JUNIJ 1 t Juvent e 2 P Kv.-Marcel + JLS Kv.-Klotiida -t * S Sveta Trojica 5 P Bonifac 6 T Norbert l S Filip, diakon » C ReSnje Telo 9 P Primož + in ne samo figura', k,i jo Vodijo drugi. Kakor točasno kaže, kar pa zna še izpremeniti, ni pričakovati, da bi v volilnem' bo-•'u Prihodnjega leta resno nastopila kak tretja stranka,pač Pa je tem bolj trdno pričako-Vati, da se bo sedanji notranji ustroj obeh glavnih strank tako preuredil, da bo na podlagi njunih naziranj potegnjena med njima globoka črta in, da boste ^pritegnili vsaka svoje pristaše s svojim naziranjem m ne več s svojim imenom. To bo prišlo v poštev v prvi vrsti v demokratski stranki, in ta ^ lanka, kakoršno poznamo ■"f aa, zlasti pa, kakoršno smo Poznali pred nekaj leti, bo šla ^ ^kone v muzej in iz nje se Pojavjla docela progresivna stranka,dočim se Nbodo nje-H • ^V0riservativni pristaši pri-Al.iučili republikancem, ka'mor spadajo. Pa bo prišlo do te pre-membe, bo odvisno v veliki meri od tega, kdo bo nomini- Predsedniškim kandidatom, in za to se je počelo že Vs° živahnostjo agitirati. Konservativci skušajo ohraniti stranko tako,kot je še zdaj, Polovičarsko, in so si izbrali ?a kandidata sedanjega podpredsednika Garnerja. Progresivna «stru j a v stranki je doslej molčala, toda v neki -eviji je ta teden prišel notranji tajnik Ickes z odkrito besedo na dan, namreč, naj se Ponovno postaVi na kandidatno listo sedanji predsednik Roosevelt. S take uradne strani in tako očitno se ta zadeva doslej l'e ni razpravljala in je zato razumljivo, da je ta prvi glas 'zzval krik in vik v konservativni struji. Povdarjajo, da se bo s tretjim terminom demokratska stranka razbila, kar ^'o bržkone tudi res, kajti konservativci se gotovo ne bodo več upali kandidirati pod ^ooseveltovim plaščem, kakor vV0 Storili pri zadnjih volit-Van, dočim so mu v kongresu nato P.ad]i za vrat. Eden konservativnih senatorjev1,namreč lolt iz W. Va., se je oglasil, «a bo predlagal resolucijo, po f'aten bi bil prepovedan tretji termm. Malo je verjetno, da na resoluciJ'a prodala, pač L Je lj verjetno, ako se bo ST11 izrazil za Ponovno kandidaturo, da b0 brez dvo CHAMBERLAIN V_ZAGATI Odklonil predlagani obisk pri Stalinu. London, Anglija. — V precej neprijeten položaj je prišel min. predsednik Chamberlain zadnji ponedeljek v parlamentu. Eden laboritičnih poslancev mu je naimreč nasveto-val, naj gre osebno v Moskvo k Stalinu, da ga pridobi za pakt z Anglijo. Pri tem je citiral besede, ki jih je izrekel Chamberlain sam laiii pred svojim odhodom v Monakovo, ko je povdarjal, da "je v velik dobrobit, ako se voditelji držav osebno razgovarjajo." Ako je bil v tako velik dobrobit tedanji razgovor s Hitlerjem, zakaj bi zdaj razgovor s Stalinom ne bil enako dober, ie vprašal poslanec. Chamberlain je odgovoril samo, da se mu zdi, da bi ta predlog ne služil koristne'm'u namenu. NAPAD NA ČLANICO KRALJEVE HIŠE London, Anglija. — Kent-ska vojvodinja, bivška grška princesinja Marina, soproga brata angleškega kralja Jurija, je bila zadnji ponedeljek v smrtni nevarnosti. Izvršen je bil namreč na njo napad, katerega pravi motiv še ni ugotovljen. Vojvodinja je zapuščala svoj dom, ko je neki moški oddal proti njej strel, ki pa ni zadel, in napadena sama ni nič vedela o celi stvari, dokler ji drugi niso o tem povedali. Zanimivo je, da moški, ki je oddal strel, ni skušal pobegniti, marveč se je vsedel na stopnjice in se dal mirno prijeti policiji. -o- PREISKAVA GLEDE NESREČE PODMORNIKA London, Anglija. — Min. predsednik Chamberlain je zadnji ponedeljek izrazil v parlamentu zagotovilo, da se bo uvedla natančna preiskava IZID POSETA PR1NCAPAVLA Dalekosežni sporazum v splošni prid Evrope. Berlin, Nemčija. — Uradni obisk princa Paivla iz Jugoslavije in njegove soproge, prin-cezinje Olge, v Berlin se je zadnji ponedeljek končal in rezultat obiska je za nemško javnost povsem .zadovoljiv,kakor se povzema iz raznih izjav. Nekateri se izražajo, da je Hitler, ki je imel s princem več ur dolgi pogovor, pridobil tega, da bo postala Jugoslavija nekaka partnerica v osi Rim-Berlin. Vendar pa se v uradni objavi o tem ne govori, pač pa se povdarja v njej, da ste vladi obeh držav odločeni, na podlagi medsebojnega! prijateljstva in zaupanja, v sporazumu z Italijo, delovati za trdne politične, ekonomske in kulturne odno-šaje med vsemi tremi državami, s čimer, da se bo pripomoglo k odpravi sedanje ev-lopske napetosti in k splošni pomiritvi Evrope. -o- KONVENCIJA SE PRESELI MED ZASEDANJEM Cleveland, O. — Bratovščini želežničarskih uslužbencev ima tukaj svojo konvencijo že od 8. maja naprej. Zadnji ponedeljek pa so delegati sklenili, da se koncem tega tedna preseli cela konvencija v Chicago, Konvencije te organiza-cjie, ki se vrše vsako četrto leto, trajajo nenavadno dolgo, namreč do 40 dni, in tako se pričakuje, da se bodo zborovanja vršila v Chicagi še okrog 10 dni. Eden vzrokov zaj preselitev je v tem, ker v Clevelandu ne bo po 15. juniju v hotelih več prostora za delegate zaradi drugih konvencij ; kot drugi vzrok pa se navaja, da clevelandski listi v splošnem niso naklonjeni organizaciji. KUBA DOVOLILA IZKRCANJE JUDOV Havana, Kuba. — Kubanski predsednik Bru je zadnji po nedeljek izdal dovoljenje 907 Judom, ki so prispeli kot begunci iz Nemčije in čakajo na svojo na!daljno usodo na par-niku St. Louis,da se smejo naseliti na Kubi, toda le pod gotovimi pogoji; ti so: Da bodo. m'orali stanovati v koncentracijskem taborišču na otoku Pines; da bodo priznali, da je njih bivanje le začasno, in, da ne bodo padli na javno breme. PAPEŽ NADALJUJE DELO ZA MIR Vatikan. — Tukajšnji krogi izjavljajo, da papež Pij nadaljuje svoje započeto delo, da privede potom razgovorov Evropo do trajnega miru. Tako je zadnji ponedeljek kon-feriral z zastopnikom Anglije v Vatikanu in istočasno je poslal posebne note vladam v Londonu, Parizu, Berlinu, Rimu in Varšavi, v katerih je skušal označiti način za rešitev evropskih problemov. KRIŽEM SVETA — Pariz, Francija. — Eden uradnikov neke ameriške ra-dio-oddajalne družbe, J. H. Marsching, je vložil pri nemški vladi pritožbo proti načinu, s kakoršnim so postopali nazijski agenti proti njemu. Na potovanju po Nemčiji je bil namreč podvržen temeljiti osebni preiskavi. — London, Anglija. — Tekom enega meseca, ki se je končal s 15. majem, je v Angliji padlo število brezposelnih za. 156,000. Skupno je zdaj še brezposelnih okrog enega milijona in pol. — Berlin, Nemčija. — Iz govora, ki ga je imel zadnji ponedeljek admiral Raeder, se je razvidelo, da je Nemčija sodelovala v zadnji španski vojni tudi z dvema podmorni-koma. Admiral je namreč izrazil priznanje moštvu obeh podmornikov. -o-- NAČRTI ZA DALJŠI TUNEL Chicago, 111. — Mestni svet razmotriva načrt za daljši tunel podzemske železnice. Po sedanjem načrtu bi se imel tunel končati flužno pri Roosevelt rd. Po novem predlogu TRI VAŽNE ODREDBE Vrh. sodišče povdarilo garancijo državljanskih pravic; določba glede kontroliranja cen in glasovanja o amend-mentu. Iz Jugoslavije V Velikem Podlogu pri Krškem so našli na poti med Kal-cami - Naklo umorjenega premožnega posestnika Škvarca. — Mlada žrtev tihotapske strasti. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti iz domovine. Washington, D. C. — Pred svojim razhodom zadnji ponedeljek je vrh. sodišče Zed. držav izreklo tri važne odločitve, od katerih ste sicer dve lokalnega značaja, ki pa ima^ jo globok pomen na celo javno življenje.. Prva od teh zadeva mesto ■Jersey City in njenega župana Hague. T'a mož je, kakor znano, skušal po svoji volji odločevati, kdo sme nastopati v njegovem mestu kot govornik, in kdo ne. Vrh. sodišče mu je zdaj jasno povedalo, da je to kršitev državljanske svobode, in je s tem napravilo konec njemu in tudi vsem dru-jgim "malim Hitlerjem", ki bi se utegnili po njegovem vzgledu šopiriti. Druga odločitev se glasi, da je zakon, po katerem im'a vlada pravico določevati cene mleku, ustaven. To se sicer nanaša samo na New York in j Boston, a bo veljalo seveda za vse druge kraje in morda bo veljalo tudi za kontroliranje cen drugih produktov. Po tretji določbi sodišča pa je tistim državam, ki so kdaj prej zavrgle amendment glede otroškega dela, dovoljeno, da ponovno glasujejo glede te zadeve. Za plačilo pobil gospodarja Krško, 19. maja. — Preteklo sredo je našel delavec France Naglič na potu 'm'ed Kalcami-Naklem in Vel. Podlog umorjenega v vsem okolišu znanega premožnega posestnika Jožeta Škvarca iz vasi Kalce-Naklo. Žena je preiskovalnim organom zatrjevala, da je Škvarc odšel v sredo zjutraj od doma v vinograd, toda obdukcija je ugotovila, da je moral biti Škvarc umorjen najmanj 24 ur predno so ga našli, zato so začeli sumiti da nekaj ne bo prav med' do-mačfrrii. Ko so prišli orožniki na Škvarčev dom, je že pobegnil od doma 31 letni Banič Franc, po rodu iz Starega grada. Ker je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvin, je tudi nanj letel sum. Ko so orožniki zaslišali Marijo Škvarče-vo, je odločno zanikala soudeležbo. Prav tako tudi njena nečakinja in služkinja Marija je * pa bi se nadaljeval do 18., ali vsaj do 16. ceste. Ta1 nadaljnji kos bi stal okrog enega milijona dolarjev. IZBRAN, DA POJE PRED KRALJEM glede vzrokov nesreče pod mornika Thetis. Ta podmornik se je zadnji teden pogreznil in je v njem izgubilo življenje 99 mož. ' ijffj' -o- EDEN POVABLJENIH SE NI ODZVAL Washington, D. C. — Med tistimi maloštevilnimi, ki so bili povabljeni, da se udeleže prireditev .za angleško kraljevo dvojico, a so povabilo odklonili, je tudi vrhovni sodnik McReynolds. Namesto, da bi čakal na te prireditve, se je mož odpeljal v svoj ^rojstni kraj, Elkton, Ky., kje je njegova, družina imela neko proslavo. raa nominiran ter tudi izvoljen. Enako je tudi sigurno, da bo poskrbel še za temelji-tejšo "čistko" v svoji stranki in izloči iz nje čim največ konservativcev, M so doslej ovirali njegov program. . PORAST ANGLEŠKE OBRAMBNE SILE London, Anglija. — Po novem zakonu za prisilno vojaško službo, ki je stopil te dni v veljavo, se je registriralo ckrog 200,000 fantov in vojaški izvedenci napovedujejo, da bo imela Anglija do konca tega leta izvežbanih vojakov okrog milijona. Novi rekruti se bodo pozivali na vežbanje stopnjevaje, po 50,000 vsake tri mesece, skupna doba vež-,banja pa bo šest mesecev. Slavni ameriški baritonist Lawr. Tibbett je bil oGbran od odbora, ki ima v oskrbi priprave za sprejem angleške kraljeve dvojice v Washingtonu, da bo nastopil ta četrtek pri prireditvi v Beli hiši. Slika kaže pevca in njegovo ženo na njuni farmi v Wiltonu, Conn. Liparjeva!, katera je Škvarca sovražila zaradi tega, ker ji je gospodinja obljubila, da ji bo dala zapisati užitek pri hiši za njeno 19 letno delo na njenem domu in ker je pri tem izgubila oko. Temu se je Škvarc upiral in sosedje govore, da so bili v hiši vedni prepiri. Marija Liparjeva', stara 50 let je bila aretirana in je priznala, da je nagovorila Baniča naj ubije Škvarca ter mu obljubila 500 dinarjev. Banič se je nekaj časa upiral, nazadnje oklevaj e privolil. Pri zaslišanju je Liparjeva izpovedala tako le: "V torek smo ostali v vinogradu, da je odzvonilo Ave Marijo v Senušah. Tedaj smo se začeli pripravljati za od hod. Ko se je gospodar od stranil za trenutek, sem spet nagovarjala Baniča. Ta je res i vzel s seboj iz vinograda kol. Bil je že mrak, ko smo šli pro ti doiriu. Ko smo pa prišli do Krčev (travnika verskega zaklada), je Banič brez prepira udaril s kolom po glavi Škvarca, ki se je brez besede zgrudil. Banič je nato udaril še nekajkrat. Medtem sem dohitela Baniča, ker sem prej zaostala. Ko sem ga vprašala,ali je mrtev, je odgovoril, da najbrž. Molče sva šla domov. Doma naju je gospodinja vprašala, kje je gospodar, pa sva odgovorila, da še pride. Ko ga pa le ni bilo, sem povedala da ga ne bo več, ker ga je Banič ubil. Pri večerji smo se tudi dogovorili, kako bomo odgovarjali, če nas kaj vprašajo. Gospodinji in njeni nečakinji je Banič še zagrozil, če bosta komu kaj povedali. Takoj smo tudi sežgali kol, s katerim je Banič ubil Škvarca. Takoj drugo jutro je prišel Banič k meni po obljubljenih 500 din, katere sem mu dala. Banič se je nato odpeljal proti Brežicam. Ne tajim, da nisem jaz zasnovala umora. Ni mi žal, sicer pa mu zdaj tako ne morem pomagati. Nisem pa mislila, dal me bodo tako hitro prijeli." Liparjeva je s pravo zločinsko hladnokrvnostjo opisovala umor. Njena izjava se strinja z izpovedjo, ki jo je kmalu nato aretirani Banič podal šele, ko je spoznal, da se ne more več izmotati. Vendar pa se njegova izjava ne ujema z izjavo Liparjeve v tem, da bi bil Škvarc ubit s kolom. ■-o- Tihotapstvo ga je pokopalo Gor. Lendava, 20. maja. — Kot žrtev tihotapske strasti je padel na nemško-jugoslovan-ski meji pri Cankovi 20 letni kmetski sin Franc Matjašec iz Lipe v lendavskem okraju. Z dvema tovarišema je ponovno poskusil prekoračiti mejo ined vasema Korovci in Ger-linci. Službujoči graničar jih je zavrnil, fantje pa niso opustili poskusa, ampak so čez nekaj časa spet hoteli čez mejo. Sezuli so si čevlje, da bi prebrodili obmejni potok. Ko na ponovem poziv niso hoteli obstati, ampak so tekli proti meji, je graničar streljal. Zadel je Matjašeca v prsi, da je obležal na mestu mrtev, 270 m daleč od meje. Pri njem so našli v listnici precej denarja v naši valuti, pri natančnejšem pregledu pa še 100 mark. Te je imel skrbno zavite v starem' časopisnem papirju, ki ga je imel v preveliki kapi za podlago. Poleg tega so našli že gumijasto vrečico za tihotapsko robo: saharin, kamenčke in karte, da ne bi prišla do njih vlaga, Če bi jih moral tihotapec na begu skriti. Smrtna kosa Na Vrhu pri Sv. Treh Kraljih je umrl Jožef Ramšak. stair 86 let, k^i je nad 50 let vestno opravljal službo cerkovnika pri braslovški podružnici v Letušu. — V Ljubljani je umrl Janko Dolenc, čevljarski mbjster in hišni posestnik. Zadela ga je kap. — V Mariboru je umrl Andrej Macarol, pekovski mojster, rojen v Sežani v zasedenem ozemlju. ——o- Župnik Ivan Šašelj 80 letnik Naplodovitejši, najski'bnej-ši in tudi najbolj mnogostran-ski slovenski narodopisec, g. duhovni svetnik in upokojeni župnik Ivan Šašelj, ki preživlja sedaj svoj zasluženi odmor pri Št. Lovrencu na Dolenjskem, je nedavno slavil svojo 80 letnico.—G. Šašelj je znan bratvcem Amer. Slovenca po svojih zanimivih dopisih, ki jih od časa do časa pošilja v list. Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno u-i«pešne. "TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO' sr stt: ir-E^k"- ««»■ »4 Nato; zopet reče ibelo ^obječeni proti Tarzariu: {"Kaj pa-: ti vfcšj od mene?'' "Herkuf '.mi je povedal'." — Sedaj.se je pa Chon začudil ih vzkliknil: "Herkuf!.Ali je Herkuf še.živ?", "Se!" odvrne Tarzan; "on je na poti v mesto Thobos in s seboj nosi skrinjico. Očeta Dijamantov, katero- smo našli v jezeru,"- •. st ..jiMJBLMtJijjwiisasl AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 8. junija 1939 Amerikanski Slovenec Pošiljanje Slovencev v Nemčijo Pod tem naslovom je t{Prosveta" na drugi strani svoje 79. številke dne 21. aprila 1.1. objavila kratek članek, v katerem se je dotaknila težke rane slovenskega naroda,,a dotaknila tako, kakor tega ne bi smela storiti. In to je, kar pri tem obžalujemo. Ali se "Prosveta" zaveda, da s tem ni napravila usluge svoji domovini? Ali je pomislila na to, da s takšnim delom ne gradi, temveč podira? Pisec članka je povsem prezrl pravo bistvo tega perečega problema, ki zadeva v živo moči slovenskega naroda, problema, ki so mu vzdeli trpek naziv — sezonsko izseljevanje. In temu se čudimo. Saj bi mu vendar kot Slovencu, ki si je sam na tuji zemlji moral poiskati kruha, pač morali biti poznani razlogi, ki so privedli do te žalostne, a nujne rešitve iz socijalne in gospodarske stiske, v kateri živi naše ljudstvo. Eno je bistvo neke stvari, drugo pa so okoliščine, v katerih se ta stvar dogaja. Bistvo sezonskega izseljevanja je podano v vsej gospodarski in socijalni strukturi Jugoslavije in posebej Slovenije, okoliščine pa tvori sedanji izredni zunanji politični položaj, v katerem se naša država nahaja. In zakaj je potem pisec navedel povsem drugačne motive za pošiljanje naših ljudi v tujino na sezonsko delo, v kakšen namen so v njegovem članku okoliščine postale bistvo ? Na to bi želeli od "Prosvete" odgovora. Prepričani smo — in to nam je v ponos —, da vlada v srcih vseh Slovencev v Ameriki — brez razlike svetovnega nazora — neomajna ljubezen in zvestoba do matere domovine, do naše Jugoslavije, in da se še posebno v teh dneh vračajo k njej vse vaše misli, dragi bratje in sestre. Saj to prejasno razvidimo iz vsega vašega časopisja, kjer se v zaskrbljenosti sprašujete, kakšno prihodnjost nam je usoda namenila. Veseli smo teh dokazov vaše ljubezni in hvaležni smo vam za to. In zato smo dolžni, da v obrambo resnice in stvarnosti damo nekoliko pojasnil z ozirom na članek v "Prosveti", da boste vi in po vas, v kolikor je to mogoče, tudi ostala ameriška javnost, pravilno poučeni o stvari. .,-: . .dj*^. , 'T'-- t-. j Kii? ' . . Slovenska zgodovina je en sam trd, neizprosen boj; boj iz roda v rod — za vero naših očetov, za narodne svetinje, za vso svetlo dedščino, ki smo jo prejeli po prednikih. Z brezprimerno vztrajnostjo, z žilavostjo, ki nam jo zavidajo veliki narodi, je naš mali slovenski narod kljuboval zunanjim sovražnikom. Odvrgel je od sebe tuje vplive, ki so posegali v njegove najsvetejše pravice in skušali uničiti njegovo najdražje — narodnost in jezik. Zaupal je v Boga in ostal. Zemlje sicer ni mogel, duhovno dedščino pa je nedotaknjeno ohranil sedanjim in prihodnjim rodovom. Zmagovito je dobojeval boj z zunanjimi sovražniki, v enem boju pa so omagqle njegove moči — v boju s prirodo za vsakdanji kruh. Ni velika naša slovenska zemlja, a je biser, prava podoba raja. VSa ta prirodna krasota pa je tudi vse naše bogastvo. Pojdite na goro in poglejte svet pod seboj! Kakor kamenčki v mozaiku so posejane njivice po dolinah, se vzpenjajo v strmi breg in kot drobna gnezdeča obvise v. nepristopni rebri v hribu. Mozaik, ki, ga je sestavljal rod za rodom v delu brez pokoja, da izsili iz trde zemlje skromen košček kruha. V potu svojega obraza je naš kmet kopal, krčil, sejal, se trudil od zore do mraka brez počitka, da preživi sebe in obilno družino — v večnem strahu, da mu neprijazne sile uničijo setev, njegov prvi in poslednji up. Tako spremlja življenjsko pot slovenskega naroda skozi stoletja temna senca brezupnega boja za vsakdanji kruh. Ni zmanjkalo volje za delo, zmanjkalo je za pridne roke zemi je in z njo kruha. In to trpko bolečino svojo je iiaSe ljudstvo' zlilo v eno'samo pretresljivo povest, v povest o desetem bratu in sestri desetnici, ki ju večni nemir v srcu žene po beli cesti v daljni svet. Za devet otrok je naš slovenski kmet imel pri mizi žlico, v kašči žita, ob že-nitvi dote, desetemu tega ni. mogel več dati. Polna bridkosti in trpljenja je naša slovenska zgodovina. In vendar, "dobri stari časi", bi dejali s pesnikom, "pravljični časi", ko je bil le deseti otrok deležen trpke usode, da je moral zapustiti očetovo hišo? Danes? Ni se razrasla zemlja, njen sad ni postal obilnejši kot nekdaj razrasel pa se je rod, ki biva na njej. Polje, ki je nekdaj preživljalo eno družino, mora zdaj dajati kruha dvem, trem, morda štirim. Tako se je v slovenski zgodovini načelo ono pretresljivo poglavje, ki je obseženo v trpkem imenu — izseljenstvo. Ko se je iz osrčja naše domovine pričela razlivati kri naše krvi, ko je neizprosna usoda po neizmernih daljavah sveta trosila najbolj kleno seme našega naroda. V cvetu let so odhajali z doma in redki, ki so se vrnili, so bili že starčki, ki jih je v domovino gnala zadnja, edina želja, da se v sveti ljubljeni zemlji domači odpoČijejo od svojega truda in pehanja za vsakdanji kruh. Desetletja so odhajali naši ljudje iz naročja svoje matere-domovine v daljni svet. Brazilija, Združene države, Kanada, Argentina in dr. so postale njihove trde krušne matere*' Toda vrata v svet so se zaprla in izgledi za pravo, stalno izseljevanje v tujino so postali zelo majhni. Tako je nastalo tako imenovano sezonsko izseljevanje: naši kmejtje in delavci gredo vsako leto za poletne mesece na kmetije v Nemčijo in Francijo, kjer so zaposleni pri poljskem delu in se na zimo spet vračajo domov. Predvsem so to ljudje iz Prekmurja, ki je eden naših najrevnejših predelov, v manjši meri tudi iz okrajev Novo mesto, Črnomelj, Krško in Brežice. Sicer pa sezonsko izseljevanje ni nikakršen nov pojav, saj so že pred vojno hodili naši ljudje na delo v slavonske gozdove in na neizmerna ogrska posestva. Nov pa je v toliko, ker je, po številu zavzel tako velik obseg. (Konec prih.) troit in delal za Fisher Body Co. dve leti in devet let v Fordovi tovarni. V avgustu leta 1933 se je zopet poročil z vdovo Mary Koshnik, katera sedanj za njim žaluje. — Pokojni rojak Charles Perushek je bil vzoren katoličan. Bil je tudi član dr. Najsv. Imena. Po-, kopan je bil dne 6. junija iz cerkve sv. Janeza Vianeja na Holy Sepulchre pokopališče. — Veliko si potoval po svetu nepozabni rojak, toda pri vsem tem nisi pozabil na Boga. Sedaj si .pa- nastopil še daljšo pot, ki je najdaljša in katera te je, kakor upamo, privedla k Bogu po večno plačilo. To pot, kot si jo sam nastopil, čaka tudi nas, pa ne vemo, kedaj bomo začeli naravnost po njej stopati. Proti njej stopamo od prvega trenutka ko smo se rodili, do nje pa še nismo prišli, kajti božje sodbe so določile enim krajšo, drugim pa zopet daljšo pot, vse pa vodijo do istega cilja v — večnost. — Naj ti bo dragi rojak lahka ameriška! zemlja, za vsa tvoja dobra dela, pa naj ti milostni Sodnik podeli nebeški raj. Steve Potočnik V SPOMIN UMRLEMU CHARLES PERUSHEK-U Detroit, Mich. Že zopet moram poročati žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja pionirju detroitske slovenske fare sv. Janeza Vianeja Mr. Charles Pe-rushek-u, ki je zatisnil svoje trudne oči v soboto 3. junija. — Naj tukaj nafpišem par vrstic v spomin dobremu rojaku in prijatelju,ki je videl več Amerike kot marsikateri drugi slovenski izseljence. — Rojen je bil 22. oktohra 1872 v Sodražici pri Ribnici, kjer so še tedaj izdelovali sita iz konjske žime. Leta 1891 se je podal preko luže s parnikom Falda". Z njim je prišel tudi še živeči brat Peter Perushek, ki živi na farmi nekje v državi Michigan. — Umrli Charles Perushek se je priselil k svoji sestri Angeli poročeni Sigmund v Cleveland, O. Bili so tudi tedaj slabi časi v Ameriki, saj je bil šest meseeev brez dela. Da si je zaslužil za tobak, je razkladal premog. Od tam je šel v Wenono, Illinois, kjer je delal v premogorovu dve leti,nakar se je podal v Joliet, kjer je dobil zaposlitev v Wire Mill in sicer je delal dve leti. V Jo-lietu je bila tedaj že slovenska fara, katere župnik je bil pokojni Father Šuštaršič. Iz Jolieta se je Charles podal v Auroro, 111. in od tam odšel leta 1895 v La Salle, 111., kjer je delal dve leti v Plow Factory. Tedaj v La Salle še ni bilo slovenske fare in je Char- PODRUŽNICAM IN ČLANICAM SŽZ V OKOLICI STRABANE jem, kajti so sedaj bolj slabe delavske razm'ere in se delo ;koro niti ne dobi, zlasti ne kako bolje delo. To je vzrok, da letos kovača ne morem skupaj naenkrat poslati, brez lista bi pa zopet ne bil rad, zato pač pošljem kolikor mi razmere dopuščajo. Treba pa drugje pritrgati, da se tako podpre dober katoliški tisk, kajti prepričan sem, kam človeka pripelje slabo časopisje in sploh sla'bo 'berilo. Citatelji nasprotnega časopisja kaj kmalu radi na vse pozabijo kar so bili lepega naučeni, še zlasti pa na Boga. Zato je pa moje mnenje, da bi moral biti vsak Slovenec,ki še čuti in milili katoliško, naročen na Amerikanski Slovenec. Posebno potrebujemo dobre katoliške liste tukaj v Kanadi, kajti je tudi širo'm velike Kanade naseljenih precej naših rojakov, pa se od njih tako malo kedaj sliši v časopisju. Zato sem pa jaz napisal te vrstice. Želim pa, da bi se še kateri naročnik in čitatelj Amer. Slovenca v Kanadi oglasil in napisal od časa do časa kaj v naš list. — Pozdrav vsem naročnikom in prijateljem Amerik aaiskega Slovenca širom Kanade in Združenih držav. J. Blatnik Dogodki UmriMI ■ 1 Povožen od truka Strabane, Pa. Tudi jaz se bom malo oglasila in naznanila tukajšnjim rojakom in rojakinjam veselo novico, namreč, da se bo v nedeljo popoldne in zvečer vršil v Drenik Park v Strabane, Pa. velik piknik, katerega priredi naša podružnica Slovenske Ženske Zveze št. 71. Piknik se začne ob 2 uri popoldne in je vstopnina samo 25c za osebo, otroci od 12 do 15 leta pa samo 10c. Za ples popoldne bo igral prav poskočne polke in valčke naš nadarjeni Straba,nčan Jack Martinčič, Jr., za. ples Zvečer pa dobro znana in priljubljena Martin Serr orkestra iz Greenburga, Pa. Kot članica naše podružnice vabim vse cenjene članice od sosednjih podružnic, kot cd podružnice št. 90 v Bridge-ville, Pa., št. 80. iz Moon Run, Pa. in od št. 74 iz Ambridge, Pa. Zlasti so vabljene vse članice naše podružnice. Iskrene so vabljeni tudi vsi ostali znanci in prijatelji od blizu in daleč in vam že sedaj kliče'm na veselo svidenje v Drenik Park blizu Canonsburga v nedeljo. Bolna je sestra Jennie Glavar, kakor tudi sestra Mary Kausek, Obema želimo skorajšnjega okrevanja. Ostalim šosestram pa se priporoča, da bi jih: večkrat obiskale in jim lako olajšale bolečine ter jim krajšale dolg čas. Vera Bole NAŠ NAROČNIK PIŠE IZ KANADE Edmonton, Alta Canada Cenjeno upravništvo. Tukaj vam pošiljam naročnino za list Amerikanski Slovenec, ker mi je ravno potekla in ker ne bi videl rad, da bi mi list ustavil, čeprav ga bolj težko plaču- ČUDNA "DIPLOMATSKA' PRTLJAGA les hodil v nemško cerkev v Peru, 111. — Iz La Salle se je podal nazaj v Cleveland in od tam po par letih v Woodville, Pa., v cerkev pa je hodil v Bridgeville, Pa., kjer je tedaj župnikoval Father Zalokar. Za tem je delal par let za Pittsburgh Steel, nakar je odšel za eno leto v Cleveland, kjer se je poročil z vdovo Anno Erčul, ki je -bila dobra bo-gaboječa žena. To lahko rečem, saj sem jo sam dobro poznal. Umrla je meseca septembra 1932 v Detroitu. — Iz Clevelanda je odšel v Dia-mondville, Wyo., kjer je dve leti delal in šel na to v Gallup, New Mexico, kjer je delal eno leto. Iz Gallup se je podal v Pueblo, Colo., kjer je tudi delal eno leto. Po enem letu je zapustil Pudblo in odšel v Black Diamond Washington kjer je delal šest let, za tem pa v Salt Lake v državi Utah ter delal pol leta v livarni, nakar je odšel v Scofield, Utah, kjer je bil tri leta zaposlen kot rudar. Od tam je šel za tri leta v Rock Springs, Wyo. in od tam v Missuri, kjer je zopet delal v livarni. Tudi tam ni bil dolgo, ampak se je podal v Denver, Colorado kjer je delal eno leto v Roundhouse. Potem je delal eno leto v Frederick, Colo, in se od tam podal v Superior, Wyo., kjer je delal kot rudar štiri leta. — Po vsem tem se je bil že naveličal "rajžanja" in kupil farmo v Henrietta, Mich., pa tudi tam ni bilo dosti kru-j \ha. Leta 1918 je prišel v De- Francoska obmejna policija v Cerberi na francosko-špan-ski meji je pred kratkim odkrila čudno vrsto diplomatov. Že od časa, odkar so prišle v Francijo zadnje truine beguncev, je bil na kolodvoru v shrambi za prtljago velik kov-čeg, ki so se ga vsi organi ob mejne straže spoštljivo ogibali, ker je imel napis "Diplo matska prtljaga Alvareza del Vayo". Ker pa je bilo državljanske vojne že konec, slava lastnika' tega kovčega je u-sahnila, po kovčeg pa ni 'bilo nikogar, so ga slednjič le odprli. Na veliko presenečenje pa niso našli v njem nobenih dokumentov, nobenih listin, ki bi kazale, da je bil. njihov lastnik pod rdečim režimom španski zunanji minister. Pač pa je bil ves kovčeg naravnost nabit dragocenih kamnov, zlatega in srebrnega denarja, zlatih in srebrnih verižic, ke-l.ihov, dragocenih cerkvenih tkahin, zlatih monštranc, kron s svetniških kipov, med temi je bila tudi krona Matere božje iz mesta Merced. .Bilo je tudi nekaj zlatih predmetov v modernem slogu, bankovci in drugi vrednostni papirji. Skratka: v tej "diplomatski prtljagi" je bilo nkaopičeno vse drugo, kar ima trajnejšo vrednost kot diplomacija Ko-minterne. Sheboygan, Wis. — Ko se jo tukajšnji rojak.Jakob Rupnik pred par tedni vračal v avtobusu domov z dela, ga je, ko je stopil iz busa in hotel prekoračiti cesto,zadel neki truk, ga podrl na tla in mu prizadejal močne poškodbe Med drugim mu je zdrobilo nogo pod kolenom in so ga morali odpeljati v bolnišnico. Marička! Marička! Joliet, 111.— Marička javlja vsem Jolietčanom in vsemu svetu, da bo imela v soboto 10. junija veliko letno otvoritev. — Preberite pazno njen oglas v današnji številki tega lista. Dve slovesnosti v Milwaukee Milwaukee, Wis. — V ponedeljek 29. maja se je vršila v cerkvi sv. Janeza Evangelista sv. birma, pri kateri so bili birmam 103 slovenski otroci. K slavnosti se je zbralo veliko faranov, da niso mogli zaradi premajhnega prostora vsi v cerkev. Sv. birmo je delil mihvauški nadškof, Samuel A. Stritch, ki je imel ob tej priliki pomemben govor na ?tarše in mladino v angleškem jeziku. — Na dan kinčanja grobov je na Calvary pokopališču župnik cerkve sv. Janeza Evangelista slovesno blago-s"lovil najgrobne spomenike pok. župnikov Rev. Marko Pa-kiža in Rev. Luka Gla CD * tO O < , p « < ' — S 2. ■ i! 5" & a ! 'i P M r81 iii f ti Četrtek, g. jtihija 1039 AMERIKANSKI SLOVENEC REV. P. BEN VENU T WINKLER, 0. F. M. ŠESTDESETLETNIK VRHOVNO SODIŠČE ODŠLO NA POČITNICE Sredi prih. meseca malega srpana, bo doma v lepi Sloveniji slavil svojo šestdesetletnico bivši ameriški slovenski misijonar in zuPnik preč. g. P. Benvenut Winkler, duhovnik frančiškanskega reda. Sedaj službn-prvi pomožni ^ se udejstvuje še > nki sodnega dvora. f°jen 17. malega sr- IB't Pana 1879. V No- V(!m mestu je delal HHHK^mlfffi^ Poskušnje. V red je IMMPliiFiiL .^M stoPil 9. kimoveca 1001. V mašnika je ^KBKŠm^^mS^^^^^^^^^m 1)11 Posvečen dne 15. »H ^ a 1 e g a travnika 1905. in 24. malega tMoBM^ travnika je pel no- mmm vo mašo na Brezjah J® G°renjskem pri ^^HnH^Bi^HF0' ariji Pomagaj. Po ^^HHHHP^ |)0vi maši je dve le- Lini a P.lanoval V REV. B. WINKLER Ljubljani na istem jnestu kakor sedaj. Bil je tudi katehet na ljudski in obrtni šoli. lekoni leta je še nadomestoval obolelega tovariša na meščanski Pozneje je bil večkrat poslan na misijone, ker je izboren govornik. .Leta 1921. je bil poslan kot misijonar v Ameriko, v pomoč Svojim frančiškanskim sobratom, kjer se je takoj začel udejstvo-yati. Nekaj časa je bil pomočnik pri sv. Štefanu in obenem misijonar. prj gv_ gtefanu je nekaj časa vodil dramatiko. Preč. g. je /\°ren učitelj dramatike. Igralci v Chicagi se ga še danes spo-^-Mjajo, ko je učil zanimivo krasno igro ''Turški križ". Učil je Vec drugih iger. Kmalu nato je bil imenovan župnikom fare v So. Chicago, kjer je župnikoval okrog šest let z lepim Pohom. Tudi tam je. navdušeno vodil dramatiko. Pod njego-Vf1 župnikovanjem se je zlasti tudi dvignilo petje in drugo dru-aono življenje v naselbini. Potem je nekaj časa deloval na dru-glh Postojankah. Preč. g. šestdesetletnik je bil tudi vedno navdušen prijatelj j oliškega tiska. Udeležil se je več letnih kampanj dnevnika "Am. Slovenca" in leta 1933-34, je bil glavni kampanjski zmagovalec: zvoljen bil maršalom vseh naročnikov A. S. in dobil za nagrado epo srebrno kupo. V Am. Slovenca je rad dopisoval in se še sedaj ^ domovine rad pogosto oglasi z članki in z šaljivimi dopisi. List Am. Slovenec" mu je zato hvaležen. Preč. g. šestdesetletniku tem potom prav iskreno izražamo Ja preko širokega oceana prisrčne čestitke k njegovi šestdesetlet-r lei' Naj,Bog živi še mnogo let, da bi zdrav in čil deloval za elicanje človeških duš in za kulturno povzdigo slovenskega ljud-s va, katerega šestdesetletnik tako neizmerno ljubi. Iskrene po-Ve in Bog živi šestdesetletnika! Vrhovno sodišče Zed. držav je zadnji ponedeljek zaključilo svoje zasedanje za to sezono in se je razšlo do oktobra. Gornja slika je prva, ki kaže osobje sodišča, kakor je zdaj, ko je'"predsednik Roossvo'.t imenoval štiri nove člane; vsi štirje stoje v ozadju in. ti so, od leve na desno: Frankfurter, Black, Reed in Douglas. V ospredju sedeči so: Stone, McReynolds, načelnik Hughes, Butler in Robert. Pričakuje se, da bosta od zadnjih peterih do prihodnjega zasedanja eden ali dva odšla v pokoj. ljenih hiš, da oskrbijo bolnike, dostikrat mnogo milj peš po skoraj nemogočih gorskih stezah, da pridejo do bolnika. Na isti način so WPA knjižničarji po avtomobilih, na konjih in celo po čolnih prinašali berilo ljudem, ki drugače ne bi O shodu v Pueblo Katoličani morajo paziti, (Ja bo v vsaki hiši dober tisk. — . Čestitke in pozdravi iz številnih naselbin. — Shod naj postane lq-es, ki naj zasveti vsem katoliškim Slovencem no Ameriki! RAZNE ZANIMIVOSTI CIGARETA POVZROČILA POŽAR Evansville,- Ind.—-Med tem, ko sta dva delavca vrtala zadnjo nedeljo oljni Vrelec na neki farmi, je eden od njih zanetil vžigalico, da si prižge cigareto. Iz globine.pa,so uhajali plini, za kar delavca nista vedela, in ti so se užgali in eksplodirali, pri čemer sta bi1 a oba resno poškodovana. den so krsto odprli, se je zadušil. Oblasti so uvedle preiskavo OREL Z LESENO NOGO Na železniški 'postaji v Aosti zbuja veliko pozornost planinski orel z leseno nogo. Kr&pno, veliko ptico ,so ujeli nedavno tega v Veltlinu, bila pa je poškodovana na desni nogi, ki jo je moral živino-zdravnik odrezati. Nato ji je izdelal po vseh pravilih umetno nogo. Redka in morda prva ope-tacija te vrste je tako dobro uspela, da orel na leseni nogi ne samo stoji, temveč da jo more tudi upogniti in se odbiti z njo od tal, kadar si hoče privoščiti kratek polet po svoji kletki. ANGLEŠKI ČASTNIKI V FRANCIJI Angleški listi poročajo o in-struktorskem potovanju, ki so ga napravili visoki angleški oficirji pod vodstvom generala Ga-melina v severovzhodno področje Francije, in sicer v sektor Char-leville. Z angleškimi častniki je bil tudi general Dill, vojaški poveljnik Aldershota z vsem svojim štabom. Dill velja za poveljnika angleških vojaških sil v primeru vojne. NAMESTO PRSTANOV V Franciji je postalo moderno, da mladi zakonci ne nosijo več zlatih poročnih prstanov, ampak si dajo na, prst tetoviran prstan , z imenom zakonskega druga. Kako dolgo bod,o trajali ti zakoni, bo poležalo šele izkustvo .. . NENAVADEN DOGODEK Grobarji so v Sunderlandu na Angleškem pravkar spustili krsto v grob, ko so začuli povsem razločno trkanje na notranjo stran krste. Krsto so spet dvignili in jo odprli in so v svojo grozo ugotovili, da se je bil pokopani vlegel na drugo stran ter je kazal razločne znake zadušitve. Bil je samo na videz mrtev, ko so ga polagali v grob in je bil dajal očitno nzamenja, toda pre- DRAGOCENA CERKEV Stolnica v angleškem, mestu York ima 109 oken v barva-nem steklu. Skupna površina teh oken znaša 2800 lev. m. Najlepše- starinsko okno, je visoko 26 metrov in 11 in poj metrov široko, i ore j večje kot prostor za tenis. Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar cspehl ! DENARNE • POŠILJATVE > | nakazujemo za Jugoslavijo, Ita- > lijo in vse dele sveta po dnev-[ nem kurzu. Prejemniki dobijo | lenar na dom po pošti. Včeraj i io bile naše cene: ZA DINARJE: • Za $ 2.30................ 100 Din \ Za $ 4.SO................ 200 Din > Za $ 6.60................ 300 Din | Za $10.25................ 500 Din • Za $20.00................1000 Din 1 Za $39.00................2000 Din I ZA LIRE: I Za $ 6.30.................. 100 lir Za $12.00............— 200 lir > Za $29.00.;................ 500 lir I Za $57.00..................XDO0 lir javlja JOLIETU IN VSEJ OKOLICI, da bo imela v soboto dne 10. JUNIJA 1939 VELIKO LETNO OTVORITEV Najboljše pijače/najboljši prigrizki in najboljša Banda bo svirala za ples. Pridite in poveselite se ta večer pri nas! Bo nekaj kar še niste doživeli! Marička Beer Garden 804 Theodore Street Joliet, Illinois I Vse pošiljatve naslovite na: j ! JOHN JERICI! » 1849 W. Cermak Road, J \ CHICAGO, ILL. . i Štran S ™ '-a. . ■ 'i ubi • . NE LE ZA VELEMESTA \ raf68 J'e' da so WPA ProJekti> ž dotov° tak° kater ljudje, osre- j bi ,v,em V mestih> ali progrešno 5 b"o misliti, da je WPA pro- 1 ;fam skoraj izključno veleme- Ste* Program. 1 ' Uovek na deželi utegne biti v 1 le-adel0 ravno tako kakor ve- c d0 eScan; Pa ima isto pravico 1 Pripomožnega dela, naj živi tu a}i tam. 1 ^Jerk°li je nezaposlenih de- 1 j. v potrebi, bodisi na deže- i tem V m?stih> WPA sodeluje s ] './'a jih zaposluje na pro- s , .'h. ki so koristni onemu 1 WPAkjer ŽiYij0- 1 r . A Program — kakor je i J^vidno iz nedavnega poročila 1 J- deluje skoraj v vsaki izmed 1 Žav V°UntieS V Združenih c1r" 1 Wp a Skoraj ena osminka vseh : co delavcev je zaposlena v < 2ron ' kjer ^ naselbin čez v J Prebivalcev in dva izmed ' petorice WPA delavcev 1 * zaposlena v counties, kjer ni 1 ^ cez 25,000 prebivalcev. ; v v ajb°ij obsežno in morda naj- 1 Wp!fJ^e p.odjetje' izvršene od I j . 'Je bila gradnja in popravila T POti' ki vodi;io od farme ! cestrl' in drugih postranskih kij,'- poti služijo skoraj iz-luTk01'isti Podeželnih in po-tih i Zwlh P°krajin. V treh le. «oČ zgradila kakih 55 ti- izbf,iT- , novih ruralnih poti in čih Sf -!90'000 -ili obstoje- Potrrtl POti' ki 30 bile J'ak0 °tiebne popravkov. zgralnitiWPA del° javnih mesta 7 ni bil° omejeno na Poslonii reS-kar Se tiče šoIskih ma rr,« Se )e storil° razmero-preob ^0 deželi kot v oblJUdenih občinah. Majhne šole za manj. kot 150 učencev prevladujejo izmed 24,000 šol, zgrajenih ali preobnovljenih od : WPA v teku treh let. Ravno tako velik del WPA de- • la na poljih konservacije, jav- : nega zdravja, vzgoje in rekreacije je bil storjen v ruralnih in polu-ruralnih pokrajinah. WPA projekti "za kontrolo po-vodnji in konservacije'so prvotno namenjeni koristi farmarjev 1 in rančafjev. Zgradil j a novih prekopov je omogočila irigacijo skoraj 170,000 akrov zemlje; za 2,725,000 dodatnih akrov pa so bile irigacijske razmere znatno izboljšane. Približno 27,000 malih jezov je bilo zgrajenih, da se konservira voda rek in potokov; 54,300 akrov zemlje pa je bilo znova pogozdovanih od WPA delavcev. Skoraj polovica neštevilnih WPA projektov za šolski obed deluje v šolah na deželi. V treh letih so vsi ti projekti dali 238 miljonov obedov podhranjenim otrokov. Izmed raznih drugih WPA projektov, ki spadajo pod splošno poglavje sanitacije in zdravja, so oni, katerih svrha je preprečiti onesnaženje tekočih vod, vničenje komarjev, ki razširjajo bolezni, in gradnja sanitarnih stranišč. Vsi ti projekti prizadevajo bolj direktno ljudi na deželi, kot one v mestih. WPA bolničarke so podučile revnejše sloje ljudi o važnosti zdravja in boljši oskrbi mater in detet. Razvile so na deželi zanimanje za preprečitev takih bolezni, kot so pelagra, malarija, sifilis in tuberkuloza. WPA 1 bolničarke so potovale do osam- (Dalje) Father Roitz apelira na mladino G. predsednik shoda je nato predstavil občinstvu zelo aktivnega mladega pomožnega župnika preč. g. Anthonya Roitza, pri Mariji Pomagaj • v Pueblo, ki je sin domačin puebelske nasclhi- • ne. Burno pozdravljen je nastopil in apeliral v angleščini na mladino, da naj tudi ta pazi kak tisk prejema v roko. Tisk dela velikansko škodo med ljudmi. Posebno protiverski tisk, ki ruši. v srcih ljudi vero v Boga ter s" tem prikazuje ljudi kot neodgovorne pred kakim višjim bitjem, kar povzroča, da ljude toliko hitreje padajo v nemoral-nosti itd. Posebno pa še je nevaren za mlade ljudi umazan tisk, kot umazani magazini, ki s svoj o u mazanostj o vodi ljudi k živalskim nagonom, ki se hudo maščuje nad ljudmi. Zdravilo proti temu je ojačevanje dobrega katoliškega tiska. Zato je treba več pozornosti, da bo v vsaki hiši dober, katoliški tisk, ki edini uči in kaže resnico'v takih slučajih. Nato je preč. g. Father Roitz prečital došle pozdravne brzojavke in došle pismene pozdrave, ki jih je prejela glavna zmagovalka in mnogi so bili poslani shodu. Teh pozdravov je bilo deset in skoro vsi iz večjih slovenskih naselbin, kar priča in kaže, da je na ta shod v ugledni slovenski naselbini v Pueblo, gledala z zanimanjem velika večina Ameriške Slovenije. Saj vprašanja, ki so nujna in se tičejo ene 1 naselbine, se tičejo več ali manj I tudi drugih v enaki meri. Zato 'je prav in n{i mestu, da se nasel- bine zanimajo ena za drugo in v Lakih slučajih izrazijo solidarnost med seboj. Father Roitz je čital brzojavne in pismene pozdrave, ki so se glasile; , — "Lorain, Ohio. — Mrs. Josephine Meglen! Iskreno Vam ^čestitam k zmagi Mrs. Meglen, ter vsej naselbini v imenu pre-i maganega Loraina. — Justina Paul, zastopnica." — "Chicago, Illinois. — Rev. Ciril Zupan: Pozdravljeni gosti in vdeleženci slovenskega katoliškega shoda v Pueblo! —- Ka-rolina Pichman, predsednica dr. Marije Pomagaj, štev. 78. KSKJ v Chicagi." — "Joliet, Illinois. — Mrs. Josephine Meglen: Congratulations 011 your victory! Joliet admits the good people of Pueblo deserve the success they had in their campaign for catholic literature. May you win many more victories! — Rev. M. J. Butala." — "Chicago, Illinois. — Mrs. Josephine Meglen: Prisrčne čestitke izvoljeni Kraljici Am. Slovenca in vsem zbranim na shodu, pošilja chicaški zastopnik Am. Slovenca. — Joseph Faj-far." — "Pittsburgh, Pa. — Mrs. Josephine Meglen: Ker visoko cenim list Amerikanski Slovenec, katerega sem tudi jaz bil sotrudnik v mojih mladih letih, sem z zanimanjem opazoval potek minule kampanje, v kateri ste vi postala zmagovalka. Dovolite mi, da Vam čestitam na zmagi in- odlikovanju ter na mnogoštevilnih Vaših prijateljev in prijateljic, ki so Vam naklonili toliko glasov. Bog živi častno Kraljico Amerikanskega Slovenca! — George Weselich." — "Chicago, Illinois. — Mrs. Josephine Meglen: Pozdravljeni zborovalci katoliškega tiska! — Za društvo sv. Alojzija, štev. 47. KSKJ. Frank Kozjek, predsednik." Iz urada Društev Najsvetejšega Imena Zveze% Slovenske Sekcije, Cleveland, Ohio. Zborovalcem pozdrav! Prečastiti gospodje duhovniki in cenjeno občinstvo: Iz naznanil vidimo, da se bo j obclržavalo v zapadni pionirski naselbini v Pueblo, Golo. shod ali zborovanje katoliške misli, o priliki, ko se bo dajalo javno priznanje zasluženi in požrtvovalni katoliški Materi, ki je že toliko storila za dobre namene v širjenju katoliškega tiska, Mrs. Josephini Meglen. Na seji Slovenske Zveze društev Najsvetejšega Imena zadnjo nedeljo, je bilo v veliki navzočnosti zastopnikov vseh štirih fara enoglasno sklenjeno, da se v ta namen pošlje čestitke. Mi se pridružujemo z vso pozornostjo in resnostjo in od srca čestitamo. Prvič, Mrs. Josephini Meglen za požrtvovalno in neprecenljivo dobro delo, ki ga je in ga vrši že dolga leta v pionirski naselbini. Drugič pa tudi zasluženemu zlatomašniku, gospodarju in voditelju župnije in naselbine Rev. Ciril Zupanu. Dalje čestitamo neumornemu delavcu na polju slovenskega naroda za največji blagor svojega naroda Mr. John Jeriču, ki u-spešno vodi list "Am. Slovenec", ki je pionirski Časopis, brez katerega bi katoličani ne mogli braniti sv. verskih resnic. Živel pa tudi neumorni naš Veliki in močni borec visoko nad Pueblo v Leadvillu, Rev. J. M. Trunk! Se en mož je tam med vami, ki mu gredo tudi zasluge za slovenski in verski živelj v naselbini Mr. John Germ, ki je tudi glavni predsednik KSKJ. On je tisti, ki zamore mnogo pripomoči v njegovem uradu tako močne in dične Katoliške Organizacije K. S. K. Jednote. Katoliški Slovenci, strnimo se od vzhoda do zapada in od severa clo juga vsi in spoznali bodo tudi še oni,ki sedaj več nemislijo z nami, da je katoličan biti Častno. Živela katoliška misel, širite A. S., Novi Svet in Ave Maria, pa bomo veliko zamujenega popravili. Po naročilu Zveze Najsvetejšega Imena. Anton Grdina, preds. odbora, Cleveland, Ohio. Društvo Najav. Imena, Sv. Štefan, Chicago. Preč. g. Rev. Ciril Zupan, OSB, Pueblo, Colo. Prečastiti gospod:— Naše društvo naj iskrene je čestita Vaši ugledni naselbini, da je odnesla zmago v kampanji Amerikanskega Slovenca. Posebej čestitamo vrli Vaši faranki, Mrs. Josephini Meglen, ki je dobila najvišje število glasov. Bog jo živi! Ko bo na dan Vnebohoda Gospodovega naša zapadna metropola slavila dan katoliškega tiska, bo naše članstvo v duhu med Vami. Saj se vsi do zadnjega globoko zavedamo, kolikega pomena, je za nas vse katoliški tisk. Želimo obilnega uspeha Vašemu zborovanju in že naprej podpiramo vse zaključke, ki se bodo ondi naredili, in vse zboroval-ce najiskreneje pozdravljamo. Vas pa prosimo, prečastiti gospod, cla te naše pozdravne besede sporočite slavni zbornici. Vi, prečastiti, pa sprejmite izraze našega globokega spoštovanja kot starosta slovenske duhovščine v Ameriki. Bog Vas ohrani še mnogo let. Za društvo Najsv. Imena pri sv. Štefanu: P. Bernard Amb rožič OF M. duh. vodja, Leon Mladič, predsednik. Cleveland, Ohio. "Zbranim zborovalcem ob priliki shoda za Katoliški tisk v Pueblo, Colorado, POZDRAV! Ko razdalje ločijo našo vidno prisotnost, pa nas združuje duh iffcih načel, za katere ste se zbrali, da v priznanje zmagovalki v zadnji kampanji za naš katoliški dnevnik Am. Slovenec, izročite odlikovanje, s katerim se ponašate na zapadu, da ste največ v tem odločenem času storili za okrepitev našega tiska. Cast in priznanje zavednosti, ki ste io s tem delom doprinesli, da se i naš tisk okrepi. — Castitke Mrs. Meglen, za uspeh. ) Med Vami bodo gotovo dobri i (Dalje na 4, strani). ____ imeli onega stika z zunanjim svetom, ki ga nam dajejo knjige .revije in časopisi. WPA pomaga ljudem vseh vrst in na razne vrste poleg poglavitne svrhe, da priskrbuje delo onim, ki ga najhujše potrebujejo širom vse dežele. V&ebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je priredil in sestavil Č. g. Jožef Zidanšek, duhovnik lavantinske škofije. Vsebuje 541 strani in je primerne žepne oblike. STANE S POŠTNINO /1/1 Naroča se na naslovu: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek', 8. junija 1939 % Pisano polje JL H. M »nimmmEBiminimnirauiuiniiiiuuiiiitifflmiiMji (t Podkrnoški gospod Dolores Vieser: — ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj. t toinMHiinniniuHiiniinmiiHinmiimiiH "Ne povem mu prav ničesar," si misli Alenka in srce jo majceno boli. "Samo skrivaj ga bom gledala. — Brala mu bom na očeh, kadar bo žalosten, in takrat hočem biti vsa, vsa ljubezniva do njega — ah, on niti še ne ve, kako znam biti ljubezniva !" V cerkvi postaja tema. Večna luč gori kakor daljna zvezda in tih je rahli soj na okroglini zlatega keliha. Alenki pa je v srcu vzletela majhna, splašena ptička. Poje še o skrivnejših nežnostih, o novih pesmih in ljubezenskih besedah, o blaženem, brezmejnem zapravljanju vsega bitja za srečo ljubljenega. Poje jako sladko, toda vmes zveni nemir in tesna bojazen, kakor da žvrgoli v oktobrovem snegu. In potem začuti Alenka hipoma vroč sram, kakor pred izsledu j očim pogledom. Nema od bojazni vstane in se ukrade k vratom. Ve čisto dobro, da je veliki Bog, ki so mu zidane cerkve po deželi, strog Bog. V ozki sončni progi, ki sije med zavese v zamračeno izbo, brenči muha. Zavorja bi jo rada odpodila, pa je pretrudna, da bi mogla le roko dvigniti. Sloni v visoko nakopičenih blazinah in nemirni prsti se ji igrajo z velikimi lesenimi krolicami pa-ternoštra. "Sveta Marija —" vzdihne vselej trepetajoč potem se ji izgubi molitev v šepetajoče mrmranje. Kar jo potegne visoko iz blazin. Sklone prsteni obraz in prisluhne. "Trop — trop —," je slišati. Konj prihaja, počasi gre gori po rebri--nek glas nekaj vpraša, tedaj zaškripljejo stopnice — korakov ni slišati — roka prime za kljuko. "Nartej," zavzdihne Zavorja in utone nazaj v blazine. Tanke ustnice se nasmehnejo, da se pokažejo še vedno lepi zobje. Lenart se ustraši tega smehljaja tako močno, da pozabi pozdraviti mater. Nem in bled stopi k postelji in prime mater za roko — ah, kakšna majhna, lahka, tenka roka! Išče besede — moj Bog, mati vendar ne sme opaziti, kako se'je prestrašil --pa ne pride mu nič na misel. Samo prazen smehljaj si prisili na obraz. Mati pa ima solze sreče v očeh, ki ji leže globoko v temnih sencah. Oh, kako širok in lep je postal in kako imeniten je videti v obleki iz gosposkega sukna. In oči so mu še vedno tako svetle in dobre —« — oh, dober dečko je, kljub vsemu, kar pripovedujejo o njem! "Sedi semkaj k meni," veli Zavorja in mu namigne proti stolu. "Tako! — Ah, Nartej — ni mi dobro," potoži. "Tako močno slaba — veš in težave, težave! Poglej sem, saj me ni kar nič več!" Odviha si rokav pri srajci in pokaže shujšano roko. Svinčena teža stiska Lenartu srce vedno teže. Ne, da ji je telo tako slabotno in drobceno, ga tako boli — marveč, da toži. Sicer je vedno nosila molče svoje breme. "Bo že spet odleglo, mati!" jo tolaži in ji previdno stisne roko. Zavorja ga začudeno pogleda. Negiben smehljaj ji leži na voščenem obrazu. "Nikdar ne bo odleglo," meni skrivnostno. Lenart zmaje nejevoljno z glavo. "Ampak mati — kdo bo govoril kaj takega! Še devetdeset jih lahko učakate!" Mati zanika s prstom. "Molči--slišala sem uboge duše iz vic hoditi okrog hiše--pridejo kmalu pome. — O ne," reče malce živahneje, ko zagleda bolest na obrazu svojemu fantu, "ne bojim se prav nič. — Gospod župnik so mi rekli--kadar umrješ, je tako, kakor kadar zaspiš--meniš, da se ti sanja o nebesih in trenutoma vidiš, saj je resnica--Samo--Nartej —" Trenutoma začne hitreje dihati, prsti se ji krepko oklenejo drug drugega: "Zate mi je, Nartej! Ljudje — ljudje toliko govorijo o tebi — ne vem, ali je res ali ne." Lenart se skuša šaliti. "Kaj pa govore, ljudje grozanski?" Prevelike oči materine izsledujejo in se zajedajo vanj. Lahek znoj ji stopi na čelo. --gorje ji — mora mu reči trde besede — zdaj v smrtni težavi. Svoj živ dan ni mogla biti do nikogar trda. "Govorijo pod Krnosom," začne mukoma, "da si bil spočetka jako priljuden — ampak zdaj da se ne meniš prav nič več za ljudi. Le venomer samo lov in lov in visoko se nositi — nič bolje kakor Vetrinj- ski, samo ne tako gosposko--Nartej --kaj takega vendar ne sme biti v du- hovski hiši---" Lenart strmi tja preko nje v sivo steno. "Saj vendar nisem duhoven," reče trje, kakor bi prav za prav rad. "Duhoven nisi," zaprosi mati, "vendar se imenuješ "prost" in si gospod — veš kakšna beda vlada na kmetih in ne narediš ničesar. Pravijo, da zajedaš cerkveno premoženje in daješ kmete rubiti —" "No, rubiti," ji skoči Lenart posmehljivo v besedo. "Rebrnjaka tega že. Ta pa ima!" "In potem, Nartej — je res, da — da imaš hotnico pri sebi — še celo pogansko ženstvo?" Lenart plane pokoncu. "Moja preljuba ni nobeno ženstvo in hotnica že celo ne! Je najlepša, najljubša, najmodrejša dekle na svetu! — Da ni krščena, za to ne more sama nič. Ji ni nihče še nič pravil o veri." Premolkne, ko zagleda smrtno bledico materi na obrazu. Mati ne joka. Prižme si samo roko na burno stripajoče srce. "Nartej!" zahlipa in materinski strah ji da, da ponižna zraste v zarotujočo prerokinjo: "Nartej — moj otrok si. — jaz ne morem umreti — nočem priti v nebesa, ko vem, da živiš v smrtnem grehu! — Nartej, ljubše bi mi bilo, da bi te bili pobili Turki! Ah moj Bog — kaj sem pretrpela zadnje čase. Vsi ljudje me ustavljajo za-stran tebe: Je postal kaj vesel gospod, tvoj Nartej — pravijo. — In dekan od svetega Tilna, ta pricliguje s prižnice o opatih in prostih, ki spreminjajo posvečeno zidovje v Babilon — in ki jim je vseeno, če pogani oskrunjajo naše cerkve. In meni se zdi, ljudje te ne marajo, in to me boli tako zelo, tako zelo boli — ah, Nartej, ne daj, ne odbij mi zadnje prošnje: pošlji deklino spet domov in glej na svo je ljudi!" (Dalje prih.y O SHODU V PUEBLO (Nadaljevanje s 3, str.) govorniki, ki naj podajo smernice bodočemu delu, kako naj se dela, da bo rodila tiskana beseda isti sad, ki je odvisno od tiska. — Kajti, če se danes ne zavedamo še, da je usoda človeštva odvisna, kjer se oblikuje miselnost načel — največ od tiskane besede — smo zaostali. Ali pa nočemo videti sadove, ki od njih žari danes svet. Med Vami so odlične osebnosti, ki so znane Slovenski Ameriki. Poleg drugih omenjam samo starosto slovenskih duhovnikov Rev. Ciril Zupana, glavnega predsednika KSKJ. sobrata John Germa, in še enega, ki je znan po svojih nedosegljivo doslednih spisih, in to je Rev. J. M. Trunk — ki je duša vsega našega dela za načelnost naših vzorov. Naj Vam bo Father v tem trenutku izročena iskrena zahvala, za delo, ki ste ga v obrambo katoliškega prepričanja izvršili. Bodite prepričani, da trud ni bil zaman. Saj ste pri mnogih prinesli luč da v tem času, ko se stori vse, da se'pogase zvezde večnoveljavnih načel nauka Kristusovega, in človeka med žival potisne — so Vaši spisi pripomogli, da gledamo v pravi svetlobi smisel življenja. Mnogo Vam hvaležnosti dolgujemo. Proseč Njega, komur ste svoje življenje posvetili prosimo: da še dolgo, dolgo ohrani Vaše moči, da bi še nadaljevaje odbijali napade naših načelnih nasprotnikov, in nam z svojimi spisi kazali pot, kamor je pravi namen človeškega življenja. Bog Vas živi in ohrani! Ostale pa prosimo: Razplamti-te s tem zborovanjem ogenj navdušenja, da se ob njem ne ogrejete samo navzoči na shodu, pač pa, da bi bil nekak — kres, ki bo svetil vsem katoliškim Slovencem po Ameriki. Kar je rajni Dr. Janez Evangelist Krek, ta Mojzes Slovenskega naroda naročal, naj služi tudi Vam za geslo zborovalcem za katoliški tisk: "Sejmo bratje semena Kristove ljubavi Z Golgotskega slemena Da se svet ozdravi." Z Vami sodelujoč, želeč mnogo uspeha: Math Tekavec, Frank Kovačič, Jožef Debeljak. Cleveland, Ohio. Cenjena Mrs. Meglen: Redko se pripeti to, da tisti, ki zgubi čast in prvenstvo, čestita tistemu, ki mu je čast in prvenstvo odnesel. Toda, bodite prepričana Mrs. Meglen, da Vam jaz čestitam od srca, ker vem, da ste to kar se Vam danes priznava, tudi vsestransko zaslužila. Od srca se veselim, da se je Vaša naselbina tako sijajno odzvala in da ste prekosili vse druge. Cast Vam, čast naselbini! Cast Vašemu zasluženemu zlato-mašniku župniku in pionirju Rev. Ciril Zupanu! Kjer je duhovni gospodar z srcem za svoje farane, tam bo katoliški list uspel. Seveda ne more biti nikjer en sam, ali ena sama, posamezni že pripomoremo delno, ako pa se naselbina zlaga v splošnem za dobro, tam pa mora izginiti vse, kar se ne sklada skupaj z versko mislijo. Radi tega sodimo, da je Pueblo, coloradska naselbina čista kot zlato in se lahko imenujete "Solnčna Colorada". Mi smo zelo ponosni na Vas. Naša velika tako zvana bela Ljubljana Vam čestita, da si ravno bi se mi nikoli ne smeli ukloniti Puebelski naselbini napram nam, ki se ba-hamo tako veliki 40 tisočeri ljudski masi. Ampak zmaga je Vaša in Vam gre priznanje! Naj postane med nami zveza za širjenje dobrega časopisja kot "Amer. Slovenca", "Ave Maria" - in "Novega Sveta". Ce res želimo ljudem kaj dobrega, da bi bili na zemlji srečnejši in zadovoljnejši, jim dajmo katoliškega berila in storili jih bomo srečnejše! Še enkrat Vam čestitke Mrs. Josephina Meglen, Bog naj Vaše dela obilno poplača! Vaš prijatelj in dosedanji Maršal, bom odsedaj pa zadaj poganjal nas voz, da bo vozil naprej. Bog živi Vas, Bog živi Vas! Anton Grdina, Cleveland, Ohio. Čitanju brzojavnih in pismenih pozdravov je sledila burna aklamacija. (Konec prih.) Napravite svoja stanovanja bolj privlačna za najemnike t* Zelo, zelo dosti lastnikov stanovanjskih hiš v Chicagi drži svoje najemnike v večjem zadovoljstvu—napravi stanovanja bolj privlačna s tem, da instalirajo Servel plinske refrigerator je. x Tihota plinskega refrigerator j a je ena med lastnostmi, ki vedno prija najemnikom. Toda tihota je samo ena mnogih prednosti plinskega refrigeratorja. Dodatno nizki stroški za obratovanje, zanesljiva postrežba leto za letom, stalno vzdrževanje mrzlih in varnih jedil, stavljajo ta izredni refrigerator v svoj lastni razred!... Instalirajte Servel plinske refrigerator je v svoja stanovanja. Pri novih niznih cenah je investacija, ki plačuje velike dividende z zadovoljstvom najemnikov in z znižanimi stroški za re-frigeracijsko vzdrževanje. JE DRUGAČEN, KER * ZMRZUJE BREZ PREMIKAJOČIH DELOV * JE VEDNO TIH * STANE MANJ ZA OBRATOVANJE * NUDI VEČ LET POSTREŽBE Za popolno informacijo: POKLIČITE WABASH 6000 APARTMENT HOUSE DIVISION W/ll MODERN COOKERY. . CONSTANT; HOT WATER . . SIIENT REFRIGERATION . . GAS HEATING THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY P H O N E W A 8.-A S H 6 0 0 0 Jacob Gerend Furniture Co. priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ptfnoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po smernih cenah. 704-706 North 8tli Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W. I ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE If proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO —| ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. Žarki. Tako je bilo skozi vsa sto-ietja do preloma po zadnji vojski. Nastale so nove slovanske države: Poljska, Cehoslo-vaška, Jugoslavija, kjer je vsaj kolikor toliko Slovan prišel do vladne moči. Razume ■se, da se razm'ere ne morejo spredrugačjiti kar čez noč, in "osvobojenje" se ne more prikazati kar hipoma. Nove slovanske države so morale početi vse iznova, in so se mora' le boriti še z opustošenjem, ki je sledilo vojski. Manjkalo j0 tudi izkušenj, kakršne se pridobijo le po dolgi dobi. Ni šlo ravno pri danih razmerah slabo, Čehoslovaki so se znali postaviti, da so o njih govorili že kot o evropejskih jenkijih in morda bi bilo šlo, ko bi bilo tudi pri Slovanih samih malo več državnega rezona, vež razumevanja in več razsodnosti. Vsaj Cehoslovaška je padla. Niso le zunanje razmere krive, prava krivda je tudi pri pomanjkanju vladnega rezona, vladne smiselnosti. Novo svobodo si je vsak tolmačil po svojem, in si jo še tolmači, kjer še ni vse izginilo, in Slovani se še niso dosti naučili-Pri tem smo danes. Čehoslovaki so si uravnali republiko. Pri vsi demokraciji ni šlo. Do dvajset strank je bi-lo, končno se je znotraj zlomilo. Poljaki so na tehtnici tudi pri republiki. Jugoslavija je bila postavljena na srbsko kraljevino, brez te bi niti kaK teden ne 'bila ostala. Kraljevina sem ali tja, srbska kraljevina gor ali dol. Vsaj prilika bi bila dana, da se jugoslovanski kmet in delavec iznebi tujega robstva, dasi ne kar čez noč. Ampak mesto razumnega dela za osvobojenje, je samo zabavljanje in smešenje. Ni čuda, da vlada poseže po sredstvih, ki se s politično svobo-1 do ne strinjajo, ko hlapec ne more sleči hlapca, pa hoče biti pravi kralj. Tu je strupena korenina, ako se govori o tinceljtonclu nekih odlikovanj. Ko pride zopet do starega hlapčevanja, bo mir, ob svitu vsaj nekolike svobode ni resnega dela, le hlapčevsko kričanje. SLUŽBO DOBI dekle ali žena za splošna hišna dela, s prenočiščem. Vprašajte na 1931 West Cermak Road, Chicago, ali pa telefonirajte: Canal 0207. iiiuiai^ Pregleduje oči in predpisuje očala jf 23 LET IZKUŠNJE | DR. JOHN J. SMETANA j OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenu« | I ' Tel. Canal 0523 gj Uradne ure: vsak dan od 9. p| i zjutraj do 8:30 zvečer. "i!i!iaiiiiniiiiH«!iniiiiniiiiiHiiiiiaiiii!BiiiiniiiiiBiiiiHiii!iaS Tincelj toncelj nekih medalj. Jugoslovanska vlada je priznala nekaj zaslug in podelila nekaj odlikovanj, kakor je pač vsepovsod navada. Ne gre za tista odlikovanja, gre bolj za smisel skupne domovine, saj nobena tuja država ne odlikuje nikogar, ako se ji kdo ne zapiše, kakor je bilo za Slovence vsaj še pred Jugoslavijo. Vidim pa in list je to ponatisnil, kako se nekdo norčuje iz teh odlikovanj jn smeši in govoriči o tinceljtonceljskih medaljah. Vsaj pri Amerikan-cih re more iti za medalje,ker pravemu Amerikancu je svo-' oda najprvo. V tistem sinešenju radi nekih odlikovanj od strani jugoslovanske vlade vidim jaz potezo slovenskega in morda slovanskega narodnega značaja najzadnje vrednosti in kakovosti. Kot dijak v višjih šolah sem imel priliko, da sem se seznanil z razmerami, ki so se odigravale na obsežnem velepo-sestvu napram našemu slovenskemu narodu, tako napram kmetoln, kakor tudi delavcem, ker je veleposestvo obsegalo tudi tovarno s par sto delavcev. Po prav posebnem naključju sem mogel gledati tudi delovanje za kulizami pri politiki in gospodarstvu. Ker je bil dotični aristokrat deželni in državni poslanec, vodja posestva pa načelnik tedanje liberalne stranke v deželi, sem mogel pogledati v ozadje vse vladne politike, kakor se je izvajala v Avstriji splošno napram Slovencem in SlovaUom. Videl in spoznal sem vso mi-zerijo, v kakršni se je nahajal slovenski kmet in slovenski delavec. Vsa gospodarska, politična in vladna moč je bila zoper kmeta in delavca. Kmet je bil sicer tedaj na svoji zemlji. ampak je bil še v najožjih vezeh z nemškimi in tujimi veleposestvi, gospodarsko odvisen in pod vsem političnim pritiskom. Delavstvo se je začenjalo malo bolj svobodno gibati, pa je ta svoboda bila ovirana po gospodarski odvisnosti od dela in zaslužka. Več ali manj je bilo enako ne le med Slovenci, tudi med vsemi avstrijskimi Slovani, saj so bila vsa aristokratična velepo-sestva v nemških in tujih rokah, in še bolj vsa industrija, kjer je bilo zaposleno slovansko delavstvo. In vsa ta odvisnost in nadvlada je trajala že nad tisoč let vsaj pri Slovencih, več ali manj tudi pri drugih Slovanih. Pri Slovanih pod Ogri so bile razmere *še bolj opasne. Slovan je bil vladan, ni pa imel lastne vlade. Slovenski kmet in slovenski delavec sta bila vklenjena kakor v verigah. Kdor je imel vpogled v te razmere, in si je znal o-hraniti srce na pravem mestu, je moral videti vso ebupnost takega položaja, in srce mu je moralo krvaveti. Sveto pi$mo - novi zakon t i mSSHT h 1 novim • • • SttNfL VO KOVffi SliKffl CENA«'-