Leto UDOV- ft. 75 LJubljana, ponedeljek $1. marca Cena Din 1.— SLOTENSKI Izhaja vsak dan popoldne I——M nedelje m ▼rst a Din X do 100 vrat A Din 2.60, od 100 do 300 vrat 4 Din a« večji vrsta Din 4.—. Popust po dogovora, inseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 1«V—> am ssassssssl 10 Din UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA« Knafljerm ufle* 9L • u-az, n-n, »-» m ai-js tle« : MARIBOR, Qn>*l trg- it. T — IIOVO MESTO, Ljubljanska cesta* 16 — CELJE, celjsko uredništvo: Stronsinaverjeva ulica 1, telefon št. 699 oprave: Kocenova ul 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L GRADEC, Sksm&kov trg &. — PoStna hranilnica v Ljubljani št, 10.351« Velika bitka na Jonskem morju Po poročilu angleške admiralitete je bila to največja pomorska bitka v sedanji vojni Zanđon, 31. marca s. fRenter) Admirali- teta je ob javila snoči v posebnem komunikeju nadaljnje podatke o velik' pomorski bitki pretekli petek v vzhodnem Sred oz em- Že v smočnjem pore čilu je navedla ad-miraliteta, da je ugotovljeno, da so bile na italijanski strani potopljene v bitki križar-ke, »Fiume«, »Poiia« in »Zara«. poleg tega pa mšilca »Vinccnzo Globerti« (1700 ton) in »•.•laesrtrale«: (1400 ton) Naknadno poročajo, da jc potopitev vseh teh ladij nedvomno ugotovljena, ker so bili zajeti preživeli člani posadk vseh teh ladij. Ne izključujejo pa, da je bil v bitki potopljen se tudi tretji rušilec. Iz Aten namreč pereča jo, da so prispeli v Pirej preživeli čla- ni posadke italijanskega rušil ca »Assieri«. Italijanska vojna mornarica je razpolagala z rušilcem »Vittorio Alfieri-« (1700 ton). Ta rušilec je voditeđi f lotil je. Na angleški strani ni bilo, kakor je javilo že prejšnje poročilo admiralitete, v pomorski bitki niti škode niti žrtev v vojni mornarici. Pač pa sta bili o priliki napadov na italijansko ladjo izgubljeni dve angleški bombni letali. Današnji angleški lisrti posvečajo veliko pozornost pomorski bitki v petek ter ugotavljajo, da je bila to največja pomorska bitka v dosedanji vojni. Listi poudarjajo, da je izguba treh križark itaii .anske vojne mornarice važen dc-godek ter da bo lahko Angleško prodiranje v Afriki Indijske čete zavzele nove postojanke med Kerenom in Asmaro — Italijani izpraznili Diredauo — Koncentracija italijanske obrambe pred Addis A bebo ^-ra •Maka!« _ LLABAT.'> •flt^M KurrmA-^ Sekala »^-J> •Hagdala ^ »As* bo »Kagur **** <*S*^-^£R»*fiA B-Burti /K EN I A ""^ jypenfc Kairo, 31. marca. s. (Reuter). Kakor javlja včerajšnje siužbeno poročilo poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu, prodirajo angleške čete od Ker ena dalje proti AsmarL Po naknadnih pol uradni h informacijah so indijske čete v naskoku zavzele nekaj novih italijanskih postojank med Kerenom in Asmaro, na katerih so se sdrušali Italijani branita. Včerajšnje službeno poročilo navaja rudi podatke o ujetnikih, ki so bili zajeti v boju za Keren. Ujetih je bilo 3775 italijanskih vojakov, med njimi 67 častnikov. Dodatno poročajo, da je po angleških cenitvah v bojih pri Keren u padlo 5000 do 6000 italijanskih vojakov. V A bes in i ji prodirajo angleške čete dalje proti Diredaui. Včerajšnje italijansko vojno poročilo javlja, da so Italijani Diredauo izpraznili, vendar doslej Še ni poročil, da bi Angleži mesto že zasedli. S padcem Diredaue bo Italijanom presekana zveza med Addis Abebo in Džibutijem, ker bodo Angleži pri Diredaui dosegli železniško proga V angleških merodajnih krogih sodijo, da Italijani zaenkrat v Abesiniji ne bodo nudili večjega odpora, temveč se bodo močneje postavili v bran šele pred Adis Abebo. To sklepajo tudi iz dejstva, da so bili vsi italijanski civilisti iz vseh delov Abesnije sedaj evakuirani proti Adis A bebi. Samo v okolici Addis Abebe je nastanjenih pod šotori že 38.000 italijanskih žen in otrok. Letalske operacije v Eritreji in Abesiniji Kairo, 31. marca. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu poroča v svojem snočnjem komunikeju o obsežnih in uspešnih operacijah v Eritreji in Abesiniji. Pri Asmari so Angleška letala napadla motorizirane transporte in skladišča, kakor tudi železniške vagone. V Asmari je bil bombardiran glavni kolodvor. Svobodna francoska letala so izvedla napade na sovražne postojanke med Gon darom in Asmaro ter so zabeležila več direktnih zadetkov. V vzhodni Abesiniji je bil uničen pri Diredaui italijanski motorizirani transport Teh operacij so se udeležila tud južnoafriška letala, V Libiji so angleški bombniki izvedli nov močan napad na pristanišče v Tri polisu. Bombe so zadele med ladje in doke, v bližino železniškega kolodvora in električne centrale. Volaski položaj v Vzhodni Afriki Italijansko tolmačenje: angleško zmago je odločila premoč v moštvu in materiala Rim. 31. rr»rca s. (Tass) Virginio Gayd* se bavi v »Giornale d'Italia« s položajem na ^hoolnoafriskih bojiščih. O priliki padca Kercna pravi Gavxla, da si v Italiji nihče ni delal iluzij glede težav, ki so združene z obrambo ?ral i jonskega imperija v Afriki. Že v prvem razdobju -vojne je bila Abe-sinija Izoliran«! m obdana od vseh strani od močnih angle^&Lih postojank. Ko so Angleži na treh frontah v Vzhod-rri Afriki pričeli istočasno z močnimi napadi, je bilo za Italijane postavljeno >amo vprašanje, kako lahko nudijo Angležem največ težav in največ odpora. Iz Sudana so Angleži prodirali v Eritrejo najprej po ravnini, kar je omogočalo hitro napredovanje oklopnih oddelkov. Na prvi močni odpor so naleteli Angleži pri Kerenu. Tudi v tem boju je vladalo močno nesorazmerje med številom angleške in italijanske vojske. Dočim je na italijanski strani branilo Keren samo nekaj deset tisoč vojakov, so Angleži samo na fronti iz Sudan ae prodirali proti Kerenu s 120.000 vojaki. Poleg tega so razpolagali Angleži z mnogimi tanki ter so se vsak dan prejemali nova oja-čenja na bojišče To pa še ni bilo dovolj. Ko so Angleži prispeli do zaliva Sirte v Ci-renaik;. so del čet, ki so sodelovale pri ofenzivi v Libiji, odposlali v Sudan, da so pomagale pri operacijah prut: Eritreji. Ga vda pravi, da so Angleži v bojih pri Kerenu utrpeli velike izgube. Angleško zmago je odločila premoč v moštvu in materialu, poleg tega pa dejstvo, da so prejemali Angleži neprestano ojačenja ter da so lahko obnavljali svoje oddelke na fronti. Ogromna prednost na angleški strani je bila rudi v močnem letalstva. Italijansko letalstvo se angleškemu ni moglo uspešno protiviti. Sedaj so se Italijani umakrdfc v Vzhodni Afriki na nove postojanke, G a vda zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da so po njegovem mnenju vojaške operacije v Vzhodni Afriki samo drugovrstnega pomena za iz"*d vojne. Odločilni so boji v Sredozemlju, ob Severnem morja ter ob Atlantika V »Popola d'I talio« se bavi Apeiius prav tako z vojaškim položajem. Pravi, da so boje v Cirenaiki odločili odlični angleški oklopni oddelki. Sicer so bili tudi italijanski tanki dobri, toda premajhni in se niso mogl- uspešno zoperstavljoti večjim angleškim tankom. Poleg tega je bila italijanska protitankovska obramba slaba Sedaj pa so italijanske ladje m letala prepel?ale iz Italije v Libijo eno nemško oklopno formacijo, kakor čudi eno italijansko Na ta način se bo mogoče uspešno zeperstaviti angleškim oklopnim oddelkom v Libiji Pisec opozarja dalje na dejstvo, da se ob sedaj Anglija poslala del svojih vojnih ladij iz Sredozemlja v Atlantik, da ojači svoje tamkajšnje pomorske srile. Napad na italijanski konvoj Kairo, 31. marca s. (Reuter) Angleška podmornica »Parthian«*. ki je nedavno izvedla uspešen napad na neki italijanski konvoj ob južni italiianski obali, se je sedaj vrnila v Aleksandri jo. Kapitan podmornice je opisal podrobnosti c napadu. Italijanski konvoj je sestoja! iz treh tovornih ladij, ki jih je spremljala manjša vojne ladja. Podmornica je izstrelila proti prvi in drugi ladji v konvoju po tri torpede. Takoj nato se je morala podmornica Angležev v Afriki bore tudi abesinski vsta-ši, čete generala de Gaullea m oddelki francoske tujske legije. Albansko bojišče Atene, 31. marca, a (At. ag.) Grški generalni štab javlja v svojem snočnjem 157. vojnem poročilu: potopiti, ker so pričele rtalTjanske ladje spuščati globinske bombe Vendar pa so razločno slišali na podmornici štiri silovite eksplozije torpedov, tako da je bila verjetno vseka izmed napadenih ladij zadeta od dveh torpedov ter sta se obe ladji gotovo potopili. Italijanske globinske bombe so padale dokaj blizu podmornice ter so povzročale močne pretresi jaje. Italijanske ladje so nadaljevale z operacijami proti podmornici polnih šest ur. Podmornica je napadla konvoj iz daljave samo 550 m Ko ie podmornica spustila drugo salvo torpedov', so se protiakcije italijanske vojne ladje že pričele. Aktivnost patrulj in topništva. Zajeli smo nekaj ujetnikov in avtomatičnega orožja. Grška letala so uspešno bombardirala in obstreljevala objekte na bojišču. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča. Ministrstvo za javno varnost je snoči objavilo, da vlada v državi mir in da ni bilo napadov sovražnega letalstva. Letalska vojna na zapadu Napad angleških bombnikov na nemške invazijske luke in ladje — Nemška letala ponovno nad Anglijo London, 31. marca s. (Tleuter) Letalsko ministrstvo javlja: Bombniki vojnega letalstva so rzvedJi preteklo noč močan napad na pristanišče v Brestu. Ehu ga letala so bombardirala nemške invazijske luke cb Kanalu. Letala bombntskega in obalnega povefj-stva so izvedla snoči nadaljnje napade na sovražne Ladje ob nizozemski in francoski obali. Neka nemška ladja za borbo proti podmornicam je bila v ustju Ločre potopljena, London, 31. marca & (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Sovražna letalska aktivnost nad Anglijo je imela preteklo noč majhen obseg. Bombe so bifle vržene na raztresene točke vzhodne Anglije, vzhodne in južnovzhodne Škotske. Povzročena škoda je majhna, človeških žrtev ni biio. London, 31. marca a (Reuter) V Londonu je bil preteklo noč po polnoči dan letališki alarm, ki pa je trajal le kratek čas. V prestolnici se niso slišale niti eksplozije bomb niti streljanje protiletalskega topništva, Nemški napad na angleški konvoj v sev. Atlantiku New York, 31. marca s. (Tase) Associated Press po^roča, da so po informacijah, ki so prispele v vzhodne kanadske luke, nemška letala te dni napadla neki angleški konvoj v severnem Atlantiku. Napad je izvedlo šest nemških bombnikov. Angleži so sestrelili štiri izmed đetal, eno pa poškodovali, toda d&l ladij v konvoju je bil potopljen. Ameriška straža na nemških in italijanskih ladjah Zedinjene države *o zasegle 6$ nemških, italijanskih danskih ladij v ameriških lukah VVashington, 31. marca. s. (Ass. Press). V soboto zvečer je odredilo ameriško mornariško ministrstvo, da so stražniki ameriške obalne straže zasedli 28 italijanskih in dva nemška pamika, ki se mude v ameriških lukah ,oziroma ob Panamskem prekopu. Približno 1600 članov posadke teh ladij je zastraženih. Med ladjami je tudi 23-OOOtonski italijanski prekomornik »Con-te Biancomarjoc, ki je zasidran v pristanišču ob Panamskem kanalu. Uradno pojasnilo, ki ga je izdalo ameriško finančno ministrstvo pravi, da je zasedba nemških in italijanskih ladij samo varnostni ukrep, ki naj na podlagi izrednih pooblastil,* s katerimi razpolaga ameriška vlada, prepreči sabotažo na teh ladjah. Ugotovljeno je namreč, da so posadke na petih izmed zaseženih italijanskih parnikov. teden dni sistematično uničevale stroje na ladjah. Ameriške oblasti so hotele samo preprečiti, da bi bile vse te ladje popolnoma uničene. Postavitev straž na ladjah pa še ne pomeni, da bi bile nemške in italijanske ladje tudi konfiscirane. Podtajnik finančnega ministrstva je izrecno sporočil, da so ameriške oblasti ukrepe proti nemškim in italijanskim ladjam pod-vzele z odobritvijo predsednika Roosevel-ta. Davi je prispelo poročilo, da so ameriške oblasti na isti način zasegle tudi 35 danskih ladij, v ameriških Inkah, in sicer z isto utemeljitvijo, ki so jo navedle za npmflre in italijanske ladje Skupno je bilo na ta način zaseženih 65 nemških, italijanskih in danskih ladij s skupno 300.000 to- WiHkiejev govor New York, 31. marca. AA. (Reuter). Wendell Willkie je imel snoči po radiu govor, v katerem se je dotaknil zadnjega govora. aaUečkega predsednika vlade Churchilla. V govoru, ki je bil zelo kratek je Willkie poudaril, da je potrebno čim uspešnejše in praktičnejše zbiranje vseh tistih sil, ki skrbe za povečanje proizvoo-nje vojnega gradiva. Ob koncu je Wendell Willkie izjavil, da mora Amerika podpreti vse napore Velike Britanije Roosevelt proti »evangeliju strahu« New York, 31. marca i A A (DNB) Včeraj je predsednik Roosevelt govoril s svoje jahte »Pctomao«. Govor so prenašali po rad hi. Roosevelt >e pozval ameriški narod k slogi Med drugim je rekel: Iz »zveze diktatorskih držav« je nastala za Ameriko, za njeno edmstvo, za njeno demokracijo in za njena temeljna načela nevarne**, ki se vedno bolj bliža. Roosevelt je nato opozoril na »propagandiste, defetiate in zapeljan ne«, ki se vedno oznanjujejo evangelij strahu. V zvezi s tem je tudi napadel komuniste, glede katerih je omenil, da njihova dela dokazujejo, da se prav za prav ne brigajo za pravice svebodnih delavcev. Washington, 31. marca s. (Ask Press) Z uradnih mest poročajo, da je predsednik Roosevelt na ladji Potomac te dni podpisal nove odredbe o prepustitvi nadaljnjih količin vojnega materiala Grčiji m Angliji Podrobnosti o tem materialu ne bodo objavljene. Snoči je predsednik Roosevelt s posebnim vlakom odpotoval v južno fCaroimo, kjer bo nadzoroval ameriško vojsko. Svoboden narod ne pozabi nikoli na svoje življenjske Vaš narod fceH ostati nm svoj, da svobodno, nevezanih rok, po svojih pravili zastopnikih urejuje svoje odnose s sosedi. Ni se treba bati, da bi naA narod podlegel kakrsnemukoli vplivu, niti ne bo nikdar služil kakim tlmgim interesom, razen svojim lastnim. Zaradi tega Je ielel in zahteval vlado močnih ljudi, ki bodo mogli dostojno in odkrito tolmačiti to, lahko bi se reklo, tradicionalno stališče na&oga naroda in spraviti v sklad miroljubnost našega naroda r njegovo varnostjo in neoLa4 tu postajal zmerom globlji. In sicer z vsemi znaki propadajoče družbi*: upogljivost značaja, kupovanje duš, lavori-zir^aje strankarskih izdaj ie, kult prilizo-valcev, korupcija. Svetle in stanovitne značaje so predstavljali kot smešne figure, nesposobne za življenje in politiko. Na oblast so sistematično prihajali razni neodgovorni elementi brez vsake zveze s družbo in narodom. Zanemarilo se je osnovno pravilo vladanja. Samo ljudjo, ki imajo zaupanje širokih množic, morejo biti posredniki med narodom in oblastjo kot regulatorji njih "vzajemne harmonije, miru in reda v državi. Samo po pravih narodnih strankah se ura\ -na vajo vsa mišljenja in struje države v nekaj glavnih strug, ki dajo obliko in tok državni politiki. Crez tega je država v nereda in brczvladju, brez moralne in pravne avtoritete doma in na zunaj. Taka vlada jo brez osnovnega elementa — biez zaupanja države, izpostavljena je vsem izkušnja vam na znotraj in na zunaj. Da se obdrži na krmilu, se mora zateči k brutalni sili zoper elito države, ki noče nikoli kloniti tilnika. V tem bolnem stanju se politična kriza spreminja v krizo morale in družbe. Tuko bolno stanje je ogrožalo temelje naše skupnosti, pa tudi sam akt sporazuma od. 26. avgusta 1939, ki je nujno s u po iiirai in zahteval sodelovanje dveh enakopravnih činiteljev. Na eni strani so bili nesporni zastopniki hrvatskega naroda, na drugi — srbski strani pa politično neodgovorni elementi. To nesoglasje je ogrožalo tako hrvatske kakor srbske interese, kajti partner na srbski strani ni bil odgovorni zastopnik srbskega naroda. To situacijo je neizmerno oteikocal vnanje-politični položaj. Ostavki predsednika Samostojne demokratske stranke dr. Budisav-ljevića in zastopnika zemljoradničke stranke dr. Cubriloviča sta bili znak ogromne nevarnosti, v kateri je bila država. S tem trenutkom ni bil v vladi noben politični predstav nik Srbov. Lahkota, s katero je bil Izveden 27. marc, je zgodovinski dokaz za slabost vsiljene vlade na srbski strani. Narodno navdušenje, s katerim so bili pozdravljeni pravi zastopniki srbskega naroda, pa je prekosilo leto 1912 in 1918. Spregovoril je narod in izrekel obsodbo. Mirno, pravično, toda blago in plemenito. Tako se tudi spodobi zrelemu narodu, Id se zaveda svoje moči In dostojanstva, pa tudi nezmičajnosti do-sedanjUi vsiljenih predstavnikov. Sporazum od 26. avgusta 1939 je dobil Šele zdaj svoj polni pomen — z ratifikacijo srbskega naroda. 27. marca so bili položeni definitivni temelji Jugoslavije. Jugoslavija je cementirana in pripravljena na vse skupne radosti in preizkušnje. Vlada, v kateri so odgovorni zastopniki srbskega in hrvatskega naroda, uživa nesporno avtoriteto in zaupanje vse države. Samo taka vlada more voditi državo skozi vse zunanje viharje. Dobro misleče inozemstvo more in sme imeti zaupanje samo v tako vlado. Znani strokovnjak za sporazum s Hrvati, beograjski univ. prof. dr. nič, čigar sodbe smo v našem dnevniku često citirali, piše v svojem listu »N a p r e d«: 27. marca zjutraj je Jugoslavija s pomočjo jugoslovenske vojske in z navdušenim odobravanjem naroda ponovno našla svojo pot Časti In dostojanstva. Usodna sprememba je vzvalovila ljudske množice z vero in zan|>anjem v trenutku, ko so najbolj črne slutnje začele stiskati naša srca. Sprememba ni zadela na nik&k odpor, stari režim je padel brez vsakega pretresa. Sprememba v državnem življenju je omogočila politično spremembo, katere potrebo je ves nas narod zmerom bolj čutil. Izvršila se je samo v onem dela vlade, ki bi moral predstavljati sraki narod. Zastopniki hrvatskega in slovenskega naroda so ostali na svojih mestih. Ce se pomisli, da je tako v kraljevem proglasu kakor v prvi izjavi predsednika vlade Simoviča potrjeno stališče Jugoslavije v mednarodni politiki z željo po ohranitvi miru na zunaj in prijateljstva s sosedi, potem jenot ran ji pomen izvršene spremembe se močneje obeležen. Z dosedanjim načinom srbskega zastopstva v vodstvu državne politike ni bil zadovoljen srbski narod, pa tudi hrvatski in slovenski narod nista mogla biti zadovoljna. Zaradi tega je imel sporazum, na katerem temeljita naša notranja politika in naš notranji mir, kot zastopnike srbskega naroda samo nosilce državne oblasti. Nova vlada, v katero so s srbske strani stopili predstavniki srbskih političnih strank, poleg njih pa tudi Slobodan Jova-novie in Marko Dakovič, bo nedvomno dala politiki sporazuma novo solidno osnovo. OJačenje jugoslovenske vlade z zastopniki srskega naroda je bilo potrebno že od dneva, ko se je postavila naša notranja politika na temelj sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. To je bilo potrebno in nujno tudi zaradi moralne avtoritete vlade in zaradi zaupanja srbskega naroda Sedaj je ta koncentracija, potrebna narodu in državi, izvršena po revolucionarnem dejanju, ker se drugače ni mogla. Kakor je bilo razvidno že \/ vladne izjave in iz dosedanjih novinskih poročil iz Beograda — pa tudi iz navedkov obeh beograjskih listov — polaga srbska nacionalna javnost vso važnost na notranji pomen 27. marca. Temu nasprotno poudarja zadnji uvoc'iik »H r v a ( s k e g * d i •» v a I K a« zunanjepolitično stran novega režima. List namreč piše: Po formiranju nove vlade imamo v eneir pogledu jasno situacijo. Zbrane so vse srbske politične stranke, od katerih so nekatere doslej zastopale različna politična mišljenja. Njim nasproti je hrvatski narod, organiziran v HSS, ki dobiva danes nov elan in osvežitev. Vodstvo HSS se zanima tudi za vprašanja zunanje politike, ker gre za bodočnost vseh jugoslovcnskih narodov. Današnja evropska in domača stvarnost nalagata vodstvu dolžnost, d3 bo v svojem delu premišljeno, pa tudi odločno Za njim stoje ogromne organizirane narod ne sile, pripravljene, da stop:jo z največ jim elanom v službo domovine. Predsednik dr. Maček se posvetuje s svojimi najbližu j imi sodelavci. Te konference se bod t nadaljevale. Njih namen je za sedaj informativnega značaja. Ko bedo zbrane vse potrebne informacije, bodo sprejeti sklepi, ki se pričakujejo z živini zanimanjem, pa tudi z največjim zaupanjem. Jugoslavija je danes v središču zanimanja svetovne javnosti. Kadar pa je neka država v središču interesov, potem pomeni to, da se vodijo račun; o vsem. kar se v njej dogaja. Hrvati se zavedamo položaja v Evropi, posebno pa še razmer okoli nas, in to je razlog, zakaj smo trdno sklenili, še nadalje ohraniti svo^o discin*5no in svojo narodno slogo. V teh zgodovinskih časih se želimo pokazati kot politično zrel narod, ki je pripravljen izvršiti svojo dolžnost do konca. Z globoko v« »•*? v pravice in v ideale svnb^*le hočemo tudi to p •< dokazati, da smo zaslužili sv »3 ugled, ki smo si ga s svoiim d ose i. vi. *m ffpjen pridobili in zagotovili. m Francoz! Francoske obalne baterije $o obstreljevale angleške vojne ladje, ki so hotele ustaviti francoski konvoj London, 31. marca. s. (Reuter). Snoči je bilo uradno javljeio. da so francoske obalne baterije obstreljevale angleške vojne ladje, ki so v bližini obale Alžira skušale ustaviti neki francoski ladijski konvoj, ki je plul skozi Gibraltarsko ožino v Sredozemsko morje. Naknadno poročajo, da so angleške vojne ladje, ki so izvedle to operacijo, sestoja! e iz lahkih edinic. Angleške ladje so postopale po predpisih mednarodnih zakonov, ki dovoljuje vo ju j očim se državam, da preiščejo tuje ladje, ki vozijo tihotapsko blago. V uradnih angleških krogih pripominjajo, da je angleški vladi že dolgo znano, da francoske trgovske ladje vozijo v Francijo material vseh vrst. Iz francoskih luk odvažajo nato velik del tega materiala v Nemčijo. Po angleških informacijah je neka francoska ladja nedavno odplula iz Bangkoka v Siamu v Francijo s tovorom kavčuka. Nedvomno je tovor namenjen za Nemčijo. Vichv, 31. marca. s. (Ass. Press). O spopadu med angle^imi vojnimi ladjami in francoskimi obalnimi baterijami ob alžir-sk obali poročajo uradno ,da je konvoj francoskih ladij napadla ena križarka in pet rušilcev. Francoske ladje je spremljal en sam rušilec. Ladje so vozile, kakor pravi uradno poročilo, riž, sladkor in druga živila v Alžir. Odmev 27. marca v angleškem tisku London, 31 marca e. A A. Ves angleški tisk poudarja, da je kralj Peter II. položil prisede z največjim dcsttojflnMvcm. Mladega kralja obdaja splošna ljubezen naroda v trenutku, ko je sprejel žezlo v svoje roke Več angleških listom je Sjavilo članke »pod peresa najuglednejših angleških novinarjev o mladem kralju in kraljevi rodbini Poudarjajo, da je krali Peter dostojen naslednik svojih prednikov in dinastije Karadjordfevičev. Pomemben je članek v »Dailv Heraldu«, ki ga je napisal Douglas Read in v katerem se z največjo pohvaslo piše o značaju, zasebnem življenju in študijah mladega kralja. Posebno se poudarja dejstvo da je ju-goslovenski nared oboževal kralia Aleksandra ter je v njem gledal velikega bojevnika in neustrašnega vojaka in ljubezen se še bolj prenaša na mladega kralja kot sina velikega junaka- »Dailv Mail« objavlja zadnjo «Hko kralja Petra na prvi strani z najbolj laskavimi besedami Kralj Peter II je pomagal svoji državi v časih največje krize Je zelo resen, inteligenten in spo-^cben mlad kralj Podobni članki so tud-i v ostalih listih, ki hkraf! objavljalo mnoge ilustracije in slike iz kraljevega šolanja. ^_ Naši Nemci kralju Petra II. Novi Sad, 31. marca. i. Vodja nemške narodne skupine dr. Sepp Janko je v četrtek 27. marca, ko je Nj. Vel. kralj Peter U. stopil na prestol, poslala naslednjo pozdravno brzojavko: Našemu vladarju, Nj. Vel. kralju Petru II. želi na ta zgodovinski dan nemška narodna skupina kraljevine Jugoslavije, prežeta vdanosti, privrženosti in varnosti iz vse globine srca dolgo, srečno in z mirom kronano vladanje pod božjim blagoslovom. Naj živi Nj. Vel. kralj, naj živi kraljevina Jugoslavija! Dr. Sepp Jan) vodja Nemcev v Jugoslaviji. šahovski turnir v Leningradu Leningrad, 31. marca. s. V soboto zvečer je bilo v šahovskem turnirju za prvenstvo Rusije igrano peto kolo. Botvinik je premagal Smislova, Keres je remiziral z Bo-leslavskim. partija Bondarevskl-Lilientbal pa je bila prekinjena. Včeraj so bile igrane prekinjene partije. Keres je brez borbe predal igro proti Lili en thalu- Lalienthal je prav tako porazil tudi Bondarevskega. Botvinik je zopet prekinil z Boleelavskim v približno enaki poziciji Stanje v vodstvu je: Botvinik 3 (2)t lili en thal 2 In pol (1), Keres 2 in pol. ------ --ri---ir m^-^—jjm^m- Inserirajte t „SL Narod«**! Ojacenja v Singapuru Singapor, 31. marca s. (Reuter) Semkaj so prispela včeraj močna ojacenja angleške vojake. Med došli m i oddelki so pehota, topništvo in mehanizirane formacije Anglije, poleg tega nekaj najboljših indijskih polkov. Tudi skupina prvovrstnih angleških pilotov iz Anglije je prispela v Singapor. Pomanjkanje živil v Franciji Vichv, 31. marca, e. AA. (Tass). Položaj glede prehrane v Franciji je težak. Prebivalstvo občuti pomanjkanje najnujnejših živiL Prebivalstvo nekaterih depar-tementov ne dobiva krompirja že od decembra. Mesnice so odprte samo en dan v tednu in se ne more niti za izkaznico kupiti več kakor 60 gramov mesa. Državni tajnik za prehrano je objavil, da bo od 1. aprila racionirano tudi konjsko meso. Za povzdigo francoske vasi Vichy, 31. marca. AA (Havas). Poljedelski minister je francoskemu kmečkemu prebivalstvu po radiu poslal poziv, v katerem govori o številnih težavah, s katerimi se mora sedaj boriti francoska vas. in poriva na koncu francoske kmete in kmetice, naj zediniio svoje sile, da bi tako odstranjevali te težave. Minister ie reke', da francoske vasi nimajo dovolj gnojila, ne semen, ne živino za obdelovanje zemlje, ne živinske hrane, ne pogonskega materiala za kmetijske stroje. Minister je zlasti poudaril no+rpv»r proizvodnje, da bi prihodnje leto ne iznenadilo francoskega živlia in je nato govoril o potrebi, da dobi francoski kmet pravično nagrado. Na koncu je rekel, da vlada dela vse. kar more. da bi povzdignila francosko vas in francosko kmetiisko proizvodnjo, ki se mora zopet prilagoditi evropskemu gospodarstvu. Darlan zopet v Parizu Vichy, 31. marca. e. AA. (Havas). Admiral Darlan je včeraj odpotoval v Pariz, kjer ostane nekaj dni Macuoka na poti v Rim Brenner, 31. marca. AA. (Štefani). Posebni vlak, s katerim potuje japonski zunanji minister Macucka, je zjutraj ob 6.40 prišel na italijansko mejo. Železniška postaja je bila vsa v italijanskih in japonskih zastavah. Posebno odposlanstvo italijanske vlade in zastopniki krajevnih civilnih in vojaških oblasti so pozdravili Ma-cuoko. Kmalu po prihodu vlaka na postajo, se je Macuoka posloval od članov nemškega odposlanstva, ki so ga spremili do meje. Vlak je zapustil postajo in odpeljal pro*: Rimu ob 7.14. Proizvodnja aluminija v Z3SA in Kanadi Ottawa, 31 marca s. (Ass Prcss>) Pc uradnih podatkih proizvaja Kanada sedaj žc farna za 50 000 letal aluminija letno. V zadnjih 12 mesech so Zciinjcae države in Kanada podvojile proizvodnjo aluminija, tako da y;j proizvajajo sedaj več kaker ves ostali' svet. Obvezno virjasfco ve5bp*ije v srednjih šclsh s^a Švedskem Stockholm. 31. marca. A A. (Tass) Prosvetni minister je predložil parlamentu zakonski predlog, da naj se v srednjih šolah uvede obvezno vojaško vežbanje. Minister je istočasno zahteval kredit v višini 200.000 kron za potrebe mladinske vojaške izobrazbe. Belgijski vojni ujetniki se vračajo € Bruselj. 51. marca AA. (Havas) Več ko 5000 belgijskih ujetnikov se je včeraj iz Nemčije vrnilo v Anvers Pričairujejo, da se bo kmalu vrnila skupina 60ui» ujetnikov iz Nemčije. Nasa pripravljenost — naša varnost Izrazi zvestobe Nj. Vel. kralju Peten Športni pregled Ljubljana. 31 marca Včerajšnji športni spored je bil razmeroma zelo skromen. Zadnjo nedeljo pred pričetkom glavnega ligaškega tekmovanja je Ljubliana izkoristila za trening in je povabila v goste trboveljskega Amaterja, ki se je zelo dobro odrezal. Trboveljčani so zmagali z 1:2, dasi ie bila Ljubljana ves čas v premoči. V prijateljski tekmi je Jadran zmagal nad Marsom 2:1, v pokalni pa Celie nad Jugoslavijo 6:1. V srbski ligi je Vojvodina zmagala nad ZAKom 3 0, beograjska Jugosoavija nad Jugoslavijo iz Jakube 1:0. BSK pa nad Slavijo 1:0. Vojvodina je s tem postala četrti beograjski tekmovalec za državno ligo. . Na Rožci ie bilo včeraj medkiubsko tekmovanje Ilirije v smuku. Med sernorji je zmagal Kobler Stanko (Skala) 5:26.5, 2. Polajnar Cveto (Ilirija) 5:45. Junior jI: 1. Mulei Tinček aHrija) 5:22.5, 2. Ocepek (Ilirija) 5:26.8. Včeraj je bilo tudi tekmovanje za prvenstvo Slovenije v tabletenisu. Med moškimi je zmagala Mladika, v igri nosamez-nikov na ie prišel v finale Strojnik, ki je zmagal nad Bradeškom 2:1. Pri jtmi-arjih le zmagal Kniflc nad Bogatajem 2:1. V disciplini molkih porov v dvoje sta zmagala Fecek in Ter*nar (Mladika) nad parom Strumbelj - Knific 2:1. v damski konJrureTici je bial prva Koncmenko. druga Piistx3slernSkova. V mešanih parih Je zmagal par PtistoSlemSek-Medved. Prva favna produkcifa SGŠ in GA Kakor vsako leto kooaervatorij, tako je začela tudi Glasbena akademija s svojo srednjo šolo prirejati običajne javne produkcije, katerih namen je pokazati kvalitativni porast poedinih, predvsem izrazito nadarjenih učencev. Ta M^gtey Jim dijta Pozdravne brzojavke slovanskega sokolstva Br. Engelbert L. Gangl Je 27. marca kot prvi namestnik staroste Zveze slovanskega, sokolstva odposlal v Deograd tri brzojavke in sicer: NJ. Vel. kralju Petru O.: V imenu Zveze slovanskega sokolstva poSiljam zagotovilo sokolske zvestobe ln vdanosti. Živel kralj junaške svobodne Jugoslavije! Zdravo! Predsedniku kr. vlade: Iz sokolskaga srca čestitam ln želim polno uspeha v imenu časti ln pravice za dobro kralja ln svobodne Jugoslavije! Zdravo! Ministru za vojsko in mornarico: Naj živi nepremagljiva jugoslovanska vojska svobodne domovine na čelu z Vami na srečo kralja in v ponos jugoslovenskega naroda. Naj živi viteški duh kosovskih herojev za zmago resnice in pravice! Zdravo! Zveza trg. združenj dravske banovine je poslala Nj. Vel. kralju Petru II. naslednjo brzojavke: Slovensko trgovstvo navdušeno pozdravlja Vaš prevzem kraljevske oblasti in Vam izraža svojo neomajno zvestobo, živel Nj. Vel. kralj Peter EL! živela svobodna Jugoslavija ! Glavna bratovska skladnica v Ljubljani je poslala banu dravske banovine naslednjo izjavo: V tem zgodovinskem trenutku, ko je nastopil kraljevsko oblast Nj. Vel. kralj Peter D... izraža glavna bratovska skladnica v Ljubljani vso svoj vdanost in domoljubno občutje do naše domovine, do mladega kralja in prevzvišenega kraljevskega doma Karadjordjevičev. Osrednja nosilka rudarskega in topilniškega zavarovanja v Sloveniji se zaveda, da je v dobre države potrebno strniti okrog kraljevskega prestola vse narodne sile, in zato slovesno obljublja, da bo tudi v bodoče vse svoje delo in snovanje posvetila vzviSenim narodnim idealom, imajoč pri tem v vidu pomembnost urejenosti življenjskih prilik našega slovenskega rudarja tn topilničarja, h kateri doprinaša velik prispevek tudi organizirana povezanost rudarskega in topilniškega socialnega zavarovanja v Sloveniji. Prosimo Vas, spoštovani ban, da izraze naše vdanosti in želje za vso srečo ob prevzemu kraljevske oblasti tolmačite na najvišjem mestu. — Srečno! Sestanek četnikov Ljubljana. 31. marca Na včerajšnjem dojpoldanskem sestanku ljubljanskega pod\>dbora Udruženja četnikov so četniki svečano pri?egii zvestobo našemu mladomu kralju Ni. Vel. Petru II. Predsednik udruženja četnđoov dravske banovine fcr. Edo Roš je imel na član tvo kratek in klen nagovor, v katerem je očrtal vse četniško delovanje iz slavne srbske zgodovine pa do danes. Cetnfld niso nikaka politična organizacija in ne pripadajo nobeni politični skupini, pripravljeni oa so. da vsak čas zgrabijo za orožja, ako bi velel klic domovine Naprej!. je vzklik mlajše generacije, ki ie polna ve: e in zaupanja v novo prerojeno in baljšo bodočnost Jugoslavije Temu vzkliku se pridružuje danes ves jugoslovensld narod. Strnien okoli prestola našega ljublienega vladaria Ni Vel kralja Petra H., sina vel kesa oče*a kralja Aleksandra I. Zedin!t?';- mu prise^io četniki, da se bodo vedno in povsod borili za čast in svobodo d^nnovinc ter izvršev l i v«e naloge na uka? dom°vinc. Na i Sivi Ni Ve!, krali Peter II.! Živela svob'vinn in velika Jugoslavija! Zahvalna služba božja v pravoslavni cerkvi Ljubljana, 30. marca V soboto dopoldne je bilo v pravoslavni cerkvi v Ljubljani svečano blagodarenje za Nj. Vel. kraljem Petrom II. Poleg občinstva, ki je napolnilo vso cerkev, so svečanosti prisostvovali komandant dravske divizije div. general Štefanov i č. orožniški poveljnik polkovnik Favelič. podban dr. Majcen, pod2upan dr. Ravnlhar in številni predstavniki narodnih organizacij. Cerkvene obrede je opravil protojerej g. Bogdan Matkovič, ki je imel tudi kratek nagovor. Poudaril je pomen zgodovinskega dne, ko je prevzel vladarske posle Nj. Vel. kralj Peter II. v času, ko preživlja jugosloven-ski narod najtežje preizkušnje. Mladi kralj, sin svojih slavnih prednikov, je najboljši porok, da bo prišel naš narod skozi težke preizkušnje v novo srečno bodočnost. »Bojimo se Boga in nikogar drugega! Stoletne borbe so prekalile naS narod, ustvarile v njem nezlomljivo voljo in ljubi i do domovine. Ne bomo se ustrašili nob< .h žrtev, kadar bo šlo za obrambo domo Iz srca slehernega Jugoslovana se čuje le ena goreča molitev k Vsemogočnemu: Dog nam ohrani našega kralja in nam očar i i našo milo domovino Jugoslavijo! tudi Čisto posebni značaj, ki ni istoveten s koncertnim in tudi ne dopušča vrednotenje, kakršno je lastno za koncertno izvajanje. Omenjene produkcije so namreč v prvi vrsti prikaz razvoja, kar že samo po sebi docela utemeljuje njihovo upravičenost. Na prvi letošnji produkciji so nastopili gojenci klavirskega, pevskega in instrumentalnega oddelka SG§. Iz klavirskega oddelka je nastopil Otmar Lavrenčič, ki kaže vsako leto napredek tako tehnično kar vsebinsko. Kar je letos dokazal v zelo natanko pripravljeni Mozartovi »Fantaziji« v c-molu. Med pevci, ki so nastopili na produkciji (Lipušček Janez, Frlan Pavla, Stritar Bogdana in Tiran Marija), očitu jej o ugoden razvoj več ali manj vsi, zlasti še Tiranova, Lipušček, ki so mu višine še zelo ostre in Frlanova; novi glas Stritarjeve je zeio prijetno barvan in za začetek tehnično tako fundiran, da obeta uspešen nadaljni razvoj. Na produkciji so poedini pevci izvajali skladbe Puccini-ja, Ravnika, Bizeta, Smetane in Novovie-skega. Zelo lep razvoj je pokazal flavtist Ivan Knific, ki je v Plattijevi »Sonati v e_molu« izrazil svoj smisel za vsebinsko pojmovanje skladbe, kakor tudi čisto intonacijo in prav dobro tehnično izdelanost. Končno je iz violinskega oddelka še nastopila Julka Staničeva, ki sem jo slišal izvajati Mozartov »Koncert v D-duru« (II. in III. st.) na interni produkciji in je v njem pokazala ponovni močan tehnični razvojni dvig ter vedno bolj se razvijajoči čut za podajanje vsebinskih momentov, nastopajoči, ki so bili iz šol profesorjev A. Ravnika, WLstinghausnove, Trostove, Da-riana, Korošca, Betetta in Slaisa, so poleg profesorjev A. Ravnika in M. Lipovška spremljali še slušatelji ga. Ksenija Ogri-nova, Bojan Adamič, Ciril Cvetko in Primož Ramovš. cd.— Iz škofje Loke — Slovesna služba božja v župni cerkvi sv. Jakoba z zahvalnimi molitvami je iznova pokazala vso vdanost škofjeloškega prebivalstva mlademu kralju Petru II. Cerkev je bila nabito polna. Službi božji so prisostvovali predstavniki vseh državnih, vojaških in samoupravnih oblaste v, častniški zbor, rezervni častniki, mlekarska šola s profesorskim zborom, mladina vseh tukajšnjih šol z učiteljstvom, številno delavstvo, gospodarski krogi ln zastopniki mnogih kulturnih, karitativnih m stanovskih organizacij in ustanov. Med drugimi so bili navzoči Sokoli in gasilci s prapori v tričlanskih deputacijah v kroju. Slovesne službe božje so se udeležili tudi mnogi ostali meščani in okoličani. Ob zaključku so pevci zapeli državno himno. _ 100 iKn je na&el neki učeneek. Denar se dobi pri upraviteljstvu drž. deške ljudske šole. — škofjeloško predilnico razširjajo. Škofjeloška predilnica, ki je pričela pred leti obratovati na Trati razširja svoje tovarniške prostore. Sedaj kopljejo temelje za novo dvonadstropno stavbo, ki bo dokaj obsežna. V novem poslopju bodo namestili nekatere stroje lz prednjih delov tovarne, ni pa izključeno, da bo služila stavba 5e kakim drugim industrijskim namenom Vest, da bi Slo za tkalnico, pa ni točna. Ce ne bo kakih izrednih zadržkov, upajo, da bodo v novih prostorih že letos pričeli obratovati. Delo je prevzelo Oabrijelčičevo podjetje iz Ljubljane. Škofjeloška predilnica gradi tudi veliko, izredno trdno zaklonišče za delavstvo. V njem bo prostora za vec ko 100 delavcev. Ne verujte tuji radijski Požar v municsfc1-2t!E skladišču V vojaškem skladišču za municijo v Ciudadeli pri Buenos Airesu ie na nepojasnjen način nastal ogenj, ki se je razširil na več objektov in povzročil več nevarnih eksplozij. Čeprav se je oseb i e tako i lomilo gaženja, niso mogli požara obvladati. Pristojne oblasti so morala evakuirat5 vsi okolico. Ta požar ie že tretji večii ofge ij, ki ie nastal v neka i tednih v n bližini Buenos Airesa. Lakasti čevlji Lakasti čevlji se nam ohranijo dvakrat dalj, če ravnamo pravilno z njimi. Ko se vrnemo domov, jih postavimo najprvo za nekoliko ur na zračen prostor, da se pošteno ohladijo. Nato obrišemo z njih prah, usnje pa namažemo z vazelinom ali mastjo za čevlje. Končno jih nataknemo na kopita ali pa. kar je Se bolje, jih dobro napolnimo s časniSkim papirjem, da I nejo vse gubo. Zavijemo jih v mehko cunjo ln položimo v škatlo. Ko jih hočemo obuti, nam ni treba drugega, nego da z mehko krpo obrišemo mast. Oevljl ostanejo na ta način dolgo časa kakor novi. Pozablfefta želva V Olomoucu se je neka družina vselila v stanovanje, ki Je bfio dalj časa prazno. Ponoči so jo tbu 'lil neki praskajoči šumi. Ko so prižgali luč, so opazili veliko želvo, ki je lazila po stanovanju. Nenavadno najdbo so prijavili pisarni društva za zaščito živali. Tam so se spomnili, da je 1.1D39. stranica, ki je prej bivala v tem stanovanju, društvu ponudila, naj prevzame želvo. Do tega potem ni prišlo. Potrpežljiva žival je ves ta čas. o--1 kar N je prejšnja stranko, izselila, prebila ■ spanjem, šele ko so znova zakurili peč. -e zbudila. Po več nego pol leta je dobila prvič spet hrane. Dalekometni topovi na angleški obali V Londonu je bilo te dni oznnnjeno, dfl so vzdolž angleške obale ob R« kavskem prelivu razpostavljeni dalekometni topovi, katerim strežejo posebno izurjen' mornarji z vojnih ladij. To so topovi najtežjega kalibra, ki bodo podprli tudi obrambo proti letalom. Samo ena takšna baterija je v zadnjih tednih sestrelila 14 letal. Ameriški živež za Španijo V španskih pristaniščih pričakujejo prihod petih, ameriških ladij z živili. Svoj tovor bodo izkrcale v Malagl Ca rta geni, Vigu in Bilbau. živež je poslal v ftpani;o ameriški Rdeči križ. Med živili je tudi 4O.000 cevk s cepivom proti fikrlatinkl. Indija postaja ogromen arzenal Tass poroča po Iii»tu -»Hindus Tribune«, da se Indija pretvarja v ogromen arzenal. V Ban ga! aru se s pospešenim tempom gradi tvornica za letala k: bo začela takoj proizvajati avione. Tehnična dela v tej tvornici bodo vodili ameriški strokovnjaki. V ostalih mestih Indije se grade takisto vojni arzenali V njih bodo zaposlili v začetku 20.000 delavcev 91 letni ženin V Kraljevem Gradcu se je poročdl te dni predsednik velike gradbene družbe. Siegfrid Hanousek, ki šteje 91 let. Njegova žena je za 40 let mlajša- Štev. 73 »SLOVENSKI NAROD«, puMdejJcfc. tL i—a» HfL Stran S Srečke državne razredne loterije bodo igralcem na razpolago jutri 1. aprila v ZADRUŽNI HRANILNICI V LJUBLJANI Dalmatinova DNEVNE VESTI — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovinec z dne 29. t. m. št. 26. objavlja proglas Nj. Vel. kralja Petra II.; uredbo o pooblastitvi za izdanje uredb o ureditvi notranjega prometa, razdeljevanje ln porabe vseh vrst blaga; uredbo o ureditvi ministrstva za oskrbo in prehrano; uredbo o cenah in razne objave iz »Službenih novin«. — Iz državne službe. Za inšpektorja V. skupine pri postnem ravnateljstvu v Beogradu je napredoval Adolf Pipan, vtSji kontrolor VI. skupine. — Zakaj Se niso odobreni mestni proračuni? Iz Beograda poročajo, da se je odobritev mestnih proračunov samoupravnih mest zavlekla zaradi tega, ker so posamezna mesta določila v svojih proračunih povečanje raznih trošarin in zvišanje cen pri mestnih podjetjih. To namreč ni v skladu z uredbo o cenah, ki pripoveduje vsako zvišanje cen do 1. avgusta. Razen tega so uvedena nova bremena tudi v protislovju s predpisom uredbe o proračunskih dvanajstinah od avgusta lani do marca letos. Najbrž nekatera zvišanja mestnih proračunov ne bodo dovoljena. Zdaj še ni mogoče napovedati, ali bodo osnutki novih proračunov že potrjeni na finančnem ministrstvu do 1. aprila. — Načrt uredbe o vložni politiki bank. Načrt uredbe o ureditvi nalaganja denarja pri denarnih zavodih je predložen pristojnim ministrom v proučevanje. To vprašanje so proučevali v odboru za bančništvo pri trgovinskem ministrstvu. Vprašanje starih vlog pri bankah, ki so pod zaščito, bodo reševali pozneje, odnosno skupno, ko bodo izdani ukrepi o našem bančništvu, glede vseh važnejših vprašanj. Minimalna obrestna mera po tem načrtu bi naj znašala 4° o, za vloge, ki bi bile vložene za dalje časa. bi pa bila lahko nekoliko višja. Pričakujejo, da bo načrt te uredbe deflni- tevno redigiran do konca aprila. — Nove delniške družbe. V prvih treh mesecih tega leta je bilo ustanovljenih v vsej državi 14 novih delniških družb s j-kupno nominalno glavnico 31.680.000 Din. Obenem je 7 obstoječih družb spremenilo višino delnižke glavnice, tako da je bila skupna glavnica povečana za okrog 69 milijonov 150 tisoč dinarjev. _ Velik promet naših borz v februarju. Po podatkih Narodne banke je znašal skupni promet naših borz 575.424.000 Din, tako da je bil presežen dosedanji rekordni promet za 13.000.000 Din. Na beograjsko borzo odpade 268.504.000 Din prometa, na zagrebško 238.279.000 Din ln na ljubljansko 68.741.000 Din. — Denarni obtok. Po najnovejšem poročilu Narodne banke, izdanem 22. t. m.f se je povečal obtok bankovcev od 15. do 22. marca za 5S.102.100 Din na 14.339.130.300 dinarjev. Obenem se je povečala kovinska podlaga banke za 1,314.297 Din. Pokritje v zlatu je znašalo 20.66 %. — Skoraj 33 milijard razpoložljivih plačilnih sredstev. Ob koncu lanskega leta so plačilna sredstva v naši državi narasla na okrog 30 milijard dinarjev, po podatkih Narodne banke za februar pa spre vidimo, da znašajo razpoložljiva plačilna sredstva skoraj 33 milijard dinarjev. Ob koncu februarja so znašale obveznosti na pokaz skupno z obtokom bankovcev 17.721 milijonov, obtok kovancev 105 milijonov, hranilne vloge 10.653 milijonov in čekovni ra-čuni poštne hranilnice 3385 milijonov dinarjev, skupno torej 32.864 milijonov dinarjev. — Unska proga ne bo gotova v določenem roku. Rok za dela na unski progi je bil podaljšan do konca tega leta. Gospodarstveniki so temu nasprotovali, ker bo ta železnica izredno pomembna za vse naše gospodarstvo in bodo po nji vsa glavna središča v državi dobila najkrajšo zvezo z glavnimi pristanišči na Jadranu. Dela na unski progi so razdeljena na tri odseke. Proga od Bihača do Loskoma in od Knina do Drenovca je že gotova, dela na drugih odsekih bi pa morala biti gotova letos jeseni. Toda po zadnjih vesteh ne bo gotov odsek v dolžini 18 km od Radjenoviča do Burtilbrega. Skupni stroški bodo znašali 450 milijonov din. — Dvakrat »o jo pokopali. V mostarski bolnici je umrla Hata Turajlič. muslimanka. Ob istem Času je umrla tudi neka ženska pravoslavne vere in obe so položili v mrtvašnici na oder. Ko bi morali pokopati žensko pravoslavne vere, so po pomoti odpeljali muslimanko in jo pokopali na pravoslavnem pokopališču po predpisih pravoslavne cerkve. Ko so prišli sorodniki Hate Turajlič po njeno truplo, so dejali, da to ni ona. Ugotovljeno je bilo, da je Hata Turajlič že pokopana, zato so morali odrediti izkop. Pokopali so jo ponovno po muslimanskem obredu. — Smrt zaradi opeklin. V splošni bolnišnici je v petek zvečer umri 39letni čevljarski moister Alojzij Bajec iz Moravč nad Sv. križem pri Litiji. Bajec je v četrtek zvečer popravljal doma petrolejko, pri čemer si je svetil s prižgano svečo. Zaradi plamena se je petrolej se grel in je petrolejka Bajcu v rokah eksplodirala. Plamen mu je bušil v obraz in ga silno ožgal tudi po vratu ter po prsih. Bajca so seveda nemudoma prepeljali v bomišnico, kjer pa ga zdravniki zaradi prehudih opeklin nišo mogli rešiti smrti. — Avto Ja je podrt. Ko se je v petek zvečer vračal 341etni delavec Alojzij Kotar s kolesom iz kemične tovarne v Mostah domov v Za dobro vo. mu je na ovinku pri Sneberiu nenadoma privozil nasproti avto, ki ga je zbil po tleh. Kotar je dobil hude poškodbe na glavi in so ga prepeljali v bolnišnico* — V Kranju pa je podrl neki avto 391etn6ga posestnika Jožeta Kalana z Brega, ki je dobil pri padcu hude poškodbe na glavi Ln po životu. — Zastcj prometa na Dunavu. Zaradi mednarodnih razmer ie skorai povsod zastal mednearodni promet na Dunavu. Sedaj obratujejo samo manjše ladje, ki prevažajo blago v našem odseku Zato so tudi ustavili preure jeva nje in moderniziranje vukovarskesa pristanišča. — Razpis cestarskih služb. Razpisana je pri okrajnem cestnem odboru v Ljubljani služba banovinskega cestarja in sicer na banovinski cesti n. reda št. 182 Ljubljana—Zalog—Litija za progo od km 14 do km 18.287. Prav tako je razpisana pri okrajnem cestnem odboru v Ljubljani služba banovinskega cestarja in sicer na banovinski cesti II. reda št. 182. Ljubljan-na—Zalog—Litija za progo od km 14 do km 18.287. Prosilci morajo Izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in ne smejo biti mlajši kakor 23 in ne starejši kakor 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami naj se pošljejo najkasneje do 15. aprila okrajnemu cestnemu odboru v Ljubljani. — Nesreča nikoli ne počiva. Delavca Jožeta Justina v Gorjah je včeraj doma pograbila cirkularka in mu odrezala levo roko v zapestju. Delavec Jakob Sede j lz zirov je vtaknil roko v slamoreznico, ki mu je odrezala prste. Tudi delavcu Stanku Ivančicu, zaposlenemu pri stavbni družbi v Ljubljani, je cirkularka odrezala prste na levi roki. V Medvedovi ulici je padel pod voz 51etni posestnikov sin Mak« Puci-har. ki mu je zlomilo levo nogo. V bolnico so prepeljali tudi 61 letno delavko Marjano Pečnik iz Mavčič, ki je doma na dvorišču tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, od časa do časa bo rahlo deževalo. Včeraj je deževalo v Ljubljani m Kum boru. Najvišja temperatura je bila v Beogradu in Dubrovniku 18, v Splitu in K um boru 17, v Sarajevu 15, v Zagrebu in na Visu 14, na Rabu 13, v Ljubljani 12.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.1, temperatura je znašala 8.9, v Zagrebu 3, v Sarajevu 4. v Beogradu in na Visu 8, na Rabu 9, v Kumboru 11, v Splitu 12. v Dubrovniku 13. Iz Ljubljane —Tj Koncerta ruske sodobne glasbe, ki je bil napovedan za drevi v veliki Filhar-monični dvorani, ne bo. lj— Barve v gorah. Tretje predavanje pod tem naslovom je zaradi nenadne obolelosti Slavka Smoleja preloženo. Rok bo objavljen v listih. — Obveščamo vse prizadete Skalaše, da bo ta dan reden sestanek fotografskega odseka. Dnevni red: Priprave za razstavo. — Odbor AK Skale. —lj Vrtnarski tečaj za lastnike malih vrtov pri podružnici SVD Ljubljana L Jutri v torek bo predaval g. inž. Ivan Jane- žič od kmetijske posktisne in kontrolne postaje o boleznih in škodljivcih na vrtnih cveticah. Začetek točno ob 19. v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici. SkioptlČne slike. Vstop prost. Ij— »Otrok za otroka« je geslo akademije, ki jo bodo priredile ljudske in meščanske šole v prid revnim šolskim otrokom 5. aprila ob 20. v frančiškanski dvorani. Vstopnice za to prireditev se od danes naprej dobe med 9. in 12. v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži. Glede na dobrodelni namen so vstopnice zelo poceni, saj veljajo sedeži od 5 do 15 Din, stojišča pa samo po 3 Din. lj— Občni zbor Obrtniškega društva v Ljubljani, ki bi moral biti drevi v salonu restavracije štrukelj, je preložen za nedoločen čas. 240-n lj— Društvo upokojenega učiteljstva bo imelo svoj redni letni občni zbor v Četrtek 3. aprila ob 15. pri *Novem svetu« v Ljubljani. —U NA VSAFO MIZO LAŠKO PIVO: lj— V smrt v duševni zmedenosti. Sprehajalci na Golovcu so včeraj dopoldne našli v gozdu nad Hradeckega cesto obešenega neznanega moškega. Policijska komisija je ugotovila, da gre za 321etnega rudarja Martina Lenarta, doma iz Žegarja v okraju Šmarje pri Jelšah. Lenart je bil slaboumen in se je zdravil v bolnici za duševno bolne, od koder pa je bil nedavno odpuščen. Nesrečnež je šel v smrt v duševni zmedenosti. Na odredbo policijske komisije so truplo prepeljali v mrtvašnico na Zale. ($#/#1* I ca KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 31. marca: Benjamin, Gvido DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Moste: Jezdec fantom I. del in Pesem svobode Kino Siska: Roža Srbeko-slovenska razstava »Lade« v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt. Goepoevetska cesta 10, Bohlnec ded., Gesta 29. oktobra 31. Naše gledališče v DRAMA Začetek ob 20. url Ponedeljek, 31. marca: zaprto Torek, 1. aprila: zaprto Sreda, 2. aprila: Protekcija. Red B Četrtek, 3. aprila: Zaprta vrata. Red četrtek OPERA Začetek ob 20 url Ponedeljek, 31. marca: zaprto Torek. 1. aprila: Faust Red torek ) Petra H in domovino. Službam božjim so prisostvovali predstavniki vojaških in civilnih oblastev ln uradov, šol, korporacij in društev ter mnogo drugega občinstva. —c Proračun mestne občine celjske za dobo od 1. aprila do 31. decembra 1941 je finančno ministrstvo potrdilo. —c Posojilo ca. konvertiranje občinskih dolgov. Mestna občina bo najela pri Drž. mpotekarni banki posojilo v znesku 4 mlL 500.000 din za konvertiranje starih dolgov. Amortizacija znaša 10 let, obresti 7 odstotkov. Mestni svet je odobril pogoje za zajetje posojila. —c Zavarovalna dela na LožnlcL Občina je izvršila zavarovalna dela na potoku Lož-nici pod Jodtovim mlinom v Medlogu. Sprva predvideni stroški so narasli od 18.000 na 22.000 din. Sedaj bodo nadaljevali zavarovanje desnega brega Ložnice v drugem, 172 m dolgem odseku. Proračun znaša 23.000 din. —c Kanalizacija in podaljšanje vodovoda- Občina bo izvršila kanalizacijo v Tkalski in Gajevi ulici pri Sp. Lanovžu. Zadevni proračun znaša 58.146 din. Mestni vodovod bodo podaljšali v Tkalsko ulico, —c Pokojninski sklad odvetniške in notarske zbornice v Ljubljani mora po sklepu mestnega sveta najpozneje do pomladi 1942 zgraditi svoje poslopje na stavbiscu za Mestnim gledališčem poleg Delavskega doma na Vrazovem trgu. Pokojninski sklad je sprejel pogoje mestne občine. —c Prodaja ribarske pravice. Mestna občina je prodala ribarsko pravico v predelu med potokom Boljsko in mostom čez Savinjo pri Petrovčah Ribarskemu društvu v Celju za 20.000 din. —c Gradnja ceste in napeljava vodovoda na Golovec. Mestni svet je sklenil, da mora tvrdka VVesten zgraditi cesto z Dobrove k svoji novi vili na Golovcu na lastne stroške. Cesta bo morala biti široka najmanj 4.50 m. Po kolavdaciji bo prešla ta cesta v javno last. Tudi vodovod k tej \ili mora tvrdka VVesten napeljati sama. Del stroškov bo občina pozneje poračunala prt plačilu vodarine. Tvrdka VVesten bo morala tudi drugim interesentom dovoliti priključek na ta vodovod. —c Hudournik pri ribniku v Liscah bc občina uredila. Mestni svet je v ta namen odobril 1000 din. —c Naraščajskl zbor celjske sokolske župe v Laikem. V nedeljo 6. aprila bo naraščaj močnejših edinic celjske sokolske- župe proslavil polnoletnost našega ljubljenega starešine, Nj. Vel. kralja Petra II Proslava bo v Laškem. Sokolski narašča' bo v tem slavnostnem letu prisegel zve stobo in pripravljenost svojemu kralju Spored narasčajskega zbora v Laškem jc naslednji; Dopoldne bo slavnostno zbore vanje naraščaja s petjem, pozdravom Nj Vel. kralju Petru H. in državni zastavi. Iz Celja —c Zahvalne službe. V nedeljo so bile v opatijski pravoslavni in evangeljski cerkvi ter v starokatoliški kapeli zahvalne službe božje z molitvijo za Nj. Vel. kralja pozdravom župnega zastopnika in predavanji bratov naraščajnikov. Ob 16. se prične slavnostna naraščajska akademija v Sokolakem domu. Bratje naraščajniki, naš zbor v Laškem naj bo mogočna manifesta cija naše ljubezni do našega ljubljenega kralja Petra n. Naj živi naš mladi sta redina Nj. Vel. kralj Peter II-! —c Na ljudskem vseučilišču bo predava, drevi ob 20. pesnik Mile Klopcič o velikem ruskem pesniku Lermontovu ob stoletnici njegove smrti. Prečita! bo tudi nekaj naj* značilnejših Lermontovih pesmi. Pozivam v Celjane, da se udeležijo predavanja v čin večjem številu in tako počastijo velikega sina bratskega naroda. — Za torek 1. aprila določena ponovitev predavanja g. Slav k. Smoleja z Jesenic je zaradi obolelosti predavatelja odpovedana. —c V 5. kolu šahovskega turnirja za prvenstvo Celja so bili doseženi nn rezultati: Fajs : E. CsdrgS 1:0, Grašer : Golja 1:0, Tavčar : F. Schneider 1:0. Partiji MlrnlK : Lorbek in K. Modic : inž. Sa-jovic sta bili prekinjeni. J. Schneider je bii prost. E. Rupar je izstopU iz turnirja, zaradi česar so bile vse njegove doslej odigrane partije črtane. Stanje po 5. kolu je naslednje: Modic in inž. Sajovic 4(1), Lorbek in Tavčar 3(1), CsbrgO 3, Grašer 2(1;. J. Schneider 1H(D. Fajs 1%, Golja m Mimik 0(1). F. Schneider 0 točk. —c Mom v Bra*lovčah. V noči od petka na soboto so neznanci izvršili drzen vlom v prostore Zadruge v Braslovčah. Izrezali so sipo na oknu in se nato splazili v notranjost. S poriarejenimi ključi so odprD blagajno ter odnesU iz nje okrog 10.000 din zadružnega denarja, več zlatnikov in sre-brnine, dva dolarska bankovca, nekaj starih rimskih novcev ter denar zadružnege vodje in nekaterih organizacij. Orožništvo je ukrenilo vse potrebno, da čimprej izslecL zločince. —C SR Celje : SK Jugoslavija 6:1 (4:1). Nova nogometna sezona v Celju je bil& otvorjena v nedeljo s pokalno tekmo med SK Celjem in SK Jugoslavijo. Na Glazil-se je zbralo samo okrog 200 gledalcev Moštvi nista nastopili v najmočnejših pc-stavah in sta predvajali samo povprečen nogomet. Enajstorica SK Celja pa je bila v tehničnem pogledu znatno boljša in je zasluženo zmagala. Skoraj ves čas je bila v lahni premoči. Moštvi, ki se jima je poznalo »zimsko spanje«, sta izvedli same nekaj lepih kombinacijskih potez, igrali pa sta fair. Gole za Celje so zabili: Lesjak v 5., Pavšer v 7., žerga v 21. in Pavsei v 40. minuti prvega polčasa ter skerl v 31. in žerga v 43. minuti drugega polčasa Častni gol za Jugoslavijo je zabil Paj v L8. minuti prvega polčasa. Sodil je g. Pre--inger točno in objektivno. —c V celjski bolnici je umrl v soboti > 1-letni Kare! Ka;ta, ključavničar v železarni v Š t orala . Razbojnik Mace in tovariš! pred sodiščem Danes se je pričela pred ljubljanskim kazenskim sodiščem razprava preti Haeetu in njegovi razbojniški družbi Ljubljana, 31. marca V bivši porotni dvorani na ljubljanskem sodišču se je ob pol 9. dopoldne začela razprava proti razbojniku Antonu Haeetu in proti njegovim zločinskim pomagačem. Samo okrog 100 vstopnic je sodišče oddalo za občinstvo. Galerijo so zasedli pravniki in odvetniki. Velikemu kazenskemu senata predseduje s. o. s. Ivan Kralj, v senatu 30 sodniki okrožnega sodišča gg. Ivan Brelih, Rajko Lederhas, Julij Fellaher in Karol Javoršek. Zapisnikar je dr. Bronislav Ska-berne, ki mu pri delu pomaga uradnica s pisalnim strojem. Na mizi pred sodniki so corpora delieti: precejšen kup zavojev z blagom, nekaj kovčegov in drugih predmetov. Haceta so pripeljali jetniški pazniki iz samotne celice v dvorano. Ob spremstvu petih paznikov je prišel Hace v dvorano z okovi na nogah. Vsedel se je na zatožno klop in se ni dosti oziral po okolici. Poleg njega so sedli Štefan Verle, Anton Pestot-nik in Fran žužej, v drugi klopi sedi sam Miha Kovačič. Stanko Kalšek ni prišel k razpravi, čeprav mu je bilo vabilo pravilno dostavljeno. Proti Duvnjaku, Petru Unter-lehnerju, Ljudmili Unterlehnerjevi in Pa-viču je bila obtožba izločena, ker jim sodišče ni moglo dostaviti poziva k razpravi. Vsi so neznanega bivališča in bodo prišli pred sodnike kdaj pozneje, ko jih bodo oblasti izsledile. Na desni strani sedita v bivših porotnih klopeh branilca dr. Igo Gruden, ki brani Haceta in Kovačiča, in dr. Leskovic, ki brani ostale obtožence. Leve porotne klopi so zasedli poročevalci vseh dnevnikov. Predsednik je pričel razpravo ob pol 9. s čitanjem generalij vseh obtožencev. Anton Hace gleda naravnost predse in si nekoliko nervozno mane roke. Včasih napne obrazne mišice in zgane ustnice, kakor bi se sam s seboj na tiho pogovarjal. Oblečen je v lep rjav suknjič in v kaz-nilniške hlače. S svojimi izredno ozkimi očmi včasih pomežikne in švigne s pogledom na levo ali desno, ne da bi pri ten: premaknil glavo. Predsednik: Pa vstanite, Anton Hace! Hace se naglo dvigne in gleda napeto v predsednika. Predsednik: Po domače se pravi pri vas »Pri mežnarjerih«, kaj ne? Hace: Da. Predsednik: Ali staiši še živijo? Hace: Mati je umrla, oče še živi. Oče je mežnar. Predsednik: Imate kaj premoženja? Hace: Brat gospodari doma. Predsednik ugotavlja nadaljnje podatke o Haeetu, da je delavec brez posla, samski, Id nI služil vojake, že kaznovan večkrat, itd. Predsednik: Zakaj niste služili pri vojakih? Hce: Sploh nisem šel na nabor. Bil sem v kaznilnici in me ni nihče klical. Nato so prišli na vrsto ostali obtoženci, ki so bili že vsi prej kaznovani. Pestotnik ne ve, ali mu starši se žive, ker mu že več mesecev niso pisali. Bil je že kaznovan kot tihotapec ln tat. žužej je ločen Šofer, ki je nazadnje bival nekje na Vestfalskem. Prestal je že dolga leta zapora, sedaj prestaja 3 let Ječe. Pripeljali so ga iz mariborske kaznilnice k razpravi v LJubljano. Ob 9. je začel čitati obtožnico državni tožilec Branko Goslar. Hace je nepremično sedel na klopi in se nI ozrl na državnega tožilca, po obrazu pa smo sodili, da Je sle- dil vsebini obtožnice. Včasih so mu zaigrale mišice v čeljusti, suhe ustnice si je z jezikom včasih osvežil. Roke drži na kolenih tako, da je pest v pesti, pri čemer 3i drgne oba palca v oba kazalca. Anton Hace in soobtoženci Obtožnica aizuvnega Ložiistvo., tci jo za stopa državni tožilec g. Branko vioslar, obtožuje 10 obtožencev, in sicer Antona Haceta, Štefana Verleta, Antona Pestotnika, Franca žužeja, Mihaela Kovačiča, Ivana Duvnjaka, Petra Unterlehnerja, Ljudmilo Unterlehnerjevo, Stanka Kalška in Ivana Paviča. Anton Hace je bil rojen 17. aprila 1917 v Podcerkvi, pristojen v Stari trg prt Rakeku, samski, delavec brez premoženja in brez stalnega bivališča, že kaznovan. Štefan Verle je bil rojen 15. decembra 1911 v Peklu pri Poljčanah. Po poklicu je pleskarski pomočnik. Zadnje čase je bii brez posla ln brez stalnega bivališča. Kaznovan je tudi že bil. Anton Pestotnlk je bil rojen 30. novembra 1906 v Gradišču pri Kamniku, pristojen je v Tuhinj. Je poročen delavec, brez premoženja ln brez stalnega bivališča, že kaznovan. Franc Žužej je bil rojen 18. septembra 1892 v Šmarju pri Jelšah, pristojen v $t. Jurij pri Celju, oženjen bivši rudar. Tudi 2užej je bil zadnje čase brez stalnega bivališča in je bil že kaznovan. Mihael Kovačič je bil rojen 8. februarja 1914 v Zalogu, pristojen je v Šmarje. Po poklicu je krojač, stanujoč v Radohovi vasi. Bil je že kaznovan. Ivan Duvnjak je bil rojen 1. 1914 in je krosnjar iz okraja Livna. Doslej še ni bil kaznovan. Peter Unterlehner je bU rojen 1. 1912 v Pokošah pri Sp. Polskavi in je pristojen v Slov. Bistrico. Po poklicu je tkalec, bii je že kaznovan. Ljudmila TJnterlehnerjeva je bila rojena L 1918 v Trbovljah in je žena delavca. Stanovala je v Pobrežju, bila Je že kaznovana. Stanko Kalšek je bil rojen 1. 1908 v Dobrovi pri Konjicah in je delavec iz Maribora, že kaznovan. Ivan Pavič je bil rojen L 1912. v Gradini v okraju Livno in je po poklicu krosnjar. Hacetovi težki zločini Anton Hace je obtožen naslednjih zločinov: 1. Okoli 20. julija 1939 Je na kozolcu Marije Jerasove v Sp. Gameljnlh ob poti v Šmartno pod Šmarno goro iz bližine dvakrat ustrelil z revolverjem proti Rudolfu Avpiču, ki je ležal na senu, ter mu nato odvzel obleko in blago, ukradeno v trgovini Alojza Bregarja. Usmrtil ga je po zrelem preudarku in iz koristoljubja, 2. Dne 12. februarja 1940 je v Sp. Hu-dinjl pri Celju s samokresom ustrelil orožnika Janeza Medena, in Je torej usmrtil oblastnega organa. 3. Dne 18. septembra 1939 je na državni cesti blizu Meje o priliki legitimiranja po patroli, v kateri sta bila orožnika Anton Zidar in Dragutin Horvat, ustrelil dvakrat proti njima, a Ju m zadel, nato pa je zbežal za vogal svinjaka Marije Se ver je ve, odkoder je znova ustrelil proti orožnikoma, ne da bi pogodil. Zakrivil je torej poizkus umora oblastvenega organa. 4. Dne 17. novembra 1939 Je v Mirni dolini oddal lz revolverja več strelov na patrolo, v kateri sta bila orožnika Novica Tomovič ln Ignac Kotar, a ni nikogar pogodil. 5. Dne 12. decembra 1939 je v Radohovi vasi dvakrat ustrelil proti orožnikoma Avgustu Golobu in Franu KovaČlču. a krogli nista pogodiii ln je torej zakrivil poizkus usmrtitve oblastvenih organov. 6. V noči na 30 maj 1939 je v družbi neznanega pomagača vlomil v trgovino Katarine Ahlinove v Ljubljani, kjer je vzel 270 din. moško kolo in nekaj pomaranč, nato pa vdrl v spalnico, nastavil Ahlinovi revolver na prsa. njenega sina Stanka pa oprasnil s samokresom po licu ter od njun zahteval denar. Izvršil je torej razbojni-štvo z rabo nevarnega orožja. Zločini tovarišev Nadalje našteva obtožnica vse vlome ln tatvine, ki jih je izvršil Anton Hace s svojimi tovariši Štefanom Verletom, Antonom Pestotnikom in Francem žružejem. Naštetih je 39 večjih in manjših vlomov in tatvin, pri katerih so bili okradenci oškodovani za skupno vsoto nad 170 000 Din. Po obtožnici so nadalje obtoženi Hace in soobtoženci: 1. Anton Hace in Štefan Verle sta 10. avgusta 1939 skušala vlomiti ponoči pri Antonu Broiihu v Prašah. pa sta bila prepo-dena. Hace sam je skušal vlomiti 23. oktobra na Bregu pri Ptuju pri nekem posestniku. 2. Anton Pestotnik je 29. novembra 1939 pri Višnji gori s silo skušal preprečiti legitimiranje po orožniku Rudolfu Mlinariču, kateremu je prizadel hudo telesno poškodbo. 3. Anton Hace je oddal 13. decembra 1939 v Šmartnem pri Litiji pismo na župni urad v Trebnjem, v katerem je zagrozil župniku lanko Dolencu ln kaplanu Alojziju 2onu, .n ju b-1 ostrei*l 4. Anton Pestotnik je 16 decembra 1939 pri povratku s sprehoda po vrtu ljubljanske jetnišniee oddal sojetniku Marku Raz-hergarju pet listkov take vsebine, da je s tem nameraval ustvarit! prepričanje in razpoloženje za spremembo današnje državne ureditve, dne 2 avgusta iy39 pa je vlomil pri Francu Kocjančiču ln Leopoldu Stergariu na Viru pri Domžalah in odpeljal 1000 Din vredno kolo. Hace. Verle. Pestotnik in žuzej so bili zaradi tatvin že večkrat prej obsojeni v strogi zapor in so se vsi združili za izvrševanje tatvin, Hace. Verle in Pestotnik so se vse leto 1939 do aretacije potepali po Sloveniji kot delomrzneži Kovačič. Duvnjak. Peter Unterlehner. Ljudmila Unterlehner, Kalšek in Pavle so kupovali, prikrivali in razpeoavali blago, 0 katerem so vedeli, da je bilo ukradeno. 1 CovačiČ je prikrival ukradene stvari kar ohrtoma in je tmel ogromne zaloge tega blaga. DuvniaK je kupil razne stvari, ki so izvirale qćL tatvin Hacctove tolpe, prav tako so kupili taJco blag^o Peter Unterlehner. Ljudmila Unterlehner, KalSek in Pavič. 47 lacetovih zločinov Anton Hace je zakrivil roparski umor po 167/11. točka 4, ko j« umoril Avpiča. pet zločinov po čl. 1, točka 7, zakona o zaščiti jevne varnosti, ko je streljal na orožnike, eno zločinstvo tatvine m zločinstvo razboj-nistva, 39 primerov zločinstva tatvine, eno zločinstvo poizkusa tatvine, en prestopek zoper osobno prostost ln varnost in en prestopek zoper javni red in mir, torej skupaj 47 zločinov. Verle. Pestotnik in Zužej so zakrivili zločinstva vlomne tatvine, zločinstva zoper državna oblastva in prestopke zoper Življe-ne in telo. Kovačič je zakrivil zločinstvo prikrivanja ukradenega blaga. Duvnjak, Unterlehner Peter in Ljudmila, Kalšek in Pavič pa prestopke prikrivanja po § 333 kaz. zak. Kako ie nortni Hace velik zločinec Obtožnica navaja, da se je Hace rodil kot sin malega posestnika v Podcerkvi na Notranjskem. Njegova mati je bila dobra gospodinja, njegov oče pa je bU vdan pijači in se za družino ni brigal. Osnovno šolo je obtoženi Hace obiskoval v Starem trgu pri Rakeku, kjer je dobro uspeval. Končal je osem razredov in nato dobil službo hlapca pri gostilničarju Alojziju Obersnelu na ljubljanskem Rožniku. Tu je prvič zašel na slaba pota. Svojemu gospodarju je utajil 1000 Din in nato pobegnil. Od tega časa Hace m imel več stalna službe. Pohajkoval je po raznih krajih Slovenije in se samo tu pa tam lotil kakega poštenega dela, postal pa je 3trasten tihotapec. Prekupčeval je največ s saharinom in vžigalniki. Izvršil je tudi več" tatvin in je bil obsojen na občutne kazni, kar ga pa ni spametovalo in spravilo na pošteno življenjsko pot. Ko je prestal kazni, je odpotoval v Nemčijo, kjer si je nakupil raznega tihotapskega blaga, vendar je tudi nesolidni posel tihotapstva kmalu opustil ter postal zločinec velikega formata. Zadnja leta se je pečal Izključno s tatvinami in vlomi po raznih krajih Slovenije. Tatvine in vlome 1e izvrševal n?. drzen in rafiniran način. Hace je tip hladnokrvnega, izredno drznega ter za javno varnost Izredno novar-nega zločinca, pred katerim ni v nevarnosti samo tuja imovina, temveč tudi človeško življenje. Kriminalna statistika naše ožje domovine nima pr.i.iera za tako bohotno zločinsko udejstvovanje. kakor ga je opravlial Anton Hace. Med najtežjimi njegovimi zločinci le roparski umor Rudolfa Avpiča in umor orožnika Janeza Medena, kl je lZErubil življenje po zločlnčevih streMh ob izvrševanju svoje odgovorne in naporne orožruške službe. Hace je živel ves čas svojega zločinskega udeistvovanja v prepričanju, da žav ne bo prišel v roke pravice. Vedno je bil dobro oborožen in je imel namen streljati v vsakogar ki bi ogražal njegovo svobodo. Vse zločine s streljanjem na orožnike, ki so ga hoteli legitimirati. Hace priznava, zagovarja se le. da ni imel namena orožnikov usmrtiti. Zadnji .«popad z varnostnimi organi je imel Hace 13. aprila 1940 v Kranju, kjer sta ga nap,>sled ukrotila stražnika Franc M*dle in Gojmir Kremžar. ki sta bila oba dobila pri tem občutne telesne poškodbe. Državni tožilec je čital obširno obtožnico skoraj dve uri Zasliševanje Antona Haceta bo trajalo najbrže do večera. V preiskavi je Hace večino zločinov priznal, medtem ko njegovi tovarISi v mnogih primerih krivdo zanikajo, medtem ko jih, Hace sam obremenjuje. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek; 5L marca XML Btev. 73 O novi poš Nova, precej podražena uveljavljena !• aprila 11 tarii poštna tarifa bo Nekateri naši dnevniki so že objavili podatke o novih poštnih taksah, Id bodo uveljavljene 1. aprila, vendar pa so bili ti podatki pomanjkljivi, ker niso upoštevali tudi nedavnih, že uveljavljenih podražitev poštnih taks za tiskovine in vzorce brez vrednosti Naši poslovni krogi radi tega nimajo nobenega pravega pregleda o vseh podražitvah poštnih taks, ki so z njimi razveljavljeni vsi tozadevni pregledi v raznih koledarjih in drugje. Izpremenjene so namreč tudi stare enote za težo posameznih pošiljk. Pri tiskovinah in vzorcih brez vrednosti se je namreč po stari tarifi zviševala taksa postopno za vsakih 50 g teze, do-čim je po novi tarifi to znatno izpremenje-no. Smatramo, da bomo poslovnim krogom in našim bralcem ustregli s celotno navedbo sedaj veljavne poštne tarife: TISKOVINE ZA TUZEMSTVO — 50 g . m . 0.50 din 50 — 100 g . . 1.— din 100 — 250 g . ■ 1.50 din 250 — 500 g . 2.50 din 5O0 — 1000 g - ■ ■ 4.— din 1000 — 2000 g . . 7.— din 2000 — 3000 g . . 10.— din Največja dopustna teža zavitka s tisko- vinami za tuzemstvo je torej 3 kg, d očim Je bila prej samo 2 kg. TISKOVINE ZA INOZEMSTVO — 50 g ... . 0.75 din 50 — 100 g . . . . 1.50 din 100 —150 g . . . . 2.25 din 150 — 200 g . . . . 3.— din 200 — 250 g . . . . 3.75 din Poštna taksa za pošiljatev tiskovin v inozemstvo, kakor kaže naš pregled, se za vsakih nadaljnjih 50 gramov teže zvišuje za 75 par, največja dopustna teža za pošiljke tiskovin v inozemstvo je 2 kg. Za pošiljatev 2 kg tiskovin v inozemstvo znaša torej poštna taksa 30 din. Delno je izpremenjena tudi tarifa za vzorce brez vrednosti. Največja dopustna teža za takšne pošiljke je za tu in inozemstvo 500 gramov, takse pa so naslednje: VZORCI BREZ VREDNOSTI ZA TUZEMSTVO —100 g . . . . 1.— din 100 — 250 g ... . 1.50 din 250 — 500 g . . . . 2.50 din VZORCI BREZ VREDNOSTI ZA INOZEMSTVO — 50 g . . i . 0.75 din 50 —100 g . . . . 1.50 din 100 —150 g . • . . 2.25 din 150 — 200 g . . . . 3.— din 200—-250 g . a . . 3.75 din 250 — 300 g . • . . 4.50 din 300 — 350 g . - . . 5.25 din 350 — 400 g . . . . 6.— din 400 — 450 g ... . 6.75 din 450 —500 g . . . . 7.50 din TAKSA ZA NAVADNA PISMA Taksa za navadna pisma v krajevnem prometu bo od 1. aprila dalje za pisma do 30 g teže 1.50, za pisma nad 20 g teže pa bo taksa za krajevni promet ista kakor za medkra j evni promet. V medkrajevnem prometu bo od 1. aprila dalje veljavna tale taksa: za pisma do 20 g teže 2 din, za pisma od 20 do 50 g teže J din, za pisma od 50 do 250 g teže 4 din, za pisma od 250 do 500 g teže 6 din, za pisma od 500 do 1000 g teže 12 din, za pasma od 1000 do 2000 g teže pa 18 din. Za mednarodni promet je taksa ostala ne.iTpremenjena, taksa za pisma, naslovljena v Bolgarijo, pa bo odslej enaka novi taksi za notranji medkrajevna promet TAKSA ZA DOPISNICE Za odprte dopisnice je ostala taksa neizpremenjena, za zaprte pa se je izprememla in bo znašala od L aprila dalje v krajevnem prometu 1.50 din, v medkrajevnem prometu pa 2 din. Po določbah o novih poštnih taksah bodo od 1. aprila dalje uveljavljene še nekatere izpremem.be in sicer: Taksa za knjižne oglase bo znašala od 1. aprila dalje za vsak izvod do 100 g teže 0.10 din, nad 100 g teže pa za vsakih nadaljnjih 100 g ali del te teže še po 0.10 din. Taksa za pošiljanje malih paketov: Če se paket odda na pošti 7 din. če pa na stanovanju prejemnika 10 din. Takse za priporočene pošiljke bodo od-slej znašale v notranjetLi prometu za krajevni in medkrajevni promet 5 din, za promet z Grčijo. Rumunijo, Turčijo in Bolgarijo prav tako 5 din, za vse ostale države pa 6 din. Taksa za povratnice pri oddaji pošiljke za krajevni in medkrajevni promet bo znašala od 1. aprila dalje 5 din, za mednarodni promet z Grčijo, Rumunijo, Turčijo in Italijo prav tako 5 din, za vse ostale države pa 5.50 din. j Taksa za pozivnice v krajevnem prometu bo znašala odslej 6.50 d"», v medkrajevnem prometu 7 din, v mednarodnem prometu pa je ostala nedzpremen j ena. Taksa za zahtevek povrnitve potiljke bo odslej v krajevnem in medkrajevnem prometu znašala 7 din, v mednarodnem prometu pa je ostala neizpremenjena. Taksa za izplačilo dovoljenja (duplikat nakaznice) in podaljšanje roka za izplačilo nakazanega denarja bo odslej znašala v krajevnem in medkrajevnem prometu 7 din, v mednarodnem prometu pa 8 din. Taksa za duplikat nakaznice, priznanice in duplikat prejemnice bo znašala od 1. aprila dalj« samo v notranjem prometu 7 pooblastila bo znašala odslej za vsako pooblastilo, ki glasi na čas do 15 dni, 5 din, za vsako pooblastilo z dolgotrajnejšo veljavo pa na leto 10 din. Predplačilo za predale in torbe s ključem bo odslej za predale brez ključa in torbe s ključem znašala mesečno 20 din, za predale s ključem pa mesečno 30 din. Taksa za poslovne papirje bo odslej v notranjem prometu znašala do 100 g teže 2 Hinf od 100 do 250 g teže 2.50 din, od 250 do 500 g teže 3 din, od 500 do 1000 g teže 4.50 din, od 1000 do 2000 g teže pa 7.50 Hiy»t d očim bo v mednarodnem prometu ostala neizpremenjena. Taksa za obračun carinskih dajatev bo odslej za pošiljke po pismonoših za vsak Obračun 1 din, za poštne pakete pa za vsak obračun 2 din. Horoskoo za tekoči teden od 31. marca do 6* a; a Ljubljana. 31. marca Rojeni med 22. januarjem in 19. februarjem v Vodnarju: Loteva se vas neka divja energija. Ako se ne brzdate, boste drago plačali dosežene uspehe, zlasti oni, ki so rojeni v januarju. Rojeni med 20. februarjem in 20. marcem v Ribah: Dobro intelektualno razpoloženje. Opravite korespondenco. Izgledi za uspeh v kupčijah. V ljubezenskih zadevah pa — smola. Rojeni med 21. marcem ln 20. aprilom v Ovnu: Prišel je dolgo pričakovani srečni čas. v katerem lahko hitro napredujete. Napake iz pretekle dobe zdaj lahko popravite. Ne smete pa odlašati v ničemer, ker čas hiti. Rojeni med 21. aprilom in 21 majem V Biku: Tudi ta teden delite usodo z rojenimi v Vodnarju. Ne silite v neizhojena pota, skušajte obdržati, kar imate. Rov—' «ied 22. mar jem in 21. junijem v Dvo' Dober teden za vse, kar zahteva velik napor. Sedaj lahko kaj tvegate. Tudi za zdravje kaže boljše. Rojeni med 22. junijem ln 22. julijem V Raku: Neprimeren čas za nova ljubezenska poznanstva, za nakupovanje novih prila 1941 glede na planetne Sonca Ob rojstvu stvari m podobno. Rojeni med 23. julijem in 23. avgustom v Levu: Približno taki izgledi, kakor za rojene v Vodnarju. Najbolj kritično za rojene v juliju in za tehnične poklice. Pozor na zdravje! Rojeni med 24. avgustom in 23. septembrom v Devici: Za kupčije še vedno neprimeren čas. Preudarite dobro, preden podpišete pogodbe. Rojeni med 24. septembrom bi 23. oktobrom v Tehtnici: Zelo dober teden za uspehe v poklicu, neugoden pa za vse zasebne zadeve. Rojeni med 24. oktobrom in 23. novembrom v Škorpijonu: S korespondenco lahko kaj koristnega dosežete, le v ljubezni, ki jo zdaj začnete, ni izgledov za trajnost. Previdni bodite z vnetljivimi snovmi in pri-ravnaju z orodjem in orožjem. Rojeni med 24. novembrom in 22. decembrom v Strelca: Pripraven čas za nova poznanstva, zelo slab pa za sklepanje pogodb. S sovražniki ste lahko velikodušni. Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v Kozorogu: Obeta se mnogo sreče v pogodbah. Ljubezenske avanture dožive rojeni v decembru, B. K. Iz Kranja — Kranj je veličastno pozdravil nastop mladega, kralja. Že takoj, ko so prispele V četrtek prve vesti o prevzemu vladarske oblasti po kralju Petru TJ., so z mnogih hia Izobesili trobojnice, po trgovinah pa so začeli krasiti izložbena okna a slikami mladega kralja. Prebivalstvo je vedrih lic komentiralo zadnje dogodke. V mestu je zavladalo pravo praznično razpoloženje in množice so se pričele zbirati pred Narodnim domom, kjer je bil zbor sokolstva, V nabito polni dvorani je številnim sokolskim borcem govoril starešina br. Stanko Za vrsnik in raztolmačil razglas Sokola kraljevine Jugoslavije, nakar se je razvila po mestu reka manifestan to v s Sokoli in godbo na Čelu. ki so burno pozdravljani klicali mlademu kralju, naši vojski in svobodni Jugoslaviji. Manifestacije so se ponavljale 5e po zaključenem mimohodu. V večernih urah je v mestu vladal red in mir. prebivalstvo se je po izrazih ljubezni mlademu kralju vrnilo k svojemu delu- — Delo podružnice NSZ. V nedeljo 23. marca je bilo v Narodnem domu zborovanje NSZ v Kranju, ki je v zadnjem letu lepo napredovala ^a vseh področjih svojega udejstvovanja. Namesto odsotnega predsednika je vodil zborovanje podpredsednik sodnik Drago žerjal, ki je podrobno poročal o delu podružnice v medstrokovnem odboru, v prehranjevalnem odboru, pri zimski pomoči itd., predvsem pa o kolektivni pogodbi za tekstilno delavstvo in o osnutku pogodbe za mizarsko stroko. Glede volitev obratnih zaupnikov je NSZ zavzela svoje stališče to jim posveča posebno pažnjo. Glavno organizacijsko delo v podružnici je stremelo po pomnožitvi članstva, pri čemer so bili doseženi izredno lepi uspehi. Po poročilih ostalih funkcionarjev je soglasno izvoljen novi odbor, Id je sestavljen takole: predsednik Albin Mlinar, odborniki: Ivan Vidrgar Franc Kalan, Marija Virant, Marija Mrkun, Jakob Golob, Roza Gladalin, Ivan Kavčič, Marjan Žerjal, Ivan šurla, Joža Novak. Lado Pro-sen. Drago žerjal, Ivan Bernard, Marija Sršen, Anton Okom; nadzorni odbor: dr. Drago Demšar, Vito Tavčar in Stane Koš-nik_ Po poročilu delegata centrale NSZ tov. Makseta je bilo uspelo zborovanje zaključeno. — Občni zbor SK Kranj, ki bi imel biti v četrtek 27. t. m., je preložen za nedoločen čas. Vlomilci in tatovi na delu Iz ljubljanske policijske kronike LLjubljana, 31.marca V Gnidovčevi ulici št. 7 je vlomil neznan zlikovec v shrambo Franca Drobeža. Vlomilec je najbrže dobro vedel za zalogo jestvin in odnesel velik zelen lonec z 39 kg masti, več suhega mesa in nekaj klobas. Vlomilec, ki je svoj plen odnesel popolnoma neopaženo, je oškodoval Drobeževe za 1900 din. V podstrešje hiše št. 14 v Kobaridski ulici se je vtihotapil drzen tat. ki je odnese Francu Gučku razno obleko, med drugim volnen sviter. modre smučarske hlače, siv jopič, nahrbtnik in par gojzarjev v skupni vrednosti 1400 din. Prodajalka mlečnih izdelkov Josipina Knez v Kapitelski ulici je prijavila, da je vdrl ponoči neznan nepridiprav v njen lokal in ji odnesel več kilogramov sira, nekaj drugih jestvin in nekaj stotakov, zaradi česar ima okrog 1000 din škode. V Bernekerjevi ulici št. 14 je obiskal ne-poklicanec stanovanje Ivane Milatovičeve. Tat je iskal v stanovanju denar, ki ga pa ni našel, naposled pa je vendarle iztaknil v kuhinjski omari 300 din vredno žensko uro in srebrno verižico, kar je seveda oboje odnesel. Posestnica Angela 2ulj v Rudniku je predsnočnjim zaslišala na dvorišču pred hlevom ropot in kmalu nato mukanje tuje krave, ki je silila v njen hlev. Žuljeva je odšla ven in zagledala pred vrati hleva črno kravo, ki ji je manjkal rog. Krava se je skušala zriniti v hlev in se ji je to s pomočjo gospodinje slednjič tudi posrečilo, žuljeva je naslednji dan prijavila zadevo orožnikom, ker je upravičeno mislila, da je bil. krava nekje ukradena, pa je tatovom pobegnila. Domneva se je izkazala kot upravičena, kajti orožniki so kmalu dognali, da so neznanci ukradli kravo nekemu posestniku v Podpeči, jo ponoči odgnali proti mestu, a jim je med potjo ušla in se zatekla v Rudnik. Te dni je bil aretiran čevljarski pomočnik A. Z., ki so ga zalotili ljudje, ko je vlamljal v delavnico ščetarja A. Šimenca na Bregu. Ko so ga na policiji preiskali, je imel pri sebi več raznih celuloznih lističev, kakršne rabijo trgovci za označevanje cen, zato je verjetno, da je vlomil že prej tudi v kako drugo trgvoino. V trgovino s kolesi Mirka Gregorina v št. Vidu pri Ljubljani so te dni vlomili ponoči neznani rokovnjači. Vlomilci so odnesli 20 plaščev za kolesa znamke »Conti-nental«, 20 zračnic rdečkaste barve, 2 sedli, 4 pare pedalov, 5 plaščev znamke »Glo-ria«, 2 plašča za tricikel, več parov blatnikov in nekaj kolesnih mrež. Vlomilci so oškodovali lastnika za okrog 6000 din vrednosti. Izpred trgovine Samca na Mestnem trgu je ukradel te dni neznanec z voza večji zaboj zagrebške tvrdke >Vigollt>x, ki Je bil namenjen za tukajšnjo tvrdko Vovk. V ukradenem zaboju so bile britvice za britje znamke Geris, razne pilice za nohte in druge toaletne potrebščine, v skupni vrednosti 3041 din. Iz Dolenjskih Toplic Navdušenost in veselje ob prevzemu vladarske oblasti po kralju Petru II. 2e takoj po prvih beograjskih vesteh o razvučljivem dogodku se je pojavila na Sokol^kem domu državna trobojnica, kateri so sledile tudi druge. Radost in veselje je prevzelo vse in navdušenje se je stopnjevalo od ure do ure. Sokolsko društvo je sklicalo sestanek pripadnikov sokolskega društva za večerne ure. Ob 20. so se zbrali polnošte-vilno vsi člani sokolskega društva, naraščaj in deca v Sokolskem domu, odkoder je odšla povorka z državnimi zastavicami in lampijončki po topliških ulicah pevajofi nacionalne pesmi in vzklikajoč kralju, kraljevskemu domu m Jugoslaviji. Povorki so se priključili tudi ostali domačini, ki so potem napolnili veliko dvorano Sokolskega doma. Na oder je stopil društveni prosve— t ar, Id je v svojem govoru omenjal zgodovinski pomen dogodka ter izrekel v imenu vsega domačega sokolstva mlademu kralju in domovini vdanost in zvestobo ter pripravljenost za morebitne žrtve. Govor je spremljalo navdušeno pritrjevanje navzočih z vzkliki kralju in Jugoslaviji. Po govoru so navzoči zapeli državno himno, pesem sokolskih legij ter >Hej Slovani«, s čimer je bila lepa manifestacija zaključena. — Stekline sumljiva mačka. Zaradi nevarnosti stekline, ker se je pred par tedni pojavil stekel pes. je uveden v občini strog pasji kontumac. Sedaj so se pojavili sumljivi znaki stekline tudi pri domači mački posestnika Zaletela, pri katerem se je stekli pes največ zadrževal in popapal domače pse. Morda je tudi mačka prišla v do-tiko s steklim psom. Mačko je konjederec ubil in jo odnesel s seboj, da se dožene, če je obolela na steklini. Tudi pri eni izmed gospodarjevih kokoši so se pojavili sumljivi znaki. Začela se je vesti dokaj sumljivo in napadati s kljunom in praskanjem razne stvari. Ker kokoši rade brskajo povsod, je morda brksala tudi po pasjih slinah, ki jih je bilo tam okoli precej ter je obolela na nevarni bolezni. Stekline sumljivo kokoš so takoj odstranili. Velika opreznost zaradi pasje stekline je zelo umestna. Okusna domača hrana v GOSTILNI »PRI LOVCU« Rimska — BIeiweiso\ a cesta, telefon 46-95 Sprejmemo abonente! — Mesna in brezmesna hrana! Zajamčeno pristna vina, sveže pivo, domače žganje, razni likerji, brezalkoholne pijače. Ekspres kava itd. MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. PreKUci, izjave oeseaa ain Iv— davek poseoej. znamko — Popustov ca maie oglase oe priznamo >5a pismene odgovore glede malih oglasov je ure os prUožit RAZno Beseda 50 par Davek posebej NaimaniSi znesek H- din 50 PAB ENTIANJK ižuriranje, vezenje zaves, perila, m onog ramo v, gumbnlc. — Velika zaloga perja po 7.— din »Julljana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska uL 3. S. T. OGLAŠUJTE male oglase * „Slov. Naroda44 ker so najcenejši Otomane imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni TAPETNIŠTVO E. ZAKRA JŠEK Miklošičeva 34 mm VL'cAivNE * MATIJA IMM KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej Nalmanjši znesek 8.— din GOSPODINJE za medene potice rabite edino le ajdov med. katerega dobite v MEDARNl, Ljubljana, židovska ul. 6. 16. T. AVTOMOBIL kabriolet ali limuzino — samo dobro vozilo — kupim. Prednost amerikanska znamka Ka-piten. Admiral in slično. Aleksandar Radanović, Okućani. 649 PRODAM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanlši znesek 8.— din DKW 98 cem kakor nov, nova pnevmatika. Taksa 1941 že plačana, — za Din 3900. ter Peugeot 175 cem v brezhibnem stanju, zelo močne konstrukcije in kompresije — priporočljiv za hribovite kraje, majhna poraba bencina, za 1800 Din prodaja J. Stru peh — Sv. Peter v Sav. doL 701 POHIŠTVO Poceni prodam novo, moderno kuhinjsko kredenco. Zoraian, Breg 14. 705 FIAT 524 šestsedežni, 13 do 14 litrov, nove gume, in »SKODA P(> PULAR«, štirisedežna limuzina S litrov, vse v dobrem stanju, radi odpotovanja ugodno naprodaj. Štefan šorli, Ziri 67. 650 JELšEVm RT.ODOV prodam za 30 do 50 m8 od 15 cm naprej ta okrog 70 m jel- Sevih drv. KNEZ, Vojnidol 7, Peče, Moravče. 700 r*K£MOC r.OKS - DRVA aadi I. POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. »0-59 Postrežba orezhihna I POUK' Beseda 50 par. Davek posebej. Natmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (desetprstni ssitem) Večerni tečaji, oddelki od Va7, 3o 8. in oEnodružinska«. 702 Pierre Mael: 18 Blodna ljubezen Roman Povratek gospe Selve je povzročil prozaično prebojen je iz njunih sanj. Obenem se je povrnila zdrava pamet in odprla oči, zaslepljene po sanjah grešne naslade. In ob prvi razjasnitvi razuma se je zdramil v Reneu de Mejanu z nepremagljivo silo čut časti in dolžnosti. Razburi ji ve j ša in po svoji strasti bolj omamljena Jeanne je pa začutila v sebi samo nevoljo, ko je izpregovorila tudi v nji zdrava pamet. Niti za trenutek si ni očitala svoje slabosti in obžalovala je samo, da ni mogla izpiti čase opojnosti do dna, temveč nasprotno, da se je morala strezniti in zdramiti iz svoje opojnosti. Obed je šel mirno svojo pot in gospa Selva si je prizadevala, da bi zabava ne zastala. Rene de Mejan, njen edini gost, se je silil k zabavi kolikor je pač mogel. Ce bi gospa Selva ne bila tako zelo zatopljena v kult lastne osebe, bi bila gotovo opazila, da je njen gost raztresen in zaskrbljen. Gospa Selva je pa spadala med tiste ženske, ki same sebi povsem zadostujejo, na drugih pa vidijo samo odsev svojih la«tnih zaslug in zahtevajo, da jim pride vsak človek z vso nežnostjo nasproti. Ta prirojena sebičnost je obvarovala Renea de Mejana vsakega neugodnega opazovanja. Ni ga pa obvarovala njegovih lastnih očitkov vesti. Do sebe je bil neizprosno strog. V njegovi vseskozi pošteni, čisti duši je imela vest neomejeno nadvlado. Mejanu so povzročali očitki vesti silne muke. Ni se dal pregovoriti damama, izgovarjal se je na glavobol, da se je lahko ob enajstih poslovil. Na povratku so mn očitki vesti ves čas trgali srce. Pred njegovo izmučeno dušo se je prikazovala čista, sveža Herminina podoba in v svoji preveliki bolesti je pretiraval posledice storjene napake mislec, da je ne bo mogoče nikoli več popraviti. Mračne misli so mu rojile po glavi in ga spravile malone v obup. Mislil je, da je lahkomiselno za vedno zapravil svojo srečo v ljubezni. Mislil je, da je za vedno obsojen, hotel je zapustiti Pariz, da, celo pobegniti iz Francije čuteč, da ni vreden ljubezni, ki mu jo je bilo odkrilo dražestno dekle. In to dekle je bil pustil v Lorientu v mučni negotovosti Potem so se pa v njegovi razdraženi domišljiji razvijali najbolj črni nacrti. Ko je ostal sam, je začutil v sebi žgoč stud ob spominu na to, kako se je izneveril. Plakal je kakor otrok misleč, da ne zasluži odpuščanja. In vendar se je znova oglašalo v njem upanje, ki ne zapusti niti najnesrečnejših ljudi. Iskal je sredstev, ki bi mn pomagala doseči odpuščanje, toda zaman. Pomislil je na to, da bi Jeanni pisal in ji odkrito priznal, kako ga peče vest. Za vedno bi se poslovil od nje, obenem bi ji pa pokazal prepad, ki sta se oba čez njegov rob tako neprevidno nagnila. Toda spoznal je ie pravočasno, da bi bilo pismo Jeanni samo nov dokaz njegove slabosti, da bi izzval z njim odgovor in da bi bilo v danih razmerah to rešilno sredstvo slabše od zla samega. Po daljšem logičnem razmišjanju mu je prišlo na misel, da bi Hermini priznal svojo krivdo, ji povsem odkril svoje srce in si izprosil njeno odpuščanje z zagotovilom, da se bo podvrgel vsaki njeni preizkušnji. Toda pozneje je zopet okleval z odločitvijo, ker je zadrhtel ob misli, kako hud udarec bi zadal s tem dekletu. Pozno v noč je sedel zatopljen v svoje težke misli, dokler ni utrujenost premagala njegove potrtosti- Od zaspanosti mu je klecnila glava in kmalu je tako trdno zaspal, da se je zbudil šele pri belem dnevu. Prebujenje je bilo mučno, ker je mlademu možu takoj priklicalo v spomin dogodke prejšnjega dne. Svojo krivdo je videl zdaj še v strašnejši luči. Toda hrepenenje po življenju z mnogimi zahtevami se je znova oglasilo v njem in da bi pregnal iz glave mračne misli, je hodil pogosto na izprehod. Ob devetih zjutraj je odhajal z doma in šele ob enajstih zvečer se je navadno vračal. Bal se je, da bi ne nastala še večja nesreča in bil je bolj ozlovoljen nego presenečen, ko je našel po povratku domov Jeannino pismo, v katerem ga je prosila, naj bi se čim prej zopet sestala. V tem pismu, polnem vroče ljubezni, ni bilo nobene besede, ki bi izdajala duševne muke ali vsaj sledove slabe vesti. Jeanne se je bila vsa predala svojemu strastnemu hrepenenju. Prav nič ni obžalovala odločilnega koraka, ki ga je bila storila. Nasprotno, v ognju svoje strastne ljubezni je zahrepe-nela po nadaljevanju ali bolje rečeno po obnovitvi strastne opojnosti, ki je bila njeno čašo prejšnji večer že nastavila na usta. Nevarnost je bila namreč izredno velika in za vsako ceno se ji je bilo treba izogniti, kajti Rene je bil trdno sklenil, da se ji ne bo nikoli več izpostavil. Legel je s trdnim sklepom, da bo že prihodnje jutro pobegnil s prvim vlakom, ne da bi pomislil na to, kam se odpelje. Glavno je bilo, da bi zapustil Pariz in se izognil novemu sestanku z Jeanne. Ko se je pa drugo jutro zelo zgodaj zbudil, je pomislil sam pri sebi, da bi mu pobeg prav nič ne koristil. Ne glede na to, da bi ga bilo težko opravičiti, bi bil prišel pri gospej Selvi v dokaj slabo luč, kajti moral se ji je še zahvaliti za gostoljubnost, a Jeanne bi s tem samo vzpodbudil, da bi se še bolj zatopila v svoje grešne sanje. Trdno odločen napraviti konec tej klijoči ljubezni, je ubogal glas svoje zdrave pameti, ki mu je govorila, naj nc odlaša svoje odločitve. Ni se odpeljal, temveč je počakal še en dan. Naslednjega dopoldne ob uri, ko je bil prepričan, da dam ni doma, se je oglasil v predmestju Vancean m pustil tam vizitko, na kateri je napisal: P. p. e. Potem je odhitel na kolodvor Saint-Lazare in skočil v prvi vlak, namenjen v Bretagno. Urejuje Josip Zupančič H Za Narodno tiskarno Fran Jeran ti Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani