Mandelca pa izgnal iz avstrijskih dežel. Na Slovenskem je tedaj nastopila tiskarska praznina, ki je trajala do sredine druge polovice 17. stol. Znanana je Valvazorjeva grafična delavnica in bakrorezni-ca, ki jo je 1678. uredil na Bo-genšperku in v kateri je pripravil gradivo za Slavo vojvodine Kranjske. ČAS PRVE TISKARNE NA PTUJU v Cas, v katerem je na Ptuju nastala prva tiskarna, je čas, ko se je mesto prebujalo iz svoje nacionalne dremavosti. Med buditelji, slovstvenimi in humanističnimi delavci naj omenim samo tiste, brez katerih se kolo zgodovine ne bi zavtrelo tako, kot se je. To so bili: ptujski nadžupnik Gregor Jožef Plohl, Leopold Volkmer, kapucin Gebronšek in naš najplodo-vitejši in največji historiograf, Simon Povoden. Ptuj je imel že pred pričetkom delovanja prve tiskarne nekaj mojstrov knjigoveške obrti. Ker so kupovali knjige, tiskane v polah, in si jih je dal lastnik svojemu žepu primerno zvezati ter opremiti, so imeli knjigovezi zadosti dela. V popisu prebivalcev mesta Ptuja iz leta 1754 najdemo dva knjigoveza: Jakoba Reitterja in Con-stantio Deckh. Najbrž je bil Ptuj dovolj zanimiv, da je vanj za kratek čas zaneslo tudi odličnega tiskarja Franca Antona Schiitza, ki ga imamo za ustanovitelja kar treh tiskam na slovenskem Štajerskem: ptujske, celjske in mariborske. Na portretu, ki ga hrani Pokrajinski muzej Maribor je naslikan odločen mož, ki je svoje cilje prav gotovo dosegel. Na svoj umetniški poltretje prilepil v lastni tiskarni v frakturi natiskan listič s svojim življenjepisom. Tudi s tem je pokazal, da je bil vdan tiskarski umetnosti. “Jaz, Franz Schiitz, sem bil rojen na Koroškem 4. septembra 1753. Z dvanajstimi leti sem se pričel učiti za tiskarja. Moja učna doba je trajala polnih sedem let. V letu 1771 sem še kot "subjekt" pomagal urediti prvo nemško tiskarno v Lvovu na Poljskem. Leta 1788 sem že kot faktor pričel iz Ljubljane urejati prvo tiskarno v Celju. Odprl sem jo 1791, ter jo leta 1792 prenesel na Ptuj, kjer sem ostal tri leta. 1795. sem še enkrat uredil tiskarno, tokrat prvo za Maribor in zadnjo zame. Portretiral me je gospod Fridrich Daber, 23. septembra 1806, v mojem 54 letu starosti." Iz Schutzovega ptujskega obdobja sta znana dva slovenska in en kajkavski tisk: Hitra inu glatka pot (četrta izdaja je izšla leta 1793), Volkmerjev Te Deum laudamus, ki je izšel leta 1795, ter knjižica v kaj-kavščini, Nebezki paztir pogu-blylenu ovczu ische, ki jo je napisal kapucin Gregur Malevac, rojen v Vinici. “Vu Optuju pri Ferenczu Schiitzu" so jo natisnili istega leta kot Volkmerjev Te deum laudamus. Iz konca 18. st. se je ohranil lesorez z upodobitvijo mesta Ptuja z južne strani. Izvirnik žal ni ohranjen, pač pa seje kopija le-tega po Schutzevi zaslugi znašla tudi na učnem potnem pismu, ki je bilo 1.1801 napisano v Slovenski Bistrici. Schiitz se je verjetno preselil iz Ptuja proti koncu leta 1795. V Mariboru je imel svojo tiskarno v prvem nadstropju hiše na ogalu Glavnega trga in Dravske, št. 189 (danes Velike kavarne). Opis tiskarske opreme nam je znan iz Maribora, najbrž pa so bili leseni tiskarski stroji še tisti, ki jih je imel na Ptuju. TISKARJI OD 1800 DO 1852 V literaturi najdemo podatek, da Ptuj po odhodu Schiitza skoraj 60 let ni imel tiskarne. Leta 1878. je Ptuj dobil časopis, ki je izhajal enkraT na teden, Pettauer VVochenblatt. Izdajal in tiskal ga je Jakob Schon. O tiskarni Schon vemo malo. O njem največ povedo njegova reklamna ponudba, objavljena v VVochenblattu, in različne notice, ki so izhajale v prvih številkah časopisa. TISKARNA W. BLANKE ^A^ilhelm Blanke starejši, ustanovitelj tiskarne Blanke, je bil rojen 1824. v Rostocku. Kot knjigoveški pomočnik - vandra-vec je prišel iz Nemčije s Carlom Schmidtom in Steudtejem na Ptuj leta 1852. Tukaj seje ustalil in se poročil z Jožefino Mock, hčerko usnjarja iz Lipnice. Z ženo sta odprla trgovinico s knjigami in papirjem. Posli so dobro cveteli. O tem, da je imel Blanke svojo knjigoveško in tiskarsko delavnico leta 1881 na ogalu Florijanovega trga in ozke ulice, ki danes vodi proti cerkvenim stopnicam, izvemo iz nekoliko abotnega spisa, ohranjenega v Mestni občini Ptuj. Ko je stari Blanke še živel, je že pričel upravljati domačo tiskarno in knjigarno njegov sin VVilhelm Paul (roj. 30. 1. 1862, Ptuj, + 30. 1. 1925, Ptuj). V desetletnem obdobju, ko sta tiskarno vodila njen ustanovitelj in sin VVILHELM BLANKE St. (1824-1899) ustanovitelj tiskarne, ki jo je imela družina Blanke na Ptuju do leta 1945 Viljem, jo lahko označimo za družinsko podjetje. Mladi Viljem je pri Okrajnem glavarstvu že v letu 1888 prosil za obrtno dovoljenje (izdano 24. maja 1888, št 2793) za prodajo molitvenikov, koledarjev in ljudskih knjig za okraj Ptuj, s čimer je samo razširil očetovo obrt. Tiskarna je bila znana in je slovela po kvalitetnih tiskih. Prva razglednica, ki so jo natisnili v tiskarni Blanke, je izšla leta 1895. Večino jih je sam založil in natisnil v lastni tiskarni. Kot član Tujsko prometnega in olepševalnega društva ter Muzejskega društva si je prizadeval, da Ptuj ni zaostajal za ostalimi mesti. Tako je v njegovi založbi izšel zelo kvaliteten turistični vodič Josefa Felsnerja, Pettau und seine Umgebung, z ilustracijami Alojza Kasimirja. Od leta 1919 do 1922 so pri Blankeju tiskali tudi Ptujski list, politično-gospodarski tednik. Leta 1925 je Viljem Blanke umrl. Tiskarno in knjigoveznico, stroje, prodajalno s papirjem in hišo na Slovenskem trgu 6 je podedoval sin Herbert Blanke. Najbrž je tudi Hitlerjev Mein Kampf, ki so ga dobili za poročno darilo vsi mladoporočenci, delo tiskarne Blanke. Knjiga ima na platnicah mestni grb, na notranjem listu pa je posvetilo županstva. Leta 1919 so slovenski nacionalni krogi odprli konkurenčno knjigarno Cirilove tiskarne, ustanovljena pa je bila tudi tiskarna Šuler. Obe so ot-vorili z očitnim namenom, da onemogočijo obstoj njegovega podjetja. Po vojni je bilo imetje tiskarne Blanke z avnojskim odlokom zaplenjeno. Hiša je postala last splošnega ljudskega premoženja, s katerim je upravljal Mestni ljudski odbor. Blago knjigarne je v decembru leta 1945 prevzela Narodna imo-vina v Ptuju, le-ta pa ga je takoj predala odseku za trgovino in preskrbo. Tiskarske stroje so odmontirali in odpeljali v Makedonijo. Med letoma 1924 in 1941 je s prekinitvijo v letih 1932 -1935 (ko jo ponovno obnovi Šuler) na Ptuju delovala tudi manjša zasebna tiskarna. Bila je last Alojza Šulerja, roj. 22. 7. 1895 v Grižah pri Celju. Šulerju je ministrstvo trgovine in industrije, odd. v Ljubljani, 23. maja 1924 podelilo tiskarsko koncesijo za delavnico, ki jo je imel na Ptuju na Vrazovem trgu 2. Svojo delavnico je najprej prenesel v Panonsko ul. 5 (stavba med vojno porušene Velike kasarne). V letu 1926 je Ptujska tiskarna rz.o.z. zaprosila pri sreskem poglavarju za koncesijo za izvrševanje tiskarske in litografske obrti s sedežem v Panonski ulici 5. Tiskarna bi lahko delovala, saj je Šuler prostovoljno odložil svojo koncesijo pod pogojem, da se koncesijo podelijo Ptujski tiskarni. Mestni svet je o prošnji razpravljal 27. 9. 1926 ter jo ugodno rešil. V ČASU OKUPACIJE Pravo, večjo tehniko so ustanovili februarja 1944 v Mure-tincih, v hiši Julijane Čuš. Razmnoževalni stroj je priskrbel Karl Šober iz Moškanjcev. Franc Belšak -Simon je organiziral razpečavanje tiska. Največ težav je nedvomno povzročala nabava materiala. Zbirali so ga različni ljudje, ki so bili pripravljeni pomagati odporniškemu gibanju. Tehnika ni bila nikoli odkrita, s Ptujskega polja so jo prenesli v Stogovce. Tehnika Lacko je pričela delovati septembra 1944. Bila je dobro organizirana. Po osvoboditvi se je ta tehnika preselila v Ptuj, v prostore tiskarne Blanke, kjer je nadaljevala z delom. PTUJSKO TISKARSTVO PO VOJNI__________________ Celih devet let po vojni na Ptuju nismo imeli tiskarne. Ker sta obe tiskarni ostali brez strojev, tiskarske tradicije ni bilo mogoče obnoviti v kratkem času. Večino ptujskih publikacij in časopis Ptujski tednik so tiskali v Mariborski tiskarni. To je povzročalo pripravljalcem gradiva veliko težav. Slabe komunikacije so bile krive za velike časovne zamude, in večje finančne stroške. Ves severovzhodni del Štajerske s Prekmurjem je imel samo Mariborsko tiskarno, Murska Sobota pa jo je dobila 1. maja 1954. Ob-murska tiskarna je bila med najmodernejšimi, saj so zanjo uvozili stroje iz inozemstva. PTUJSKA TISKARNA OD USTANOVITVE DO DANES V STARIH PROSTORIH BLANKEJEVE TISKARNE ^Jdločba za ustanovitev podjetja Ptujska tiskarna v izgrad- nji, s sedežem na Slovenskem trgu 9, je bila na podlagi sklepa, ki sta ga sprejela Okrajni zbor in Zbor proizvajalcev, izdana 1. julija 1954. V odločbi je bilo določeno, da se mora Ptujska tiskarna konstituirati do 1. 10. 1954. Opremo in njeno kvaliteto je dobro opisal Bogo Veber, dolgoletni tehnični vodja tiskarne: “Sedanja Ptujska tiskarna ob ustanovitvi ni bila deležna prav nobene dediščine svojih ptujskih prejšnjic. Njeni prvi stroji so bili nabavljeni v Beogradu in Zagrebu; bili so to stari, skoraj dotrajani tiskarski in knjigoveški stroji, ki so jih tamkajšnja podjetja izločila iz obratovanja." Tiskarna je kupila: rabljen zaklopni tiskarski stroj Liberty, rabljen zaklopni stroj, tiskarski stroj Frankental, rabljen avto- V PROSTORIH V JADRANSKI ULICI matski tiskarski stroj Planeta, dva rabljena ročna rezalna stroja, rabljene škarje za rezanje lepenke, rabljen stroj za per-foriranje, malo ročno knjigo-veško stiskalnico, dva lesena regala s črkovnjaki, nekaj stavnega gradiva in skladiščne opreme. Od ustanovitve do 1. novembra 1955 je bilo podjetje v fazi izgradnje, s 1. novembrom pa je začelo poskusno delati. Z manjšimi krediti so v letu 1956 kupili šivalni stroj na žico, stroj za izsekovanje, obnovili pa so tudi del električne napeljave. Tako je leta 1956 že nastal prvi tisk, to je bil Almanah ptujskih akademikov. Zanimivost tega časa je bil ročno stavljen časopisa Glas Loške doline, bilten Rudnika Mežica in preko 100 strani for- mata A5 brošure Seleče pčela-renje. Prostori na Slovenskem trgu, ki jih je tiskarna prevzela od stare firme Blanke kmalu niso ustrezali nobenim normativom več. TISKARNA V JADRANSKI ULICI Preselitev Ptujske tiskarne (meseca novembra 1958) v nove prostore v Jadranski ulici 17 predstavlja mejnik v njenem poslovanju. Prostor nekdanjega skladišča bivšega lastnika Tam-ma so adaptirali, dela so bila končana 1. novembra 1958. Na seji Občinskega ljudskega odbora Ptuj so leta 1962 sprejeli sklep o pripojitvi Tednika Ptujski tiskarni. S tem datumom je pripojeno podjetje ne- halo obstajati. Novo podjetje je dobilo ime Časopisno podjetje “Ptujski tisk”. Sedež je imelo v Ptuju, v Jadranski ulici. Predmet poslovanja podjetja pa je bilo izdajanje časopisa Tednik. Združitev ni nikoli zaživela, neskladja so se povečevala in obe stranki sta dosegli, da se jima dovoli, da se Tednik ponovno odcepi, tiskarna pa ostane Ptujska tiskarna s staro registracijo. Tiskali so prve velike serije vinskih etiket za Kmetijski kombinat Ptuj, Obrat Slovenske gorice Ptuj. Tiskarna se je preusmerila v tiskanje nalepk, tovarniških glasil, brošur, ki so jih izdajale šole.Tiskali so tudi poplavo samoupravnih aktov, ki so jih podjetja morala imeti. V obdobju od 1964 do 1976 pa so svoj strojni park temeljito izboljšali, kar kaže seznam kupljene, večinoma nove opreme: stroj za šivanje blokov Standard, stroj za luknjanje in obrezovanje oglov, polavtomatski rezalni stroj Maxima MH 80, stroj za suho brušenje nožev, tiskarski stroj Heidelberg cilinder, polavtomatski rezalni stroj Perfecta, rabljen stavni stroj Linotype, zaklopni avtomatski tiskarski stroj Heidelberg z napravo za tisk s folije, dva avtomatska zaklopna tiskarska stroja znamke Grafo-press, stroj za rezannje lepenke, dostavni avto Zastava 750 furgon, stavni stroj (ruski mik-ser) dvokrovnik, kotel za topljenje legure, dva avtomatska tiskarska stroja znamke Fuji, japonske proizvodnje, rabljen in generalno popravljen dvobarvni avtomatski stroj Heidelberg, cilinder, rabljen, generalno popravljen avtomatski zaklopni stroj Heidelberg, dostavni avto Citroen, rabljen, generalno popravljen stavni stroj Li-notype, polavtomatski rezalni stroj Perfecta. ZDRUŽITEV S PERUTNINO Leta 1977 je prišlo do prvih pobud za združitev Perutnine Ptuj in Ptujske tiskarne.Obe podjetji sta razmišljali o proizvodnji kartonske embalaže: za Perutnino bi bila to dopolnilna dejavnost, embalažo pa bi tiskali v Ptujski tiskarni. Obe podjetji sta načrtovali gradnjo novih prostorov, tiskarna pa je želela posodobiti še svojo opremo. Najbolj racionalno rešitev so videli v pripojitvi Ptujske tiskarne Perutnini Ptuj. Tako bi Ptujska tiskarna, združena v Mesokombinatu Perutnina Ptuj, pridobila skladišče, sredstva, ki bi jih drugače porabila za prostorske rešitve, pa je lahko prekanalizi-rala v modernejše stroje. Perutnina je potrebovala vedno več kartonske embalaže. Izdelovanje le-te je bilo perspektivno: ne samo zaradi Perutnine, temveč tudi zaradi potreb na širšem domačem in tujem tržišču. Do dejanske združitve obeh podjetij je prišlo na referendumu, 6. 12. 1977. NOVA TISKARNA NA BREGU Za proizvodnjo kartonske embalaže je tiskarna potrebovala nove prostore. Ukleščena je bila v starem mestnem jedru in možnosti za širitev ni bilo. Gradis, TOZD Gradnje Ptuj, je prevzel delo in že v letu 1980 pričel s pripravljalnimi deli. Celo leto 1981 so gradbena dela potekala več ali manj v predvidenih rokih. Objekt je bil zgrajen in dokončan z zamudo, tako da je bil tehnični prevzem 24. novembra 1981. Tiskarna je imela po novem 720 m2 proizvodnih prostorov za tiskarno in prav toliko za karto-nažo, manjše, priročno skladišče na 90-ih m2, 500 m2 glavnega skladišča, sodobno jedilnico in upravne prostore v prvem nadstropju. Po preselitvi so z razširjenimi možnostmi dela pričeli iskati nove naročnike. Za tisk hranilnih knjižic za razne naročnike so kupili nov, večji stroj za vroči tisk (zlatotisk). Prvi stroj za dvobarvni tisk je tiskarna dobila šele v letu 1983, rezalni stroj s programatorjem pa leta 1985. Za tiskanje večjih formatov so v letu 1986 kupili stroj Adast 515, formata 50 x 35. Za izdelovanje hranilnih knjižic so si v istem letu priskrbeli še stroj za nanos lepila. Rabljen knjigotiskarski stroj, formata 52 x 72 cm, je tiskarna kupila v letu 1987. Zaradi povečanja obsega del v ofset tehniki pa so v istem letu kupili še ofsetni stroj Adast 725 za dvobarvni tisk (za formate 65 x 48 cm). Nova era v tiskarstvu se je pričela s stavljenjem besedil in oblikovanjem tekstov z računalnikom. Zaradi računalnikov, niso več vlagali v strojno opremo za knjigotisk. Ptujska tiskarna je dovolj zgodaj odkrila prednosti in možnosti, ki jih nudijo sodobni, specializirani tiskarski programi. S sprotnim izobraževanjem delavcev, ki morajo hitro slediti spremembam, ki jih prinašajo novi programi, se je tako Ptujska tiskarna prav gotovo približala velikim, sodobnim tiskarnam doma in na tujem. Proizvodni program karto-naže Perutnina nikoili ni realizirala. Zato je proizvodni program tiskarne do leta 1992 zajemal v glavnem izdelovanje hranilnih knjižic, voznih kart, etiket za kozmetično, živilsko in pre- hrambeno industrijo, manjše naklade knjig, brošur, vabil in plakate. Do razpada Jugoslavije je imela tiskatna naročnike iz celotnega področja bivše zvezne države. Po osamosvojitvi Slovenije pa se je preusmerila na slovensko tržišče. S 1.1.1990 je Ptujska tiskarna pričela poslovati kot enovito podjetje Perutnina Ptuj ter tako izgubila status pravne osebe. Pred tiskarno je nova naloga, lastninsko preoblikovanje podjetja. Ako bodo zakonske možnosti kmalu dopustile izločitev Ptujske tiskarne iz družbenega podjetja Perutnina in tistih upravljalcev, ki ji danes krojijo usodo, lahko upamo, da bo mesto Ptuj dobilo spet nazaj samostojno tiskarno, ki se bo upravičeno ponašala z dvestoletno grafično tradicijo, iz katere je izšla. IZDELAVA TISKOVNE FORME NOTRANJOST TISKARNE GAUČ -TISKARSKI KRST Angleški ambasador v Perutnini Ambasador združenega kraljestva Velike Britanije gospod Gordon Mckenzie Johnston je med obiskom v Ptuju 28. julija obiskal tudi naše podjetje. V odsotnosti predsednika podjetja ga je sprejela podpredsednica Nada Krajnc, ki gaje seznanila z organizacijo podjetja, proizvodnimi možnostmi ter tržno situacijo in perspektivami. Po predstavitvi firme in ogledu filma, ki mu je predočil celoviti proizvodni proces podjetja, je visoki gost izrazil zadovoljstvo, da je obiskal podjetje, ki že sodeluje z Anglijo na gospodarskem področju. Ob tem je poudaril, da je Perutnina šele druga, od v Sloveniji obiskanih podjetij, ki z Anglijo že poslovno sodelujejo. Zato je obljubil, da je pripravljen pomagati, če bi v poslovanju nastale kakšne ovire. Izrazil je željo za medsebojno poslovno informiranje. Obisku je prisostvoval tudi gospod Ron Cosgrovv, predstavnik našega kupca v Angliji. Sicer pa so ga spremljali še predstavnik občinskega izvršnega sveta Branko Brumen in drugi gostje. Med dvodnevnim bivanjem v Ptuju je angleški ambasador obiskal še Talum, Kmetijski kombinat, vinsko klet in Terme. Ambasador, gospod Gordon, s premljevalci na sprejemu v Perutnini Starši bodite pozorni - za vašega otroka gre Obveščamo vse delavce, ki še niste dostavili potrdila o šolanju v šolskem letu 1993/94 za svoje otroke, ki so rojeni do leta 1978 in obiskujejo poklicno, srednjo, višjo ali visoko šolo in da so zdravstveno zavarovani preko Perutnine Ptuj, da to čimprej dostavite v kadrovsko službo podjetja. Zraven potrdila prinesite otrokovo zdravstveno izkaznico in enotno matično številko občana, če še ta ni vpisana v zdravstveni izkaznici. Kadrovska služba V______________________/ Poznate svoje pravice? Dragi sodelavci! Še enkrat bi vas radi spomnili na vaše pravice pri kolektivnem zavarovanju, ki ga trenutno plačujete 65,00 SIT od vašega osebnega dohodka. Naše podjetje je sklenilo z Zavarovalnico Maribor d.d. pogodbo o kolektivnem nezgodnem zavarovanju, ki jo obnavlja vsako leto. Nova pogodba o kolektivnem zavarovanju je letos bila sklenjena 17.2. 1993. Zavarovalna premija za vsakega posameznika znaša mesečno 238,(X) SIT, od tega plačujete sami 65,00 SIT, ostalo vam plača podjetje. Na ta znesek imate pravico do nadomestila za čas zdravljenja, če ste utrpeli nezgodo in sicer doma ali na delovnem mestu. To nadomestilo se ne izplača, če imate bolniško za sebe ali za otroka. Na osnovi te police imate pravico do nadomestila za: nezgodno smrt 300.000. 00 SIT invalidnost = 600.000,00 SIT dnevna odškodnina 300,00 SIT smrt zaradi bolezni 150.000. 00 SIT stroške zdravljenja 15.000. 00 SIT. Da pa boste uveljavili navedeno morate predložiti, če ste imeli nezgodo: poškodbeni karton (ki ste ga prejeli pri zdravniku), prijavo nezgode na delu (če ste imeli nezgodo na delu). Navedeno prinesete osebno v knjigovodstvo osebnih dohodkov, kjer bomo izpolnili še prijavo za zavarovalnico. Ostale informacije boste dobili tudi na omenjenem naslovu. Želimo vam čim manj nezgod in lep pozdrav! Knjigovodstvo OD KOT DA BI SE PONOVNO RODILA Naša voznika Karl Kojc in Franc Golob sta doživela vojni ognjeni krst na Masleničkem mostu “Kdor ni doživel ognjenega krsta, ne ve, kaj je resnični strah”, pripovedujeta voznika Franc Golob in Karl Kojc, katerima sta na poti vŠiroki breg kamion zadeli dve granati. Kot pripovedujeta, so se naši vrli fantje po dveh letih vožnje na krizna območja Hrvaške že kar nekam navadili. Napetosti, ki so nastale ob začetku vojne so popustile in premalo so se zavedali dejanske nevamoti, ki še vedno preži. To se je potrdilo 25. avgusta, ko sta peljala za Široki breg blizu Mostarja. Takole pripovedujeta: “Paški most je bil zaprt, zato sva morala čez Maslenico. Ko sva peljala čez most sva opazovala hrvaške vojake na drugi stani, da so nekaj kazali. Nekaj trenutkov za tem pa naju je s kamionom dobesedno dvignilo, ko je prva granata z desne strani zadela v podvozje najine prikolice. Takoj za tem je blizu eksplodirala že druga granata od katere sva dobila točo šrapnelov. Tretja je zgrešila in eksplodirala v kamenju. S prikolico, ki je imela uničeno podvozje sva se mukoma privlekla čez most, tam pa so nama že prišli naproti umproforovci, policija in novinarji. Policaji so ukazali naj nadaljujeva, da ne dobiva še več. Dobesedno privlekla sva se kakšen kilometer in pol, kjer sva našla zaklenjen prostor, da sva lahko parkirala prikolico. Tam sva našla starejšega možaka, ki sva ga naprosila, da popazi na prikolico dokler ne dobiva pomoči za pretovor blaga, midva pa sva s kamionom nadaljeva do Zadra. Od tam sva o dogodku obvestila Perutnino in gospoda Lijano-viča, ki mu je bilo blago namenjeno. On je organiziral prevoznika, ki je okoli devetih zvečer prispel iz Splita. Skupaj smo pohiteli do prikolice in pretovorili blago. Celo neki domačin nam je pomagal. Blizu so bili tudi policaji in vojska, vendar niso pomagali. Očitno jim ni bilo všeč, da smo prišli prekladat. Tudi možak, ki sva ga naprosila naj popazi na prikolico je vedel po- vedati, da so se dobičkarji že prišli pozanimat kaj je v prikolici. Do jutra bi jo zanesljivo izpraznili. Na srečo smo jo odkurili in drugo jutro varno pripeljali vse blago do Širokega brega, kjer jo je kupec prevzel. Tam sva tudi slišala pomenkovanje, da so prejšnji dan streljali na dva Slovenca. Pred nama so namreč streljali na nekega Celjana. To pa sva menda bila edina slovenska kamiona na tem območju. Kdo je streljal je težko trditi, vendar je čudno, da so v kar gostem prometu streljali samo na Slovenca in da promet sploh ni bil ustavljen. Ko so Srbi tolkli Zadar, so večkrat zaprli ves promet za več ur, celo za vso noč, tokrat pa je normalno tekel. Povratek so nama dovolili čez Pag. Na Maslenički most naju namreč ne bi spravili, kajti prestani strah je bil prehud. Kakšen strah je to lahko človek samo doživi, povedati tega ni mogoče. Še ves teden se ga nisva docela otresla. Sedaj sva srečna, da sva se živa vrnila domov. Kot, da bi se ponovno rodila. V Maslenico pa zanesljivo nikoli več!” sta svojo pripoved končala Karl in Franc. l.C. SPREMLJAL SEM DOSTAVO NAŠIH PROIZVODOV POSLOVALNICAM NA VELENJSKI PROGI Kupci o Perutnini Ptuj in dostavi blaga “Moral bi na katero izmed prog z dostavo, pa bi videl kako delajo šoferji”, sem večkrat poslušal po predstavitvi Mirana Štebiha v Perutninarju. Pa sem šel. Odločil sem se za “Velenjsko progo”. Ob polpetih zjutraj 9. septembra sem prisedel Frančeku Čušu in odrdrala sva proti Velenju. “Le kaj si si izbral prav mene, da me bodo sodelavci zafrkavali, tako kot so Štebiha, ko si pisal o njem. Nič ti ne bom rekel”, so bile njegove prve besede. In vendar sva se veliko pogovarjala, saj sva skupaj potovala polnih dvanajst ur in v tem času obiskala 29 poslovalnic od Velenja prek Šoštanja, Mozirja, Nazarja do Šmartnega ob Paki. Seveda je mene zanimalo v glavnem, kaj bodo povedali kupci naših proizvodov. V prvi poslovalnici je moral razložiti pred sedmo uro. “Tu imava čas za kavico, ker v drugih poslovalnicah razlagamo po sedmi, kasneje pa ne bo več časa, ker morava prispeti v Šmartno pred eno uro, sicer mesar odide”, je opozoril takoj na začetku. Poslovalnice so se hitro vrstile druga za drugo, v vsaki pa so bile na magnetofonskem traku zabeležene nove ocene in razmišljanja o Perutnini, ki jih bom strnil v ta sestavek. Pogovarjal sem se s poslovod- ji, če je bila za to možnost, sicer pa s tistimi, ki so blago prevzeli. Vprašanja so bila enaka: mnenje o Perutnini in kakovosti naših proizvodov, o delu komerciale in ocena voznika, ki blago dostavlja. Ocene so bile v glavnem pozitivne, da jih je bilo prijetno poslušati. Vsi so izjemno zadovoljni s sedanjo obliko dostave, s tako imenovano ambulantno dostavo. To jim omogoča, da dobijo vedno sveže blago neposredno iz klavnice. Zelo zadovoljni so, da ni potrebno blaga vnaprej naročati, marveč ga dobijo, kolikor ga potrebujejo. Mnogi se sicer zavedajo, da to povzroča določene težave, saj vsega blaga večkrat ni možno prodati in ga voznik mora vračati v skladišče, ko pa ga naloži manj, mu določeni proizvodi zmanjkajo in kakšni stranki ne more ugoditi. Naslednje, kar jih navdušuje, so male prodajne enote, saj je možno dobiti tudi samo enega piščanca in podobno. Včasih so lahko dobili le cel zaboj in če ga niso mogli prodati, pač niso vzeli nič. Mnogi zelo radi sežejo po piščancih EXTRA, ker jih ocenjujejo kot vrhunsko kakovost. Naši odjemalci navajajo potrošnike tudi na naše proizvode višje stopnje obdelave. Mnogim ustreza, da si gospodinja lahko ogleda izdelek, vi-(Nadaljevanje na 7. strani) (Nadaljevanje s 6. strani) di težo in ceno ter se odloči in vzame ali pa tudi ne. Se pa precej čuti socialno stanje v različnih okoljih, tako ponekod prodajajo najbolje cenejše vrste izdelkov, drugod spet pa več sežejo po kvalitetnejših, čeprav dražjih proizvodih. So pa tudi stvari, ki jih Perutnini zamerijo. V Velenju se zelo jezijo na sindikalno prodajo po podjetjih in drugod. “Ce opravljate tudi vi sindikalno prodajo, si delate medvedjo uslugo. Če bodo tam dobili meso in mesne izdelke, ne bodo prišli k nam, tudi po drugo blago ne, zato bomo prisiljeni prekiniti sodelovanje. Vpraša- propagandne materiale konkurenčnih in drugih firm. Tudi njihovi vozniki, ki sva jih srečevala, so imeli na plaščih povdarjene oznake svojih firm. Delo komercialista, Alojza Tovornika, so poslovodji in lastniki poslovalnic, s katerimi sem se uspel pogovoriti, ugodno ocenili. O vozniku pa sem na vsej poti poslušal same pohvale o njegovi doslednosti, točnosti in pripravljenosti pomagati. Še nekaj izjav posameznikov od tu in tam: — Gospodinje poskušam navaditi na kakovostnejše proizvode PP. Najprej sva razložila na Tržnici v Velenju. Blago prevzema Darko Rednak nje je, če se vam to splača”, je bilo več kje v Velenju slišati. Slišal sem tudi, da so se v Velenju našli nekateri poslovneži, ki hodijo redno po drugorazredno blago celo v našo mesnico na Ptuj in ga kasneje preprodajajo. Na celotnem obiskanem območju pa so pripombe, da so v nekaterih zabojih s trupi samo hrbti, kar se jim ne zdi prav. Menijo tudi, da je pri drobovini preveč vode. Imeli so še nekaj pripomb, da poleti ni dovolj perutničk, zlasti v krajih s šibkejšo kupno močjo. Povsod pa pogrešajo prisotnost reklame v obliki degustacij in akcijskih prodaj. Bilo je tudi slišati, da imajo nekateri komercialisti konkurenčnih firm na voljo tudi vzorčne primerke posameznih proizvodov v obliki reklamnih kartončkov. Resnici na ljubo sem tudi sam večkje videl kape in druge — Jemljem od tistega, ki več da. — Franček je vedno točen. Nikoli ni odpeljal mimo naše mesnice. Če mu je zmanjkalo blaga v četrtek, mi ga je pripeljal v petek zjutraj. — EXTRA piščanca potrošniki zelo pohvalijo. Kupcem pravim, da so to tisti za izvoz. — Včasih sva imela težave, sedaj se že kar razumeva. — Tudi ob peti uri zjutraj je že bil pri meni v Nazarju, če sem potreboval večjo količino. — Tudi pohanega piščanca se kdaj ne bi branili. — Včasih se je treba tudi skregati. To je dobro, če želimo, da se kaj izboljša. — Ne vem koliko šofer zasluži - vendar mu povišajte plačo. — Od vas še nisem dobil slabe robe, zato tudi jemljem le od vas vse tiste proizvode katere dobavljate. — Ne morem reči, da so drugi dostavljalci slabi, vendar boljšega kot je ta še ni bilo. — Tudi s svojim avtom nam je že pripeljal blago. — Vaš šofer mi vedno ustreže s potrebnim blagom, zato tudi jemljem večje količine. Naj bo dovolj naštevanja, dasi bi bilo moč zapisati še marsikaj. Z marsikaterim prijetnim sogovornikom bi želel tudi kaj več pokramljati, vendar me je Franček vedno opozarjal, da morava pred eno uro prispeti v Šmartno. Tudi za malico ni bilo časa. Vsak svoj sendvič sva pospravila kar med vožnjo od stranke do stranke. Dvanajst in petdeset minut je kazala ura, ko sva prispela v Šmartno ob Paki. Prispela sva torej še pravočasno. Od tam dalje ni bilo več tekme s časom, vendar sva si pravo malico — bolje kosilo — lahko privoščila šele okoli druge ure popoldne. Naj za konec navedem, daje Franček Čuš ta dan prevozil 252 km, obiskal 29 poslovalnic in razložil 19 vrst izdelkov v skupni teži 2400 kg. Pri vsaki stranki je moral na kamion, pri večjih odjemalcih tudi večkrat. Razložiti naročeno blago različnih vrst in jih pri večini strank znositi v prostor za sprejem blaga, pobrati embalažo, jo znositi na kamion, izpolniti dokumente in se do- govoriti, kaj bi utegnili potrebovati prihodnjič. Ko sva prispela nazaj, je moral v skladišču klavnice predati ostanek blaga in pripraviti naročilo za naslednji dan, ko je peljal na trboveljsko progo. Koliko dela je to in kako naporno je, ocenite sami. Sam je dejal: “Ne vem kako dolgo bo možno zdržati takšen tempo. Nikakor pa ne dolgo. V kamionu je vročina, pri razkladanju se oznojim, potem pa prenašam prodano blago v hlajene prostore. Zdravstvenih posledic se kar bojim. Pa kaj, stranke moram zadovoljiti, sicer jih zgubim, zgubi pa tudi Perutnina kupca.” Vse to mu vražje rad verjamem! Lojze CAJNKO V poslovalnici Dom Nazarje TP Savinja je blago prevzela Anica Kreft Enaintrideseti mednarodni Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, je bil v času od 21. do 29. avgusta letos, eden najuspešnejših. Kar 1200 razstavljalcev je bilo na njem. Kljub neznosni vročini v prvih dneh sejma in kljub dežju v drugi polovici, si je sejem ogledalo okrog 150.000 obiskovalcev. Naša predstavitev je bila skromna, saj že stari ljudski pregovor pravi “za malo denarja — malo muzike". Kljub temu pa se je na našem razstavnem prostoru ustavilo mnogo ljudi, predvsem iz poslovnih krogov. Naši samostojni komercialisti so si namreč na sejem povabili poslovne partnerje, z njimi vodili poslovne dogovore, skratka, tuje bila prilika povedati si to in ono, vse pa s ciljem obdržati trg, povečati prodajo, pripeljati denar v podjetje. Kljub skromnosti, je udeležba na sejmu upravičena, saj smo mnogim dokazali, da kljub neprijaznim časom še vedno živimo, skrbimo za raznovrstnost in proizvodnjo zdrave prehrane. Kakovost naših proizvodov potrjujejo tudi tri medalje, ki smo jih prejeli na sejmu; zlato medaljo za piščančji cordon bleu, srebrno za zlate piščančje medaljone in srebro za piščančji file po kijevsko. Čimprej bi bilo potrebno poskrbeti in izdelati svoj paviljon, ki bi bil poplačan najkasneje na dveh sejmih, saj so stroški najemnine previsoki. Mnogi obiskovalci sejma so tudi kupili katerega od naših proizvodov Prav tako bi bilo potrebno nabaviti opremo (vitrine, friteze, itd.) samo za sejemske prireditve, saj nam stara in izposojena oprema kazi podobo hiše. V nedeljo, 19. septembra so zaprli jesenski Zagrebški velesejem. Na njem se je predstavila Perutnina Zagreb z našimi izdelki. T c Za strežbo so skrbeli: Srečko Erjavec, Brigita Krajnc in Suzana Horvat Poslovni imenik Kompass Slovenije Gospodarski vestnik d.o.o. in Kompass Slovnija, sta izrazila željo, naj vas seznanimo, da je izšel poslovni imenik Kompass Slovenija. Seznanjamo vas z vsebino in možnostmi nakupa. Gospodarski vestnik je skupaj z največjim izdajateljem poslovnih imenikov — švicarskim Kompassom izdal poslovni imenik Slovenije. S tem se Slovenija vključuje v poslovni informacijski sistem Kompass, ki deluje v 138 državah po vsem svetu in vključuje več kot milijon podjetij. Kompass je nastal leta 1944 v Švici, njegov prvi imenik pa je izšel leta 1947 in je vsebo- val skromne podatke o 12000 podjetjih. V petdesetih letih je zaradi svoje edinstvene klasifikacije dejavnosti prodrl v vlade, gospodarske zbornice in podjetja, uporabljata pa ga tudi UNIDO in UNCTAD. Uporabnost in edinstvenost klasifikacijskega sistema UCS (Universal Commodity and Activity Classification and Information System) je, da vključuje več kot 50000 izdelkov in storitev, ki so razdeljeni v 1860 skupin. Podrobna po svetu enotna klasifikacija omogoča preprost in hiter način iskanja proizvajalcev, trgovcev, kupcev, dobaviteljev, izvoznikov, uvoznikov itd. Letos je v naš poslovni imenik vključenih 8700 aktivnih podjetij v Sloveniji, trži pa se v celotnem sistemu Kompass, torej v 138 državah, prav tako kot mi tržimo Kompassove poslovne imenike drugih držav. Podatki so razdeljeni po vsebini na: 1. abecedni seznam vseh objavljenih podjetij 2. abecedni seznam podjetij po področjih z enotno poštno številko, kjer so objavljene osnovne informacije o podjetju, in sicer ime in sedež podjetja, naslov, dejavnost, telefon, telefaks, imena vodilnih delavcev, ŽR, število zaposlenih, lahko pa tudi leto ustano- vitve podjetja, kapital, banka, poslovne enote, zaščitene blagovne znamke itd. 3. abecedni seznam izdelkov in storitev 4. seznam podjetij po klasifikaciji dejavnosti 5. zastopstva tujih podjetij Poleg poslovnega imenika v obliki knjige smo izdali tudi disketo, kmalu bomo vključeni tudi v Kompass-on line, ki bo uporabnikom omogočal takojšen dostop do podatkov o podjetjih v tujih državah in v Sloveniji, in sicer neposredno z računlniško povezavo prek modema, uporabnikom pa že danes posredujemo poslovne informacije prek telefona ali faksa. Mesnica kjer kupci čakajo v vrsti Časi, ko so se kupci drenjali v mesnicah, ker je blago velikokrat primanjkovalo, so samo še lepi spomini. Življenjska raven pri nas se je bistveno znižala, zaradi česar se prav pri mesu in mesnih izdelkih čuti občuten padec potrošnje. Zaradi izgube prejšnjih jugoslovanskih trgov pa se je močno povečala ponudba, poleg tega nastopa še močna konkurenca zlasti zasebnega sektorja, kar vpliva na prodajo v naših mesnicah. Izjema je poslovalnica na Miklošičevi cesti, kjer je enkrat tedensko na voljo drugorazredno blago. Takrat se kupci zberejo v dolgi vrsti, upajoč, da bodo kupili cenejše meso, dasiravno drugorazredno, ki pa je vendarle zdravo, a cenejše. Nikakor pa takšnega mesa ni in ne more biti dovolj, kajti vedno več je tistih, ki si dražjega prvorazrednega ne morejo več privoščiti. “Vsekakor je to odraz socialnega stanja pri nas”, je prepričan vodja poslovalnice Novi trg, katere sestavni del je tudi prodajalna blaga nižje kako- vosti. “Seveda vlagamo veliko truda v prodajo prvorazrednega blaga. Želimo prodajati lepše oblikovano meso, zato menimo, da bi kazalo ponovno uvesti v proizvodni program klasične klobasičarske izdelke, s katerimi smo se včasih ponašali. Na tak način bi porabili obreznine in prvovrstno blago ponudili v res najlepšem izgledu, kot to počnejo zasebniki, ki nam krepko konkurirajo. Na tem se že nekaj dela, pri nas v mesnici pa pričakujemo, da bi bil program čimprej realiziran. Tudi v kuhinji bi se dalo marsikaj spremeniti v smislu pestrejše ponudbe, recimo jedi z mesa divjadi in še marsikaj. Za to imamo ustrezno usposobljene strokovnjake, nimamo pa ustrezne nujno potrebne opreme in urejenih prostorov. Volje, da bi željeno dosegli je dovolj, le denarja ni na voljo, brez nič pa je nič. Razmisliti je treba le, ali je boljše nič ali vložiti in zaslužiti”, razmišlja poslovodja poslovalnice na Novem trgu. j p Slavje na Ptujski Gori Foto: Stojan Kerbler KRVODAJALCI! Naša naslednja redna krvodajalska akcija bo v torek, 19. oktobra 1993. Ne pozabite, da se je predhodno potrebno prijaviti. \___________________________________________________________J Ptujska Gora se že pet stoletij ponaša s trškimi pravicami, leta 1493 pa so trg napadli tudi Turki. Prizanesli niso niti prelepi gotski romarski cerkvi. To visoko obletnico so domačini in številni romarji dostojno proslavili. Slavje so začeli v petek, 13. avgusta z odprtjem razstave fotografij in diapozitivov domačina Stojana Kerblerja, mednarodnega mojstra fotografije. Sledile so prireditve, ki so se vrstile kar tri dni in se zaključile v nedeljo, 15. avgusta, ko je bil romarski in tržni dan. V teh dneh so si številni gostje lahko ogledali igro na prostem Črni križ pri Hrastovcu, ponazoritev turških vpadov, folklorno skupino iz Cirkovc in drugo. Turistični delavci Ptujske Gore so se resnično potrudili. Potrudila pa sta se tudi Ljubo Žafran in Zdravko Haložan, ki sta vse tri dni hitela gostom streči z vročimi piščanci PP. L.C. Za letovanje v počitniških objektih Perutnine Ptuj v sezoni 1993 so bili prijavljeni 204 delavci, od katerih je v času od 19. 6. — 7. 9.1993 kolikor traja sezona letovanja, letovalo 99 delavcev. Največji interes za letovanje je bil v Sloveniji (Fiesa, Čatež — apartma, Rogla) in sicer v terminih od 19. 7. do 8. 8., kjer je bilo tudi največ nerazporejenih in nezadovoljnih delavcev, prijavljenih za letovanje. Kljub manjšemu interesu so bili od 9. 7. do 18. 8. zasedeni tudi objekti v republiki Hrvatski. Ugotavljamo, da je največ ljudi zainteresiranih za letovanje v času od sredina julija do srede avgusta in kljub temu, da ostaja kak prost termin v drugem času, le-tcga večina ni pripravljeno sprejeti. Na ta način pa ostane veliko ljudi nerazporejenih, ki že daljše obdobje niso letovali v objektih svojega podjetja. Strokovna služba Dopusti so torej v glavnem za nami. Z nami pa so ostali bolj ali manj lepi spomini in vtisi kje in kako smo preživeli svoj dopust. O tem pripovedujejo naključno izbrani sodelavci. Sonja Kelc, delavka v predelavi “Letos smo prvič odšli na pravi dopust in to v Banovce. Bilo je super, škoda le, da je tam samo ena prikolica. Ko bi bilo več prikolic, bi bilo tam več sodelavcev in bi bilo več možnosti za družabnost. Tako pa nikogar ne poznaš. Lahko bi sicer dobila možnost tudi na morju, ker sem prvič prosila, vendar sem želela biti bliže doma zaradi malih otrok. Cene so nekoliko višje kot na Ptuju. Vreme smo imeli čudovito. Pa tudi za razvedrilo je bilo poskrbljeno, saj je bila vsako sredo in petek glasba za ples. Zinka Krajnc, valilka, valilnica Turnišče “Bila sem v Čatežu v prikolici. Vse je bilo lepo, le prikolica je že v zelo slabem stanju. Je pa zelo skrbno urejen sam kamp in imeli smo krasno čisto vodo. Dvakrat dnevno smo imeli rta voljo kopanje v topli ali hladni vodi. Za razvedrilo je bilo dobro poskrbljeno. Glasba je bila vsak večer. Tudi za razvedrilo otrok je bilo poskrbljeno. Organiziranih je bilo več izletov. Škoda le, da nimajo večje trgovine. Zlasti ob menjavi izmene je bilo namreč treba kar precej čakati na vrsto. Cene pa so bile podobne kot pri nas. Če bi bila prikolica in oprema v njej v boljšem stanju bi bilo res vse na nivoju. Franjo Bezjak, skladiščnik v tovarni krmil Lovran kamor sem bil razporejen je od slovenske meje oddaljen le kakšnih 30 km, zato tam ni nekih rizikov niti ni bilo zapetljajev. Občutek imam, da so na hrvaški carini prijaznejši do tistih, ki potujejo s slovenskim potnim listom, kot do onih, ki potujejo le z osebno izkaznico. Sam Lovran je fantastičen kraj vendar je pust, prazen. Hotelske in turistične zmogljivosti so bile takrat le delno zasedene. Ljudje so zelo prijetni. Povsod so prijazni. Prav trudijo se, privabiti turiste. Trgovine so izredno dobro založene, vendar so cene znatno višje kot pri nas. Z menjavo denarja ni bilo nobenih težav. Lahko si zamenjal tudi tolarje, raje pa so videli marke. Nekoliko je motilo, da nimajo ravno dobro urejene plaže. Mi smo se kopali na hotelski plaži, ki je bila neprimerno bolje urejena. Anica Zobič, tajnica v tovarni krmil Dopust je preživela med svojimi sorodniki, ki imajo počitniško hišico na otoku Vir pri Zadru. Ni nam uspelo izvedeti, da bi kdo dopustoval bolj južno v Dalmaciji od nje. Ker precej poslušamo o težavah na Hrvaškem je še toliko bolj zanimiva njena pripoved. “Potovali smo prek Varaždina, Karlovca, Reke čez Pag. Zapetljajev nismo imeli. Tudi z domačini na otoku nismo imeli težav ali konfliktov, res pa je, da so tam okoli v glavnem vikendi. Ne bi mogla reči, da je bilo kaj bistveno drugače kot v letih pred vojno. Cene so podobne kot pri nas, seveda če preračunaš valute. Plačevati oziroma menjavati je bilo najlažje z nemškimi marka-■«mi, ker je to manjši kraj in bi verjetno bilo težje menjati tolarje. Tudi z nabavo življenjskih potrebščin ni bilo težav. Torej smo se imeli prav lepo. Vlado Žaler, ključavničar v servisu Dopustoval je prvič v inozemstvu in sicer v Umagu. "Pred odhodom so mi prijatelji pripovedovali, kako naši sosedje komplicirajo. Z vsem mogočim sem se oskrbel pred odhodom na dopust, ko pa sem prispel na mejo so obmejni organi Hrvaške samo mahali naprej. Podobno je bilo na povratku. Niti med bivanjem nas nihče ni nadlegoval niti uradno, niti zasebno. Odnosi v kampu so bili dobri. Imel sem telefonski klic pa me je prišel z recepcije iskat. Res je, da sem pričakoval več zapletov, vednar sem bil zelo prijetno presenečen. Tudi na kamp nimam pripomb. Je lepo urejen. Izjemno je urejena plaža in čista voda. Prikolica je v sprejemljivem stanju. Nekaj težav je bilo s plinom, kar so dopustniki poročali, zato mi je Natalija priskrbela material in sem hibo odpravil. Mislim, da bi več lahko sami storili za boljše stanje prikolic.” Marija Slavince, kuharica v poslovalnici Novi trg. Zaželela si je dopusta v sveži naravi, zato je mož zaprosil pri Zdravstvenem domu, kjer je zaposlen, za počitniško hišico v Gozd Martuljku “Kaj naj rečem? Škoda, da Perutnina v prelepem gorskem svetu nima nič razen bungalova na Rogli, ki pa je skoraj vedno zaseden. V Martuljku smo imeli odlično družbo in vsak dan smo si izbrali izhodišče za krajši izlet. Odšli smo na Vi-tranc, pod Špik, v dolino Vrat in še na mnoge druge izlete. Tudi gobe smo nabirali. Naj povem, da sem včasih precej planinarila, zato je ta dopust bil zame enkratno lepo doživetje. Podobnih dopustov si še želim in vsakomur bi kaj takega priporočala.” Anica Cafuta, kurirka v mesni industriji "Bila sem v Banovcih in naj torej začnem pri prikolici. Zavidanja vredna ravno ni, res pa je, da je takšna kakršna je, tudi po naši zaslugi. Če recimo najdeš namesto pravih kozarcev posodice od senfa, potem vidiš kakšen odnos je nekdo imel do našega skupnega. Banovci so miren kotiček, zato sem se odlično počutila. Za najstnike najbrž na kopališču ne bi bilo posebno zanimivo. Prav bo prišel novi bazen, ki ga menda nameravajo zgraditi do naslednje sezone. Razvedrilu je namenjena glasba dvakrat tedensko, bilo je tudi nekaj glasbenih nastopov, ni pa dovolj poskrbljeno za igro majhnih otrok, če jih ima kdo s seboj." Samo Kočevar, montažer v tiskarni "Lani sem dobil počitnice v Perutnini, zato sem letos zaprosil pri Kombinatu Jeruzalem v Ormožu, ki ima svoj počitniški dom v Strunjanu, ker v Perutnini letos ponovno ne bil bil uvrščen. Kompletno prehrano smo imeli v domu in to po internih cenah. Sicer pa so cene nekoliko višje kot pri nas, zlasti gostinske. Morje je bilo kar čisto. Razvedrilo si si poiskal kar si želel. Dovolj je možnosti za športne aktivnosti, če pa si želel kaj česar ni bilo, si se odpeljal v bližjo Izolo ali kam drugam. Tudi za otroke je bilo dovolj možnosti. Tudi več izletov je bilo organiziranih." Jelka Urek, vodja čistilne skupine v perutninski klavnici. "Letos sem bila na Rogli. Večkrat pa sem bila z mamo na morju. Primerjati morje in planinski svet je težko. Povsod je kaj izjemnega. Če imaš male otroke je morje absolutno prednost, ker je toplo in voda. Vendar je tudi Pohorje po svoje zanimivo. Zlasti oster sveži zrak in možnost mnogih sprehodov in čudovitih krajših izletov. Veliko je možnosti za športne aktivnosti. Dobra je kombinacija z Zrečami, kjer so najboljše toplice kar sem jih videla. Preživiš lahko na Rogli skromno, lahko pa tudi veliko zapraviš. Za mlade je redno disko. Na Pesku je čudovita možnost jahanja. Apartma je prijeten vendar, čeprav je še nov, že propada. Streha pušča, zid poka, rednega vzdrževanja je nujno potreben." Armando Hvala, avtomehanik v servisu "Dobil sem prošeno, torej bungalov Čatež. Vreme smo imeli odlično in prijetno je bilo, le ob vikendih smo se drenjali, ko so prišli dnevni obiskovalci. Veliko s Hrvaške. Sicer za kopanje ni bilo težav. Karta za kopanje je bila všteta in dvakrat dnevno si jo lahko uporabil. Otrokom nudijo veliko možnosti za njihovo veselje. Tudi za odrasle ne manjka razvedrila. Plesi so, ribariti je možno, organizirani so lepi izleti in druge aktivnosti. Apartmaja ni možno primerjati s prikolico. Tu je kabelska televizija, vse je urejeno, oprema je ustrezna. Velike so možnosti za kakovostno kuhanje. Ko sem se vrnil iz Čateža sem zasebno šel na Roglo. V Čatežu je bila strašna vročina na Rogli pa čudovit svež zrak in popoln mir, zato me je navdihnila misel, da bi skrajšali bivanje z deset dni na teden in še teden v gorskem svetu, vendar takih možnosti najbrž ne bo kmalu." Zdenka Godec, evidentičar-ka — analitičarka prodaje v PC Trgovina "V Fiesi sem bila že tretjič. Dopadc se mi ustrezna plaža za male otroke. Voda je prijetno topla. Plaža sicer ni kdove kaj urejena vendar je daleč plitva kar je za otroke zelo pomembno. Kar se naše prikolice tiče, sem zelo razočarana že zaradi postavitve. Menim, da bi se dalo najti vsaj nekaj sence za prikolico. Tudi prikolice so v glavnem v poraznem stanju, enako oprema v njih. Kuhali k sreči nismo kaj veliko. Še sreča, daje hladilnik odlično deloval. Prijetno je tudi to, da so pred mano bili v prikolici kulturni ljudje in je bila vsaj čista. Blizu je Piran, Portorož in zato je bilo veliko možnosti za razvedrilo in rekreacijo. Na novo je odprt center, v katerem je vse od trgovine, do pošte, frizerja, letnega kina, skratka vse kar človek potrebuje. Cene so bile relativno nizke, vsekakor nižje kot na Ptuju. Bilo je prelepo, vendar bi bilo popolno zadovoljstvo, če bi imeli kaj več možnosti dopustovati tudi v gorskem svetu." Živorad Marinkovič-Žika, služba varstva pri delu v strokovnih službah. Naj na koncu zapišemo še nekaj vtisov Živorada, kije dopust preživel pri svoji bolehni materi v Srbiji. “Potoval sem preko Madžarske do Beograda s prestopom, kajti naši avtobusi ne smejo v Srbijo. Dalje sem do Kragujevca potoval z mnogimi zapleti. Zaradi pomanjkanja goriva odpovedujejo avtobusne linije. Potoval sem z vlakom z več presedanji, s taksijem in končno s pomočjo sorodnikov. Kakšno je tam življenje pove podatek, da je veljala marka ob mojem prihodu 8. avgusta na črni borzi 30 milijonov S dinarjev ob odhodu 18. avgusta pa že 90 — 95 milijonov. Delavska plača znaša približno 20 mark. 1 m3 drv stane 40 mark. Ljudje nimajo denarja niti za nujna zdravila in še dobiti jih je skoraj nemogoče. Bencina praktično ni možno dobiti, razen od prekupčevalcev, kjer stane liter 3 marke. Tudi mark uradno ni možno kupiti. Na sploh deluje črni trg, kdor se na to ne spozna pa životari iz dneva v dan. Na deželi, kjer nekaj pridelajo sami je nekoliko bolje, v mestih pa je za poprečne državljane izredno bedno. Na vsakem koraku je čutiti zaskrbljenost ljudi, ki pa sploh ne vedo kaj se po svetu dogaja, ker so vse informacije prirejene in strogo cenzurirane.” To so torej vtisi z dopusta od tu in tam. Sedaj pa korajžno nadaljujmo svoje delo, da bo prihodnje leto na dopustu še lepše. L.C. Starši bodite pozorni — za vašega otroka gre! Obveščamo vse delavce, ki še niste dostavili potrdilo o šolanju v šolskem letu 1993/94 za svoje otroke, ki so rojeni do leta 1978 in obiskujejo poklicno, srednjo, višjo ali visoko šolo in da so zdravstveno zavarovani preko Perutnine Ptuj, da to čimprej dostavite v kadrovsko službo podjetja. Zraven potrdila prinesite otrokovo zdarvstveno izkaznico in enotno matično številko občana, če še ta ni vpisana v zdarvstveni izkaznici. Kadrovska služba Sindikat upokojencev V Republiki Sloveniji je ustanovljen sindikat upokojencev Slovenije. Zato iniciativni odbor sindikata pri območnem sindikalnem svetu Ptuj vabi vse zainteresirane upokojence, da se vključijo. Sindikat upokojencev Slovenije je prostovoljna, nestrankarska interna oblika sindikalnega organiziranja upokojencev. V njem upokojenci izražajo svoje skupne, posamezne in posebne interese. Sindikat deluje samostojno in neodvisno na podlagi lastnega programa in statuta, ki ju je sprejela ustanovna skupščina 29. 6. 1993, deluje pa tudi skupaj z ostalimi 19 sindikati v okviru ZSSS. Sindikat upokojencev Slovenije oblikuje, predstavlja in skrbi za uveljavljanje interesov upokojencev. Po predstavnikih ZSSS v Državnem svetu predlaga sprejem in spremembe zakonov in drugih aktov ter ukrepe za varovanje in izboljševanje socialno ekonomskega in materialnega položaja upokojencev. Spremlja in ocenjuje položaj upokojencev, oblikuje predloge in zahteve ter jih uveljavlja v državnih in drugih institucijah. Sodeluje z državnim zborom in političnimi strankami pri varovanju in izboljševanju socialnega, ekonomskega in materialnega položaja upokojencev. Bori se za takšno raven pokojnin, ki bo zagotavljala materialno in socialno varnost. Zahteva redno in pravočasno izplačevanje pokojnin in njihovo usklajevanje. Razvija solidarnost in vzajemnost med upokojenci, delovnimi invalidi in nezaposlenimi delavci. Spodbuja aktivnosti za boljše bivalno okolje upokojencev. Skrbi za programe usposabljanja svojih sindikalnih zaupnikov. Ustanavljal bo razne oblike organiziranosti dela za uresničevanje interesov upokojencev. Preko predstavnikov ZSSS bo vplival na delo skupščine Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sodeloval bo s sindikati upokojencev evropskih držav. Sindikat upokojencev Slovenije zagotavlja pravice do brezplačne pravne pomoči v zvezi s pokojninskim, invalidskim in zdravstvenim zavarovanjem ter stanovanjskimi razmerami, vključno z zastopanjem na sodišču. Sindikat upokojencev Slovenije bo dajal materialno pomoč svojim članom v primeru socialne ogroženosti, nezgode ali naravne nesreče, ki prizadene člana ali njegovo družino. Član lahko najema kredite pod ugodnimi pogoji v delavski hranilnici oziroma posojilnici, nakupuje pod ugodnimi pogoji v sindikalnih trgovinah. Sindikat bo nudil tudi pomoč za preventivno zdravljenje in razvijal solidarnost med upokojenci, predvsem do tistih, ki so zaradi bolezni ali onemoglosti potrebni pomoči. V Ptuju deluje iniciativni odbor za ustanovitev območne organizacije sindikata upokojencev Slovenije, katerega sedež je pri območnem sidnikal-nem svetu ZSSS Ptuj, zato bodo lahko člani sindikata upokojencev svoje pravice uveljavljali v Ptuju. Podrobnejše informacije in vpogled v dokumente Sindikata upokojencev Slovenije lahko dobite na območnem sindikalnem svetu ZSSS Ptuj, Čuč-kova 1, kjer se lahko osebno zglasijo tudi vaši člani sindikata takoj po upokojitvi. Obvestilo članom vzajemne pomoči Obveščamo vas, da je prišlo do menjave blagajničarke. Do nedavna je bila blagajničarka Leonida Ozimek, nova blagajničarka blagajne vzajemne pomoči pa je Majda Kuzma v kadrovski službi. v_________________________________________/ WA P WA P WA P WAP WA P WAP WAP WAP Ugodno prodam odličen visokotlačni pralec WAP CS 603, 850 l/h, 150 bar, 90° C. Informacije po telefonu 062/772-696 popoldan. WA P WAP WA P WA P WA P WAP WAP WAP PA ŠE TO! V SKLADU S HIŠNIM REDOM V DIREKCIJI OD NEDAVNEGA PODPISUJEJO DOVOLILNICE ZA IZHOD LE PODPREDSEDNIKI. TE PA SMO PRED KRATKIM UKINILI. TOREJ, NI IZHODOV IZ ŽELEZNE HIŠE. Kokotek PRED ODHODOM V TUJINO POMISLITE TUDI NA SVOJE ZDRAVJE! Na turističnem potovanju v tujino lahko vsakega doleti smola, da zboli ali se poškoduje. Zato je dobro, da se pravočasno poučite in uredite vse potrebno, da v takih primerih ne boste soočeni z dodatnimi težavami. Na preglednici je opisano, kaj morate pred odhodom v posamezne države storiti in kako boste uveljavili svoje pravice iz zdravstvenega zavarovanja: 'e f e & § ti I ° I P> -8 8 - a 8>t3 O i-i ■S a >to ^ a-a •a ^ •s ™ a § O _ ^ a a § ra >o o O. ^ II - ra c Q) o ^ a- O to la d) ^ Co 1^ J f C t f.a. . tl 51- saa | giš Ž '3-c c C o t lil ^ a i= ^ <0 « a?m a.-žl a e o 8 ž0- £ la« '5 »I la! a 8a | ^ i Sl| |=al o 11 ■S, a § l?s o °« a * ♦ co O co C/) N N N ra > ra to o o. N SZ ra •*—> o c 0 c >o o E sz o c 0 > o sz 0 0 > (/) « > _ ^ -8 ^ ° 0 £ 0 0 f— o ~ sz ^ 0 0 CI :o- S- £= o — c .-E — 0 >0 •— ■t-> D) 0 0 C 5- -Q X; Era "O V) o > o_ PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov družbenega podjetja Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet podjetja. Glasilo ureja uredniški odbor: Alenka Brglez, Lojze Cajnko — predsednik, Milivoj Cimerman, Stanko Lepej, Janja Toplak, Bojan Vilčnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2250 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska PP PC Ptujska tiskarna.