Vezena liiaja, 319. JtWlKl t mwn«. t umi n. imiitn me. 1^_________________■___________________________________________________________________________ _____________________________________. Ceaa 10 vtaurjev. nnLietiL .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravniitvu prejeman: ćelo leto...... K 24— . ćelo leto......K 22*— pol leta......., 12— pol leta......., 11 — četrt leta........6'— cetrt leta.......„ 550 na mesec....... 2 — ' na mesec........ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. VrednUtros Enallova ulica št 5, (v pritličju levo), telefon it. 34. Iifcaia vuk šam *wUr tonmmM M**i|e ta »■■■■!>■ bisera ti veljajo: peterostopna petit vrsto za eiiirat po U vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Lpravništvu naj se pošiljajo riaročuine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. ---------------- PtsameiM sterflka vel|a ft vfBMftv, ---------------- Na pismena naročila hiti istodobne vposlatve naroćniue se ne ozira. Narotea tttkanta Ittetea *t M. .Slovenski Narod* velja po poštf: za Avstro-Ogtsko: za Nema)« ceio Jeto.......K 25-— ccio |eto.......K 2*^ pol leta........13' .... eetrt leta........6 30 , M Ameriko in vsc drug« etefele: na mesec........230 ćelo leto.......K 3fr — Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali nimfe* ipravslst**: Kmaflova «lica *L 5, (spodaj. dvorlšće levo), toUlaatt. •» ta sodbe o dr. Suster- sfčeuem delegacljsliem govoru. Vsi češki listi kar najostreje ob-sojajo zmesani trovor dr. Šusteršiča v delegaciji. Smatrajo gii za poi>oluo-ma nelogričnepra, predbacivajo dr. Šusteršiču, da prav ničosar ne razume. Navesti hoćemo nekaj teh sodb. »Narodni Listytva je dr. Sustersič zagovarjal s sia-luiui posledicami zunanje politike za notranjo politiko. Ce je zunanja politika grofa Aehrenthala tako dobra, kakor jo je slavil in hvalil dr. Susteršič, tedaj bi bila njegova dolž-nost, posn-emati dvornega svetnika Ploja, tor glasovati za zimanji proračun. Polovičarstvo in nezaneslji-vost pa, ki se poja vi ja v današnjem govoru dr. Šusteršiča, ki je opetovano vodil »Slovansko Enoto« poslan-ske zbornice od obstmkcijskegti polo-ma do obstrukcijske^a poloina, je nerazumljiva.« »Union« piše: ^Del. dr. Šu^ter-šič, ki odsekovega mandata letos ni sprejel, je govori! kot prvi govornik in radovedni so bili na stališee voditelja opozicije v poletnom zasedanju državne zbornice. Soglašal je s politiko Aehrenthala, izjavil je pa,da ho-če glasovati zoper zunanji proračun, ker obsoja vpliv zunanje politike na notranjo. To je težko razumljivo, ker je nelogično. Lahko se izpod-btja učinek kake politike — to hoče dr. Susteršič — Utluj se mora to politiko obsoja ti in tega dr. Šuster.šič ne stori! Po njegovem današnjem govoru je bilo prieakovati, da bo glasoval za proračun grofa Aehrenthala in proti proračunu barona Bie-nertha.« »Narodni Politika« piše: »A "ee-^:i smo bili danes priča? Qpspod dr. Susteršič je danes i/.reeno izjavit, da mlobrava zunanjo politiko grofa Aehrenthala. Ker pa ta politika m zvezni sistem, na katerem je ustanovljena, neugodno vpliva na na>e notranje politične razmere, in ker ima uotranja uprava naših znnanjih zadev h'ključno ium^ki in madžarski značaj, vsletl tega — je pristavil $rospod dr. Susteršič, mora glasovati proti proračunu grofa Aehrenthala ... To logiko razumi, kdor more! Ce je gospod dr. Susteršič zdaj tako navdušen za politiko grofa Aehrenthala, tedaj mora vsled svojega prepričan ja glasovati za njegov proračun. Ce pa misli, da zunanja politika pogubno vpliva na notranjo politiko na škodo Slovanov, tedaj pa politika grofa Aehrenthala ne more biti dobra, in dr. Šusteršič je dolžan priznati, da je ta politika slaba. Toila te pesledice si dr. Susteršič danes ni upal :zvajati. Obrnil se je, kakor se pravi, za ćelo kolo. Iz strastnega opo-zicijonalea in obstmkeijonista je po-stal oportunist, na čigar resničnosti inč ne izpremeni njegova izjava, da 1k> glasoval proti proračunu grofa Athrenthala. Ne samo enkrat smo zabeležili, da se v dr. Šusteršiču lahko opazuje važen preobrat, ki je, in sieer v ne poslerlnji zvezi s sankcijo volilnega reda ljubljanskt-ga in vso izpremembo ljubljanskoga gospodarstva. To vse konstatiramo glavno zaradi tega, ker je v češkem ta borju vladalo za zvezo z dr. Šusteršičem veliko navdušen je. Morda se zdaj streznijo, kar bi bilo potrebno! Kakor nekdaj gospod Stapinski, tako je tuđi zdaj gospod dr. Susteršič pripravi 1 češki javnosti veliko razoea. ranje.« To je Ie par glasov čeških! To-ila že iz teh se razvidi, da vsa češka javnost kar najostreje obsoja ♦ go~ i.^tično politiko dr. Šusteršičevo, ki ima erlini cilj, utrditi in okrepiti nasilno klerikalno politiko na Kranjskom, in sicer s pomoć jo nečeTiozborskem zasedanju upoštevali na način, kakor zasluži. Dnevne vesti. + Vsake kvatre enkrat vzaine človek v roke »lSlo\enca«, pa fee ta-hrat ga mora sainega gnjusa vreći proč kot kako ostudno goseuico. I'vodni ćlanek v torkovi številki tega lista je hil zoptrt tak, da je moral razjariti tuđi najinirnej&ega Človeka. l'laukar se hu<1 uje, da bivši ±u\mu llribiir ni skrhel, da )n se Ljubljani obranili znameniti zgodovinski sjk)-meniki iz prediMitre.-iie dobe, kako* umetuiški portali, fasade, freske itd. Med drugim piše člankar doslovno iako-le: »Kar je Ivan Hribar s svojini oUmiskim svetom napravi! iz Ljubljane \k) jK)tresu je bil pravi Aandalizein.« Tako torej, po jM>tresu, l;o so imeli ljudje — izvzemši sevedu korarje in druge svetopisemske tiče 1-od nebom — tisoč drugih večjih skrbi in ko je bivši naš župan moral resiti naravnost ogromno nalogo, kako dvigniti Ljubijano^ iz razvalin, v listi dobi groze in olrtipa torej, morali bi merodajni činitelji predvsem skrbeti za to, da se ohranijo Ljubljani razni zgodovinski ST»omeniki. Ni-česar bi ne rekli, ko bi ti spomeniki res bili bog ve, kako znameniti. A Dnnaj, Gradec in č uga veeja mesta m> žitvovali že vse druge imenitnej-še zgoelic ik> otresu! Nekatcre cerkve v ljubljanski okoli-c i, pa. tndi v Ljubljani sami (n. pr. št. Jćik»>l>^ka) so tak**, da se človeku mora želodec obrniti, č« jih pogleda, i Jn ali naj kaj beseri izgubljamo o frančiskanski iu Henti>eterski cerkvi. Način, kak(j m> s<4 v teh cerkv^h n-sta vri rale starodavne slike, nioramo imenovati naravuoat zločinski. I»i ti ljudje, ki imajo sami toliko masla na glavi, ki so najbolj tulili in z^liav-Ijali proti Hribarjevi ideji, da naj bi m1 napravil na Gradu ?>oseben čitati, pa pridejo ti pošlenjakoviči s t^ikimi rečini na dan. Zares lc}»:i banda, s ka-tero se moramo napredn.iaki prereka-ti! A će mislijo ti bandit je, da 1km1> t^ takimi otročjimi sredstvi in l>edn-stiini intrigami maskirali svojo crno i)arwlno izdajstvo, s katerim so ori-l»rli Neincem ix>t v ljubljanski občin-ski zastop, se j>rokleto motijo. -+- »Slovenec« in novi eelovški Škof. Vedno in vedno st» govori in piše, da je katoliška cerkev vsem naro* (!om enako pravična in naklonjeiut in sliši, resnično pa to ni. Najnovejši dokaz je imenovanje novoga eelov-škoga škof a. Kar se je pred leti zgodilo v Trstu, ko je bil imenovan za škofa dr. Nagi. to se je sedaj ponovilo v Celovcu. Novi eelovški škof ne 7iia no ono slovensko besede. Ce >c pomisli, da je na Koroškein tretjina "sega prebivalr.tva slovenske narodnosti, se to pač ne more rirugač** imenovati, kakor kruto žaljenje slovenskoga naroda in vnehovpijooa krivi-ca. Vsa javnost čuti to. vsa javnost vidi v tem slučaju kaka je v dejanjih ]>ravičnost odlot-ilnih cerkvenih kro-gov. Narodna zavednost je meti Slovenci že tolika, tla vzbujajo tak i udarci nevoljo in oštro kritiko. Zaradi javne nevolje, iz ozirov na to jav-rost se je zdaj tuđi »Slovenec« ogla-sil in seveda v najix>ni7nojši obliki obsodil. ria jo bil za eolovškega škofa imenovan slovenskoga jezika nezmo-žen človok. »SlovontH*« je to pač sto-ril, da bi ljntlje rekli: glej kako brani pravico Slovencov. A to ni riovolj, da so je ^Slovence« oglasi 1. Papirnati protesti no pomagajo nič. Tišti, ki jim »Slovenec« služi, imajo moć, da lahko tuđi kaj store. Škof lahko in- i«rv«iiiiru v Kimu m v Strinogradu in će bi se ^'M slovenski tikofji* ogl;» nili, bi novi eelovški škof gotovo © rili in to b<» dokaz, da ,v jo »Hluve-nec« <^flap>il sitiiMi, da javmmti fMUiii je nekaj peska v oči. -p »Ajcro - Merkur . V >IV-it^Ij-oki tiskami<- izhajajotV glasilo j»* objavilo daues že prt*j bornbastičj»< napovt-daiii člauek <> ^Atrru-Merkur ju«, Ce otlštejcujo nekaj nesramnili zaletavanj, ni v tetu članku ni^sai itistvenega povedano. Ta članek j Jivalospcv na dr. Žerjava, katerenn« j.ripisuje \>o rnogoo^ vrline, a «k»» ,^krbn(» o^iblje >kt*h tištih maniputari j, ki ke mladinsk > ^^la^ilo jako moli, čc mi>sli, da )m» ^ takimi eenčarni kaj opravilo. Rt-sni-t zahteva, da se iiroie in izžge rak-rana, ka.iti zdrav** ciste in j.*iibU*ii razmere so predpojroj za vsak • iiSj>ešiK> delovanje stranko. Kakor hitro bodo razmor« toliko ustanov Ijono, da se bo mokrio svobodno >rov«i riti, pojasnili in razkrili bi^mo vnr, h'hko se to zirodi tuđi takoj, kajti t.t je či?tt» izključono, da bi pustili »Ie. pariti javnost tako, kakor se sedai lH>skuiša. >Slovonec< stori veliko bo Ijf, čti <»>tane lepo pri svojih zavodili, kjer tako smrdi in poka, da je crov«4* in o katorih mu lahko povemo take stvari, da bodo ljudje str meli. X«-lodnonaprediia stranka |H)stopa prn vilno. lojalno in pt>šteno, ko s*» trudi, resiti kar se da, resiti in iauč|rati in izrezati kar je jrnileua. Klerikalei, pri katerih je še vec ^nilobt*, pa Ie vse prikrivajo in jKmiečkavajo, ne m'i s!eč, da tako ne bodo prišli nikdar d.v zdravih ra?.nuT. Tuđi »Narodni Dnevnik« se nekaj o^rlasa. Pravi, d:i ve t» »Aprro-Merkurju« stvari, ki bi bile za marsikateregra ^starina prav bridke. Pozivljamo »Narodni Dnevnik« naj ne ni ud oma razkrij** vse, kar ve o sstarinskih krivdab. Nj dan z vsem in sicer tak oj. Še vedno navzdol. Netn&k-t kranjska hranilnicu \ Ljubljani lzka /uje inesec* za mesecoin prav obeutn«* LISTEK. tloradnl Uataster Komike. il'oriK-al Ante H e g na obranibuein tečaju v Ljubi jim i dne 2. jul. 1910.) (Dalje.) IV. Okrajnr, jelavarstvo Celovec. Colovsko okrajno erlavarstvo ob-soira nane grolu.vo. Tu smo Slovenci najhuje padli relativno in absolutno. Od predzadnjega Ijudske^a stetja smo izg-ubili večino, a pri prihodujeu> ljudskom štetju l>o naš jn^raz brez-(Jvorano naravnost strahovit. Nazadovali smo v sledeč>m razmerju 1880:853*7, \800:80:iG°/oo. Faktično snif> innog-o huje nazadovali že do h«ta 1S90 L. 1890 s« ramrec v Colove u nišo stol i voja-kov, Ie tako so našteli sarno 723 Slovence v poleg1 18.l.'>4 Nemcev. Leta 1900 pa so šteli tuđi vojake, ki jih je 1 ilo slovenske narodnosti 1233 (17. J*>lk i. dr.) Na ta način so lahko na--toli Sloveneev 1671, dejansko jtti jo hilo Sloveneev, ki imajo državi ja nske ni politično pravice (in lo ti pridejo v poštev med prebivalstvom) 1** 438. Vazadovali smo torej v 10. lotih za -*o duš. Zato je bilo slopilo javnosti, ^o se je po štetju 19(X) bobnalo: Ta-b(> lepo smo napredovali eelovški Slovenci! Celovec je sploh za Slovence memento mori. Kaže nam obnpno sliko, kako hitro se nniikamo proti jn^ru. L. 1857 so imeli Slovenci v me-stu so većino, kor so jih naštoli 0000 polojr 3419 Nemeev. Kor je sioveno /rs*ka »Dio Zoitung- fiir Kiirnton« kritizirala lota 1^01 Ko'slerjev zemljo-\'u\ slovenskih dežel ter trdila, da živi v Colovcu 6279 Ncincov in 7200 Slovencev, so Einspielerjeve »Stim-men ans Innerosterroich« oštro od-irovarjale, čoš, kaj takoprn moro tr-iiiti Ie r^snik. Zalostno, kdor smatra take sanjarijo z« resnieo. No, danes jo iz teh proroskih sanj ]>ostala «to-krat žalost no jša resniea, zakaj Nemcev v Celovcn ni samo 100, tomu« 20.000 več kot Sloveneev. Zadnjič so nanireč naštoli lo 438 Slovonoev pole^ 20.344 Nemcev. Padli smo relativno za 927%O, absolutno pa za 55f>2 Huš, Nemci pa so se skoraj po-sestorili. Danes je Celovec na samo-noinškom r»zonilju. Ravnotako strahovito smo nazadovali na knietih. Samo v predzadnjih 10. lotih smo izdubili većino v 6 obeinah celovške okolice: Borov-1 j o 605-3-—435-1, Medborovni-oa 745 1—323, Po reče ob Jezeru r/12- -9V4, Trdnja vis 5979 do 125-6"/(,o. Pet občin je listalo iz sa-inrvslovenskih inešane: Zihpolje 9S0-9— 585-1, Hodiše 9521—690, P o dl j u h e 1 j 924-4—754*4, K o t -m a r a v a s 911*9—713 in S v. M a r-tinnadDholico 861*9—735. Tri poprej mešane obline so P°*^f**r monemdke, t. j. Slovenci «na paoli pod 200"/no, namreć: Trdn j a v a s 597 9-127*4, Poroeo 502—91*4 in V o t r i n j o 469-4—25. Potl 1CX>°/ftO smo padli v občinah Ana-l i h 1 in ^ t. P eter pri Colovcu. No bom se dosti u kvar ja I s temi žalostnimi slikami, ker mi tinli uih-če podatkov ni hotel poslati. Neki narodni duhovnik mi jo na tozadevno prošnjo odgovori I: »Ciril - Metodova družba nirna pri nas nobenepra zaup-uika, pač pa Politično društvo v Celovcu«. Najbrž jih je sram povedati rosnico, ki tuđi njim oči kolje. Slo-venstvo v mestu drži pojrlavituo ti-skarna družbe sv. Mohorja, obe od-vetniški pisarni in podružnici ljubljanske kreditne banke. Vzemimo te zavode iz Celovca, in Sloveneev ni več, vsaj zavednih ne. V okoliških občinali vlada sploš no mrtvilo. Tuintam kako paradno izobraževalno društvo, eerkvena bra-tovščina, druiroira pa nie. Učiteljstvo jo nemško - nacijonalno, naj već trdo-nemško, duhovšeina pa je osamljena ali pa Neincem prijazna. Povedati hočeni Ie suhe številke o našem nazadovanju v obeinah, ki jih žo nisem omenil zfforaj med ka-tastrofalnimi. Navajam Ie naše nazadovanje od 1. 189O—1900: Š t. B u-pert 26, Grabstanj 188, Sv. P e t e r pri Celovcu 126, S v. M a r -t i n 74 (nobeneija Slovenca vec), 8 v. Tomaž 119, Zrelec 800, Med-gorje 27 (obe. zastop padel v nem-šk# roke), Kriva vrba 183» Ho- d i š o 522, B i 1 č o vas 45, R a d i -že 78. Zadnji dve občini so že morati mini Vrbskim jezerom in Dravo. Edi-no Gor. Vosoa nam kaže tolažlji-vo sliko, kjor so Nemei nazadovali m\ Ti na 1. Ob Vrbskom jezeru se najbolj junaško drži občina Škofljiee, kjer.so Nemci mopli narasti Ie od 38 na 76, a občinski zastop so si znali Slovenci obdržati. Tuđi v Bilčovnsi, Vjer iniajo »Prosvetino« knjižico, s<» Slovenci Io}k> drže. Sieer je njih šte-vilo ros padlo za 45, a tuđi No me i so nazadovali od 11 na 10. O obrne jn ih občinah Dhoršo, B 1 a t o gr r a d in Gospa sveta bolje, da ne govorimo, dasi ravno v teh krajih ni opažati tako rapiJnejru naže^ra padanja. Nemei pač veoli toliko iieinčur:. StarejAi Ijndjt* sh* tuđi danes znajo slovensku, a Ie niolijo i»i st^ snovedn-jejo slovensko, ker razgovora k!o\ . mladina no razume vev. ŽaK)stna zg'Oiioviuu Gosp »• svete je znana. Nekdaj stolica «lo venstva, je danes popolnoma n«»m-ška. L. 1890 «o nasteli še 41 Slov., leta 1900 pa 2b. Večinoma so to duhovniki in njih uslužbenci. Stari Undje šc večinoma razume io slover; sko. Tuđi O t m a n j e so skoraj p*>-jiolnoma I>onemčene, dasi smo Sh^ venci navitlezno napredovali (f. 181HI 57 Slov. in 880 Nemeev, !. 1900 80 Slov. in 713 Nemcev. Na* napredek jui je pripisivati Ie pošteneinu stov-nemu komisarju. Ljudstvo se prav nič ne zavetla slov. nariKinosti. Slo-venščina j«* iz šol<» in večinoma v;* ludi iz eerkv«* pre>oi«na Da J€k nemsko prodiranje v <*e-lovški okolici, razun ob jezikovni meji Ie bolj umetno. dokazuje pri-uier iz Kotmare vaši. Tain k.» na£teli 401 Nemca, toda jiravih Neni cev je Ie 10. Veudar imajo nerašku-tarji veg obdinaki oHbor v rokah. fto-la je utrakvistična z nein*kotuinl*' čim učiteljstvom, dasi so Ie 4 nem-*ki otroci v soli izmed 196 Slorenoev. Slovensko stvar tu kaj krepko brani idealni rodoljub Mat. Protekar, ki ima frlavno lashmo, dte* uapevale po-sojilnica in pođr. Dr. C 1L Tildi ak»r, trtformo Uu v *n& hm. minuse, to je, da đvigi đalefeo prese #ajo vloge. Pretekli raeeec je imela nad detrt milijona več dvignjenegrn nego vložanegra, strank pa polovico raanj neg'o ljubljanska Meetna hra-nilnica. Kakor se vidi, kranjski špar-kasi vsi ikofovi žegni in vsa klerikalna agitacija zanjo nie ne poma-čcajo. + Pomagalo je. Nedavno smo vprašali, kaj je z obljubo, ki jo je dal lani koroški deželni bolski nadzornik, da pridejo slov. učitelji iz i teniske KoroSke nazaj na Slovensko. Ravnokar so res premeščeni grjr. učitelji Viternik v Št. Danijel pri Pli-l>erku, Treul v Glinje in Gabruč k Sv. Primožu v Podjuno. Treba bo v bodoče še bolj paziti na vsako krivi-oo, ki so godi slov. šolstvu in uoitelj-stvu na Koroškem ter vsako posa-meznost spravljati pred dri. zbor. -I- Imenovanje pri sodnijl. Ofi-eijal Josip Videmšek pri okrajni sod-niji v Celju je imenovan za nadofici* jala. — Slovenske žene in dekleta opozarjamo na predavanje, ki se vrši jutri zvečer ob 8. v Mestnem domu. Priredi gra »Splošno slovensko žensko društvo«. — Predavanje »Akademije« se oe vrši v petek, pat1 pa se ta dan vr-*i v Me6tnem domu predavanje ■>Splošnegra slov. ženskeprn društva«. Preda val bo g-. Rudolf Š e g a o »Me-sčanski in delavski ženi«, na kar opo-zarjamo občinctvo. — Zahteve post ni h u rad ni kov. Zastopniki državne zveze neruških poštnih uradnikov so izrodili v trjro-vinskem ministrstvu zahteve in skle-pe, storjene na prvera nemškem splošnem poštnem z-borovanjn. Deputaciji so jo zajrotovilo. da so bodi> kar najbolj ozirali na njihove /elje. Sporočilo se jini je, da bo začetkom meseca decembra okoli dvesto asi-stentov avanziralo za oficijale, ofici-jali pa, ki so na vrsti, da avanzirajo, postanejo višji oficijali. ITpamo, da bodo tepa avanzma deležni tuđi slovenski uradniki in ne samo nemški. Poroeila sta se g-dč. Marica Pre-lovšek, e. kr. poštarica in jr. Fr. B a S a , nadučitelj v Crničah. Draga trmoglavost. Brata Martin Maznik in Anton Maznik sta z mnogim i drugi mi prebivalci občine Orehovica in St. Jernej kar v veli-kera slogu vtihotapljala prašiće iz Hrvaškegra. Letos spomladi sta se pa radi 64 K nekaj sporekla in Martin Maznik je ovadil pri orožnikih brata Antona, da je tihotapec. Ta je soveda iadal Martina in še drupre, ki so bili vsi kazno vani. Sovrastvo med brato-ma se je le še povećalo, in Anton Maznik je izročil iztirjanje 1-4 K odvetniku, samo da bi povzročil bratu vee stroskov. Xo, Martin Maznik ima pa tuđi trdo glavo Ln se je zaklel. orožniško pomoć. Toda tuđi došlemu orožniku se je Martin Maznik zoperstavil in od-nehal še-le, ko mu je nastavil orož-n.ik bajonet na prsi. Sod je bil pa vendar nekam skril. Ko se je iniel radi te&*a pri sodisću zasrovarjati, y? bil sirov in žal.jiv ter je iz.iavil, da mu ni nić, ee je uprt, ker v laporu nič ne dela, pa dobro je, doćun mora v prost ost i trdo delati, pa ima le slabo hrano. Vee njegov nas top je bil tak, da je sodišee labko miMito, da ne misli čak a ta sodbe, marvač da jo na merava popikati v Aneiiko. Žalo je dalo paziti nanj. In res jo Urftula Maznik nertofoma in natihem prodala vse posettvo za 10.000 K in dne 12. septembra sta ae podala v Izubijano 7 dvema otrokoma vred, odkoder sta se hotela odpeljati v Ameriko. Tik pred odhodom vlaka pa jn je dalo novomeško sodišče bnojavno prijeti. Rada ali nerada eta naatopila zo-pot pot nazaj na Dolenjsko, na tori-Šče njunih neuspehov. Dane«, dne 7. t. m. sta bila oba obsojena pred bode-čim sodišcem v Novem mestu in je bil obsojen Martin Maznik na šest-najst mesecev ječe, njegova žena, UrSula Maznik pa na dva ineseca je-će. Prijavila sta takoj priziv aoper j=odbo. Tako daleč ju je privedla tr-mo^rlavost. Nevarna ljudska navada .H\ da fantje iz ene vaši ne smejo priti v dru^ro vas, ker jih takoj napode do-niači fantje. Posebno ponosni pa so fantje kake vaši na svojo korajžo, če si vendarle upajo v tujo vas, osobito če si upajo klicati v tuji vaši dekleta. Ta navada je razširjena žal — še med eelim našim dobrim ljudstvom invpoznajo jo tuđi pri nas okoli Sv. Križa pri Litiji. Na Tluki v Kozlev-carjevem mlinu imajo čedno dekle Lojziko, za katero poprleodili Tlii-čanje. Danes v noči od sobote na n*1-deljo t. j. na 7. t. m. je prišlo pa zelo veliko Tihobojeev pod okno žale Lo.i-y:kii. Ki» jih /aslisi brat I^j/ike, pre klicat še ostale 4 fante s Tlake. Le-ti se *>l>orože s količki in hočejo prejma-ti Tihobojce, ki se postavijo v bran in napode Tlačane. Eden izmori Tihobojeev je oddal tuđi iz revolverja dva oštra strela in zadel Rudolfa Zupančiča s Tlake v trebuh. Vsled te |>oškodbe se je Zupančič takoj od-peljal v bolnišnico v Kandijo. Po-Škodbe so zadobili tuđi Tihobojci in ♦ •stali Tlarani, osobito nek Vinceneij Štepec, ki je tuđi prišel v bolnico. Zupaučićevo stanje je baje nevarno. ker mu je obtieala krog-la v trebuhu. Prtnlavanja o Postojnski jami in njeni okolici. Jamski tajnik g. And. Perko je predaval ineseca oktobra in prvi teden novembra na Dunaju in v Brnu o.tem svetovnem čudežu. Pri predavanjih je kazal 150 skioptičnih pxnlob po najnovejših jamskih slikah. Presebno sobo v knteri so se inirnitn-1« zabavali. Ko je Turnšrk prespal mučka, je naii>re.j opazil. da ni ma v« ■ .iču. Prekoračili so /e Dravo ter pre-sekali Slovencem zvezo med Kožno in Junsko dolino. Potrebno je torej, da si te izpo->tavljene občine natančneje ogledamo. Na tej projri smo Slovenci izgn-hili većino v obćinah B o r o v 1 j e in Med'borovnica, iz samoslo venskih pa so postale mešane občine '/ihpolje, Kotmara vas in P o (\ 1 j u b e 1 j. V oelem borovcljskem sod. okra-;u smo strahovito nazadovali. L. 1800 ie bilo še 9339 Slov. in 1400 Nemcev, I. 1900 pa le 7990 Slov. in 2805 Nem-tev. Okraj je toroj izgiihil samoslo-/enski značaj. Naza^Jujemo pa že od lota 1880. Takrat smo tvorili sa 916-4 %o, 1. IS90 869-9, 1. 1900 pa .-amo 749*3. V predzadnjem deset let ju .-mo nazadovali relativno za 120*3, absolutno pa za 1349 dnš, dočim so Nemci nazadovali za 1405 duš\ V Svetni vaši so našteti \ 1890 samo 13 Nemcev poleg 938 Slov., 1. 1900 pa 25 Nemcev in 941 Slovencev. Slovenci smo tore) na-•■■redovuli za 3, Nemci pa za 13 du§. Za občino Se ni neposredne nevarno-sti. ker je občinski zastop še v slov. rokab. Bistrica &e poj^reza s jk>-in-očjo nemske industrije. L. 1890 je bilo 1082 Slov. in 61 Neinoev, 1. 1900 pa 1573 Slovencev in 162 Nemcev. Slovenci snio nazadovali za 109, Nemci pa napredovali za 101 dušo. n nemški prirastek je bil v kraju Bi-s-trica sam em. V Mačjih in Za vrhom i;i nabene^a Nenica. Občinski zastoT> i«? v nermčurskih rokah. Kupan je fu-žinski ravnatelj, trdi Nemec Faust. ftnli sta 2razredni v Bistrici in Sve-čah, obe sieer utrakvistični. tcnla učiteljstvo je nemskonacijonalno Slovenci imajo izobraževalno društvo »Kočna« s knjižnico, NtMnci pa podr. »Schulvereina«, »Oesan^sve-rpin<^7 veteransko in o^fiijepasno a že 64 Nemcev in 525 Slovencev. Faktično pa ie v ćeli novi občini Slov. Plajlmrir le 8 Nemcpv. Ako vzamemo prebivalstvo fibfth ob^in, so Nemci napredovali tr 308, Slovenci pa nazađorali za 255 duš. (Dtlje prlhotejte.) nega p«dca velepoae«tnik Jakob Zdol-Sek v 61. l<4u sUroMi. Pokojni Zdol-*ek je bil vedno Bavedmi naredniak; bil je felaa raznih korporaoij. Bod! mu obranjen trajen spomin. Kim* i*č«S Mjd*. Kocmr^vi m novi Frftne Zoiehter, Ivan Vabič in IVanc Ifalajn&r is Rasrina pri Mariboru «o zvečer 6akali na ceiti poce-stnikovaja sina Jo«ipa Graiiča is Pivole. Ko je priftel Oraiič mimo, ao se vsi trije fantje lakadili van), ter %a premetavali po tleh. Gra&ič je po-teg*nil nož ter ae ja branil z noftem. Napadalei so knialu imeli dovolj. Ma-lajnarja so našli zjutraj mrtve^a, Zoichtorja so morali prepeljati v mari bor »ko bolniAnico. Oru&ič se je sam javil ftodišcu. tlveti se je aavelffala. Vceraj se je v Graoročajo: V tiskar-ni »Stvria« uslužbeni tipograf Fri-tierik Jurše si je včeraj opoldne na grobu svojih dveh bratov na central-nem pokopa!išču pognal iz revolver ja krojio v desno senet*. Ranil se je smrtnonevarilo. Vzrok smrti je se neznan, vendar se pa domneva, da je bil najbrže zelo žalosten zaradi smrti bratov. Zverina v eloveski podobi. A' ftornjeavstrijski občini so prisii na sled groznemu hudodelstvu. Pri no-keni posestniku so našli v kleti v za-boju zabito in povezano, zdaj 22 let staro posestnikovo hcer iz prvera zakona. Dekle je bilo popolnoma raz-vito, ko je hodilo še v solo. Po svoji materi je podedovalo 4000 K. Pre«! kakimi 14 leti je nastal pri posestniku požar. Takrat sta oče in maćeha trdila, da je deklica zjrorela. To pa ni bilo resnično. Zverinska človeka sta povezala otroka, ter gra vrgla v za-boj v kleti. Od tistepa časa je otro!< »lobival za hrano to, kar se je dajalo sviujam. Bolj živali kakor človeku tMDdobno dekle ne more zdaj nič govoriti, hodi po rokah in nogah ter &* ne more dvipmiti. Po životu ima vse polno oteklin. Ljudstvo je zaradi te-ca razkritja silno razkačeno. Zakonska divjaka sta bila velika versk.-i liinavca. Žena je šla vsako nel(ine mesar Ivan Mikula. Vzrok baje slabe kupčije. Zapustil je dva otroka. Prijeti roparski napadalei. V Trstu so pri jeli dva delavca Miladi-na Hol jaka in Petra Komozeca iz Benkovaca v Dalmaciji, ki delata pri pristan iškem stavbnem podjetju. Osumljena sta, da sta pred tremi me-seci izvršila roparski umor nad nekim lioffatim posestnikom blizu Kr-škeg";«. Kksplozija. Ko je včeraj 121etni Jože i Jereb stopi 1 v Kolizeju v sport ni prostor, mu med vrati pri-frči nasproti steklenica, nanoliijenn s sniodnikom, kateri se je bil unel, steklenica pa je* eksplodovala ter dečka po obrazu močno poškodovala. Kolo ukradeno je bilo včeraj opoldne izpred neke trgovine na Vodnikovem trjru posestniku Ivanu Dolničarju iz Dobrove. Kolo je »Dia-mant,« je že ohrabijeno, crno pleska-no ter vredno 80 K. Tovarniško ste-, vilko ima 107.594. Pred nakupom se svari. Ukradena Npritevala. Dne 3. ali 4. novembra je bilo v nekem preno-či£ču v Kolodvorski ulici ukradenih Vkvnemu nadzorniku Jurju Fastlu, rojenemu leta 1865 v Unter - Fofirau pri Lipnici vee raznih spričeval. Zaradi prepovedanejra povratka v mesto je včeraj policija aretovala leta 1857. v Stari Loki pri Lopitcu rojeno Ivano Menartovo. Izročili so JO SCKiiHČU. Puran v vodi. Danes zjutraj je pri karlovškem mostu padel v Gru-barjev prekop puran, kjer je toliko časa plavni, da ko ga resili iz nepri-jetne kopeli. Sipe pobili so snoči ponočnjaki na Karlovski cesti pri neki stranki ter ji s tem napravii znatno škodo. Delavsko gibanje« Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 35 Macedonoev, nazaj je prišlo pa 80 Hrvatov. Iz Nemcije se je 100 Hrvatov odpeljalo v Zagreb, 100 pa na Reko. Iirubljen* ia najdeso, Zaaebniea Frmnčiska Ermakorova je izgubila denarnico z manjio vaoto denarja. SluSkinja Pavla Petrifeeva je izgn-ovratno verižieo. Gospod Karei Gan-tar je izgnbil hranilno knjiiioo. Oo. spa Elza Samptora.je izgubila ten-ako roteo torbico, v katari Ja imala tadOK denarja. U6wka Am B^ kovnikova je našla denarnico, v katari jja bilo nekaj denarja in srebrna Ttiiiiea. Posestnica Meta Garbasova je našla dva ielezna tolkača. Uradne veatl. Dne 3. decembra bo pri okrajsem »odiAču v Pot, to ja i draftfca aemljišoa vL it. 4S in 990 kat. obč. Orebek. Zemljiiee je činjeno 6825 K. Najmanjsi ponudek zna-ša 4550 K. — Dne 7. decembra bo pri ravne* tictom sodiSču dražba zemljUć vi. ki. 252 kat. obč. Hraičc in vi. At. 104 kat. obe. Postojna. Prvo zemlji-bč© obstojeee iz hise in gospodarskega poalopja je cenjeno 6350 K, drugo pa 130 K. Najuianjii ponudek znaša za prvo 4234 K, za drugo 87 K. narodna ottramba. Ma rt i nov večer prir**Hi, kakor smo že naznanili, >^Scntjakobsko-tr-novska moška podružnica Ciril - M*i-todovo družbe« v soboto, dne 12. novembra v restavraciji pri Kavčiću na Pri vozu (Prule). Na sporedu .je pet je (poje pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon«), igranje na klavir, šaljiva jK>£ta, tolfcta Martinova go*> in razne druge zabave. Vstopnina samo 20 vinarjev. Začetck ob 8. zvečer. -Vabimo na ta Martinov večer v prid naši prepotrebni šolski družbi rodoljube in rodoljubkinjt* iz sentjakob-skega in trnov^kega okraja, pa tmJi iz soM^drtjjih. Za malenkosten znesrk se IhkIo tu izvrstno zabavali, pri tem pa vendar koristili toli koristni in vse podpore potrebni družbi Ciril-Metodo vi. V Planini na Notranjskem -<■ vrši prihodnjo nedeljo, dne 13. n«» vembra ob 4. popoldnp ustanovili občni zl>or nove podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, kamor ne vabi jo vsi zavedni Slovenci iz Planine in sosednjih krajev. Posebno bi bilo že-leti, da pridejo bližnje podružnic kumovat svoji najnovejši sestrici. Zanimanje za na&o šolsko družbo sv. Cirila in Metoda na Koro skem he ni zaspalo. V Pliberku j» nabralo omizje domaćih in sosednjih rodoljubov na predio^ dr. Hudeli sttt pa navdušenih govorih 10 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Iskrena hvala! Društvena naznanila. Slovensko delav&ko pevsko društvo »Slavec« prii^di v nedeljo, dm-13. novembra 1910 Martinov večer v veliki dvorani »Narodnega domac 2^ačetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina 60 vin. — Spored: 1. Z. Ceh: >Ty klaštersikv zvony,« zbor (če^ki). 2. H. Volarič: »Razstanek,« četverospt^v. 3. V. Novak: »Gorski kraj,« zbor s tenorsamospevoui (hrvaški). 4. M. Vilhar: »Mornar,« baritonsamospev s spremljevanjem klavirja, poje g. A. Wouko. 5. M. Bajuk: a) »Vsi so prihajali,« b) »Odpiraj dekle kamri-eo,« zbor (Slovenske narodne pesuii.) (Ob izvajanju sporeila blagovoli naj &* ohraniti popolni niir.) II. del. 1. Skopec, Žavbar iu Purja, pogumni l>olicaji. Šaljiv kostumiran trospev s spremljevanjem klavir ja. 2. Naš zavber France. Humoristieen na-stop s petjeni. Med posamezuimi točka mi svira grodba. Po končanom sporedu ples. »Obrtna zadruga na Bledu« je otvorila zadružno }X)srtnlovalnico za delo. Vpisnina zmiša 50 vinarjev za tlelodajalca in velja za 4 tedne. De-lojemalec se priplasi brezplačno. — Vzorec delovanja se je vzel tx> gost i Ini carski zadrugi v Ljubljani, ka-tera že več let te po^le vodi. Poziv-ljajo se mojstri in obrtniki ter obrt-niški jK>močniki, da se priglase. Naslov je enostaven: »Načelstvo za po-sredovalnico dela na Bledu.«. Telovadno društvo »Sokol« v St Petru na Notranjskem priredi dne 13. novembra* v prostorih »Narodne frostilnc« domačo plesno zabavo. Pri-četek ob 8. zvečer. Vstopnina 30 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. Uradniško braniloo društvo v Gradcu. Odbor je skloni!, da pokliče v življenje početkom lota 1911 novo (XIII.) sekcijo, ter da sprejema že eedaj zadovne prošnje za poeojila in jih realizira od 1. novembra t. 1. dalje. A kad. društvo slovenskih vele* rinarjev na Dunaju ima dne 12. novembra ob pol 8. zvečer v restavraciji »Zum griinen Tor« (poprej Novak) III. Hauptetrasse 45 svoj drugi redni občni zbor z običajnim spo--edom. Slovanski goetje dobrodošli' Prosveto. Slovensko ffleđallsfe v Marlbo. ni uprizori v nedeljo, dne 13. novembra 1910 »Krasno Dido«, veliko burlesko s petjein in plesom v 5 deja-ojih. Slmnskl log. — Hrvaikl ban proti mimrU Hr-▼aiki makoni predpisujejo, da •• mo-rm hrvaiki sabor a^jkamj* tri »•-nm po rmspoctn tetUti. Ker j% bil prejini sabor ra«pušc>n 20. avguste, hi moral imeti novi sabor najkasnej«* 22. t. m. svojo prvo sejo. Ker |>a ban tlr. Tomaaić ni ma Se v saboru većine, bi rad zajedanje sabora odgodi 1 proti gori citirani *akr>nski doiočbi nu pornejši eas, da bi si med tem na trn ali drugi način izvnril vladno ve < ino. Ker hi pa ban vcndarle ne upa kar na «voj<> pest post opat i v te.i stvari, je včeraj sklieal na konferen-co xastopnikf vwh aalK>rskih strank, da bi dali flovoljenje, da se sabor proti jasni zakonski doloćbi &kliče na rx>znej4i čas. Xa tej konferen<-i so bili navzoći ban dr. TomaAić, podban Chavrak, oildelni pn^totojnik dr. Amrufc, od hrv ažko-srbske koalicija* ilr. Lorković in dT. Medaković, mer je r*okazal, da 1k> njoslal i>redMHhiiku hrvaAkc tijedinje Me samostalno stranke dr. Grpri Tn-"kanu in predstMiniku srb^ke samo -talne stranke pismo, v katerih jih abi, naj njijn strank«* sode 1 uje jo pri estavi vladne več.inč in delavnej?«« nroprraiua za salK^r. Z ozirom na t-» •jismo ima |K>!dne hrvaško--rb^ka koalicija sejo, na kateri se bo azpravljalo o tein banovim pozivu. ?)anefi popoldno ima s^jo tuđi izvrw»- alni odbor hrvaške ujedinjene &a-mostalne stranke. Na tej seji se bo * azpravljalo o organizaciji strank n o orjranizatornem delu med naro- lom. — Kmetski punt. Obravnavs >roti Vidovčanom, ki so se uprli * boroženo silo oblastveniui uarcd »am» traja že ves teden. Včeraj je* bi. :aslišan zadnji 52 obtožene**. in prvn »riča županijski tajnik Drag'otiu Vu ':ovec, ki pa ni proti nikomur obU- ilno izpovedal, čč^s, da pri navalu u« uradno komisijo ni nikogar sjk> nal. Obravnava bo trajala najnmn. "e ose ni dni. 301etnica potresa v Zajrrebu. \'čeraj 9. novembra je poteklo 30 le* ti znanefra za^rrebškejra potresa lctn 'S80. Pri potresu so bile ul)ite tri ■sebe, več pa jih je bilo |>oškodova iih. Več žon.sk je zblaznelo. Takoj pn ■M>tre*u je v rcK'ali, je bil v ntnlelj*- zvoljen za belgradskepra župana bi\ -i minister Ljuba Davklović in sice. l 2a56 glu-jsovi proti socijalno - de nokratskemu kandidatu, ki je dobi! 1331 grlasov. Novi župan je prista-mladoradikalne stranke. Po poklici, je. profesor in sicer |)rirodoslove<'. L 1004. je bil imenovan za naučnept »liristra. Ko je odstopil, se ni več vrti i 1 k profesnri. marveč si je uredi' -vojo tiskamo, kateri je posvetil v* -voje moči. Pripomniti je, da je bi! ljuba Davidović med oninii srbski ini rodoljubi, ki so prišli prostovolj 10 na Dunaj, da pričajo o znan-Friedjunprovem prtx*esu. — Židovski shod v Sofiji. Te &n\ o imeli v Sofiji prebivaj oči ^idji"1 -hod, na katereiii so razpravljali < raznih svojih sokkih zahtevah. N:i shodu i«ta se [x>javili dve stranki, rnc^ katerima je prišlo do hudegrn razpo ra, ki »e je končal s prvtcpom. Ve*" >seb je bilo ranjenih. Končno je mlieijo HolgA-re: gimnazijskeg:a profesorja Karad zova, fcurkova in IVrfanova. lekar-narja Bojaiižijeva, dijaka Moučrva in tK*jcovorneira urtninika Časopifc^a »Prfl \o« Koj*'va. Na f>oliciji so jim sporo-ćili, da jih smatrajo za nevarne io tnlft-ovorne za vse, ker se pođi v inestn Solunu in v vilajetu in kar se bo ^1 trodilo zoper turske zakone in tur«k«? ljudi, zlasti pa za v«*ak atentat. Ce «* z^rodi še kak atentat, tedaj jih bod<» brez pardona olM^sili. Ko so jih nato >> antropometrično zmerili ter kakor zločince foto priznal. — Tonča Todorova, branjev-ca v Skoplju, je zunaj mesta sretni mlinar Ahmed, Turk, ki je začel Todorova brez vsakejra vzroka zmerja ti. Mimo j« Hla vojafika straia. Ahmed jo je poklical ter rekel, da (ra je To-dorov zmerjal. Straža je Boljrara priiela ter ir« odvedi« v Skoplje na policijo. Tam so *a zaprli. Ahmoda fto pa poivmli na druiri Han. Dmg Han fo dal pr*d«tojnik policije pri*' *ti Tone« Todorova pred Ahmeda U mu »apovedal, naj poklekne pr* Abm#da ter mu poljubi nojro. Ko i* Đolffmr Ia fitoril, to «m iipo^iH — Todor Velifikor, BoJ«mr ii krmlj^trm. i i * h « i k U * i! * U t e n n e ii r i h i K n i TI * I 11 U cl > U KS ti tO .H k H o m i« I« e ih k: ni ie >0 r i rw »u ml k bi ni m lit fcvi ie dv^jset let v Skoplju, no da \\ on dal turskim u radom samo eno jriliko, da bi |?a mogli smatrati za rolitiono kompromitiranja. Pred |,ar dnevi so pra kar brez vzroka pri-_eli ter ga odvedli na policijo, tam so ra mnčili, na to ga pa naložili na išla ter ga od vod li na njegov ilom. Šakaj je bil kaznovan, toga mu ni Bihoe povedal. Izprcfl soffltfa. Zaradi žaljenja naprednjakov hsojen župnik. Dno 15. avgusta t. *.. imel župnik Tamburović v Opuze-1:1 v Dalmaciji pridigo, pri katari & trahovito napadal naprednjake. Za-•sdi tega so ga naprednjaki tožili. 'od pri šego zaslišane priče so izpove-iak\ da je župnik govoreč o pokvar-enosti sveta rokel, da je predsednik apredne stranke v Zagrebu na ne-t>m škodu rokel, da ni proti poj>om n fratrom nego proti veri in cerkvi, [ovita pravijo naprednjaki v Spljetu, a nišo proti veri in eerkvi, pao pa roti popom in fratrom. On. župnik. a razglaša vsem naprednjakom, kar :h je na svetu in tuđi onim, ki so v klu, da so vsi naprednjaki enaki in a sta na vsotu le dve stranki: na oni rani dobri, pošteni, bogroljubni ljud-.-. ki hodijo v oorkov, na drugi strani a brezverei, lopovi, goljufi in za-v'jivei, ti pa si» napretinjaki. Zaradi f>odlo zlorabi« oerkve in prižnice je i župnik Tamburović obsojen na ri dni strog-egra za pora. Mlada ljubezen. Mladi fraucoski isokosolec Goorge D. je priše! pred Ivema letoma na Dunaj, tla tu dovrši voje studije. Francoski student je bii f]o čeden, pribeon. temnopolten čln-k, popoluoma francoski tip. Žalostio je hodil mladi franeoski student •o Punaju; poznalo se mu je, da je arjeno njegovo sreo. V Parizu je U\~ ) K'po živel v skupnom stanovanju • vojjo ljubico, malo Pavleto. na Du-.aju je pa bil tako grozno zapušeen. ahotolo se mu po prijetnih pariških vtVrih, ki jih je preživel s svojo Pav- • !•. In ni bilo dolgo, ko se je Georgu polnila njegova vroea želja. Tuđi 'avleti je bilo silno dolgras, zato je :nalu prihitela za svojim ljubim na "imaj. Začelo ^e je zopet srvčno, idi-■"110 življenje. — Da bi ne bila svomu ljubemu v preveliko bremo, je inVvala franeeseino in je tako pre->■: zaslužila. Di.iak je dobi val neko 'anovo franeoske vlade in tako sta 1 aj brezskrbno živcla. Toda v dt> i inom sreu so zacVlc vstajati drutrc ; bi. Sam }yop ve, kako je prišlo do ,r;i. sta skupaj ■'iiln po dunajskih ulioah, in je Ge-"-'•■• sluoajno pogleda 1 kako žensko, ii je bil prav gotovo doma jok in i in debole solze so lile po lieih ■:t»osamno Puvlete. George je bil iA\ke- narave, ona je bila enor^iena. .ln-d in zolo nagle j*kzo. Obkladaia ga z nujrazlićnejšiiui oeitki, ki so bili ■>i popolnoma iz trte zviti. George jo mirno poslušal, tu in tam malo - Aarjal, končno pa se je vselej vdal u.pno voljo. Kadar >Xn šla po uliei. ^»^orge ni več oziral na stran, šel kakor da bi nikogar ne videl. V •tlališeu ui sinel gledati po občin- '\~n se manj pa na odor, kjer so se kulo bruke ipralke. Te j>c»mi pa we • tuđi potrpt žlji Ooorjre navelioa). ^kt-^ra dno jo pobrcil šila in kopita, >» r^ravi svoje knjif?*^ ter je pobeg-; pred svojo ljul>osunino Pavlcto v j i domovino. Ker se je je bal. s** *i ni hoU'l nastaniti v Parizu, mar-« v nekem drugom mestu. Pa viola h ^i 1 a kmalu za njim na Frnnco-Ktin, to»-t za jun. Toda vse pri zađe van je, da bi ž :-m osobno govorila, je bilo zaman. '?: na njena pisma ji ni odgovar-' V'sled nekoga pisma, v katerem jo jrrar storila, Nekaj easa je zdaj mi-ala. Nekoga večera priđe v gosti!-v kateri je običajno večer jal mla-f'ranooz, neka ženska, ki mu pola ga zunaj caka Puvleta. G«--' je pobledel, kajti po pravici po-iano, pre»• resi nepiijetno spremljevalke, ^rancoz, prišedši do stanovanja znane rodbine, skočil v vežo ter 1 po stopuicah. Trkal je in trkal ata, posknsil je odpreti, toda bi- la m> iaklenjwia; rodblM »i Iiilo doma. V tem trenotku je p* fe »tala Pavleta za njim. Vs« zaaopl« je kričala se bolj nego prejo na uliei. Tuđi v njem je začelo vreti. Sel je, ves rm-burjen nazaj po stopnicah, ona pa za r.jiin. V veži je zamahnil z dežnikom uazaj, ne da bi pogledal, kam bo pari lo. Z dežnikom pa je zadel Pavleto ravno na nos, tako, da ji je zdrobil kost. Dekle je grozno zakriČalo. Na-bralo se je v veži vse polno ljudi, ki so kazali veselje, da bi pretepli mladoga Franeoza. — Te dni je stal francoski dijak pred dunajskim dodišcein radi težke telesne poskodbe. Francn-zinje Pavlete nišo mogli najti. Pre-Tital se je njen zapisnik, ki je bil se-stavljen v bolnižnici. V tem zapisniku Pavleta priznava, da je vao ne-?reco zakrivila izključno le ona sama in da Georga D. ne zadone prav nikaka krivda. — Mladi Francoi je bil popolnoma oproseen. Tako se je končala vroča, mlada ljubezen. Razne stvm-L * Američki lov na zverine. Lova pa z\ erine v eoloradnkib hribib se je udeležil tuđi Slovence Fr. Dremel. Lov jo trajal V2 dui in se. ga jo udole-žilo oko I i 5U0 crseb. * Dunajski zlatar Medianskj po-begnil. Pred nekaj dnevi je izginil z Dunaja zlatar Artur Medianskv. S se boj je odnese 1 za več kot lOO.OOil krou zlatnine. Na Dunaju je pustil velikanske dolgove. * Sauiomor iz strahu pred poro-ko. V Kufsteinu na Tirolskeim se je ustreiii orožiiiski stražiuojster tik I rod svojo poroko. Pro svojegra pros^KKiarja. * Neprieakovan sprejtrrn. Pod tom naslovom smo poročali, da sXn bila v Berolinu napadena uik*^nskn Fetzke, ko sta prišla zvečer s spre-hoda domov. Mož je umri še tisto noć, nasleduji dan pa tuđi žena. Morile« £0 že pri jeli. Svoje dejanje je takoj priznal. Hotel je v stanovanju umor jeneev samo krasti, ker sta £ra pa pri tem molila, je streljal. Mcrilec je za radi smrti zakonskih Fetzke silno potrt. Ko je iz-vedcl, da je za potškodbo nmrla tuđi zona, jo oinedlel. * Goljufiv poštni oficijant. Ne-kemu dunajbkemu zlatarju je prodal 271etni poitni oi'icijaat Heisoij? več briljantov. Zlatarju wo je stvar zkle je zahtevalo za svo>e ranjeno Krč*- 10 tiso^ dolarjev, toda po-rotniki so bili mnenja-, da rane nišo bile tako bude in da se bodo brez na-sledkov zacelilc in bo ji priznali samo f 19 dolar je v in 10 centov. * Samomor xaljabljenejra i»-voščka, Iviwi Steffek, razvaialec krn* ha na Dunaju, <*'i je pognal te dni dve krogli v glavo. Z^oclba tega samorao-ra je slodooa: Steffek se je pred dve-ma Ietojna seznanil s 251etno Miči Straka, ženo elektrika Strake. Miči Straka je tuđi bolj ugajal Steffek ne-co nien mož, zato je r>r>begnila od mo-ža. Steffek in Miči Straka »ta najela skupno stanovanje, v katerem »ta srečno živela dve leti. Te dni je sol T>ar na neko veselico, kamor je prificl tuđi zapuAceni soprog. Med »opro-pom in biv&o ženo je priSlo do tako očitnepra koketiranja, da j« St«ff«k lakoj \fosia\ Ijubosumen. 2ena je ▼ I na#liei akriTaj napisala pismo, ▼ ka-I terMB Milrjnje svojem« modu, da ga &e vedno ljubi z vsem ognjem njene prve Ijubezni. Pismo je oddala nata-karjn, ki ga je izporil same blateno-sti odsevajocema moiu. V neopaže-nem trenotku je inoi odpeljal svojo rensko z veselice, pustivši taru njen klobuk in plaše. Toda fitetfek ,»o kmalu zapazi 1, kaj se je igodilo. Ubral jo je za begnncema ter ju kmalu dohitel. Za£el se je prepir, v katerem se je aenaka z vso odločnoatjo iaviela ta svojega moia. Ves obupan je prieel Steffek ob dveh domtn-, zhudil je svoje stanodajalce ter jim začel pripovedovati o grozni nesreći, k i ga je tako nenadama aadela. Ljud-je. tfo ga skuša li potolaliti, toda Steffek je zlezel na svoj voa, kjer je spu-stil v svojo glavo dve krogli. Telefonsko in hrzoiovna nroiniL li plenarne «eje av^lrijbkik delegacl j. S. — Dnnaj, 10. novembra. Današnja seja avstrijskih delegacij ae je za6ela ob pol 11. Delegat Neinec je v obširnem govoru kritikoval av-strijsko zun&njo |X)litiko. Bavi s*k pred vsem z vpražanjeui, kak vpliv i ni a avstrijska zunanja politika na ttvstrijitko delav^ko vpm£anje, ter z iu^ te ti mi sluoaji dokazuje, kako se /iii^ti v državi avstrijriko najvec.je zaveznice, to jo v Nemfiji kruto dela z avstrijskiinf delavci. Jako dovtipno ye tiwli govrvril o kršćansko - socijalni kritiki govora rimakega iupana Mathaiia tor kon^tatiral, da }® židov-^ke^-a rimskoga župana Nathona okr-cal dunajski podžupan Porzer, ki je tuđi sam židovskega pokolenja. Za delegatom Ndmceni je govo-lil poljski delegat Je. ndrejo-v i e z. Nato je imel delegat dr. Kra-ni u f siJHJen govor, ki jo napravil na ćelo delt^gacijo najveoji vti«k. Obra-čal se j-e pred vsem v svojern govoru proti izvajanjo-m Grabniayrja ter dokazu val. da bi Avstrija na podlagi U^rolinske ^>ogodbe in na podlagi splosno veljavtiih prt*dpiw>v, na ka-tere se delegat Grabinavr m hotei šklicevati, mogla rc&iti aneksijo, ne pa iz\-ržiti jo samolastno. Reeiti bi Lio^ria Avstrija aneksijsko vprašanj<» ca podlagi konterene«* velesil. \"čeraJ8nji odgovor zunanjega minislr«! gi^ita Aehrenthala na i^va-janja prot". Masar>'ka. cir. Kramaru iiC zadostujo. On zahteva od grofa Aehrenthala, da naj pove, kdo je kriv, da so nastali veleizdajniški procesi. Delegat Masarvk pri tej priliki zaklič«*: »Forgaeh! Grof Forgoch .to dokumente ponaredil! To ik* dokazom, hoćemo imeti v Avstriji čisto peri-lo!« Zi; nomško pomo^- narn ni treba, tako na da Iju je delegat dr. Kramar, peti tak ih slavospevov. Proti komu Kino pa rabili poinoo! V Rusiji je i* dt*lj ta«?a razpoloženj*^ tako. da niti misliti u i na to, da bi prišlo do vojne ujed Rusijo in Avstrijo, tem manj. ker Rusija niti za ta-k boj pripravljen« ni. Potrebovati smo torej pomoć »meije proti Srbiji!? Ali imamo ta-ko malo zaup&nj* v avstrijdko annt-do? Del'^at dr. Kramar kale nato na tragične učinke aneksijske krfse. Po-!K>pjlnoina tuno ostili v objomu Nem-čije in Aehrenthalova življenska na-lojra, ki jo je kot avstrijski poslanik v Petropradu zanledova] skozi ćelo des<»tletj^, namreč doeeči sporazum med Busijo in Avstrijo, je sedaj do uobrega uničena. Nadvlada Nomčije nad avstrijsko zunanjo politiko so je naj bolj pokazala ravno v zadnjih dneh, ko so prihajali iz Potsdaina de-tajli o razprovijanju upravitelja ra-skega zunanjega minintra Sasonova in neniskega državnogn kancelarja o vprašanju, kako naj Ru«ija in Avstrija v bodoče dosežete sporazum. Delegat dr. Kramar i*javlja tuđi, da je aneksijska kriza tmii velike nacrte neo8lavizma. ki je hotel, da postane naša domovina AvHtrija bolj Hlovanom prijazna, deloma uničila. Cklgovornost za vwe to noeijo oni faktor ji, ki so imeli skrbeti %* to, da iz aneksije Đo«ne in Hercegovine ne nastane jo no bena huda na*iprot^tve. Govor delegata drja. Kramifa je napravil koloMtlen vtisk. Za dr. Kramarem govori delegat Dobernig. 8. — Dnnaj, 10. novembra. De* legmt prof. Masaryk se je s ozirom na vćerajšnja isvmjanja zunanjega ministra grofa Aehrentbala danes ie enkrat osrlasil k besedi ter ponovno poudarjal, da ima dokaze za to, da so Friedjungovi veleitdajniAki ponare-jeni dokumenti prihajali iz avstrij-ftkega poslanidtva v Đelgradn. Zasedaajc afraUli MogaeQ. O. — Dnnaj, 10. novembra, Da-vm dopoldne so imale ograk* dalafs> eije pleaarno sajo. Obrarnaval se je vojni proračun. Obstrakrlja v anoravskrm «teže!neni »Boru. O. — Brao, 10. novembra. V mo-ravskem deielnem zborn je prišlo pri današnji sc*ji v&led obutrukc-ije Xem-oev do jako burnih priiorov. Oljsirakclja v gallikem deL sboru. F. — Lv«v, 10. novembra. C)b-et ruke i ja Iiubiaov v gaiiskeni de-ielnem zboru ne 4e vedno nadaljuje. Govori se, da bo radi tega galiski de-želni zbor najbrž zaključen. Ispremeaibe ari namestalitvlli. M. — Cniovfee, 10. novembra. Dobodanji dt^ielni predsodnik bukovinski, dr..pl. Bleyleben, prid« kot cesar&ki namestnik v Brno. Na njegovo iitt-teto bo imenovan dosedanji podpredsednik dunaj^kega namestni-6tva Friihbei«s. I a bosantikega sabora. B. — Sarajevo, 10. novembra. V V(«rajšnji f»eji boHant*koga sabora je bil iz voljen za elana dcželD*\je J€» protestira 1 fcrbbki potšlanec proti uKtanovitvi posebnoga bowin«ko - hercegovskegn [.ostno - hranilničnega urada, ki sr je zgodila brez vmlnobti sabora. P-de zahteval v tej xadevi od vlade po-jasuila. Boleaen srbekega pre«tolona«lvdjiika Aleksandra. B. — Belgrad, 10. novembra Snoii ob 9. iadani buletin o prestolo-n;i-l« dnikovi VioTozni konstatira,
  • vćcriij»aje tetanje pacijentovu za-dovoljivo. Pacijent ni imel nikakih bolt>cin. Njegova tcinp*>ratura jo zna-Hala «iooi 383° (\ žila #4. diha-nje 24. O. — Belgrad, 10. novembra. Zdravstveno stanje prestolonaHledni-ka Aleksandra .je danes nekoliko boljše. Iz bolgarskega sobrsnju. B. — Sofija, 10. novembra. V v6erf»jšnji ?>eji bolgarskega sobranja je izjavil minuiter notranjih zadev, da se mu zdi želja opozicije, ki huče vpeljati na Bolprarskem prop^roijo-nalni vojilni sistomT ncizvedljiva. Za Bolgarsko bo treba nstvariti voliino reformo, ki bo upoštevala pred vsem teritorijalne razinere dtržele. Cook — slepar. M. — Kodanj, 10. novembra. Danski znanstvenik Rasmusen ob-javlja Mcdaj izpoved onih dveh Eski-ilov, ki sta znanega >najditelja so-vornoga tečaja^ Cooka spremi jala proti severnem tečaju. Iz teh izpove-di ja^no sledi, da je Cook največji separ, kar jih eksistira na svetu. M. — Kodanj, 10.-novembra. Xa podlagi Ramu&senovih objav bo ko-danjska univerza odtegnila Cooku svoj čaa mu podcijeni čast ni doktorat. Izvršitev smrtne ob^odbe na dr. Crip* pena. A. — I^ondoo, 10. novembra. T>r. Crippen bo 23. t. ni. obešen. Podana milostna prošnja jr bila odklonjona. Vesti, ki so krežile zadnji čas, čeA, da njegova r^na w> živi, w> neresnio-no. Iiid volitev v Revexo-ameri6kih zedi* njenih driavah. M. — London, 10. novembra. Znan je sedaj skupni rezultat izvoli-tev v severo-ameriško zbornico n^ prezentantov: 242 demokratov, 177 republikanoev in 2 socijalista. Od 26 iz voljen ih gnvernerjev jih je 13 čla-nov demokratične stranke. Kupujte jutranjo izdajo „Slovenskega Naroda**. Gospodarstvo. — Nova aeuika bamka v Bmu. Kakor poroća »Neue Preie Prw»« *e dogovarjajo o ustanovit vi ncmškv banke v Brnu. Firma drnlbe >>o bo glasila: »Nonloeeterreichische Bank fiir Laadwirtschaft. Indnstrie und Handel« in bo imela svoj sedei v Urnu. Akcijski kapital bo za zdaj znašal 2,000.000 K. Banka naj bo konku renčni zavod foftki klerikalni baaki za poljedelsko indmitrijo, ki je v kratkom času zvišal* svoj akcijski kapital od 1,000.000 na 10.000.000 K. — Vlmakm ia sadM leilaa. Vin. «ka in taifnn letin* ^c^9* sploSno v Avstriji ni bila zadovoljiva. V sadje-reji so pridalali sploteo mnoft» ja* bolk, doftim je bil pa pridelek hru&k in koMlteaUffm aadja alab. Vina so kvantitativno jako malo pridelali, kvalitativno ja pa ta prklalak sndBja vrate. WaJalaU hi ^sd^aral artdalk: PftlU«, CUito glavat Moia« iiveaf Zdravo ^pjiaje! Sir vt*(" prsnih in vratnih boJtH'in riHJiMiiio, tnikaj* rabimo Fel lerjev fhiiH z /n. K!««fhiid, kor lajsa bolečine, otlstrnnja slabofiti in osve-zuje. Tucat franko 5 kron. Ne po-zm*mo '/>*}<>-Se%,i po &e£o ujodniA ctnaA ptipotoca tnoSfti zaton oPSKaaSio J$ju6$ana> tvaopzoti cftavne poSfo. 3416J Valjčni mlin v Domžalah L BOHČM, LJUBLJANA Centralno pisama m skladltfe: Begova nllca 6. T«l*f «i iaterark M. 12«. TaUlM tatonurk. it IM. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in drage mlevske izdelke. Zasfopshr* ia zalefa v 6orid: Peler 6ra)a % Ceu^, Stelai trg JL9. ^= Zastnstvt u trti z tktlc«, 3strt, Mnc4« to JWa«lk: L Itafir, ftst, ftt* prtlaL Majhea umetni mlin na Stajenkem IHa spretoegm, pošteoega, ošet^enega zmoioega obeh deželnih jetikoT. Ponudbe s prepisi izpričeval in navedbo zahtevane plače pod šifro nSprate« adlnar11 na upravnišuo »Slovenskega Naroda«. 3723 Jlouenjka iKontoritfinJo vešča tudi hrvaškega jezika w govoru in pisavi, ki zna tudi stenografijo in piše na stroj, se sprejme takoj ▼ večji pisarni na Dunaju. 3732 Ponudbe pod 8 4041 na naslov ■aaaenatela 4 Vogler A. a. Daaa| L I SIiy. tri. irtimri .Artir ¥ LinUjari 1 I \% lmdalo 3695 I Hi \U\\ I za leto 1911. I I laldar ji trgnem ia sitradaikiB ncptfrHio potreba. I I Ccna 1 K, po pošti 1 K 30 v. I ■ DobiTt se pri drnštvn in vsen knji^arnah. I ^—i V, letnik *t——J Opozar]a sa na saiono kronlshih hlotras odlikovanih na razstavi t Parizu 1. 1904. Razpošiljam velike kranjske klo-base od pristnih kranjskih prašičev po 40 vinarjev komad proti povzetju. V zalogi imam tudi vsakovrstne v mojo stroko spadajoče mesnine. Z odličnim spoštovanjem Franc Golob mesar in prekajevalec 3704 8p. Slika pri LfnblJanL Bay-rum I s konjičkom I tvrdke Bergmann & Co., Draž-dane in Dečin na L. se primerno dobro obnaša proti tvo-ritvi luskin in prezgodnjem osivenju in izpadanju las, pospeSuje rast las in je izredno krepčujoče vteralno sredstvo proti revmatizmu. Dobiva se v stekle-nicah po K 2*— in 4— v lekarnicah. drogenjah, brivnicah in parfumerijah, PozorI PozorI Neba) za lesotržee! Na dolnjem Štajerskem, se iz proste roke prodasta 2 gozda dobro obrašćena z dorasli mi hrastovi ▼ skupni izmeri 7 oralo* 1265 kvadratnih seinjev, ki leže približno pol ure od ielezniške postaje, ob dobro vzdr-iani cesti. Cena po dogovoru. 3720 Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. nova hlša s štirimi stanovanji z lepim vrtom spredaj in zadaj za nišo, v gorkem kraju, v Gorici Ja aapi*4aj. Cena 25000 kron. Već se izve pri upravn. »Slov. Naroda«. 3703 Sanssouci prinas« aajk. zaaaka, izdekk po franc. »eio4i. Carte dv0rf Carte blancbe, Asti spunnante Torino, specialiteta, Bakarska vodica, primorska n Gennaro Ossoinack, Gorica o^likovaa« *•—fittTlit U«tL 36 Cenovniki gratis in franko. 71 Z lepo prostori pripravna za delavnice alt skladišd niL atvtmbrom addaata. 1 Poizve se pri hišnem ^o-poda^ Ivana Eoitaiaa, Kolodvorski ulica it •. 33I Svarilo! Fodpisani opozarjam vsakega, kat«j bo dal blago ali posojilo mojemu ml doletnemu sinu istega imena, ki je zk brez mojega dovoljenja tukaj trgovi na svoje, da jaz nisem plačnik pa tuj ne odgovoren v nobenem slučaju za; V Boh. Bistrici, 1. novembra 19 3699 Mijo Grobotel trgovec in gostilničar Lckartiarja Schaumanna 4466 v ■ jv 1 v svoji sastavi nanovo sbollsaaa, že več nego 30 let uve- inlflflffli PAl dena z B«ibol|alBl vspeU, je in ostane najboljše iredstro, lUlIIIII lili UH Proti TMBi vrs^n ielodćnlhboleznl, crevesnih bolexni LulllULIlU JIII in POMBikanla teka. flentrpljiva je zi nrelanle in vxdrt«vanje dobre prebave. Kdor se aagibl|e k hvlsanlu, naj takisto dvakrat na dan rabi ielodčno osi. — Škatlja stane K 1 50. Razpo^ilja se v&a dan p>o pošti po povzetju in sicer najmanj 2 SkatJji. Dobiva se po vseh lekarnah in drogerijah ibTU zateft km.-firm. ttseritorij tekintrji Jvll}a Ichsomsnna v Stockersn pri Dunalu. prlporoća: Za desini ekcljo karbolno kislino, tekoeo, karbolni prašek, orinovo olje. 3738 Za prevlećenie ia konservlranfe lesa ^^^^= karbolinej ^^^^= Bafbolfal Ia „pristal AveaarinsM po tvoraiskih ceaak ADOLF HAUPTMANN, Ljubljana trsralc« oljoktth barr, Itmeta, laka In Ideja. vseh v to stroko spadajočih ■■ ■■ mm* đ^m O 11■ al■ al predmetov. Zalni klobuki llllUllT JN III FIT vedno v zalogi. — Popra- III IIIUI ff Uli II vila točno in ceno. ULIIIIjL IA IILIL MflNMI AAIaN priporoča veliko zalogo du- lUlIllllll iSIIIIII najskih in pariških modelov llllllllll ili III II deklišktb in otroških klo- IIIUIIIIl kllllUII bukov' športnih ćepic ter x! Ljubljana, Šelenburgova ulica Štev. 4. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: A Liikič rjubi^na> ?rca šk°pj°19 priporoča po mano nizkih cenah jesenske in zimske nhiphp najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba. ^l Sukno ie neise Maf • u »•teke trjperet* Iircl ltciai tvornica sukna v rabite samo edino Prodaja se 1 kos za 20 in 30 vin ; najbolju vrsta za negovanje polti 1 kos za 70^ Na debelo v LJmIMj»mI pri tvrdkah Fr. lglif, Ivan Jelačin, Ant. Krispej T. Mencinger, J Perdan, A. Sarabon, Anton Škof Na drobno v Ljutili—Bi pri tvrdkah: Iv. Bonač, Fran ČtSnovar, Emil Dobru1 Kati Držaj, J- Krivic, Jakob Oblak, Matej Oreheh, Ivan Podboj, Fran Sark, Beru! Sevar, M« Ph.R SuSnik, A Sušnik, Josip Spornt J. Tavčar, F Terdina - ¥6«Hol>| ToroS Drobnič in drug, Jvančič d KurinčiC, Josip Kutin, Aibert Tuftar. - V Rai»-■•Ilifaa Anton Slatnar — 9Ltrmmimt Z Krajne, Josip Likozar, J. 4 A MajduV Petci Majdiev J Ev Potrebin - V LHI|li F. Lajovic in sinova - V SjMtfuJI ftlsfcli Mariji Podvornik. - V P»st9)nli Anton Bolć. Jernej Korcj, G Piko v Ra-ftovljloli Otto Homan - V Tr»i^Hjaln Ivan Kramar. V Zagor*« m* Stivli Rud Ahčan. — V Ttlailasi A. J. Vrtovec, Hcorik vit« pl. Zimfeld. - V Ti^t-' Vekoslav Ptesnićar. &* LattflŽBaliBm §m ftlflaV »NaUMftSM ftiBBZMrBalB.