Poštnin* bltfeutfl v zo*ovinl teto IX. m KO. v UoMiani. v četrteta 23. junUa 19Z1 Cena Din V- izhaja vsak rtau popoldne, izvzemSl nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a Z— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati potit vrsta 4.— Dia; notice, poslano« izjave, Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240-— Din. za Inozemstvo 420— Din. reklame, preklici beseda 2 — Dm. Upravništvo: Knailova ulica št 5. pritličje. — Telefon 2304 Radikalna stranka pred razkolom Zanimanje za sejo glavnega odbora, — Pasićevce hočejo izolirati. — Močen incident na včerajšnji seji. Uredništvo: Knailova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. —- Beograd, 22. junija. Vsi današnji listi obširno komentirajo včerajšnjo sejo glavnega odbora radikalne stranke. Vedno bolj se kaže, da ne bo mogoče premostiti nasprotstev med poedinimi frakcijami ter da privede ta seja do deficiti vnega preloma, odnosno razcepa v radikalni strankL Že na včerajšnji seji se je pokazalo, da vladajo med frakcijami ostra na-sprotstva. Listi zlasti komentirajo postopanje radikalnega centruma, ki je odklonil izvolitev v glavni odbor stranke z. motivacijo, da je seja nesklepčna. Ker je radikalni centrum sam povzročil to nesklepčnost, se splošno sodi, da hočejo centrumaši onemogočiti sejo in s tem preprečiti razcep stanke predno si ne zasigurajo ali podpore vlade ali pa skupnega nastopa s pašićevci. Centrumaši naglašajo, da ožji glavni odbor sploh ni upravičen voliti člane v ta odbor, marveč da spada to v kompetenco širšega glavnega odbora. Temu nazira-nju pa se upirajo pašićevci, ki imajo v ožjem glavnem odboru absolutno večino, docim bi se lahko zgodilo, da bi jih v Širšem glavnem odboru preglasovali pristaši centruma in vladne skupine. Po včerajšnji seji slavnega odbora se je vršila daljša konferenca radikalnih ministrov v kabinetu ministrstva pravde, na kateri je dr. Subotič, ki je prisostvoval včerajšnji seji glavnega odbora, poročal o poteku seje. V vladnih krogih prevladuje mnenje, da je včerajšnja seja glavnega odbora neveljavna. ker ni bila sklepčna in ker sploh ožji odbor ni upravičen za volitev novih članov. Kakor izve vaš poročevalec, se bavijo vladni krogi s tem. da bi eventu-elno skupno z radikalnim centrumom osnovali nov glavni odbor radikalne stranke in tako izolirali pasićevce. Na ta način bi naenkrat nastali dve radikalni stranki. V vrstah pasićevce v se naglasa, da razpolagajo oni z veliko večino v narodu, dočtm vlada v vrstah vladnih radikalov prepričanje,, da bodo pri volitvah dosegli absolutno večino in tako pasićevce sploh onemogočili. Mnogo se komentira tudi incident na včerajšnji seji med zastopnikom vladnih radikalov dr. Subotićem in Aco Sta-nojevičem. Dr. Subotič je zahteval, naj se seja odgodi do povratka ministrskega predsednika, da bi se lahko v njegovi navzočnosti razpravljalo o važnih vprašanjih in da se lahko brani na iznesene očitke. Aca Stanojevič je to zahtevo odklonil ter naglasil, da je bil g. Vu-kičević pravočasno obveščen, da se vrši seja, da pa se je kljub temu odpeljal. Dr. Subotič je nato demonstrativno zapustil sejo. Nasprotstva se bodo na današnji seji še bolj poglobila, ker forsirajo pašićevci zopetni sprejem Nastasa Petroviča v radikalno stranko. Centrumaši in vladni radikali namreč zahtevajo, da naj o tem sklepa širši glavni odbor ter odrekajo ožjemu glavnemu odboru kompetenco za reševanje takih vprašanj. Prelom med poiittoci in uzunoulćeuci Današnja seja glavnega odbora NRS. — V stranko se lahko vrnejo vsi, ki jih je glavni odbor izključil. — Odločilna seja bo jutri. — Beograd, 22. junija. Današnja sela glavnega odbora radikalne stranke je trajala od 9. do 12. dopoldne. Nikola Dzunović se seje kdjub ponovnim pozivom glavnega odbora ni udeležil, kar «e v političnih krogih komentira tako, da je prišlo z ozirom na včerajšnje sklepe glavnega odbora do deiinitivne-ia. preloma med pašićevci in uzunovi-čewi. Tudi Marko Trifkovič je prišel na sejo šele ob 11. Zato naglasa jo vladni radikali tudi danes, da seja ni bila sklepčna, ker ni bilo kvoruma. O seji je bil izdan naslednji uradni komunike: Glavni odbor narodno - radikalne stranke je na svojem današnjem sestanku pod predsedstvom Ace Stanoje-viča razpravljal o internih zadevah radikalne strankte. V namenu, da zbere v svojih vrstah vse pristaše in kar najbolj ojača stranko, je glavni odbor sklenil odpustiti in pozabiti vse krivice in spore, ki so nastali tekom zadnjih let in na ta način omogočiti povratek v radikalno stranko vsem bivšim radikalom. Zato je bil sprejet sledeči sklep: V stranko se lahko vrnejo vsi, ki so hdli izključeni od slavnega odbora. To velja za vse osebe, ki so se iz kateregakoli vzroka oddvojile od radikalne stranke in bile zaradi tega izključene. (To se tiče predvsem onih, ki so usta- novili lastne skupine ali frakcije, zlasti pa za skupino neodvisnih radikalov.) Za vse te pa velja pogoj, da sami izrazijo željo po ponovnem vstopu v radikalno stranko ter da nedvoumno priznajo strankin proč ram in statut. V svrho poravnave sporov, ki so nastali v poedinih volilnih okrožjih pri sestavi kandidatnih list ie glavni odbor sklenil, da odpošlje v dotične kraje posebne delegate, ki bodo preiskali po-edine spore ter nato poročali glavnemu odboru, da o kandidaturah definitivno in konČnoveljavno sklepa. Končno je glavni odbor sklenil izvoliti poseben izvršni odbor, ki bo v permanenci ter bo reševal vse tekoče zadeve. V ta odbor so izvoljeni: Marko Trifković, dr. Ivković, Slavko Mile-tić, Laza Marković. Ranko Trifunović in Ljuba Stojadinović, za namestnike pa Velimir Karić, dr. Grgić. Stoiadino-vić-Segedinac in Lukarević. Prihodnja seja glavnega odbora se vrši jutri ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu je razprava o razmerju med radikalno stranko in vlado. Ker se vrne ministrski predsednik Vukičević tekom današnjega dneva iz Sarajeva v Beograd, se domneva, da pride na jutrišnji seji glavnega odbora, na katero je bil g. Vukičević ponovno specijelno pozvan, do definitivnega razčišcenja. -S3- Avfomobiiska nesreča pri Zidanem mostu zidani most, 22. junija. Na cesti med Hrastnikom in Zidanim mostom, približno pol kilometra pred Zidanim mostom, sta danes ob pol 12. trčila dva avtomobila, »ChevroIetD in nadaljeval prav milo in proseče: — Tako mi kruli po želodcu, prosim vas, dajte mi kaj vbogajme. Mojster Tone je jk> strani ošvrknil pri-šleca, starega znanca ter osorno pripomnil '• — Zakaj se vedno potepaš? Delaj, delaj! iako mlademu bi ne bilo treba beračiti in biti lačen. Vsak večer bi lahko imel na krožniku pečenkico «» sa latico. Mojster Tone se je po opravkih nagnit v stran, a potepuh Bertl je ie a svojimi dolgimi prsti sunil par ženskih čevljev ter izginil kakor blisk iz sobe. Mojster Tone pa je hitro opazil, da mu je potepuh pofulil čevlje ter je jadrno skočil za njim. Tam t Križevniski ulici ga je dohitel. V rokah j«» imel potepuh samo en čevelj, d oči m je drugega najbrže potoma vrgel v stran, ko je videl pretečo nevarnost. Mojster Tone ga je zagrabil za rokav in odpeljal ?am na straf-nico. Tu so ni u povedali, da pride pod paragraf, ker je beračil in kradel. Bertl pa je za rohnel: — Kaj? Jaz sein beračil? Jaz sem kradel? Prišel sem k mojstru samo na obisk, ker sva stara znanca. Preživljam se poiteno z zaslužkom svojih rok. — Kje stanujete? Zakaj niste pri rodi-teljih? — Sem brez krova in hleba, to je res. Domov pa ne grem. ^ram me je, ker sem raztrgan in razcapan. * Micika v Trnovem je priletna ženska, živi kot zasebnica, a je sila borbena, kakor kaka Amaconka. Te dni je bila zelo razkačena. Spravila se je na delavca Toneta in ga polteno r. nohti opraskala po obrazu. Tone pa ne bodi len, je sel k zdravniku in oa policijo. Tam so Miciko izpraševali, uiti j je to napravila, a ona je resolutno odvrnila: — Povsod n»e ta hudir opravlja. VČer^j sem ga prijela, pa je Sel nad mene z lavor-jem. Prijel me je za lase in vrgel na tli Zato sem se morala braniti. Toda bolj verjetno je nasprotno, da je Micika planila kakor mačka v Tončka in ga opraskala. Trnovska Amaconka pa se je spravila tudi na ženo drugega delavca Janeza. Napadla je skrbno ženo Lojziko in jo obenem hude zmerjala. Ko je Janez zapazil ta nečuveni napad na njegovo ženo, je pristopil k Mi-ciki ter jo udaril po desni roki. Pri tem ji je tudi raztrgal bluzo. Micka je nato brž letela k zdravniku po izpričevalo, da je pri udarcu dobila lahko telesno poškodbo. Valih >špetirt se bo nadaljeval pred sodnikom. ★ Danes ponoči, zlasti v prvih jutranji i urah, so se po ulicah razvijale prave orgilf razgrajačev. Prebivalci Subičeve ulice in bližnjih hiš okoli policije so vznemirjeni vstajali, odpirali okna ter zrli, kaj se godi pred policijo. Z velikim naporom je pripeljal stražnik na policijo dva elegantna »n-teligentna mladeniča, ki sta bila precej vinjena in sta preklinjala stražniku mater Slikar Mate in pesnik G vido, dva Zagrebčana, sta postala tako rabijatna, da so ju morali stražniki končno spraviti v zapore, kjer še dolgo nista mirovala. Danes zjutraj sta se streznila in začudeno gledala, kje *e prav za prav nahajata. Končno so ju obsodili na dva dni zapora. Osem mladenič^r prava naša zlata mladina, pa je snoči silne razgrajalo po Selenburgovi ulici. Bili so tc Gjorgje, Juraj, Mile, Mehmed, Tomislav, Ki-kola, Branko i u kranjski Tonček. Strašni U jih je dalj časa miril, a končno jih je moral vzeti na protokol. Prejeli bodo za razgrajanje in tuljenje primerno nagrado od policijskega ravnateljstva. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: Investicijsko posojilo 84.30, So.50. vojna škoda 343, 344; stdolinice Kranjske deželne banke 20, 22; zastavni listi Kranjske deželne banke 20. 22; Celjska posojilnica 195, 197; Ljubljanska kreditna 150. 0; Merkantilna Kočevje 0, 98; Praštediona 850. 0, Kreditni zavod 160, 170; Trbovlje 0, 480; Vevče 135, 0; Stavbna družba 55, 65; «Se# šir» 104, 0. ZAGREBŠKA BORZA. Efekti: 7% invest. posoj. 1921 344, 343— 343.5 ; 2)4% drž. rente za ratnu Štetu 84—0; Ljubljanska kreditna 150—155; Hrvatska eskomptna banka 94—95; Kreditna banka, Zagreb 93—95; Hipotekarna banka 60—61: Jujjobanka 93-93; PraStediona 800-855; Drava d. d. Osijek 580—595; Šećerana, Osi* jek 495—505: Isis d, d. 46—48; Gutman 280 —290; Slaveks 110—125; Slavonija 18—19: Trboveljska 470—475; Union, paromlin. 300 —0; Vevče 135-0; Apraria 49—50J. Devize: Dunaj 800—«03; Borim 13.4*-13^2; Italija 319.60—321.60; London 276.10 do 276,90; Newyork. ček 56.70—,56,90; Pariz 222«/.—224*/,; PragA 16&20—169; Curih 10.935—10.965. — Valute: funt št 273.10— 273.90; Kč 168. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.135. London 25.24. Newyork 519.80. MUan 20.28, Praga 15.40, Pariz 203525. Dunaj 7X20. TrUmkm bon* drnm nUmo pntpft I Slavnostna otvoritev sokolskega doma na Taboru« — V. pokrajinski sokolski zlet na Vidov dan. — Tisoči Sokolov in Sokolić prispo v Ljubljano — Vozne ugodnosti za udeležence. V Ljubljnni bodo 27., 28. in 29. t. m. velike sokolske svečanosti. Z otvo* ritvijo Tabora, najlepšega Sokolskega doma v Jugoslaviji, bo združen V. so* kolski pokrajinski zlet, ki je obvezen za sokolske župe iz severozahodnega dela naše države. Svojo udeležbo za zlet pa so prijavile tudi ostale župe JSS in računati jc, da se bo zbralo v teh dneh v Ljubljani do 5000 Sokol* stva. Razven jugoslavenskih Sokolov pride na zlet do 300 češkoslovaških bra* tov s člani starešinstva ČOS, nadalje delegacije poljskih Sokotov, ruskih So* kolov in lužiških Srbov. Večina udele* zencev izven Ljubljane prispe tekom Jponedeljka 27. junija. Dolžnost Ljub« jane jc, da jih sprejme bratsko. Hiše naj bodo okrašene v zletnih dneh z drs zavnimi trobojnicami. V zletnih dneh bosta dva javna te* lovadna nastopa in sicer v torek ob 4. popoldne na Taboru, v sredo 29. juni« ja ob 3. popoldne pa velik nastop na letnem telovadiŠču ljubljanskega So* kola v Tivoliju. Nastopilo bo pri pro* stih vajah do 2500 sokolskega članstva. S posebnimi telovadnimi točkami na* stopi vojaštvo 40. Triglavskega polka. To bo v Ljubljani največja sokolska telovadna prireditev po I. vsesokol* skem zletu L 1922. Tekme raznih oddelkov in za pr* venstvo bodo pokazale tehnično viši* no naših žup. Glede voznih olajšav je bilo starešinstvo JSS obveščeno, da je dovoljen vsem članom * vežbačem 75 ostalemu članstvu pa 50 % po; pusta na železnicah. Vse članstvo, ki se udeleži sokol« skih svečanosti, opozarjamo na spore* de v zletnih dneh, ki so izšli v posebni brošurici in kjer so vsa navodila. Bro* šurica stane 3 Din. Zletni odbor za pokrajinski zlet je izdal krasen album slik o Sloveniji, ki bo vsakemu udeležencu lep spomin in iepo propagandno sredstvo za naše kraje vsem udeležencem izven Slove* nije. VSak posameznik stori svojo dolz= nost, da bodo zletni dnevi 27., 28. in 29. junija za Ljubljano sokolski triumf! Zletni odbor vabi fotografe amater* jc, da snimajo o priliki zleta prizore na telovadiščih in pri povorki. Za prejete slike plača odbor dejanske stroške. — Navodila za skupna prenočišča so raz* poslana na vsa društva. Prihod večjih skupin gostov bo javljen občinstvu posebej nekaj ur pred prihodom vlakov na oglasnih tab* lah, ki bodo visele na najprometnejših krajih mesta. Vstopnice za pozdravni večer, za telovadbo Sokola I. in za glavni nastop v Tivoliju bodo naprodaj od četrtka dalje v Tiskovni zadrugi. Skupna prenočišča bodo v sledečih poslopjih: v gluhonemnici (Čehinje), na učiteljišču (Čehi), v IM II. mestni šoli in v realni gimnaziji (moški člani), v Sv. Jakoba šoli, na Liceju in v Mladiki (ženske članice), v Mišičevi vojašnici (Rusi). Zunanje redakcije naj se javijo radi prostih vstopnic pri tajništvu Zletnega odbora na Taboru. Občinstvo prosi* mo, da v zletnih dneh okrasi hiše s trobojnicami in cvetjem. Najmanjši možic v Ljubljani Zbirališče Ljubljančanov ob vročih poletnih dneh. — Atrakcije Krapeževe kavarne. — Miško z metlo — medij. Krapeie\a kavarna »Zvezda;, zlasti pa Vrt. kjer se zbira zdaj ob vročih dneh staro :n mlado, je za Ljubljano nedvomno najpri-vlačnejša točka. Tu se shajajo advokati, Edravniki, trgovci, dijaki, akademiki. Ženski avet je pa ravno tako muogoličen in pester. To je pa poglavje zase. Že godba privabi marsikoga pod zelene kostanje. Res je, da *i večina privožci v kavarni le >kapucinca«, v restavraciji pa »malo belo« ali eetrtinko rdečega. Izvzeti so akademiki, ki so 6talni gostje in imajo v kavarni že domovinsko pravico. Te poslužijo natakarji z vodnimi ki-feki, če že izrecno ne zahtevajo kofetka ali celo tfcfldoleda. Menda je tako v vsaki kavarni. Neka skupina povečini mladih ljudi tvori >jedro< vsake kavarne. Zastonjkarji za ograjo vrta sicer trde, da se mnogo bolje sliši, če sedi elovek na vrtu. To je pa menda le domišljija in akustična prevara. Mimogrede Sodi omenjeno, da so ata kapelnik že silno utrujeni od večnega drsanja po violini. Tudi vročina je menda kriva, da je tempo glasbe »krajno počasen in se vleče kakor ljubljanski detevni popoldnevi. Tudi intendantov >poba< to čuti in ve, zato vedno sili v kavarno in hoče na vsak način dirigirati. G. intendant se rad izprehaja po Tivoliju in vleče za seboj svojega >poba?. Poba hoče pa v »Zve*do<. >Poba, poslušaj in pojdi z menoj,: kriči g. intendant, da se mu kar brada mrši. »Ne gram,c odgovarja energično. G. intendantu ne preostaja drugega, nego da >poba< pošteno našeškn. Torej intendantov »pobac hoče biti na rsak način dirigent. Nedavno smo ga opazovali. Prav po taktu in zelo ritmično je mahaj z rokami. Dirigent (pravi, oni, ki je že utrujen in potreben rivijere) je kar gledal, kako moško dirigira. Bog ve, kaj si je pri tem mislil. Skoraj gotovo nič hudega. Intendantov /poba: in dirigent pa nista edini atrakciji Krapeževe kavarne. Kaj šel G. Krapež je bil že v Afriki, pozna svet in ve, kaj hočejo ljudje in s čim se jih zabava. Tretja atrakcija >Zvezde? je Miško. Vsi obiskovalci >Zvezde< ga ne poznajo. Tisti pa. ki sklepajo bilanco dneva pozno v moč ob črni kavi ali tisti, ki ostanejo v ka- varni tudi med odmori, med odmori godbe, torej takrat, ko jo igralci popihajo k večerji, vsi tisti dobro poznajo Miška. Kar prileze iz kakega kota, z metlo v roki, samozavestno, prav tako, kakor prileze ljubljanski policaj iz stražnice s pendrekom in nastopi svojo službo. Miško pride torej nekako službeno in začne kavarno pometati. Ker je najmanjši v Ljubljani, visok je komaj 93 cm, se kar izgubi pod mizo in &tole. Ce bi se ne premikal me 11 in ročaj nad mizami, bi človek sploh ne vedel, da Miško pometa. Miško se piše za Posa in je doma iz Maribora. Pred dvema letoma je nastopil službo v kavarni »Zvezda«, kjer se prav dobro počuti. Vedno je zamišljen. Premišljuje namreč, kako bi debil kak angažma v cirkusu. Kot pritlikavcek bi napravil Še karijero. Sen eda pri nas gre težje. Saj pravi pregovor, da v domovini nihče ni prerok. Odkar je gdč. Idica v Berlinu, je pa ves na. vdušen za film. : Slovenskega Naroda« preje ni nikoli bral. Zdaj pa ga kar požira in zlasti pazi na beseae kakor Berlin, Ida, Fana-met, filmski zvezdnik itd. Najzanimivejše pa je, da je Miško izredno dober medij. Ne moremo si kaj, da ne bi v tej zvezi omenili Se četrto »Zvezdino< atrakcijo. To je namreč »plačilni« Pavle. Pomembnost njegova je. kakor rečeno, v tesni zvezi s pomembnostjo Miška. Pavle je dober hipnotizer, Miško pa dober medij. Njiju odvisnost je vsakemu jasna. Pavle ima sorodnike in znance v Beogradu; zakaj bi jih ne imel. Imeti sorodnike v Beogradu je sploh čedna zadeva; tako vsaj vsi trde. Kaj mislite, da jim Pavle kaj piše? Pisare-nje ni več v modi. Telefon je že tudi zastarel, radio ga je premagal. Najnovejše komunikacijsko sredstvo za dolge proge je pa hipnoza. Če hoče n. pr. Pavle vedeti, kaj počenja njegova sestrična v prestoiici, hipnotizira Miška, ki mu vse natančno pove, kaj, kako, zakaj in čemu. Ko so na financi izvedeli o vsem tem, so se kar pra&kali za ušesi in tuhtali, kako bi Pavla obdavčili. Kajti razumljivo je, da bi širjenje Pavlove metode korespondiranja močno škodilo državi. Ali bi pa poštarje mcoli zamenjati s hipnoti- zer ji. O tem pa podrobneje drugič. Takrat, ko je bil g. Krapež v Afriki, je njegovo gospo zelo skrbelo. Cele noči je prebdela in pred očmi so se jV podile čudne živali, žiraJe. sloni, tigri, kače klopotače, potem čudne muhe, podobne tistim, ki pikajo egiptologe. ko dvigajo Tutenkamne itd. G. Krapež ni egiprolog, pa vendar se mu more -pripetiti v Afriki nesreča. Takrat torej se je gospa spomnila Mišica. Pavle ga je hipnotiziral m glej čudo. Miško je začel pripovedovati vse natančno, kle gospod hodijo, kaj počenjajo, kako se pote. Imena mest, trgov, vasi, gor. rek, hribov itd. je izgovarjal popolnoma pravilno po arabsko, i Sedaj ie gospod »živeli« vpijejo,« ie rekel Miško h koncu in nato se je zbudil. Marsikaj bi še lahko povedali o Mišku in drugih atrakcijah kavarne »Zvezde«. N. pr. kako se je Miško v avtomobilu vozil, kako je ljubil Kunigundo, kako je postal oče i. t. d. To so pa zopet poglavji za se ;n tudi ne gre, da bi človek kar vse v eni sapi povedal. Občni zbor SPO Številna udeležba zastopnikov podružnic. — Sprememba društvenih pravil. - Izletniški vlaki. V velikem salonu restavracije pri >Levu< se je snoči vršil občni zbor SPD, ki je bil prav častno obiskan, zlasti po mlajših članih društva in zastopnikih posamnih podružnic. Predsednik dr. Fran Tominšek je otvoril in vodil občni zbor, v prvi vrsti pozdravljajoč zastopnike posamnih podružnic SPD, tako dr. Senjora in dr. Suuderla kot zastopnika mariborske podružnice, svetnika Pillerja in Frana Čuka za savinjsko, Uleta in Vrhov, nika za mežiško, Josipa Šetinca in Cirila Mavrerja za jeseniško, Ivana Tomazina za litijsko, svet. dr. Glaserja za podravsko, Adolfa Vrana in Ferdinanda Premrou-a zi kranjsko in dr. Prešerna za radovljiško podružnico. Udeležba zunanjih podružnic kaže, kako veliko zanimanje vlada za nadaljni razvoj in napredek društva. V nadaljnem omenja predsednik v glavnih obrisih dosedanje delovanje društva ter konstatira, da je osrednji odbor usmeril sovje delo tako, da se je doseglo popolno edinstvo s posam-nimi podružnicami. V toplih besedah se je spominjal med drugimi dveh planincev in sicer duhovnega svetnika Jakoba Aljaža, ki je pokazal društvu prave smeri v višave, in odvetnika dr. Trillerja, ki je društvu volil 5000 Din. Tajnik Ivan Tavčar je podal kratko, a zanimivo poročilo o notranjem in zunanjem delu SPD. Čeprav je lansko leto vreme nagajalo, je bil poset planinskih koč dober in sicer ne samo od strani domačinov, ampak tudi od strani tujcev, osobito Čehov, avstrijskih in drugih Nemcev. Lansko leto je prenehala del6vati belokranjska podružnica SPD, a na novo se je ustanovila v Mežici podružnica >Pecar. Društvo je skrbelo za varstvo planinske flore. Z Avstrijo se je se je sklenila konvencija glede turistovske-ga prometa v obmejnem pasu. Ta konvencija je ratificirana in se naši turisti lahko c/vobodno kretajo v določeni obmejni coni Tudi z Italijo je sklenjena primerna konvencija, ki pa Še ni ratificirana in zato ni priporočljiv prestop meje prot Italiji brez vizuma. V nadaljnjem poročilu je g. tajnik omenil žrtve, ki so jih zahtevale naše planine preteklo leto. O binkoštih lansko leto so se ponesrečili na Grebenu trije turitfi: Fran Strle, Vera Manzini in Rado Sopeič, 22. maja so pogrešili dr. Milka Lubeoa, našli so ga 4. avgusta na Prisojniku. 7. nov. je ponesrečil na Turncu (šmarna gora) mlad turst Alojzij de Re'jgi, na Mrzli gori viso-košolec Pavel Šuman, v Vratih pa je izginil oktobra meseca turist in slikar Gorup, katerega so rešilne ekspedicije zaman iskale. Centrala je štela koncem leta 3916. podružnice pa skupaj ?260 članov, tedaj skupaj 7176 članov. Društveno glasilo Planinski Vestnik- ima 1687 naročnikov. Blagajnik Rudolf Rozman je nato podal podrobno poročilo o finančnem stanju dru-Šh-a in o poslovanju po-amnih planinskih koč in domov. Nekatere koče so izkazale manjše dohotlke kakor prejšnja leta, druge so napredovale. Po kratki debati, katero je sprožil ravnatelj tr. Rasto Pustoslemšek, ki je v svojem govoru dobrohotno kritiziral delovanje društva in podal tudi nasvete, ki jih pa občni zbor ni povsem vpošteval, je občni zb;>r sprejel proračun za leto 1927. ki izkazuje na izdatkih in dohodkih 1,502.580 Din. Na predlog člana nadzorstva E me rika Ferlinca je B O ■OB-OB-OB-O B-OB DAME IN G OS 'OJJE VA-NO NAD MO• V -GO-NA-TR OGAL GAJEVA ULI L A — DUNAJSKA CESTA Poleg i.i Kredima banke nato občni zbor podelil dosedanjemu odboru absolutorij. Nato je tajnik prečital nova, od vseh podružnic odobrena pravila SPD, ki so za nadaljnji razmah vitalne važnosti in ustvarjajo enotno delovanje med osrednjim odborom in podružnicami. Občni zbor je ta pravila soglasno potrdil. Predsednik je nato pripomnil, da se vrši volitev novega odbora na prihodnji izredni skupščini, ki bo sklicana tekom enega meseca. Posle vodi naprej dosedanji osrednji odbor. Pri slučajnostih je ravnitelj gosp. Rasto Pustoslemšek sprožil vprašanje izletniških vlakov, ki jih namerava uvesti železniška uprava in o katerih je bil že objavljen vozni red. Obžaluje, da vlaki še niso uvedeni in bodo najbrže, ko bo konec turi9tovsko letne sezone. Predsednik dr. Fran Tominšek je kratko pojasnil to vprašanje ter omenil, da bodo vlaki najbrže že 25. t. m. vpeljani, obenem pa je izrazil splošii3 željo vseh turistov, da se naj že ob sobotah vpeljejo izletniški vlaki za cono preko 40 km s povratkom v nedeljo zvečer, a ob nedeljah izletniški vlaki za cono preko 25 km s povratkom zvečer. Obravnavale so se nato še nekatere interne zadeve, nakar \e predsednik zaključil občni zbor. NCCAVICE SE MUUC n a jb olj s mierski višini ter se do zaključka ni po* vsem dvignil. V zborih je manjkalo nekaj pevcev in pevk: uspeh mu je daleko zaostal za premiero. Med solisti se je odlikovala edina ga. Zaludova z Eleonoro ter žela za velikansko arijo 2. slike živahen aplavr. l.žgal pa je ponovno grandiozni finale 11. dejanja, ter so vsi solisti po zaključku prea-stave želi dolgotrajno in zelo živo odobra* vanje. Vsekakor želimo, da vodi tto iz L'Ale-sienne; b) Ellerton* Tar%iteila. Igra na gosli Prevoršek Troš. 4.) a) škerjanc: Večerna impresija; b) PavčiČ: Uspavanka. Poj* Rohrmann Danita. 5.) Verdi: Arija iz opere Aida. Poje Dolenc Josipina. 6) Bruch: II. stavek koncerta v g-molu, za go>li. Igra Stanič Fran. 7.) L6wo: Ura. Poie Seber Ana. S.) Suk: Pomlad op. 22, igr:i na klavirju No-vaković Božica. 9.) a) Ravnik: Vasovalec: ?kerjanc: Aleja sniva. Poje Pucelj Stanko 10.) Wieniaw»ki: Spomin ua Moskvo. Igra na gosli Rupel Karel. 11.) Delibe*:: Arija iz opere Lakme. Poje Popović Vera. 12) Klička: Scherzo za tri gosli. Igrajo SušterŠir Vinko. Krek Leon, šMvic Silvester. Posamezne nastopajoče spremljajo na klavirju: Vo-gelnik Marica, Valjalo Marta, Shic Pavel No vaković Požira. Vstop v dvorano je pro-'. pobirajo se le prostovoljni prispevki v kritje stroškov, vendar pa mora v>ak obiska valeč dobiti preje v?topnico, katera se dobi v konservatorijski pisarni v Gosposki ulici št 8, poslopje Glasbene Matice, na dan produkcije od 9. do 12. in od 3. do 6. ter pred produkcijo v veži Filharmonične družbe. eležnica KOLEDAR Danes: Sred«. 22. junija 1927; katoličani: Faulin; pravoslavni: 9. junija, Kiril. Jutri: Četrtek. 23. junija 1927; katoličani: Truda; pravoslavni: 10. junija, Tirno« tej. D AN AS JE PRIREDITVE. GfedsliJča: Opera: ^Madame ButtertS- Kino Matica: »Valovi >trasti». DE2URNE LEKARNE. Dunes; Bahovec, Kongresni trg; U star. Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja Šiška. Jutri: Sušnik, Marijin trg; Kurah. Go» sposvetska cesta. * Sotnce zaide danes ob 19.51, vzide jutri ob 4.13 in zaide ob 19.51. ZA NASE NAROČNIKE. Danes so na vrsti naročniki serij F in G. Sport Lahkoatletski miting v Ptuju Pretekli četrtek je priredil agilni SK Ptuj lepo uspeli lahkoatletski miting, na katerem so sodelovali tudi lahkoatleti liur; ljanske Ilirije in mariborskega Rapida. — Kljub silni vročini so bili doseženi prav d->-bri rezultati, zlasti je podčrtati velik napre* ilek in smisel Ptujčanov za lahko atletiko Rezultati so bili sledeči: Tek 100 m: 1. Stepišnik (II.) v 11.3; 2 Re/ek (II.). Tek 200 m: 1. Habič (II.) 25; 2. Pavčič (Ptuj) 25.1. Tek 400 m: 1. Habič (II.) 62.2. Tek 800 m: 1. Jeglič (Rapid) 2 : 11.1. 2. \Valncr (Ptuj). Tek 3000 m: 1. Pernath (Rapid) 10 : MUl 2. Hladnik (II.) Skok v dalj: 1. Stepišnik (II.) 6.05. Skok ob palici: 1. Pavčič (Ptuj) 2.97, 2. Baumgartner (Rapid) 2.97. Skok v višino: 1. Baumgartner (R.) 1.50, 2. \VaIner (Ptuj). Met krogle: 1. Barlović (R.) 10.38, 2. Jur. kovic (P.). Met diska: 1. Murn (P.) 31.68, 2. Jurko-vic. 3. Barlović. Štafeta 4 X 100 m: 1. Ilirija 48.8, 2. Ptuj 49. Olimpijska štafeta (800, 400. 200. 100): 1 S K Ptuj v 3 : 49; 2. Ilirija v 3 : 49.6. Končno stanje je sledeče: Ilirija in Ptuj po 48 točk, Rapid 24 točk. Velik vlom v Genovi V noči od nedelje na pondeljek je hI v Genovi izvršen velik vlom, pri katerem so zločinci odnesli veemilijonski plen. Vlomljeno je bilo v trgovino zlatarja Oskarja Luke. Vlomilci so navrtaii dve veliki blaga«ni in odnesli nad milijon Rf v gotov'ni. V lokalu so pobrali razno zlatnino, dragulje, bri-Ijame m druge dragocenosti v vrednosti vec* milijonov l:r. Značilno za drsnost svedr cev je, da so si upali vlomiti v lokal, ko je vendar v neposredni soseščini, na trgu Pias za de Ferrari, sedež policijske drekciic Vlom je bil izvršen ca ta način, da sc vlomilci najprej vdrli v pisarno, ki se nahaja nad trgovino in od tu dospel1 v lokal. Delati so morali vso noč zelo naporno. Čudno je, da jih ni pri poslu nihče motil, kajti F^az-za de Ferrari je eden najbolj živahirh okrajev v vsem mestu in tudi ponoči gosto obljuden. Vlom so opazili šele v pondeljek zjutrai. Policija ie aretirala nekega nočnega čuvaja. Trank Heller: 48 Novi Napoleon Roman. Pogled besnih oči je bil vzrok, da je profesor izpremenil predmet svoje« ga govora. — Toda vaše veličanstvo se zanima izključno za aeroplan, ki kroži tam go* ri, namesto da bi stal v hangarju za re<= klamno desko, v hangarju, kjer bi mo; ral stati. To je posledica petih ukrepov, ki sem si jih dovolil storiti, ko sem nre* jel zadnji dve vesti: da se igra na Kor* ziki igra s fiktivno dedščino in da se je Napoleon tu na otoku znova rodil. Izvedel sem to v domu gospoda Pozzo di Borga, in sicer opolnoči. S tem, da sem se prehitro vozil, se mi je posre* čilo priti iz Partinella, kjer je čakal moj avtomobil, do Ajaccia v pičlih treh urah. Prispel sem baš pravočasno, da sem izpolnil svojo prvo nalogo, ki me je čakala, namreč dati ilustrirani inse* rat v «Le Corse Republicain». Ob treh gre list v rotacijski stroj, jaz sem pa prispel pet minut pred tretjo. — Moj oglas je priporočal odvajalno sredstvo St. Xavier. Da pa ostanem ~ »logu de* žele, sem obenem-sporočal, da bo po* sta poslovala naslednji dan ob šestih. Naslednjega dne se mi je mudilo. Najprej sem odposlal dve pismi, eno lastniku hotela Pozzo di Borga, drugo pa lastniku hotela Napoleona Velikega. Dovolil sem si obvestiti gospoda Pozzo di Borga. da lahko prestreže Napoleonovo denarno pošiljko istega dne na določenem kraju v pustinji — ako ne na kraju, ki je označen v reklami za odvajalno sredstvo St. Xavier, pa gotovo na kraju, ki ga označuje reklama za ansterliško kremo. V pismu vašemu veličanstvu sem si dovolil kot najponižnejši sluga opozoriti na oglas v današnji številki «Le Corse Repubilcain* glede poslovanja pošte pri St. Xavierju, oglas, ki je bil nedvomno past za smrtnega sovražnika vašega veličanstva. Kaj je moglo biti ugodnejše kot presenetiti sovražnika? Po pravici sem računal, da sem s temi dvemi pismi spravil v tok zgodovinske sile. Ko sem ju odposlal na Korziko, sem hodil po Apacciu po trgovskih opravkih. Po vrsti sem posetil zastopnika za odvajalno sredstvo St. Xavier, Cuseraco-vega likerja, austerliške kreme in Napoleonovega konjaka. Čestital sem vsem tem tvrdkam k energiji, s katero so postavljali reklamne deske na najnedo-stopnejših krajih severozapadne Korzi- ke. Vse tvrdke so mi takoj odgovorile z istim vprašanjem: se-li mislim iz njih norčevati? Ko sem trdil nasprotno in ponavljal svoje čestitke, so mi vljudno sporočili, da imajo važnejše opravke kot pa prežvekovati budalosti z neznanimi ljudmi in postavljati reklamne deske pri Col de Parma. Poslovil sem se od njih z radostjo v srcu, kajti tedaj sem bil trdno prepričan, da se nisem zmotil. Čakal me je še zadnji poset. Ali sluti vaše veličanstvo, koga sem še posetil? Letalsko družbo An-tibes-Ajaccio. Tudi ta poset ni bil zaman. Družba sploh ni stavila nobenih zahtev, čim je slišala iz mojih ust, da lahko dobi izgubljena letala nazaj. Dala mi je na razpolago dva letalca in posledica je, da eno vašega veličanstva letal baš zdaj kroži nad bojiščem pri Auster-litzu. Collin >e za hip umolknil, potem pa nadaljeval glasneje: — Pojasnil sem, kako je prišlo do bitke pri Austerlitzu. Povedal sem tudi, zakaj leta orel, ki bi moral poleteti \ Notre Dome, tu nad nami. Tretjič in zadnjič vas vprašam, sire: Ali hočete dati mojim trem prijateljem svobodo, veliki križec častne lesrije in vsakemu petdeset tisoč frankov nagrade? Zopet sem začutil na obrazu silen zračni pritisk. Bil je mr. Graham. ki je vedno na enak način dajal duška svojim občutkom. — Profesor uniči Boneva! Po petdeset tisoč nagrade dobimo! — Drugi ljudje, gospod, bi bolj zaslužili odškodnino. — se je oglasil Qui-linchini s surovim glasom, — ljudje, ki bi morda tudi izpremenili teh petdeset tisoč v maščobo in beljakovine, toda tudi maščobo in beljakovine v psihične procese. Dvomim, da bi se zgodilo to pri vas. Josefinina usta niso bila več podobna koncu smeha in začetku poljuba. Gledala je profesorja kot neko nadnaravno bitje. Madame Delatour je malone plesala v sedlu. Izgovarjala je kratke fraze brez logične zveze: — Trdi, da je sam pripravil Auster.. toda to je izključeno... da je preslepil vse... saj to ni mogoče... da je premagal Napoleona ... to je vendar smešno. Sire, bodite no mož, ustrelite, ustrelite! Zdelo se je, da Napoleon ne sliši. Sedel je nepremično na konju, roke prekrižane na prsih. Njegov obraz ni kazal niti nestrpnosti, niti gneva — občutkov, ki sta mu bila sicer najprirodnejša. Zrl je samo na Collina z mirnim, proučujo-čim pogledom, z enim onih pogledov, ki gredo človeku do mozga. Končno je spregovoril: — Kdo ste? — Sire, saj sem vam žc povedal, Šved. Pišem sc profesor Pelotard. — Sved! Sin naroda, ki si je izbral za kralja veleizdajalca! 2elite, da osvo» bodim vaše prijatelje? — Sire, prav kar sem prosil, da jih osvobodite. Zdaj svoboda nc zadostu« je več. — Želite, da jim podelim veliki kri» žec? — Sire, ta hip sem zahteval veliki križec. Zdaj pa tudi veliki križec ne zadostuje. — Želite, da jim povrnem škodo? — Da, sire, petdeset tisoč vsakemu — komaj več kot bi moral vsak izmed njih plačati vašemu veličanstvu od* škodnine, ako bi ne posegel jaz vmes. Napoleonov poglffd sc je zmračiL — To so velike želje. — Sire, to niso želje, to so pogoji. — To so kruti pogoji. — Sire, predlagal sem vam dvakrat milejše pogoje, pa ste jih odklonili. — To sp pogoji od \Vaterloo! Napoleon se je naglo vzravnal. v sedlu in nozdrvi so se mu napele. 0902 D2.D 26 Vprašanje ljubljanske cestne železnice V magistralni posvctovalnki se je včeraj popoldne vršila poldrugo uro trajajoča anketa interesiranih gospodarskih \rogov glede prevzema cestne železnice »d strani ljubljanske občine. Anketa, ki jo te vodil vladni komisar z. Anton Mencinger, le bila strogo informativnega in zaupnega značaja, zato ni bila dostopna javnosti. Razpravljalo se je o modalitetah, pod \iterimi naj bi mestna občina, vpošteva-k>č komercijalna načela, prevzela v svojo upravo cestno električno železnico, ki je *e vedno last dunajske »Oesterr. Klein-nahngesellschafu, ki pa ima za Jugoslavijo svojo podružnico v Zagprebu, ker tam plačuje manjše občinske doklade, kakor bi jih plačevala v Ljubljani. Ankete so se udeležili trije člani gerentskega sosveta, dalje direktor gospodarskega urada nad-svetnik J a n č i g a j, direktor gradbenega urada inž. M a tko Prcinv5ek. direktor mestne elektrarne inž. C i u h a, ravnatelj mestnega knjigovodstva Josip Vole, olivni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo dr. FTan W i n d i s c h e r in član Delavske zbornice Tokan. Družbo so zastopali njen podpredsednik dr. Milan Vidmar, član glavnega upravnega odbora dr. Proksch in vodja ljubljanske cestne železnice inž. TekavčiS. Anketa je v prvi vrsti razpravljala o višini odkupnine, ki 30 ima plačati mestna občina družbi in o vprašanju pokojninskega fonda uslužbencev cesme železnice. Prihodnje dni se bodo posojanja nadaljevala in je pričakovati, da se za občino povoljno zaključijo. Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam! RADION pere sam. Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehianjem ali krtačenjem, za njo dela Radion« Radion sam? Jal Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel« Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo Škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo! RAZUMNA MICA RADION pere sam. Dnevne vesti V, Ljubljani, dne 22. junija 1927. Iz Ljubljane _ iz mornariške službe. Za namestnika šefa vojnega odseka pri direkciji rečnega prometa je imenovan dosedanji komandant remorkerja »Silni« poročnik vojne mornarice I. klase Ciril Vilfan. Za komandanta remorkerja »Silni« je imenovan poročnik vojne mornarice T. klase Vladko Naglic, doslej v službi na parniku »Dalmacija«; poročnik vojne mornarice I. klase Ivan K 0-b e r je stavljen na razpoloženje vojnemu ministrstvu. — Izpremembe v poštni službi. Premeščena sta poštna uradnika Karol Kosem iz Mozirja v Celje in Ciril Žužek iz Les-kovca v Beograd. — Iz našega državljanstva je izstopila Alojzija G e r 1 i c, rodom iz Varšave, pristojna v Ljubljano. — Koliko delovnih mest ie sistemizira-nih na večjih poštah v Sloveniju Po ministrski odredbi je število uslužbencev omejeno: pri poštnem ravnateljstvu na 53 tttttti-nikov I. kat., 36 uradnikov II. kat.. 35 uradnikov III. kat., 20 zvaničnikov, 32 služite-Ijev in 24 dnevničarjev; v Celju na: 18 uiadnikov II. kat., 19 uradnikov III. kat„ 19 zvaničnikov in 13 služite!jev; v Ljubljani 1 na: 41 uradnikov II. ki., 110 uradnikov III. kat., 55 zvaničnikov in 55 sližite-ijiv; na Ljubljani 2 pa: 25 uradnikov H. kat., 14 uradnikov IH. kat., 39 zvaničnikov in 26 služiteljev; v Mariboru na glavni pošti: 27 uradnikov II. kat., 43 uTadmkov III. kat., 35 zvaničnikov En 23 služiteljev; na mariborski kolodvorski pošti: 40 uradnikov II. kat., 33 uradnikov III. kat.. 32 zvaničnikov in 57 služiteljev. — Vseh poštnih uslužbencev v področju ljubljanskega nošt-nega ravnateljstva ie okoli 2000. Za -ezer-vo, za dopuste in bolezni za 330 uradnikov in 450 služiteljev je določenih 38 uradniških in 40 služiteljskih dnevničarjev. Za sezonske pošte: Bled 1 in 2, Bohinjska Bistrica, Dobrna, Domžale. Kranjska gora, Rimske toplice. Rogaška Slatina in Žalec je določenih 9 dnevničariev. — Osebne vesti s pošte. Imenovana sta: pb. ur. An t. Smodič za upravnika pošte v Ptuju in pb. ur. II/4 G. Marušič za pb. ur. II/3 v Ljubljani. — Premeščeni so Pb. ur.: I. Sušnik iz Celja v Maribor, A. Tušek iz Podčetrtka v Pragersko, L. Sirnik iz Ljubljane v Metliko, Franja Kappus iz Ljubljane v Gorje pri Bledu, M. Globočnik iz Gorij pri Bledu v Ljubljano, F. Treven z Bleda v Ljubljano, A. Fazzini iz Celja v Št. Vid pri Stični, M. Štrukelj iz Št Vida pri Stični v Sv. Lenart v Slov. gor., J. Marušič iz Maribora v Rogaško Slatino, Avg. Juh iz Most pri Ljubljani v Maribor; dnevničarp": K. Starec iz Dol. Logatca v Podčetrtek, H. Benedek iz Pragerskega v Slovenjgradec in R. Meglic iz Sv. Jurija na Ščavnici v Maribor. — Upokojena sta pb. ur. IT/2 Ivan Zadnik v Ljubljani in zvan. 1. skup. Fr. Stuhec v Križevcih pri Ljutomeru. — Poštni službi sta se odpovedala: pogodb, pošt. Fr. Bukovec v Boh. Beli in pa dnevničar M. Ferluga v Ljubljani. — Odpuščena sta dnevničarja: Fr. Legat v Ljubljani in Iv. Povh v Mariboru. — Vozni red državnih a v toni obilnih poštnih prog. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani je izdalo vozni Ted potniškega avtomobilskega prometa, ki obsega proge ŠmaTtno ob Paki - Mozirje - Gornji grad -Solčava, Murska Sobota - Dolnja Lendava, Biežice - Bizeljsko, Sv. Peter pod Sv. Gorami - Grobelno, Brežice - Novo mesto in Brežice pošta - Brežice kolodvor. Voznemu redu so priloženi poštniški, prtljažni in blagovni ceniki. — Državni volilni odbor. Glede na pred-stoječe. skupščinske volitve ie dTŽavni volilni odbor zahteval od vseh ministrstev, da mu pošljejo seznam vseh onih uradnikov, ki bi mogli btrt predsedniki nosamnih volilnih komisij. — Posojilo rečne plovbe. Direkcija rečne plovbe je zaprosila finančno ministrstvo, da ji dovoli najetje 70milijonskega posojila v svrho reorganizacije naše rečne plovbe, — Vpokojitve učiteljev. V prosvetnem ministrstvu so izdelani ukazi glede vpokojitve učiteljev, ki so po zakonu dosegli svoja službena leta. Tudi v Sloveniji bo vpokojenih večje število učiteljev. — Številne komisije. V ministrstvu za agrarno reformo je imenovanih 12 komisij, ki imajo nalogo proučiti agrarne zadeve v severnih krajih naše države. — Kopalci v Tomačevem odnašajo gostilničarjem steklenice od piva ali pokalice, potem jih pa kar puščajo na pesku ob Savi. Drugi jih mečejo v Savo, še boli nesmiselno je steklenice pobijati, ker se kopalci lahko porežejo noge. Želeti je, da se take razvade opuste. Sploh se na kopalce apelira, da se dostojno obnašajo in ne letajo v kopalni obleki po vasi. — Osnovna Šola v Št. Vidu nad Ljubljano priredi v nedetfo dne 26. t. m. v ri-salnici razstavo spisnih, računskih, risarskih ter deških in ženskih ročnih izdelkov. Zvečer ob 20. uri je pa v telovadnici šolska prireditev v proslavo Vidovega dne. — Razstava Pomladka Rdečega križa v Zagrebu. Od 26. junija do 3. julija se bo vršila v Zagrebu razstava Pomladka Rdečega križa, katero si ogledajo tudi predsednik glavnega odbora Rdečega križa dr. Leko, generalni tajnik dr. Kojič, predsednica glavnega odbora Pomladka Leposlava Pet-kovič in tainik prof. Božidar Zečevič. Prijavljene je Še mnogo šolske mladine iz zagrebške oblasti. — Aleksandrov dom In Vodnikova koča bosta o tvor jeni 25. t. m., t j. v soboto. Obe koč] obdržita stari oskrbnici in tudi gospodarstvo je v prejšnjih rokah, tako da nam vse to jamči za udobno ležišče in dobro postrežbo. Kočj ostaneta otvorjeni čez vso serijo. — Izborna propaganda. Po zaslugi tukajšnje direkcije pošte in telegrafa se je popravil stroj za mašinelno žigosanje pisem. Dne 21. t. m. se ie stavil ta stroj v obrat, ki štampHira znamke, istočasno pa natisne v desnem gornjem kotu: Posetite VII. velesejem v Ljubljani od 2. do 11. julija. Pač izborno propagandno sredstvo, ki bo privabilo na naš velesejem Še več kupcev in obiskovalcev. — Velesejmski »Razgled«. Tik pred otvoritvijo ljubljanskega velesejma izide 2. številka »Razgleda«, ki bo v povečanem obsegu prinesla mnogo velesejmskih zjtii-mivosti. Trgovce in razstavlialce vljudno opozarjamo, da je treba priglasiti og\tse najkasneje do petka 24. t. m. — Uprava »Razgleda«, Ljubljana, Šelenburgova 7 fU. — Senzacijonalna pravda v Sarajevu. Sarajevsko sodišče je te dni razpravljalo o tožbi vedje moralno - etičnega pokreta Milenka Vidoviča proti dr. Tomiču zaradi nekih trditev v njegovi brošuri »Vidovičev pokret — merkantilno podjetje«. Razsodba, ki bo izrečena koncem tedna, se pričakuje z velikim zanimanjem, ker sta toži-telj in toženec zelo znani osebnosti. Dr. Tomič odreka Vidovičevemu pokretu absolutno vsako idealno podlago in trdi, da je Vidovič delal samo iz merkantilnih nagibov. Zaslišanih Je bilo več učencev Vido-vičeve šole, ki so izpovedali, da so plačali za poldrug mesec šolnine, predavanja pa se niso vršila. Dr. Tomič je med drugim zahteval, nai se strokovno in znanstveno ugotovi, da je Vidovič pustolovec. Vidovič se je v svojem govoru skliceval tudi na evangelij in na Krista, ko je pa pri tem začela publika ploskati, ie predsednik sodišča izključil javnost od razprave. — Skrb vsake gospodinje. Otroci morajo v šolo, stanovanje treba, da ie v redu, jed tečna, a cela družina snažna in skrbno oblečena. — Take in enake skrbi ima vsaka gospodinja. — Ako jo torei rešimo vsaj skrbi za veliko žehto, smo ii storili mnogo _ Čarobno sredstvo za pranje perila se imenuje »Radion«. — Kupite še danes en zavitek, pa poizkusite! —Ij KristoHČ-Bučar: Dospele krasne bluze. S4L —lj Promocija na ljubljanski univeni. V soboto 25. t. m. bo na ljubljanski univeni promoviran za doktorja kemije g. inž. Ivo RibariČ. Promocija se vrši opoldne v zbornični dvorani univerze. —lj Večje število postelj se rabi za po-setnike VII. ljubljanskega velesejma, ki se vrši v Ljubljani od 2. do 12. julija 1927. Vsi oni, ki bi za te dni lahko odstopili proti odškodnini kako posteljo, oziroma divan, naj to javijo nujno, vsaj pa do 30. junija 1927 v mestnem ekspeditu, Mestni trg 27/III., od 8. do 2. popoldne. —ij Prenočišča za udeležnike V. pokrajinskega zleta JSS v dneh od 27. do 29. junija t. I. sprejema zletna pisarna na Taboru (severni trakt) od S. do 12. in od 4. do 6. popoldne. —Ij Tržni dan v Ljubljani. Danes na tržni dan je bil Vodnikov trg bogato založen z zelenjavo in sadjem, dočhn je bilo iajc in perutnine razmeroma malo. Tudi mlečnih izdelkov je bilo precej. Glavnate solate, prav lepe in debele, je toliko na trgu, da so cene salati znatno padle. Letos sploh je dobra letina salate. Prodajalke sd prvovrstno giavnato solato ponujale po 075, slabejše vrste pa celo po 0.25 Din glavo. Izredno mnogo je bilo domačih čre-štnj, osobito iz Štajerske. Tudi cene čreš-njam so padle in so bile že po 3 Din kg. Na trgu je bil prvikrat ribezelj, kg po S dinarjev. Borovnic je bilo izredno mnogo, liter po 2 Din, rdeče jagode pa po 2.50 Din mala merica. Mnogo je bilo graha po 3 Din IKer. Tržaški fižol je bil na trgu po 8 Din kilogram. Novi krompir je že po 5 Din kg. —lj Zvečer dne 23. t m. se bode žgal kres na Zgornjem Rožniku. Svira polnost evi Ina godba »Gradašca«. Za dobro kapljico in jedila ie preskrbljeno. Za slučaj slabega vremena se vrši isti dne 24. t. m. —lj Promenadni koncert Nar. žel. glasb, društva »Sloga« se vrši v Zvezdi v soboto dne 25. junija t. 1. ob pol 21. uri zvečer pod vodstvom kapelnika g. Julija Bučarja s sledečim sporedom: 1.) Uvodna koračnica. 2.) Offenbach: Orfej v peklu — uvertura. 3.) Nedbal: Valček iz operete »Poljska kri«. 4.) Parma: Romanca iz opere »Urh grof celjski«. 5.) Friscnkowitz: Iz davno preteklih dni — potpuri slovenskih narodnih pesmi. 6.) Glinka: Severna zvezda — pesem. 7. ) Kal man: Knegmja čardaša — potpodri. 8. ) Smetana: Prihod komedijantov iz »Prodane neveste«. —U Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek danes 22. t. m. ob 18.30 na moškem učiteljišču s sledečim dnevnim redom: 1. Coraemoracrja po rajnkem ponesrečenem br. Vladimirju Tomcu. 2. Predlogi Zagrebčanov in prof. Popovića iz Aleksin-ca za kongres — razprava. Vabimo poleg članov tudi naše prijatelje. —IJ Občni zbor »Mladike«. Vzgojevalno ia podporno društvo »Mladika« ima letos svoj redni občni zbor v ponedeljek dne 27. junija 1927 popoldne ob 5. v posvetovalnici CMD, Narodni dom, z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi upravni odbor. —lj Filmska razglednica gdčne. Ide Kra-vanje (po 2 Din) ter opernega pevca Julija Betetta (po 3 Din) so izšle v založbi Vekoslava Kramariča, Ljubi iana, Florijan-ska ulica 22. —lj Profesorski izpiti na filozof, fakulteti V Ljubljani. Fakultetni svet filozofske fakultete v Ljubljani je na svoji redni seji z dne 10. junija 1927 sklenil, da spreiema dekanat filozofske fakultete v Ljubljani prijave za usposobijenostne izptte za pouk na srednjih šolah (po starem izpitnem redu) samo še do 31. decembra 1927; ti izpiti pa morajo biti dovršeni do konca študijskega leta 1927-28. —lj Oglejte si razstavo obrtnih šol! Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani je razstava odprta do nedelje 26. t. m. dnev no od 9. do 12. in od 15. do 18. Razstavljena so risarska bi ročna dela kiparske in rezbarske, keramiške in Ženske obrtne šole (vezenje, šivanje perila in Izdelovanje oblek) Vstop vsakomur prost. —lj JAD Triglav. 15. redni občni zbor se vrši v soboto dne 23. t. m. v salonu g. Cešnovarja. Začetek točno ob 14. —'j Slabe sveče. Glede na tozadevno notico v »Slov. Narodu« št. 138 z dne 21. t. m. sporoča podpisana svečama, da se v njeni tovarni izdelujejo že več let med drugimi svečami tudi prave stearinske sveče, ki so boljše od svoječasnih »Milly« - sveč in ki se na solncu ne zmehčajo in tudi ne za steklom med zaprtimi okni, kjer se v poletnih dnevih razvija zelo velika vročina, včasih do 70° C. Le redki so odjemalci, ki posegajo po teh svečah, ki so dražje kakor konsumne kompozicijske in parafinske sveče, katere poslednje sicer lepo gorijo, ne prenesejo pa velike vročine. Prave stearinske sveče se prodajajo v specijalnih tigovinah: Ant. Stacul, Kari Planinšek, Franc Pavlin itd., kjer pisec gornje notice lahko kupi poljubno količino teh res prvovrstnih sveč. — Svečama J. Kopač & Ko. —lj Karambol dveh avtomobilov. Na Ža-bjaku je bil včeraj popoldne večji karambol dveh avtomobilov, ki sta na križišču dveh ulic trčila skupaj tako, da je bilo enemu razbito sprednje kolo, drugemu pa zadnje. Av-tomobilista nista k sreči bila poškodovana, ker sta počasi vozila. —lj Tatvine. Prodajalec sladoleda Anton Gerzinič je stražniku naznanil, da mu je nekdo~z njegovega ležišča na Jernejev! c. odnesel 150 Din vredno volneno odejo. — Hlapcu Rudolfu Persmi pa je neznan potepuh izmaknil denarnico z 1200 Din iz zaklenjene sobe. —lj Vreme. Prihajajo vroči pasji dnevi pred kresom. Vremenski preroki so mnenja, da bo ta vročina trajala več dni. Snoči ob 21. je kazal barometer 7G8, termometer -f- 19.2 stopinj C, danes ob 7. zjutraj barometer 767, termometer -\- 14 stopinj C, opoldne barometer 765, termometer -\~ 26 stopinj C. Vroče in jasno. —lj Žrtev pomanjkanja. Snoči okoli 23. je bila reševalna postaja poklicana, da naj nemudoma odpelje v bolnico iz Jenkove ul-etev. 13 delavčevo soprogo Angelo K., ki ee je zastrupila z veronalom. V bolnici so takoj izvedli primerno operacijo ter ženo ohranili pri življenju. Kakor je sama izpovedala, je zavžila tri močne doze veronala, ker si je hotela končati življenje radi bede in velikega pomanjkanja. Njen mož je že pol leta brez posla in družina živi v največji bedi. —lj Drobiž policijske kronike. Aretirane in zaprte so bile tri osebe, neka ženščina radi tajne prostitucije in dva elegantna gospođica radi silnega razgrajanja in tuljenja V zaporih sta še preklinjala in robantila kakor dva obsedenca, proti jutru pa sta ie streznila. Prijavljeni sta dve manjši tatvini, dalje dve telesni poškodbi, pretepala sta se na u*ici Janez in Lojze, šest mladeničev je prijavljenih radi kaljenja nočnega miru, dva sladoledarja radi obrtnih in sanitarnih predpisov, 18 voznikov pa radi cestnopoli-cijskega reda. ITO — zobna pasta najboljša! Iz Celja —c Naše poročilo o izidu občinskih volitev v Celju spopolnjujemo v toliko, da je komisija prisodila tudi Bernotovi stranki en mandat na podlagi najvišjega ostanka. Zastopnik te stranke bo v občinskem svetu g. Štefan Lah, pekovski pomoču.k. — Socialistična stranka pa dobi vsled tega samo dva mandata. — Nemško stranko bodo v občinskem svetu zastopali: Franc Re-bčuschegg, hotelir in mesarski mojster; dr. Jurij Skoberne, odvetnik; Franc Koschier, kovaški mojster, in dr. Kristijan Vvolf, zasebni uradnik. — Ta imena ie v našem poročilu spustil tiskarski škrat. —c Tedenski rszkaz mestne klavnice. V tednu od 13. do 19. Junija se je zaklalo: 5 konj, 26 volov, 17 krav, 3 tellce. 35 telet in 55 svinj. — Uvozilo se je: 293 kg govedine, 1697 kg teletine in 165 kg svinjine. —c Smrtna kosa. Umrl je 21. t. m. na Kralja Petra cesti št. S 2. Ljudevit Lajnšič, sodni uradnik v pokoju, v 72. letu starosti. N. v m. p.! —c Smrtna nesreča. V torek 21. t m. ob 9. uri dopoldne sta se igrala na dvorišču mestnega oskrbni šiva na Spodnjem Lanovžu sinova občinskih delavcev 4letni Josip Borko in Sletni Josip TlaČar. Med igro sta se posnela na tmgo za prevažanje gramoza, ki je biLa navpično prislonjena k zidu. Ko sta se otroka zibala, se je truga prevrnila in pokopala malega Borka pod seboj, dočim je drugi deček pravočasno odskočil. Po nesreči je priletel Borko na kamen, tako da je prišla glavica med ka-men in železni rob truge. Vsled udarca je otroku počila lobanja. Na vpitje je prihitel (»letni občinski delavec Rok Golenač in izvlekel dečka izpod truge. Deček je še dihal. Ko pa ga je prinesel v stanovanje aje-gOTC matere, ki je ležala, bolna in ga položil na posteljo, je deček izdihnil. Iz Maribora —m Izletniški vlaki v Dravsko dolino. Kakor v drugih večjih mestih, je sedaj železniška direkcija tudi v Mariboru uvedla izletniške vlake in sicer v Dravsko dolino. Vlak bo vozil ob nedeljah in praznikih. Ugodnost pa obstoja v tem, da bo veljala pri tem vlaku polovična cena. Mariborčani, ki radi prirejajo izlete v mariborsko okolico, zlasti pa v lepo Dravsko dolino, so to vest sprejeli z velikim zadovoljstvom. —m Volile?, pozor! Pri vsakih volitvah se je še pokazalo, da se voliici ne brigajo pravočasno za vpis v volilni imenik. Še le na dan volitev, ko je že prepozno, se navadno ugotovi, da ta ali oni sploh ni v imeniku in zato nima volilne pravice. Zato opozarjamo vse naše volilce, nai se zanesljivo prepričajo, ali so vpisani v imenik. Imenik ie na vpogled samo še do 30. junija pri mestnem magistratu ali pa v tajništvu SDS, Cankarjeva ulica 1. Vsakdo naj sc tudi prepriča, ali so vpisani tudi njegovi znanci in prijatelji. Gospodarstvo Stanje Narodne banke z dne 15. junija 1927. Razlika v pri. meri s stanjem dne 8. junija. AKTIVA: kovinska podlaga posojila račun za odkup kronskih novčanic račun začasne razmenjavc državni dolgovi vrednost državni domen saldo raznih računov 501.0 — 4.r 1194.6 — 12.V 1102.0 319.6 2966.3 21383 1595.1 — 29J Skupaj 9817.9 PASIVA: Od glavnice izplačano 30.0 rezervni fond 9.7 novčanice v obtoku 5341.7 — 94.6 državni račun začasne raz* menjave 319.6 državne terjatve po raznih računih 348.7 — o.O razne obveznosti 1546.7 + 33.0 državne terjatve za zastav* Ijene domene 2138.3 ažijo za kupovanje zlata 38.0 Skupaj 9817.9 Obrestna mera ostane neizpremenjeua. Obtok novčanic se je znižal od zp.dnjeg* izkaza za 94.600.000 Din. —g Izvoz in naš promet. Na zadnji pie« nami seji beogradske Trgovske zbornice se je razpravljalo tudi o ukrepih glede zasigu« ranja izvoza v tekoči sezoni. Sprejete je bila obširna resolucija, v kateri opozarja Trgovska zbornica tudi na slabe strani na« šega prometa. Prometni minister je obve* stil zbornico, da je ukrenil vse potrebno .a zboljšanje prometa takoj, čim je prečital resolucijo v novinah. Pričakovati je torej, da prometne razmere ne bodo ovirale iz* voza. —g Naši delegati na konferenci Medna* rodne trgovske zbornice. Včeraj so odpo* tovali iz Beograda v Stockhom nasi delegati na konferenco mednarodne trgovske zbornice. Seboj ao vzeli večje število naših gospodarskih publikacij v angleškem, fran* coslcem in nemškem jeziku, kakor tudi 1500 izvodov »Privredne Jugoslavije*, ki jo je frdal naš odbor rn^narodne trgovske zbornice. V tej publikaciji so detajlno ob* delane vse panoge našega gospodarskega življenja 9 potrebnimi statističnimi podatki. To in ono Tragedija toreadorja Toreador... Za Španca je to ma* fična beseda, svet poklic in kulminaci* j a karijere. Toreador je ljubljenec na* roda, ki ga obsipa z darovi in cvetjem, a ironizira in zasmehuje, če v borbi proti razjarjenemu biku pokaže Ie sen* co strahu. Poklic toreadorja je slaven, a še bolj težaven. Zc marsikateri ju* naški toreador je našel strašno smrt pod rogovi razjarjene živali. O slični tragediji, ki je zahtevala življenje ene* ga najslovitejših bikoborcev na svetu, poročajo te dni francoski listi. V mestu Orleans je gostoval te dni neki potujoči cirkus. Na programu so bile tudi bikoborbe. Številna publika, ki je do zadnjega kotička napolnila veliko cirkuško areno, pa je bila priča grozne smrti slovitega toreadorja Chi* quite. Toreador se je baš pripravljal, da čada biku poslednji smrtni sunek. Ne* sreča je hotela, da mu je v odločilnem trenutku i^podrsnilo, in da je padel. Bik se je zakadil vanj, ga nasadil na roge in strahovito razmesaril. Chiqui* to so odnesli mrtvega iz arene. Taka je pač usoda toreadorja ... Češkoslovaški polet čez ocean Kakor smo kratko že poročali, se pripravljata dva češkoslovaška letalca na polet \r. Prage v Newyork in nazaj in sicer z letalom, ki ga je izdelala če* škoslovaška tovarna. To vest so pri* občili tudi inozemski listi, ne da bi se poprej informirali, je=li sploh mogoče resno govoriti o tako smelem načrtu Češkoslovaške avijatike. Češkoslova* ška doslej še nima letala, ki bi moglo absolvirati prekooceanski polet, z dru* ge strani je pa treba pomisliti, da bi zahtevalo konstruiranje novega ali pre* narejanje katerega sedanjih tipov letal mnogo časa in materijalnih izdatkov. Načrt češkoslovaškega poleta čez ocean torej v doglednem času ni iz* vedljiv. Kljub temu je večina češko* slovaških listov zabeležila to vest kot senzacijo dneva in navajala celo ime* na obeh letalcev. Letalca se baje že pripravljata na polet iz Prage v Newyork. V četrtek prileti v Prago ameriški letalec Cham* berlin in to priliko hočeta porabiti če* škoslovaška letalca za javno zbirko prostovoljnih prispevkov za češkoslov. polet čez ocean. Češkoslovaški listi pri* občujejo podrobne informacije o aero* planu, v katerem poletita letalca čez ocean in o motorju, toda nobena teh informacij nima realne podlage. Letal« ca hočeta baje poleteti na letalu Aero A 30, ki je bilo prvič razstavljeno na p*raški letalski razstavi. Tovarna, ki je zgradila to letalo, pa navaja, da znaša maksim. obtežitev letala 2438 kg. Iz te* ga je razvidno, da bi bilo treba aero* plan temeljito prenarediti in prilago* diti tako dolgemu poletu, kajti v seda* nji obliki bi ne mogla letalca vzeti s seboj niti zadostne količine bencina. Tovarna Aero izjavlja, da na polet čez ocean zaenkrat resno še ni misliti in da na zadevna vprašanja še ne more dati definitivnega odgovora. Pač pa je realnejša vest o drugem d is t an enem češkoslovaškem poletu. Gre za polet iz Prage v Tokio in sicer v etapah. Vojaška tvornica letal se pa zanima za polet v Rusijo. Eden teh poletov bo letos na vsak način absol* viran. Pred novimi prekooceanskim! poleti Kakor poročajo inozemski listi je v najkrajšem času pričakovati nove prekooceanske polete. Ameriški po* ročnik Byrd je baje starta] včeraj iz Newyorka in poleti v Pariz. Na letalu se nahajajo tudi štirje potniki. Zani* mivo pa je zlasti, da nameravata pre* ko oceana leteti dve ženski in sicer nemška letalka Thea Rasche in v Ame* riki živeča ruska letalka Lufa Filips. Obe startata v juliju. Iz Londona pa poročajo, da se dva angleška letalca odpravljata na polet LondonsNewyork začetkom avgusta. V Newyorku ostaneta samo osem ur, nato pa se vrneta v London. Francoski letalec Drouhin poleti iz Pariza v Newyork. čim nastopi ugodnejše vreme. Kakor poročajo nemški listi, name* rava sloviti nemški letalec Udet pole* teti iz Monakovega v Newyork. Udet si je dal skonstruirati poseben aero* plan, s katerim hoče postaviti nov sve* tovni rekord v vzstrajnostnem letu. Drugi nemški letalec Konniche projek* tira polet Berlin*San Francisco. Italijanski letalec De Pinedo je v nekem pogovoru izjavil, da bo skušal brez pristanka poleteti okoli zemlje. Seveda pa mu je za tak polet po* trebno letalo z najmanjšo vporabo bencina, ki bi vzdržalo 25.000 do 30.000 km vožnje. Zagonetna smrt na Dunaju V soboto je na Dunaju umrl konjski me* sar Josei Pavliček, lastnik velikega podjetja s šesfmi podružnicami. Njegova nagla in nepričakovana smrt ie dala povod raznim verzijam in govoricam in splošno se ie širila vest, da Pavliček ni umrl naravne smrti, marveč, da ga je zastrupila lastna žena. V nedeljo je prispel Jz Češkoslovaške brat pokojnegra, gostilničar Fran Pavliček in ta je podal proti ženi umrlega Airtoniji Pavliček, ovadbo, v kateri jo dolži zastrupHe-nja lastnega moža. Pavličkova, k? je bila zaslišana, je izjavila, da je s svojim možem živela že 16 let v zakonu in da se zadnja leta nista razumela, ker je bil Pavliček udan pijači. Zadnje čase ie bilo na njem opažati znake de-lirhima tremens in njegovo stanje se je te* kom 4 tednov znatno poslabšalo. Bolehal je tudi na ledvicah. Pretekli teden je pri polni zavesti napravil oporoko. Pri podpisu je bil navzoč tud- njegov zdravnik dr. Woli Pavličkova je odločno zanikala, da bi zastrupila svojega moža. Policija jo je zaenkrat obdržala v zaporu in odredila obdukcijo trupla, ki bo zagonetno smrt pojasnila. X Prekinjen polet angleških letalcev. Angleška letalca Car in Mackworth, ki sta v soboto v Londonu startala k vztrajnost* nemu poletu v Indijo, sta bila prisiljena pri* stati radi defekta v motorju v grofiji Suf* folk. Preletela sta jedva 90 mUj. Letalca nameravata svoj polet nadaljevati in do* seči nov svetovni vztrajnostmi rekord. X Lindberghovo premoženje. Kakor jav* ljajo newyorški listi, znašajo približni do* hodki Lindbergha okoli 400.000 dolarjev (36 milijono dinarjev), 25.000 dolarjev ama* ša nagrada za polet, 100.000 dolarjev prejme za objavo poročila o poletu, 100.000 dolar* jev za knjigo, ki v kratkem izide in 100.000 dolarjev bo zaslužil s serijo predavanj. 75 tisoč dolarjev prejme plače za svoj smeli podvig. Trgovski nameščenci pozor! Od pripravljalnega odbora za ustanovitev »Krajevne sekcije trgovskih nastavijencev v LjubijanK smo prejeli sledeče informacije: V današnjih »ežk/i časih, ko so vsak slan organizira, z^flnja v nepredirne vrste m kolektivno bojuje za svoje pravice, svoje življenja in svoj daljnji obstanek, smo ostali edino mi trgovski nastavljenci po večini strokovno neorganizirani. Kadar nas nameščenci drugih strok opazujejo in sodijo po naši brezbrižnosti in mdoleuci. morajo nehote vzklikniti: Kaj trgovski nastavljenci res nimajo nobenih strokovnih potreb, nobenih skupnih zahtev za aašČito svojih in-interesov? Ali vendar! Tudi nas trgov, nastavljene e tarejo skrbi, tudi mi bi se morali vprašati: Kaj bo, ako danes ali jutri ostanemo brez nameščanja, brez sredstev za žvljenje in brez vsakega zavetja. Kaj bo, ako pride nenadoma znižanje piač tkuUM* je pri današnjem splošnem zastoju trgovine p -»k« < t;i i rui smo nepripravljeni na te težke čase, ki se nam obetajo. Kaj bo, ako 66 zares zgodi, da minister trgovine in industrije soglasno z ministrom za socijalno politiko razglasi in uveljavi naredbo o 10-urnem delavniku, kar bi pomenilo ustvariti novo armado brezposelnih trgovskih nastav-1 jencev. Kdo nam more jamčiti, ako se ravno mi ne bomo nahajali med onimi, ki bodo vsled podaljšanja delovnega časa reducirani in odpuščeni, da se tudi mi pridružimo onim 300.000 brezposelnih delavcev in nameščencev? Vse te in še mnogo drugih črnih slutenj je nas dovedlo do tega, da smo tudi mi enkrat začeli resno razmišljati, kako bi najuspešnejše zaScitili svoje int*»eso, kako bi se temu, kar nam preti, vsaj deloma izognili ali vsaj olajšali gorje, ki nas že danes bije, a katero obeta biti le večje, ako se pravočasno do zganemo. Smatrajoči za edini izhod iz današnje situacije skupnost, edinstvo in pripravljenost vseh trgovskih nastavljencev smo se odločili ustanoviti svo^jo posebno >Krajevno sekcijo trgovskih nastavljencev v L j ubijan i < v okviru najmočnejše organizacije privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije, da se tako vsi strnemo v svoje vrste, da v svoji sredini temeljito tretiramo naša strokovna vprašanja, ki so obenem tudi vprašanja naše eksistence in bodočnosti in da potom te naše strokov, sekcije vsem trgovskim nastavi jencem in nameščencem brez razlike omogočimo sodelovanje in kolektivno nastopanje v vseh vprašanj ih, ki tangira jo njihove interese. Naša sekcija, oziroma organizacija ima namen v vsakem oziru varovati interese trgovskih nastavljencev. Vsi njeni člani imajo v smislu pravil pravico do brezplačnega posredovanja dela, brezplačnega prejemanja strokovnih glasil v njihovem jeziku, brezplačne pravne pomoči, podpore v brezposelnosti, potne podpore, potnih predujmov, podpor v slučaju bolezni in do raz- nih drugih ugodnosti, ki *o razvidne ir naših pravil, časopisa in oč-talib tiskovni, ki jih dobijo interesirani trgovski in drugi nameščenci brezplačno pri podpisanem odboru Predvsem moramo naglasiti, da zamišljamo našo organizacijo strogo e-trokovno m pri tem že v naprej izključujemo vsa vprašanja in zadeve, ki niso strokovnega značaja, a predvsem vsa politična vprašanja, L a katerih se navadno razbijajo že tako slabe m'>či trgovskih in sploh privatnih nameščencev iii katere na žalost danes neplodonosnr absorbirajo gros njihovih organiziranih moči. Na vprašanjih, kjer so Interesi vseh trgovskih nastavljencev eni in isti kakor: de lovni Čas, nedeljski počitek, penzijsko zavarovanje, davki na naše plače, hiperprodukcija nameščencev naše stroke, naša socijalni zakonska zaščita itd. mora vladati popolna soglasnost in enotnost, a vsa ostala vprašanja, ki niso socijalno, kulturno in ekonomsko od splošnega pomena za vse trgovske naatavljenca, a o katerih zamorejo imeti po-edinci svoje različno mišljenje, prepuščamo svobodni in spontani odločitvi vsakega po-edinca. Mi se nahajamo na bazi razrednog-1 boja za naše pravice in za izboljšanje položaja vseh trgovskih nastavljencev ne glede na njihovo vero, narodnost, starost, »pol in njihovo politično prepričanje in pripadnost Val brezposelnosti v Evropi, ki za d en ^ tudi nas trgovske nastavljeno© v Sk>veoiii. stagnacija dela in splošni gospodarski zastoj v trgovini, industriji, sploh povsod, re»-no opoznjna nas trgovske nastavi jenoe n« intenzivno delo za čim boljšo zaščito na?! h strokovnih interesov. Opominja nas, da te vsi organiziramo in da potom svoje organizacije delujemo v tem cilju, ker narodni pregovor pravi: Kolikor moči, toliko praviov Torej tudi mi trgovski nameščenci se maramo boriti, da si v današnji družbi zavarujemo svoje dostojno mesio. Pripravljalni odbor za ustanovitev »Krajevne sekcije trgovskih nastavljencev v Ljubljani« je izdal ta komunike z željo, da vsf trgovske nastavljence obvesti o 6voji nameri in nalogi, katero si jo postavil, da jih p*v vabi, da v čim večjem Številu pristopijo V soji edini strokovni organizaciji in da med svojimi tovariši za njo živahno agitira jo. Ta odbor bo formiral organizacije v poedi-nih krajih in prosimo vse tiste trgovske n;i-stavljenem, ki bi v teh odborih bili pripravljeni sodelovati, Krajevno sekcijo trgovskih nastavljencev v Ljubljani« sprejema zgoraj imenovani oi-bor vsak dan od 9. do 2. ure in od 6. do S. ure zvečer v svojih prostorih: Poljanska c št. 12. pritličje. 1. vrata desno I nositi soecllalna tovarna strojen za obdelano lesa Klein & Stiefel, Fulda m iHii v Ijiji bomo razstavili najnovejše in najboljše stroje za obdelano lesa v polnem obratu. —— flovast Pogon brez Jermena. — MT Obiščite naš prostor 208 Panllfon F. Zastopnik za S. H. S.: Peter Angelo Ljubliana. Hotel SLOT* v • znaci x • iskrivljene pete imeti. Meblovana sobica ae takoj odda. — Naslov pove uprava