: r, i i i Naj reč ji slovenski dnevnik T Združenih državah Vetja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7 Za inozemstvo celo leto $7 .1 S | 9£»J GLAS The largest Slovenian Daily in the United States. List: slovenskih .delavcev v Amerik}, Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.' TELEFON: CHelsea S—3871 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Poet Office at New York, N. under Aet of Congress of March 3, 1819 TELEPOH: CHelse* 8 NO. 194. — STEV. 194. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 19, 1931. — SREDA, 19. AUGUSTA 1931 vniTTMl XXXIX. — IJCTflX 3D BOJAZEN PRED SPLOSNO FINANČNO KATASTROFO Proces proti obtoženim majnerjem GOSPODARSKI IZVEDENEC PRAVI, DA ZAMORETA KRIZO EDINOLE WALL ST. IN LONDON PREPREČITI Zanimivo predavanje Theodora £. Gregory-ja pred političnim Institutom v Williams to wnu. — Znanstvenik še ne ve, kakšen bi bil tak polom, toda če bi nastal, bi dosti hitro izvedel. — Ameriški mornariški pomožni tajnik je prerokoval petdnevni delovni teden. — Delovnik se je skrajšal v zadnjih letih od dvanajstih na osem ur. WILLIAMSTOWN, Mass.. 1 8. avgusta. — Pred tukajšnjim Političnim Inštitutom je imel zelo zani-l mivo predavanje angleški gospodarski izvedenec j 1 heodore E. Gregory. Dejal je, da mora računati svet z možnostjo popolnega finančnega poloma. Ta polom bo neizogiben, če ga ne bodo pravočasno pre-1 prečili angleški in ameriški finančniki. Mednarodno tekmovanje med Veliko Britanijo in Združenimi državmi utegne imeti usodepolne posledice. Prav lahko si je predstavljati, kako bi morali obe velesili sodelovati. Dolžnost Amerike bi bila, dati denar, dočim bi morala dati Anglija na razpolago svoje izkušnje na polju mednarodnega finančnega gospodarstva. — Zaenkrat si še ne morem predstavljati, — je dejal Gregory, — kakšen bi bil tak polom, toda če| bo prišel, ga bomo dovolj hitro spoznali. Ako bi se! to zgodilo, bi začeli živeti v razmerah, ki se popolnoma razlikuje od današnjih. 2al mi je, da ne morem reči, da bi bile te razmere boljše od današnjih. Sedanje depresije na finančnem trgu ni povzročila malomarnost, lahkomišljenost ali neizkušenost bankirjev, pač pa katastrofalno nižanje cen v zadnjih devetnajstih mesecih. Ker je cena surovinom strahovito padla, je bilo vse svetovno gospodarstvo vrženo s tečajev. Dokler se ne uredi problema cen, ni niti misliti, da bi bile solventne dežele, ki proizvajajo surovine. Govoril je tudi dr. Holcombe s Harvard univerze. Dejal je, da je javno mnenje bajka, ki utegne biti nevarna in varljiva, če se zanašajo ljudje nanjo kot na največjo zaščito demokracije. Javno mnenje ustvarjajo časnikarji, in javno mnenje se ravna povsem po njihovih nazorih. WASHINGTON, D. C., 18. avgusta. — Pred Ameriško Legijo države Wisconsin je govoril po-1 možni mornariški tajnik Ernest Lee Jahnke, ki je eden najožjih prijateljev predsednika Hooverja, vsled česar pripisujejo njegovemu govoru veliko važnost. Pravijo celo, da je v svojem govoru obrazložil nazore administracije. Rekel je, da morajo plače v industrijah ostati iste, da se pa mora skrčiti delovni čas. To je za industrijo življenske važnosti in pomena. — Mehanizacija industrije, — je dejal govornik, — je najpomembnejše zgodovinsko dejstvo zadnjih desetih let. Naši očetje niso niti v sanjah domnevali, kakšna dela bodo sčasoma opravljali stroji. Ni še dolgo tega, ko so delali delavci po dvanajst ali še več ur na dan. Potem je bil uveljavljen deseturni delovnik, kmalu na to pa osemurni. Prej so delali delavci po šest dni na teden, zdaj delajo po pet in pol dne, in ni več daleč čas, ko bo po vseh industrijah uveljavljen petdnevni delovni teden. — Najvažnejši probem, s katerim se moramo baviti, je, kako bi kontrolirali vedno večajočo se mehnizirano produkcijo. Strojev ne moremo odpraviti — to bi bilo blazno. Ravnotežje pa lahko ustvarimo, če skrajšamo delovni čas in damo delavcu tako plačo kot jo je dobival dosedaj. V WISC0NSINU ŽE PRODAJAJO DOBRO PIJAČO Kozarec dobrega piva, povrhu tega pa še 4'free lunch" je mogoče vsepovsod dobiti za 5 centov. MACHAD0 JE OPTIMISTIČEN MADISON", Wis., 18. avgusta. — V Wisconsinu so zavladale take razmere kot so vladale pred dobrimi desetimi leti. Po salonih je mogoče dobdti za pet centov kozarec dobrega, štiri proce n tn e g a piva, kdor je pa lačen, se zamore najesti "free-lun- Za "free lunch"' pa ne nudijo frankfurtaric, sira in ga lam, pač pa pečene kokoši. Kako je to mogoče? Povsem enostavno. Ker je v WIsconsinu odpravljena državna prohibicijska postava, nimajo več drza'vne in mestne oblasti pravice brskati po salonih, Sal:ner-jem se je bati le zveznih prohibi-cijskih uradnikov, katerih pa ni toliko, da bi kontrolirali celo deželo. Tu ali tam sicer zapro kak saicn, pa je takoj pat drugih odprtih. * Sprva so prodajali kozarec piva po deset centov, ker je pa nastala prevelika konkurenca, so ga začeli prodajata p^ pet. SLABO VREME JE ZADRŽALO LINDBERGHA Prebivalstvo Nemura se pripravlja na velik sprejem.—Japonsko mestece je preplavljeno s poročevalci. Vlada pravi, da vlada mir. —Vse nestrpno pričakuje obsodbe generala Menocala. SANTA CLARA, 18. avgusta. — Predsednik Machado je izjavil danes, da je vstaja na Cu'oi zatrta. V prihodnjih par dneh se bo vrnil v Havasio, kjer too zaslišal voditelja vstaje, ki sta sedaj zaprta v državni jeji ter čakata sodbe. Bivši predsednik Menocai in polkovnik Men-dieta, ki sta bila zajeta, bosta sprejela sodbo, a kakšna bo, se še ne ve. Povsod po Cubi vlada mir. kot javljajo dcšla poročila. Vsfcasi so baje opustili namen, da strmoglavijo režim predsednika Machade. Predsednik Machado je izjavil danes, da je narod Cube brezbrižen napram revoluciji. Posest inozemcev ni bila poškodovana, in vlada je prepričana, da ne bedo vložene nikake tožbe za odškodnino. Položaj v provinci Santa Clari je po mnenju predsednika Mach-ade j tak, da ga -ni tretoa. niti omenjati. | Velik v kratkem dovoljeno neomejeno prodajanje živil in drugih potrebščin. Spomladi leta 1929 je odredila vlada sistem razdeljevanja živil ir drugih potrebščin. Prebivalstvo je bilo razdeljeno V štiri razrede, ki so dobivali posetune karte. Ta sistem pi se ni obnesel, in ljudje so zahtevali nazaj prejšnji sistem razdelitve živilin drugih potrebščin. BEG PRED POVODNIJO Jan g t se reka je dosegla najvišjo višino. — Prebivalstvo v strahu pobegnilo. HANKOV, Kitajska, 18. avgusta. Potean ko je ves prejšnji teden deževalo, je Jangtse rekia narasla ter dosegla višino 58 čevljev pri najvišjem stanju. S tem je bil dosežen najvišji stadij reke izza leta 1870. Reka je prjčela zopet padati. To pa je bila le malenkostna tolažba za prebivalce Hankova, ki so bili prisiljeni zbežati na zadnji kraj rešitve, namreč na Vučangv višino, odkoder so jih odvedli v čolnih na varnejše prostore. Državni tožilec W. A. Brook je rekel, da bo skušal spraviti pred tukajšnje sodišče nekaj drugih podobnih slučajev. Par umorov ae je namre: završilo tudi v bližnjih o-krajih. Ko je zbiral sodnik D. C. Jones člane vele porote, je imel dolg govor, v katerem je odločno obsojal komunizem. — Komunizem, red in postava, ne morejo spati v isti postelji, — je rekel. — Vse življenje so me učili, da so gorjani Kentuakyja, Tennesseea, Alabame, Georgije, North Caroline ■ in Virginije, najčistejše anglosaško pleme, da so kristijani ter da verujejo v dobro vlado. V^:k ima seve-I da svoje grehe, toda živeli smo v le-rpem miru, dokler niso prišli zdraž-barji iz New Ycfka ter začeli sejati komunistične ideje. — Kdo jim plaiuje, da prihajajo k 112m? Par sem jih že dobil v pest ter jih zapodil n'jtzaj v New York. Tam je edino mesto zanje. — Organizacija United Mine Workers of America je skušala Iz-poslovati za svoje ljudi, do česar so bili upravičeni. Nekateri pa niso za - } dovoljni s postavnimi metodu.mi in so osnovali radikalno National i Miner's Union, ki je začela pošlo- j vati pd okolici. Za sinoči je bila napovedana velika demonstrate ju, pri kateri naj bi majnerji izrazili svoje simpatije na- j pram obtožencem, katerih je nad sto po številu. Iz neznanega vzroka je bila pa demonstracija odpove- j tudi plinske bombe. FAIRMiONT, W. Va., 18. avgusta. Van A. Bittner, g>avni mednarodni zastopnik United Mine Workers of America v severnem delu West Virginije, je brzojavil delavskemu tajniku Doaku načrt, kako bi bilo mo- Precej ostro je napadel tudi takozvane progresivne republikance, rekoč: — — Jaz jih ne bom označeval z imenom "progresivni" oziroma "napredni". Ta oznaka ni primerna zanje. Oni jadrajo pod napačno zatavo. Resnična pot, vodeča k napredku, ne vodi k njihovemu cilju. Oni hočejo, da bi vlada prevzela vse obratovanje, s čemer bi bila zatrta inicijativa posameznika. Če bi se njihovi cilji uresničili, bi imeli državo, v kateri bi sleherni delal za vlado. Izključeno bi bilo tekmovanje med posameznimi skupinami in posamezniki, kar je vendar vir vsega napredka. DOBRA LETINA _ i WASHINGTON, D. C., 18. -avgusta — Poljedelski department naznanja, da so letos posebno dobro obrodila jcibolka, ter hruške in breskve. Grozdje je tudi dobro obetalo, ker je pa pritisnila suša, ga ne bo toliko kot ga je bilo krni. FORD KRČI PLACE CORK, Irska, 18. avgusta. — De-lavoean v tukajšnja Fordovi tovarni so znižali plače za dvanajst in pol odstotka. To je bilo prvo skrčenje plač, odkar tovarna obstoji. VELIK VIHAR V PARAGUAY!] ASUNCION, Paraguay, 18. avgusta. — Strašen vihar je porušil štiristo hiš v departmentu Villa Ari-ca. Dve osebi sta bili usmrčeni, več pa nevarno poškodovanih. gjze kon:ati štrajk premogarjev v tukajšnji okolici. Podobno brzojavko je poslal tudi T. N. Moranu, tajniku Fairmont Coal Operators Associations. D:aku je brzojavil: — Lastniki premogovnikov Clarksburg, Shinnston, LumberpoiV in Fie m in g ton. premogovnih poljih severnega dela West Virginije, so sklenili zopet zajeti z obratovanjem in sicer na neunijski podlagi. — Mi srna obsvstili lastnike premogovnikov in obveščumo vas, da smo sklenili vso zadevo predložiti predsedniku Združenih držav in delavskemu tajniku, ki naj začneta, posredovati. CARLESTON. Va.. 17. avgu-sit. — Majnarji, ki so se pred šestimi tedni odzvali klicu West Virginia Mine Workers ter odložili orodje, so s a' na povelje unije vrnili na delo. ZDRAVSTVENO STANJE MRS. LA FOLLETTs WASHINGTON. D. C.. 18. avgusta. — Mrs. Belle La Follette. vdo-vjl po senatorju Robertu M. La Fol-letu, se Je rnoralu podvreči težavni operaciji, katero je pa srečno prestala. Danes sta jo obiskala njpna dva sinova, senator Robert Lo. F-llebte in governer Phillip La Follette. ANGLEŠKI PRINC POLETELV FRANCIJO LE EORURGET, Francija, 18. avgusta. — Danes je dospel sem z letalom angleški prestolonaslednik. V Franciji bo ostal par dni. Kaj je namen njegovega obiska, se ni dalo dognati. Naročite se na "Giu Naroda" _ največji slovenski dnevnik t Zdru-ienih državah. ^eglede kje živite v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu* žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja« janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4% Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točzM) t polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, kres samud* nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene • naslovljencev ln ilgom zadnjih poit, katere dostavljamo' point*? tel jem v dokaz pravilnega Izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v sluftatd__ sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat f rasnih aUh čajih tudi na sodni jI v stari domovini. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street ~ New York, N. Y, -Telephone BArdaj 7—0380 ali 0381 — NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 19, 1931 LAKQm KLOYKH1 DAILY UQ.I.& r mat Own«) and Published by ILOTENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) . President L. Beoedik, Trtu. Place of ti« W. ltth of the corporation and addreaaea of above officers: h of Manhattan, New Ywk City, N. Y. "GLAS NARODA (▼•lee «f the People) Irerj Day Except Sunday« and Holiday« Sa coio leto Telja hat aa Ameriko In Kanado Ea pol leta _ Ka četrt leta 46.00 ..$3.00 ..»1.50 Za New York aa odo leto $7.00 Za pol leta-----$3.50 Za Inozemstvo sa celo leto .„.....$7.00 Za pol leta ________________________.$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qlae Naroda" imhaja vaakl dan lxrxemil nedelj In praasalkov. Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-goroil poAUttt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitre]« najdemo naslovnika. "QUI NARODA", 21« W. ltth Street, New York. N. I. Telephone: CHelsea 3—3878 ANGLEŠKO-INDIJSKA KONFERENCA Dopisi. Selo Moste pri Ljubljani. Po celomesečni hudi vročini, ki je grozila vgonobiti vse nasade, smo vendar dobili blagodejen dež, ki je poživil vso naravo in nas v zadnjem trenotku obvaroval prehude suše. Bilo sa je sicer premalo, vendar se pa moramo ljubemu Bogu za vse zahvaliti. Trta. dobro kaže, ako jo ne bo zopet kako neurje v zadnjem trenutku pokvarilo. Vina je še od lanjskega dosti, ker ga vinogradniki ne morejo spraviti v denar, četudi ga v nekaterih krajih Dolenjske ponujajo po Din 3 ali 4 liter. Raaen tega delajo v Sloveniji dalmatinska vina občutno konkurenco; nekateri ljudje to vino jako cenijo, ker ga dobijo v dalmatinskih gostilnah v Ljubljani že po Din 8 liter, a pol litra človeka že spravi v prijetno razpoloženje in tako razpoloženje se pri vsakem več zavži-tem pollitru s topne va in postane nazadnje iz njega zdražljiva opica. Ko se bo jeseni sestala v Londonu angleško-indijska konferenca, ne ho na vzor voditelj indijskih nacijonalistov, Mahat lita Gandhi. Indijski narodni kongres je sklenil, da ne^bo poslal na omenjeno konferenco nobenega svojega člana, in iiautl-lii, ki j«* duševni voditelj indijskega nacionalističnega gibanja, se je temu sklepu brezpogojno pokoril. Upanje angleške vlade, da bo še to leto prišlo do zadovoljivega sporazuma med Anglijo in Indijo, se je razblinilo v nie. Brez (Jandhija in stranke, ki jo zastopa, ne more biti ifšeno zamotano indijsko vprašanje. Oni indijski zastopniki, ki se bodo udeležili konference, bodo zastopali le manjšine. To so delegat je malih, brezvplivnih skupin, ki so bodisi že v službi angleške vlade oziroma imperialističnih, interesov, bodisi se iz sovraštva do Uaudliija iu liacijoiia-jistov, postavili na stran angleške vlade. Ker igrajo v Indiji še vedno veliko vlogo razlike med verami, se je Angliji tudi v tem slučaju posrečilo pridobiti zase precejšnje število mohamedanskih in celo nekaj indijskih plemen. Pridobila jih je zase s tem. da je podkupila merodaj-ne voditelje. Ti "voditelji" boilo torej govorili na konferenci v imenu 4*indijskega narodu". Da do tega nimajo pravice, je razvidno iz soglasnega sklepa indijskega narodnega kongresa, ki je odrekel svojo udeležbo. Se pred razmeroma kratkim časom je bilo rečeno, da 1>< prišel (landhi v London. Da se to ni zgodilo, so v pivi vrsti krivi Angleži, ker niso držali svojih svečano zadanih obljub. Tako so naprimer prelomili obljubo, da bodo izpustili iz ječe politične zločince. Izpustili so le nekaj takih, ki so bili zaprti zaradi manjših pregreškov, vsi drugi so pa ostali v zaporih. Tako ni bil naprimer noben izpuščen, ki se je *'s silo in orožjem" zoperstavil angleški vladi. Za "orožje" pa smatrajo Angleži razen pušk in revolverjev tudi bambusove palice in žepne nožiee. Indijski nacijonalisti imajo prav, ko izjavljajo, da se ne morejo posvetovati oziroma pogajati z vlado, ki ne drži svoje besede. Po njihovem mnenju nima sedanja angleška delavska vlada dovolj moči, da bi izvedla svoje poštene namene. Prijatelj Grom je srečno prebre-del veliko lužo. Vozil se je s parni -kom "Saturnio ', Cc-suHch Line in je imel priliko si gledati med potjo Alžir, Afrika, Gibraltar in Napulj. Imponiral mu je vulkan Vezuv, ki mu vkljub temu, da se zrni raj iz njega kadi, ni naredil rtič hudega. Kakor je Peter Zgaga čisto dobro domneval, našla sva se na vrtu gostilne Košak. I>a. pri tem sestanku nisva pila lemon-sode, je samopo-sebi umevno. Sedaj se nahaja v vili svojega br^ta na nekem gričku pri Medvodah, kjer navija na mali cerkvici solnčno uro in zvoni poldne, sicer pa ne zmiraj ob dvanajsti uri, ampak takrat, kadar je lačen. Pride kmalo zopet v Ljubljano in se nastani pri svojem brat/u, carinskem posredniku Ivanu Grom. Najde se ga lahko vsako jutro do desetih v senčnatem parku pri hiši. kjer stanuje, "poka viržinko" in bere "Jutro". * Iz daljnega Salt Lake City-ja, nahajata sedaj na oddihu na Bledu in jima dober gorski zrak vidno rdeči njuna lica. * Prišle so domov različne skupine Amerikaicev, skupine, ki jih je vodil ijovialni Mr. Ivan Volek, potem Mr. Kolander in drugi. Večja skupina, ki jo je vodH Mr. MELadineo je bila jako lepo sprejeta, a tudi drugi skupina pod vodstvom Rev. Plev-nika in Mr. Joe Zalarja je lahko ponosna na sprejem, ki so gu priredili Rafaelova družba in poklicani državni činitelji. Že na Jesenicah so čakale Ame-rikance različna društva z zastavami, godbo itd. Pred kolodvorom v Lljubljani pozdravil je došle rojak g. dr. Dolšak, predstojnik socijal-nega oddelka. Videlo se je, da ima mož kar ima na jeziku, tudi na srcu in da je vlada imela srečno roko, do ga je postavila na to mesto. Po različnih govorih vršila se je po-verka po mestu, a ob enajsti uri je bral sv. mašo Rev. Plevnik iz Jo-lieta, 111. Opoldan je hil banket v znanem hotelu Miklič, ki ga je priredilo društvo sv. Rafaela. Pregovorila se je marsikatera lepa beseda in se je izkazal Rev. Kazimir Za-krajšek, predsednik Rafaelove družbe kot izvrstnega prestolovodjo. Ob treh je prišel ljubljanski škof Rt. Rev. Rozman in dal celi družbi svoj blagoslov. Pripravljeni tramwayski vozovi, — tramway vozi sedaj tudi že na Vič, — so nas odpeljali na pokopališče te periferijske vasi, kjer smo se poklonili manoan Rev. Prane Šu-šteršiča, ustanovitelja K. S. K. Jed-note. V lepo zaosnovanem govoru, ki ga je imel Rev. Plevnik je slavil vse zasluge blagopokojnega, ne samo tiste, ki si jih je stekel za Jed-noto, ampak za celokupni. v Ameriki naseljen ar od slovenski. Godba je zaigrala žalostinko, pevci so pa zapeli dve lepi k srcu (segajoči nagrobnici. Občudoval sem Rev. ^levnika ne samo radi njegovih možatih nastopov, ampak tudi radi tega, ker je pri vseh sprejemih v nag- Utuh, je prišla tudi na obisk v do-! večji vročini in gologlav, — veliko movino Miss Eraa Blasnik, sestra' las itak nima več — vztrajal in od- prerano umrlega Rev. Aloz^ja Blatnika, Haverstraw, N. Y. Prišla- je s parnikom "De Grasse Compagnie Generale Transatlantitjue in se nastanila pri svoji sestri gosp^ Prelog Zalibog pa le prehitro odhaja od nas in se bo že 14. t. m. vkrcala v Havre na pot v Ameriko, prej si pa še ogledala kolonijalno razstavo v govarjal. Ne smem pa pozabiti Mr Frank Opeko, Mr. Joe Zalarja in Mr. Germu, ki so v jedrnatih govorih podajali statistiko in opisali vse delovanje. Jednote. Izletniki so šli tudi na Brezje in Bohinj. Mučila jih je sicer -v avtobusih huda vročina, a bili so vseeno dobre volje, ker so videli naj- Parizu. Gotovo bo tudi obiskala pri lepše kraje naše domovine, povratku svoje mnegobrojne prija- 26. julija so se zbrali Jednotičarji telje v New Yorku. j na Brezju, kamor je prišlo približno 10,000 romarjev. Slavnostno pridi- Pred kakim mesecem je bila v nedeljo v Mežici pri Pre valj ah nova maša, katere se je udeležil bogoslo-vec g. Junko-Pirnat iz Jarš pri Domžalah- Pekovski mojster August Fik iz Domžal je vozil izletnike v svo- VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUŽENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vloge obrestujemo po 4°/o Sakser State Bank M. T. -r go je imel Rev. J. Plevnik, čigar govor je izzvenel v željo, da dobimo Slovenci svojega svetnika Barago. Nato je bila prečitanu spomenica, katero je podpisalo 20,000 Slovencev in izročena knezoškofu dr. Gregoru dem avtomobilu. Pri povratku je nalf^T 5 nekem ovinin, in J trebn€ da ^enci nekem ovinku in klancu ne daleč od Gomilskega podila avtomobilska pneumalika. Voz se je prevrnil, voznik in drugi potniki so dobili neznatne poškodbe, bogoslovca Pir-nata pa je avto pritisnil na glavo in prsi. Vkijub prizadevanju, da bi ga rešili, je nadebudni, 22-letni mladenič podlegel težkim poškodbam. Poročam to, ker domnevam, da je ponesrečeni bogoslovec mogoče kaj v sorodu mojih prijateljev bratov Mike, John in Andrew Pirnata, in bratrancev Franka in Martina Pirn a ta. * Naš zastaven prijatelj Lojze Škratoar iz Domžal, ki ga muči rev-matiiem v nogah, je šel za 14 dni v Toplice pri Straži, kjer upa, da ga bo topla mineralna voda rešila bolečin. * V prijetni Ribnici, ki rastejo že od nekdaj najlepša dekleta in kjer svojega priprošnjaka pri Bogu. Zatem je govoril predsednik K. S. K. Jedncte Mr. Opeka, v imenu Baragove zveze pa njen predsednik Mr. Anton Grdlna, ki je poudarjal, da so Slovenci v Ameriki potrebni novega Barage, iker sedaj Slovencem v Ameriki manjka dobrih vodnikov. Glede dobrih vodnikov se pa ne morem strinjati z njegovimi nazori ker je v Ameriki nad sto slovenskih duhovnikov, ki se zavedajo svojih dolžnosti in so z oziram na verske akcije vendar bolj kom-petentni, kakor kak še najbolje misleč lajj'ik. * Na skupino Afladineo sem naletel v Zagrebu, ko je Imela banket v gostilni "Maksimir" v Msuksimiru pri Zagrebu. Bil sem povabljen na banket v Gradski podrum, kamor sem prišel ob polen a j stih zvečer, ravno ko so se pričele govorance. Pri tej priMki so imeli Mr. Mladineo, Mir. so možati prebivalci, sestal sem se Marjanovič in dr. Vrbnik jako z gospo Derčar, vdovo po blagopo kojnemu prijatelju Janezu. Bil (je ravno njen god (Karmeljska Mati Božja). Spremljal sem Mr. Frank Sakser j a ml. in njegovo gospo. Ustavili smo se pri stričku Tonetu Lovšinu In potem še pri drugem stričku Francetu Lovšinu. Da smo tolli po-straženi z vsemi dobrinami teti dveh ugodnih hiš, — in te dve hiši jih imata mnogo, — ni treba .posebej omenjati. Mr. & Mrs. Sakser, ki sta dospela v soboto, 4. julija ob poldvanaj-stlh s Gttmplon Express vlakom se stvarne govore; podani so bili različni nasveti, kako bi se pritegnilo izseljen^* na domovino itd. Ta skupina je šla drugi dan v Beograd. Med navzočimi sem imel priliko pozdraviti Mr. * Mrs. Grdina, Mr. & Mrs. Mladineo in sina, Mr. Rud. Tro-•šta In Mr. & Mrs. Jobst, ki se nahajata že 6 let v domovini In ki sta med -Hrvati v Mew Yorku dobro znana. Glede skupine Rev. Plevnik In Zalar meram še omeniti, da je presenetila 3. avgusta vaščaae okoli Treh far. Tudi tu je daroval sv. ma- šo Rev. Plevnik, ki >je mnogo fa-ranov, ki pa so se vrnili v domovino v Chicagu poročil. (Ako so mu sato vsi hvaležni — ne vem>. JDobro belokranjsko ljudstvo je Amerikance naprisrčnejše sprejelo in mnogim je bilo jako žal, da se niso svečane manifestacije udeležili, to pa za to, ker niso bili v pravem času obveščeni. Kmalo nas bodo zapustili Ameri -kanci ter v svoji novi domovini vzbujali spomine in govorili o vtisih, ki so jih dobili v svoji stari domovini, ali bolje rečeno z velikimi žrtvami ustanovljeni Jugoslaviji, kjer so videli, da taista, napreduje in so v kak kotiček svojega srca zaklenili misel in upanje: Znabiti se bom pa le na stara leta vrnil v kraj. kjer sem bil rojen in kjer počivajo moji starši, bratje ali sestre. Domovina jih bo gotovo sprejela v svoja krila z vso milosrčnostjo in jim nudila kolikor mbogoče lep življenjski večer. Jednotičarji so nameravali prirediti poslovilni banket, vendar so storili nekaj drugega. Darovali so raje za pogorelce v Nadlesku pri Starem trgu na Notranjskem 5000 dinarjev in za pogorelce v Špeharjih, župnija Sinji vrh v Beli Krajini 5000 dinarjev, kar je pač lep dokaz njihovega socialnega čuta in njih dobrih src. Glede vseh sprejemov si ne morem kaj, da nebi omenil duše cele akeje — izseljeniškegu komisarja v Ljubljani g. Franc Finka Zanima se za izseljence kakor kak oče, trudi se, da jim je v vseh ozirih na u-slugo, daje jim dobre nasvete, zbira statistični materija! in »oslove rojakov v tujini, pozna zemljepis Zdr. drav bolje kot marsikdo, ki že več let tam stanuje, si prizadeva vsme-riti izseljeništvo na ikraje, kjer upa, da bo za izseljence res dela in jela, z eno besedo, je mož na pravem mestu. Čast mu! Ker mi je znano, da se naši Domžal j-čani zanimajo za vse, kar se v tem lepem trgu godi, moram jim poročati, da smo imeli dne 3. julija lep piknik "Pri apnenici '. Management cele prireditve je prevzel Mr. Riedel, ki se je izkazal v tem oziru kot pravega izvedenca. Iz Ljubljane nas je prišlo štirinajst oseb, med drugimi tudi Mr. Zalar iz Jolista, 111. in Mr. J. Germ iz Pueblo, Colo., ki nram je s svojo harmoniko in petjem delal kratek čas. Na* pikniku so bili .tudi Mr. Joe Podboršek s soprogo, Mr. Rudolf Sršen, Mrs. Kristina Nanut in več drugih. Mr. Zalar je ležal v hladni senci cveteče in lepo duhteče lipe, zbudili smo ga iz njegovih sanj, kadar smo mu donesli čašo mrzlega piva. Ob devetih zjutraj je bil serviran izvrsten gulaž, opoldne na ražnju pečeno jagnje, a za v čerjo pa postrvi iz Bistrice. Spomnili smo se vseh newyorških rojakov in želeli, da bi bih med nami in deležni vseh dobrin, ki smo jih uživali. Upam, da nas ne bo nihče zavidal, pa saj se tudi Newyorčani vkljub krizi veselite, življenj a in na piknikih malo porajajte. Kdo Vam bi vzel to v zlo?! 5. t. m. odpeljala se je preko Trsta gospa Fun i Verbič, rojena Adamič na obisk svojega brata Mr. Ivana Adamiča, auditorja pri -pivovarni Piel Bros. v East New Yorku. Je to pač lep dokaz bratke 4n sestrine ljubezni. Želim ji, da bo srečno potovala in se kmalo vrnila k svoji družini v Ljubljani, na katero je veže iskrena materina ljubezen. Nežno čuteči brat Ivan pa bo gotovo storil vse, da bo njegova sestra imela dobro zabavo,* a njemu samemu bo pa njena navzočnost do-nesla vsaj nekoliko priletnih ur, ker se bo zamogel ž njo pogovarjati o lepih časih mladosti. Gospa Verbič se vozi s parnikom "Viflcania", Cosulich Line. Agent te linije v Ljubljani je g. Jaka Gor-janc, ki je skspert v svojem poslu. Sliši se, da mu bodo vse parobodne družbe z ozirom na to, da je izselje-ndštvo sedaj jako omejeno, poverile skupno svode zastopstvo v Ljubljani. Kaj je na tem resnice, Vam bom poročal, ko kaj izvem. Pozdrav! Joža. Oslabeli živci se ojačtjo Nuga-T*©ne vsebuje zdravilo, ki oOiBtt telo bolesen8kih .glivic ojačuje In oilv-UuJe oslabele Uvce. mi#Ice in *lvU«neke organe. Vam da dober & petit, odpravi ieiodčne nerednastl, pomaga oblatim in mehurnlm pekočlnam ter vas pripravi, da vlivate vselej svojega življenj*. Na-Davite si steklenico Nuga-Tone brez od-Jatanja. Je-na paodaj v lekarnah. Ako ta lekarnar nima. recite naj ga nabavi od trgovca na debelo. Seward, N. T. Kamor pridem, me nadlegujejo s pogledom In vprašanji: — Kaj ste vi tista, koje naslov se je zabliščal samo enkrat v listu Glas Naroda? Pogledam, ker vem, kako je moj naslov ronal. da bi v javnost prišel, pa je, siromak, na cedilu ostal. Slednjič pravim: Jaz sem. Mirs. Terček v Fly Creek me je prva dregnila, kako je z mojim naslovom. Draga mi, z žalostnim srcem povem, da še sedi na cedilu, in ne bo dolgo. Ce ne bo pomoči zanj, se bo pogreenil. Kaj ne, Mrs. T., žene smo k temu nagnjene, da bi malo na višjo stopnjo stopile, a nekateri moški pa tega ne dovolijo. To jim -je prirojeno. A treba bo okoli ovinkov, kakor lisica. Čudno se mi pa zdi zdaj, zakaj ni vedel prvi dan, kaj zaena krivica in pregreha se godi, ko se ženski naslov tiska. Naslov ni bil u-kraden, je bil lastnega soprogu in po dogovoru odposlan. V Ply Creek so imeli 4. julija piknik, kakor je že Mr. Zgaga poročal. Pravi, da so bili sami valčki in pa pclke in sami stari ljudje. To ni res, to odvržem, brez zamere, Mr. Zga- j _ ^ vas ^ vedno boU? poma. ga. Nič ne rečem, res so bili valčki gajte si z mrzlimi obkladkl — Gh, kako sem nesrečna! .Zdi se mi, da me je vzel moj mož samo *a-radi denarja. — Nikar se ne pritožuj, se vsaj lahko tolažiš, da ni tako neumen, kakor izgleda. Gospa novi služkinji: — Mogla bi ras sprejeti, -toda samo, če ste zdrava in neboje^a. — Seveda sem, zadnjo službo sem izgubila samo zato. ker se nisem bala niti gospe, niti gospoda. Znanec jetniškemu pazniku: — Tvaj poklic mora biti pa res težak. — J>a, zelo težak je. Noč in dan med samimi zločinci. Tjko sem se že vsemu privadil, da ne bom prav nič presenečen, če se zbudim nekega jutra z odrezano glavo. in polke, »toda prvovrstni. Izmed — Pred dobrim tednom ste mi pa ljudi, pa tudi ni bil nobeden čez 80, dejali naj ^ p^njam bolečine z let star. Okoli 75, so bili, to pa ni vročimi obkladki, gospod doktor taka starost. Pa še dosti mlajših je _ Da je bilo pred tednom ^ bilo. Nedaleč od dvorane, za Masle-tovo karo, so pa menda tudi sto let stari iz majolke skakali. 26. julija je bil v Little Fulls piknik. To je 50 milj od nas, in smo šli tudi mi tju. Tam je bila večina mladina. Če pride tja star. se pomladi za par let. Godba je bila tudi taka. da star lahko pleše nanjo. Ljudje so tam taki kukor po drugih krajih, samo ukrasti bi bilo tam več, kakor pri nas na farmah. 8. avgusta je bil v Fly Creek drugi piknik. Začel se je v soboto zvečer okolu 9. ure. MI smo 30 milj vstran in smo bili pri prvih tum. Nato se pripeljejo muzikantje. Sili so 4 po številu. Inštrumente postavijo na oder in začno. Prvi je pritiskal, drugi drgnil, -tretji tolkel, četrti pa kakor da bi zelje ribal. O joj, muzika in pol je bila." Če si pa po dvorani pogledal, pa skoro ne bi verjel. 12 parov je plesalo, pa na moje veliko presenečenje opazim, da sa samo 3 pari plesali po taktu. Jaz nisem nobenkrat šla plesa t, nisem imela korajže. Če se vam nismo zamerili, nas boste še poklicali, kadar boste imeli piknik. Mi bomo še prišli, ker nam se dopade pri vas; tam je veselje doma. Bilo je zadnje leto. okoli zadnjega julija, ko so prišli na obisk iz Brooklyn! Mr. in Mrs. Alois Palčič z družino, Mr. in Mrs. Anton Jurše, ki je družino doma pustil. Mi smo jim postregli, kar smo mogli, ne vem pa, če jim je škodovala farmar-ska jed ali pa farmska sapa, ker so tako hitro odšli. Mogoče koga zanima, kako so farmer j i tukaj. Letino imamo prvovrstno, samo oves nam malo glavo beli, ker ne morejo mlatiti. Vsak drugi dan malo dežja, cene so tudi povišali od zadnjega leta. Ne morem vsega popisati, ker moj prvi dopis se je že preveč raztegnil. Pa ga naj bo konec za enkrat. S pozdravom! Anna Marn, Box 63, Seward, N. Y. Beaver, Wis. Prvič v devetnajstih letih sem imela letos priliko, obiskati svoje sorodnike in prijatelje. Res prijetno je videti svojce po tolikem času. Priznati moram da mi je zelo ugajalo. Obiskala sem svojce v Loralnu in Cleveland, Ohio ter v Homer City, Pau Vsem izrekam mojo prisrčno zahvalo. Vse, kar sem doživela med svojci za časa, ko sem bila med njimi mi bo ostalo v neizbrisnem spominu. Toraj še enkrat vsem skupaj moja prisrčna hvala. Olga Camlek. USTNICA UREDNIŠTVA. L. K., Pittslmvfh, Pa. — Kostanjevica in Krško sta mesti. ADV E R TISE in "GLAS NARODA' da od takrat je znanest že močno napredovala. * — Gospa, tale fantek je čudovito podobčn svojemu očetu. — Pazite, ne govorite tako glasno, ker bi vas mogel slišati moj mož. — Prihodnji teden bom ■ prasnovi la tridesetletnico rojstva, — je rekla mlada vdova. — To je pa res čudio naključje, — tudi jaz j a bom praznovala, — je odvrnila prijateljica. — Da, toda jaz jo bom prvič. — Možiček, v tvojem žepu sem našla pismo, pisano z žensko roko. — je zagostslela, ženica. — To je pa res čudno. O tem nimam pojma. — Jaz ga pa imam. Pismo sem pisala jaz in pred dobrim tednom sem Li ga izročila, da bi gu vrgel v nabiralnik. * — Kaj je treba srtoriti, da se balon dvigne visoko? — Treba je vreči iz njega breme. — Kaj pa, če hočemo, da se balon zopet spusti? — Trebi je vzeti breme nazaj. * — Moj prvi mož je bil stokrat pametnejši od tebe. — Mnogo pametnejši menda ni bil, sicer bi te ne vzel. — Pravite, da ste hodili v ljudsko šolo, pa vidim, da niti pisati ne znate, — je rekel sodnik tatu. — No, vidite gospod stražnik, pa me še dolžite, da sem ukradel pisalni stroj. * — Kaj porečeš na to? Moj brat se je kar tebi nič meni nič oženil, a star Je že nad 60 let. — Kaj bi rekel? Večno ne m«« biti na tem svetu srečen nihče. — Moj brat je zek> pameten. Oženil se je z doktorico. — O, moj brat je pa še bolj pameten. On se sploh ni oženil. * — Sama ne vem, kaj početi. Zdravnik pravi, da bi usmrtila svojega moža, če mu dam piti kaj drugega kot vodo. — Pa mu 'daj vode. — Že prav, toda če mu dam vode, me bo usmrtil on. Oče prinese domov radioaparat. Vsa rodbina se sbere, da si ogleda zanimivo novost. Najbolj se pa zanima za njo mali sinček. — Papa, kaj dobim, če zasučem tole kolesce? — Chicago. —Kaj pa, če potisnem tale gumb na drago stran? — Ban Francisco. — Kaj pa dobim, če potisnem tale gumb na nasprotno stran? — Zaušnico. "QC1I lIKOir NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 19, 1931 OBGIS1 BLOTTO DAILl !r i s BERNARD OERVAIS: VRAŽJA NEDELJA — Zaprto, da, da, gospod, zaprto po strogi naredbi gospoda pre-fekta. Obrniti se morate na gospoda Calomela, vogal ulice Mironton. Gospa Jujube: Cuj, dragi moj, ni možnarju in stresa prašek v škode- ( dobro, da čepiš ves čas tu kot v je- Nedelja je. Lekarna gospoda Ju-juba je po prefektovi naredbi zaprta. Za zaprtimi vrati si preganja gospod Jujube v mračnem lokalu uolgčas s tem, da tolče nekaj v lico. Gospa Jujube se poigrava s številkami na klaviaturi avtomatične blagajne. Na cesti pred zaprto lekarno se sušijo koraki strogega redarja, ki mora paziti, da se ne krši prefek-tova naredba o zapiranju lekarn. Vse to je zelo žalostno. Pred lekarno se zasliši glas strogega redarja, ki zadržuje nekoga pred lekarno: Da, tale je danes zaprta. Če kaj potrebujete, se morate obrniti na Calomelovo lekarno na oglu avenue Mac hi nc hose in ulice Mironton. Ta ima danes pravico prodajati. Gospod Jujube neha tolči. odloži mužnar in pravi ženi: Si slišala, siara?.... Zopet naš klijent. ki ga pošilja ta cepec h Calomelu! Goipa Jujube (trpko): Ta je že dvanajsti v pičli uri! Gospod Jujube: Prepovedati mi imeti v nedeljo lekarno odprto, kdo je pa kaj takega že kdaj slišal?.... Itkarna, ki je bila celih dvajset let vedno odprta in v katero si je že marsikdo izhodi! pot! Sarkastično i : Pa si prizadevaj dobiti čim več odjemalcev, a čez dvajset let, ko se že pripravljaš požeti sadove svojega dela in truda, moraš poslušati stražnika, kako ti pošilja ta kader zvestih odjemalcev naravnost h Calometu! Ali ni to strašno? Človek bi kar obupal. In zopet se zasliši glas stražnika, ki dopoveduje nekomu, da je lekarna zaprta in ga pošilja v dežurno. či in poslušaš te pogovore, ki te po nepotrebnem razburjajo. Saj še spati ne boš mogel in porabil boš ves \eronal, kar ga imamo v zalogi ... Pojdi malo na izprehod. Ubogaj me, dobri ti svetujem. Pojdi na izprehod. To ti prežene iz glave težke misli. Gospod Jujube uboga žena in gre na izprehod. Ker je pa to prvič po dvajsetih letih in se je skoraj že odvadil hoditi po ulicah, pride nesrečnež v svoji neprevidnosti pod avtomobil, ki ga vrže na tlak. Požrtvovalni ljudje-ga pobero in odneso domov. Ko pa pridejo do njegove lekarne, nalete na strogega redarja. Redar: Kaj pa je to:.... Ranjenec? No torej, že dobro, gospoda. Ker je tale lekarna danes zaprta, ga odnesite kar h Caiomlu, vogal ulice Mironton.... Gospod Jujube: Oh!.... In od groze se onesvesti. ZANIMIVI m KORISTIH PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau Cornwallisova podajapri Yorktownu. SODNIJSKI OGLASI iz stare domovine. KAKO SO ODKRILI VITAMINE Malokdaj se je kakšen nauk tako naglo razširil kakor nauk o vitaminih. Danes hoče imeti vsake vitamine v svojem loncu in gospodinje strogo pazijo na to, da prineso s trga domov kolikor mogoče mnogo teh dragocenih snovi. Približno pred pol leta je umrl ho-landski zdravnik Kristijan Eykman. ki je vitamine odkril. Na vitamine je pa prišel na prav zanimiv način. Eykman je bil zdravnik v neki bolnišnici v holandski Indiji. Tam je proučeval zlasti hudo bolezen "beri-bsri". Ta bolezen je veljala za neozdravljivo. Eykman je proučeval bolezen zlasti na kokoših. Kokoši je.redil z ostanki iz bolniške kuhinje. Prišel pa je nov ravnatelj. ki je zdravniku prepovedal jemati ostanke za kokoši in Eykman je moral kurjo plčo kupovati sam. Kupoval je seveda najcenej- šo krmo in to je bil surov, neolu-sčen riž. A glej čudo — čim so kokoši dobivale neoluščen riž, so postale popolnoma zdrave! Iz tega pojava je sklepal zdravnik, da mora biti v rizeyih luščinah I neka snov, ki zdravi bolezen, "be-• ri-beri" in ki tudi prepreči, da te bolezni ne dobiš. Takih snovi so odkrili kasneje ; ši? več in so jim dali ime ''vitamin". Približuje se stopetdesetnica kapitulacije angleške vojske pri Yorktownu in ob tej priliki je bilo precej razpravljanja v časopish, dali bi bilo primerno proslaviti ta zgodovinski dogodek z vprizoritvi-jo pomembnega prizora, ko je je anglešk vojskovodja Lord Cornwal-lis podal Washingtonu skupaj s svojo vojsko 8077 angleških in hesi-janskih častnikov in vojakov. % Nekateri so se bali da vprizoritev zgodovinskega dogodka bi utegnila radeti rahločutnost Angležev, ali zdi se, da Angležem niti na kraj p?meti ni prišlo, da bi se radi tega čutili razžaljene, in, kakor se sedaj zdi. se bo vršila gledališla predi.a-va na prostem te zgodovinske podaje. Ako primerjamo obsedanje York-towna z modernimi vojaškimi ope- i jo to vest angleškemu poveljniku, racijami, zdi se nam, kot da je šlo kar se je tudi zgodilo. Med tem je za precej malenkostno stvar, pa j bilo ukazano poveljniku francoske-vendarle ma'.o bitk v zgodovini je i ga hrodovja grofu De Grasse, naj imelo toliko vpliva na usodo naro- 1 £e poda v Chesapeake zaliv in da. Washington je urno marširal proti Yorktownu. Angleško brodovje, ko j je prišlo v isti zaliv, našlo je tam T 42 31 2 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM ČERNIVEC JANEZ, rojen 8. maja 1885 v Vesci, pristojen v Vodice, naposled krojač v Vesci št. 16. poročen 19.7.1908 z Marijano Špenko, je odšel leta 1910 v Ameriko, od tam je iz Valiera pod imenom Smith zadnjič pisal leta 1919, cd tega časa francosko brodovje, ki je storilo konec neoporečeni angleški nadmoči na morju. Začetkom 1. 1781 je Lord Cornwallis sklenil zavzeti Virginijo in tako razdvojiti ameriške obrambe-ne linije. Meseca maja je Cornwallis marširal v Virginijo ter upal p.esene'.iti in ujeti malo amer. voj-1 ni več glasu o njem. domneva se. £ko 1500 mož pod po vel jništ vom' da je umrl nasilne smrti. Lafayetra. Ali Lafayete je na zvit1 Ker Je potemtakem smatrati, da način ušel. Comwallis je zavzel' bo nastopila zakonita domneva p^icije pri Yorktownu. Dobil je SKirti * " 24- št- 1 d- vest, da angleško brodovje prihaja njemu na pomoč. Med tem pa je Washington izvedel,, da se približuje francosko brodovje. Dal je naznaniti, da ta-koj po prihodu francoskega bro-dovja Amerikanci imajo napasti Angleže v New Yorku. Pri tem si je predstavljal, da vohuni prinese- T 54(31 2 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM SPEH MATEVŽ, rojen 30. VH. 1874 v Šmarati št. 4, občina Stari trg. tja pristojen in nazadnje tamkaj stanujoč, je odšel pred 25 leti v Ameriko in že 20 let ni nobenega glasu o njem. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu r 24 št. 1 o. d. z. se uvede na prošnjo žene Žpeh Marije, posestnice iz Šmarate št. 4 postopanje za proglasitev mrtvim, ter se izda poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču. ŠPEH MATEVŽ se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako bo nastopila zakonita domneva vtst o sebi. smrti v smislu r 24. št. 1 o. d. z., sej Po 1.8.1932 bo sodišče ria vnovi-uvede na prošnjo njegove žene Ma- I čno prošnjo odločilo o proglasitvi ri iane postopanje za proglasitev | mrtvim. Deželno sodišče v Ljubljani, oddel. III., dne 10. julija 1931. Avsec. 1. r. i mrtvim in za razvezo zakona ter se izda poziv, da se o pogrešancu po 1 Knjigarna "Glas Naroda" New York, N. Y. 216 West 18th Street RAZNE povran in &OMANI: Ana K areola* Clout* J) zuiiiuiivl roman (2 svečka). .$&•&£ Amerika. ftcveed de^ra. iiai Bodi teal. Blage doto, veseloigra Helena (Kmetova) .......«... (II. ww.i ....... llreteeke In Sadra, resano .................... brofilrano .................. I tlet g. Branika............... Ishranl spisi dr. H. Daleoea ... Is tajnosti »rtrude............. Iz nnilurnffi sveta, trdo ves. Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka _________________________________1A0 Podaja Carnwallisa in njegove vojske se je zgodilo 19. oktobra 1781, v šestem letu revolucionarne vo^ne. Tekom vse vojne se je angleška strategija oslanjala na posest nadmoči na morju. Blokirali so vso ameriško obal in so izvrševali ponovne napade na temeljne pozicije kolonijalne vojske. V svrho cbrambe so Amerikanci vživali pred * nest, da so se lahko gibali v notranjosti in se ne vpuščal v bitke, v ko je bila situacija njim neugodna. Angleži so imeli neomajeno posest vsake vojne koristi, ki jo je nadvlada na morju mogla nuditi. Ameriška vojska je strašno trpela v zimi 1. 1776, ko je prezimovala pri Valley Forge. Washington je tedaj pisal: "Videti ludi brez oblek, da bi pokrivali svojo nagoto, brez odej. Uprava **G. N."* rez čevliev *** skoraj ravno tako J pogeztoma brez hrane, ko so mar-j širali v takem stanju po snegu in ledu in ob Božiču zavzeli svoje zimsko taborišče le dan marširanja daleč od sovražnika, brez hiš ali koč, dokler niso bile zgrajene in pienašati vse to brez mrmranja, bilo je to tak dokaz potrpežljivosti in ubogljivosti, kot — po mojem mnenju — svet še ni videl." POZIV ! ■ . Vsi naročniki katerim : je, oziroma bo v kratkem! pošla naročnina za list, so i naprošeni, da jo po mo-' žnosti čimprej obnove. — broširano Agitato r (Kersnik) bra*. ............M Andrej Hsfer......................................M B^o^iki t(dMcTAilm «15 £f IkJ ikl b^Mf •••••••••••••••• «U BICCfACfl > s__»i Bele noti, mali junak ...................._ Balkansko-Turika vajeka ...... M j l™Jf ................................................™ Balkanska vojska, s slikami .... M ' V."" ".""*"!**...........„ Boj In ■■■tain ...... .trJmnk* Mctka aveskov. .75 Mrtvi Gosta« .................. M .4f Mali* 'Kiatei ....................7% M Mesija ......................... M (Malenkosti (Ivan Albrecbt) .... .25 .M Mladim srcem. Zbirka povesti sa M I slovenska mladino ............M 1.29 .Histerija, roman ................ MI Možje ................................................L25 I Na različnih potih ............ M jUjNoUrJi nos, humoreska ..Jfl Narod, ki isaslta .............. .4f Naia vas. II. dol. 9 povesti .... M Nova Erotika, trdo ves. ........ .H Naša leta, trda vez .........................70 broš................................50 močnejše francosko brodovje. Sledila je morska bitka. Angleško brodovje se je umaknilo in se podalo v New York v svrho potrebnih poprav. De Grasse je ostal gospodar zaliva, med tem ko je Washington s pomočjo Lafayettove vojske začel obleganje Yorktowna. Bilo je kakih 8900 mci v ameriških vrstah. Francozov je bilo 7700, tako da je Washington razpolagal s 16,600 možmi. Cornwallis je imel na razpolago kakih deset tisoč mož. Zavezanci so obkolili Yorktown v pclukrogu. Tekom treh tednov je Washington takorekoč davil angleško vojsko. Cornwallis se je obupno branil. Upal je, da pride angleško brodovje, ki naj odžene francoske ladije na strani morja. Ah, ko ni bilo več streliva in njegove utrdbe so bile razdejane, se je podal z vso vojsko dne 19. oktobra 1781. Angleško brodovje je zares pri-lo na lice mesta s 35 ladijami, ali pet dni prekasno in povrnilo se je takoj v New York. Cornwallisova podaja je pomenjala dejanski konec vojne za neodvisnosti. In potem se je dvoje pripetilo, kar je popolnoma spremenilo srečo kolonijalne vojske: Prišel je ba- i ron von Steuben iz Nemčije, ki je reorganiziral ameriško vojsko, in Franklin je prinesel zavezniško pogodbo s Francijo. Prva okolščina je spremenila krdelo oboroženih kolonij al cev v resnično vojsko in druga okolščina je prinesla na lice mesta ŽRTVE VIHARJA V ŠVICI ŽENEVA, Švica, 18. avgusta. — Strašni viharji, ki so divjali zadnja dva dni. so zahtevali smrt najmanj štirinajstih oseb. Sedem oseb je utonilo, ko se je pojavil na Ženevskem jezeru silen vihar. Na Indijskih otokih ............ Ji Nail ljudje .................... .4« Nekaj b ruske zgodovin ...... M Trpljenje in bojnih pohodov blvko- Boličnl darovi .............. Botja pot na lftle^KB ........ Božja pot na Šmarni gori Slvljsnja Cesar Joist EL CVet! na CekeUca Črtice Is iivUenJa m toooooaooo »oooOooooooooonao« I)ol{i roki Do Ohrida In HM Doli s srsijsm ... Don Kliot la La Mm Dve sliki. — Njiva, (Mtfto) ....... Jo pravdi ».....i >•••••• Frs Dlavolo . (3 (MCs »t« Had« Mara« (Tolstoj) lepo vesanlb.......... C. svesek: Dr. Zsfcrr — broširano ........... J nan Mi serija (PoresU ls ipnaskega iivljonjs ..................... A iko sem se Jas likal (AleAovoc) L srssek ......... A Kake sem se ( Aleftorec) Jas likal II. sv. (Aloiovoc) ILL Korejska 1 nov v rata, pov« Koreji .. ls misijo- t • • « tj a o Kmečki pun t <Šenoa) Bohinja pri kralji«! go Kaj so Jo »••••••at M C. sv. BUka LetitBca la ajogsv« kritike la > ill s fc«............ Trdo rosano..........] LjnkljanAa stika. Bllnl lastnik. Trgovec, Kcpčljskl stralnlk. U-^nlk. JesiCni doktor. Gostilni-ki Klepetulje. Natakaroa. Duhovnik, Itd. Uf na teas (roman) .......... Lncifer .................—-------------------J Materina irierv MoJo itvljeajs ... Na krvavita strahoto s gs slovenskega polka ..... Ob M letnici Dr. Janeza L Kre Onkraj pragozda ............. Odkritje Amerike, trdo vesano mehko vosana .... Praprečanove zgodbe _______ Pasti la natal .............. Pater Kajetan ............... Pingvinski otok .............. Pravica .Hsdfva ............ Pabirkl Is Bcfta (Albrecbt) Pariikl zlatar ................ Pifcsjsf. povest ......M..:. Potlgalee ................... Porasti, pesmi v pi trdo vesano Po strani klobuk Hat svoo Pri strica ■ m POTJI ••••stessesssessssso Patria. povest ls irska Jnnalko do-dobe ....... Po gorah M Pol litra ripai Pravljico H. ••••••••••••••••••• »•••••••••• • • • • • 4 araI- Use Maje. trta trda vos ,,,,, Ptrhl •aa.ftali KmUmm aojifv praMjam WGLAS NARODA" HIW.ll.il, Hew York NAZNANILO: in ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo sorodnikom,, prijateljem in znancem, da nam je neizprosha smrt ugrabila nadvse ljubljeno soprogo in mater Josephine Petrich roj. Yaks Rojena je bila dne 29- februarja 1897 v vasi Hrvaški brod. Dolenjsko. Umrla Je 29. julija 1931 v Greensburg, Pa. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo obiskali, ji stregli in jo tolažili v nje kratki in mučni bolezni ter ostali v tolažbo družini, dokler jo nismo dne 1. avgusta položili k večnemu počitku na katoliškem pokopališču v Greensburg, Pa. Posebna hvala Mrs. Lakota, Bregar, Cerk, Hervatin, Sutter in Yakš za postrežbo žalujoči družini. Dalje hvala družinam: Cerk, Hervatin, Makovec, G latch, Polakosky ter bratoma John, Louis in Frank Yaks za krasne vence. Hvala tudi bratu Frank Petrič. Prisrčna hvala društvu št. 125 S. S. P. Z. v Greensburg, Pa, za krasni venec. Pokojna je bila zvesta članica omenjenega društva tekom 15 let Najlepša hvala Mrs. Lakota, Bregar, Dremel in Sever ter ostalim ženam iz okolice in sosednje naselbine Carbon za skupne vence. Hvala bratu Frank Petrič iz Clevelanda za vsestransko postrežbo in tolažbo. Prisrčna hvala Mr. Spirko, Skodak, Hromele, Vrable ml., J. Zubalik, S. Forkey in Mrs. Bruzda za proste avtomobile. — Hvala družinam Bregar, Sheffler, Cerk, Palčič, Kebe, Fink, Smith, Dremel, Hrvatin, Juroevič, Narod in Glatch. Končno hvala tudi neimenovanim ali pomotoma izpuščenim za vsestransko naklonjenost in razne usluge ob času naše nesreče. Tebi nad vse ljubljena mi soproga pa bodi lahka zemlja svobodna. Le oči te naše več ne vidijo Klicev mama čuti ni V srcih pa si nam ostala Soproga ljubljena in mati Ti. Žalujoči ostali: ANTON PETRICH, soprog JOE in TONY PETRICH, sinova JOHN, LOUIS in FRANK YAKfi, bratje V domovni pa JOSBFA YAKS, mati R. D. 7, Boat 51, Greensburg, Pa. roča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku in branilcu zakonske vezi g. Benkoviču Ivanu, vodji zemljiške knjige v pok. v Ljubljani. ČERNIVEC JANEZ se poziva, da se zglasi pri pod pisarn m sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Pc 1. julija 1932 bo sodeče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Deželno .sodišče v Ljubljani, oddel. III., 12. ju.iija 1931. Avsec. 1. r. • Pečat > (Peč£t» T 46 31 2 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM KAVČIČ IVAN. rojen 29. decembra 1898 v Zagrebu, pristojen V Železnike, samski je odšel leta 1913 v Ameriko, od koder je zadnjič pisal dne 17.12.1920 pismo iz Oregon City. Oa tega časa ni glasu več o njem Pit je v neki tovarni za železo in je baje ponesrečil. Ker je potem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu r 24 št. 1 o. d. z., se uvede na prošnjo brata Kavčiča Zvonimirja < Pečat > postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sedišču. KAVČIČ IVAN T 60 30 3 I LVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM PROGAR JANEZ, rojen 11.11.1874 i v Koti. občina St. Feter pri Novem mestu, tja pristojen, nazadnje stanujoč v Ljubljani, je odšel leta 1905 v Ameriko :n od tega časa ni o njem nobenega giasu več. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu ' 24 št. 1 o d. z., se uvede na proinjo žene Progar Ane, poztrežnica v Ljubljani, sv. Petra nasip št. 41. postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešanem peroča sodišču. PROGAR JANEZ ae poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače, da kako vest o sebi. Po 1. avgustu 1932 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Deželno sodišče v Ljubljani, oddel. III., dne 11. julija 1931. Avsec, 1. r. PATENTI. Prodajte svoj patent ali iznajdbo se poziva, da se zglasi pri podpisa- s tem, da razstavite svoj model na nem sodiiču ali drugače da kako drugi in večji Mednarodni Patentni vest o sebi. Razstavi, Chicago. Na tisoče izde- Po 1. juliju 1932 bo sodišče na lovaicev in kupovalcev patentov si vnovično prošnjo odločilo o progla- bo ogledalo nove priprave In paten-sitvi mrtvim. [ te ^ prodajo. zelo nizke cene. Če Deželno sodišče v LjubijanL oddel. r modeIai boStu rizba opis III., dne 12. junija 1931. Avsec. 1. r. (Pečat) T 44 31 2 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM BENEDIČIČ IGNACIJ, rojen 30. VII. 1881 v Železnikih, tja pristojen, delavec, nazadnje stanujoč v Trnovem št. 6, je odšel leta 1907 v Ameriko, zadnjič pisal 29.11.1913 odnosno leta 1914 ob izbruhu svetovne vojne, da se bode vrnil in se je ladja, na katero se je ukrcal baje potopila in od tedaj ni več gla-^u o njem. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu li 24 št. 1 o. d. z., se uvede na prošnjo žene Benedičič Ivane, zasebnice v Rožni dolini IV 3 postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv: da se o pogrešanem poroča sodišču. Pogrešani Benedičič Ignacij se poziva da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače, da kako vest o sebi. • Po 1. avgustu 1932 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Deželno sodišče v Ljubljani, oddel. III., dne 7. julija 1931. Avsec, L r. j (Pečat) zadostovala. Pišite po brezplačno knjižico. — B. Hamilton Edison, Managing Direct«*;, International Patent Expr&ition, Merchandise Mart, Chicago. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZN1ZANA Angleško-slovensko Berilc (INQUSB SLOVENK ■tana wat Amttta «a |ri KNJIGARNI GLAS NARODA Alt Weal u street Nov Sack OH IMEMMflBSMi ti1 i lllilll—' ■I'llMIIIIII Mali Oglasi imajo velik uspeh Kil IIIOBI^ NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 19, 1931 LARGEST ILOTXIfl DAILY fet O. 28 (Nadaljevanje.) — Ker nisem smel. Herbert, — je rekel ter pripovedoval bratu in aeatri, kako *e je vse završalo — Jaz sem šel S svojo sestro v hišo za vdove, — je zaključil Harold. petem ko sem sklenil mir s svojo mačeho. Grofica je bila zelo srečna in polna hvaležnosti in moja sestra je občutila prvikrat, kaj pomenja Imeti mater. Knez in njegova sestra sta mu prijazno stisnila roko in nato je rekel Harcid smeje: — Sedaj je vse v redu. in nii več naju ne maram motiti. — Ti ne motiš nikogar. Harcid je* pogledal princesinjo s povsem drugačnim pogledom kot ponavadi. Ona se mu je nasmehnila. — Da. grof Ncrdegg, ostanite še. On se je priklonil ter globoko vzdihnil. — Hvala lepa za dovoljenje, visokost. Hitro moram domov ter se nato peljati na kolodvor. Dobim danes zvečer obisk. Čeptuv bi rad ostal, se moram pedvizati. Poslovil se je hitro. Ko mu je princesinja Rovena podala roko, je čutil gorak pritisk. Ta ga je napolnil kot c^svežujoč vrelec. Stresel se je ter ji pogledal v C ČL Svetile so se kot mnogobetujoče zvezde. Pritisnil je roko trdno na :voji ustnici ter gleboki vzdihnil. Nato pa je odhitel kot na begu pred samim s:boj. Knez Herbert se je odpeljal prihodnjega jutra v Nordegg. Našel pa je doma le grofico Melanijo. Sporo ila mu je. da je grof Harcid na polju in da je šla Juta s stot- rikom Krasnikom na izprehod. Žalibog pa je pezabila omeniti, da je bil Hans von Krasnik zaro-cenec njene hčerke Marije. Domnevala je, da je ta znano knezu. Niti slutila ni, da se je vzbudilo v srcu kneza lahko čustvo ljubo- ' lomnosti. Grofica se je iskreno zahvalila knezu za veliko pozornost. On se je nasmejal. — Zata se ni treba nič zahvaljevati, milostljiva grofica. Jaz nisem bil nič drugega kot orodje previdn esti. Zelo me veseli, da ste se sprijaznili s svojimi ctroci — Tudi jaz sem zelo srečna! Kramljala sta še nekaj časa. in grofica je zapazila, kako je knez neprestano gledal na vrata. B.i je očividno zmeden in mučila ga je nepojasnjena, ljubosumnost. Povsem mirnegu srca je prišel v Nordegg, v upanju, da bo govoril z Juto. Mesto tega pa je bila v gozdu ter se izprehajala z nepoznanim mladim možem. Ljubosumnost je nanovo izbruhnila v njem. Sedij, ko so bili vsi dvomi v njegovem srcu, je moral priti ta tuji človek. Hrepenel je po Juti, a je ni našel. Kcneino se je dvignil, da se poslovi. — Meja otr-ka bosta zelo obžalovala, da ne moreta sama govoriti z vami. Kurold bo prav gotovo takoj prišel domov, a moja hčerka vas bo gotovo srečala v gezdu, ko se boste vračali, i- je rekla grofica. Slednjemu so se svetile oči. — Upam, da bom imel srečo. Šel bom skoei park ter sedel v voz sele pri koncu. Knez je odkorakal proti parku. Grofica je zrla za njim skozi okno. Smehljaj je ležal na njenem obrazu. — Če se ne motim, se predejo med Haroldom in Juto ter knežjim parom m^čne vezi, — si je mislila grofica. Niti slutila ni, da je sreča njene hčerke ravno sedaj močno ogrožena. Knez Herbert je nemirno korakal skozi park. Njegove oči so zrle naokrog. Juta se sedela s Hansom na klopi. Govorila sta o Mariji. Hans je opiral desnico ob koleno ter z levico podpiral glavo. Mrko je gledal. — Ti lahko čutiš, kako me je zadela izguba Marije. Vse vre v meti, — je rekel otožno. Juta ga je sočutno poslušala. Ni zapazila, da se je grmovje razdelilo: in da se je knez Herbert približal. In tudi knez jo je zapazil šele tedaj na klopi, ko je hotel iti mimo grmovja. Ko jo je videl, je cbstal ter pogkdal z nemirnimi očmi proti njima. Videl je, da je JuL-a položila obe roke poleg njega ter mu ljubez-njivo božala lase iz čela. Nato pa je slišal razločno, ko je rekla: — Ne bodi žalosten, moj dragi Hans! Jaz čutim s teboj. Ali te ne morem nekoliko potolažiti, ker te imum iz srca rada? Ti pripadaš me-nl. Harold je tvoj ljubi brat in moja mati ti je draga sorodnica Ne oodi žalosten, to mi povzroča velike bolečine. Saj veš, da ne morem trpeti nikogar drugega. Tedaj se je vzravnal mladi mož, prijel Juto za obe roki ter pntis-ril poljub na njene oči. — Draga Juta. ti imaš prav, nehvaležen sem bil usodi. Hvala lepa za tvoje besede. Nič več se ne bom žalostil. Knezu Herbertu je bilo pri duši, kot da bo nekdo iztrgal srce iz njegovih prsi. Tako poln sladega upa nja je prišel v Nordegg. •Domišljal si je. da čita v njenih očeh. da vrača njegove čute. Sedaj pa je bil naenkrat potegnjen iz nebes. Domneval je, da ima zaročni ali vsaj zaljubljen par pred seboj. Sestrsko skrb Jute je sma/tral za ljubezen. Ta stotnik von Krasnik je imel torej starejše pravice do kontese. Najbrž že z jugozapada. Grofica mu je rekal, da je bil stotnik Krasnik častnik varstvene čete. Prišel je le v Nordegg. da sledi tajni zaroki še oficijelna. Sele sedaj je čutil, da neskončno ljubi Juto. Srce se mu je skrčilo, ko je moral spoznati, da je zanj nedosegljiva, ker pripada drugemu. Nekaj časa je stal kot omamljen ter zrl na domnevani zaročni par Nato se je obrnil da odide. Neo pažen. kot je prišel, se je odstranil. Njegove sanje o hreči in ljubez nI so bile razdejane, ravno sedaj, ko »o padle po njegovem mnenju zad nje sence. Z veliko žalostjo je odšel. Po stranski poti se je odpravil proti vezu, ki je čakal nanj ob vhodu ▼ park. Vrgel se Je vanj ter se odpeljal domov. Prftncesnjs mu Je prišla nasproti, ko Je stopil v dvorano. Prestrašila se Je njegovega bledega in potrtega lica. — Herbert, kaj se je zgodilo? — je vprašala ter ga potegnila v — Tvoj brat je velik norec, Rovena. On razmišlja dolgo časa o tem, če je kak kamen pristen ali ponarejen, dokler ne pripada drugemu! Prestrašena ga je pogledala. — Herbert. — o kom pa govoriš? Ali te prav razumem, — ali miiliš konteso Juto. Pokimal je. — Rovena, ona ljubi druiega ter je zaročena s stotnikom Kres-n:kom že z jugozapada! Princesinja je neverno zmajala z glavo. — To ne more biti, nikdar ni govorila o tem. Ona tudi ne nosi zaročnega prstana. (Dalje prihodnjič.) SVOJEGA UMORILA, TUJEGA UPLENILA V Londonu je bila obtožena neka služkinja zločina ki ima nenavadna ozadje. Neki tvorničar likerjev je imel v hiši dekle, ki jo je hotel zapeljati. Služkinja se je branila in se mu ni vdala. Slednjič pa je je pregovoril, da je šla z njim na ples. kjtr jo je upijanil s šampanjcem. To je podprlo njegove račune. Dekle je zanosilo in rodilo otroka. Tvorničar je i?prva tajil očetovstvo, ko pa ni imel več argumentov, je ednehal in priznal greh ter plačeval alimejite. Kmalu potem je odptoval v Ame-liko. Tam se je oženil in se čez leto dni vrnil v London, kjer se je zakon razbil. Zdaj je začel zopet zalezovati svojo nekdanjo služkinjo. Pretental jo je. da je zopet postala mati. Ko so se pokazale posledice, pa jo je zapustil in ker so jo tudi strši zavrgli, je prosila neko babi- ; co, naj jo vzame k sebi. Ta je odklonila. Šla je torej na ulico, ta-, vala po njih. povila otroka v temi . in vlagi, ga umorila in zavrgla. Zdaj se je tvorničar ustrašil. Prigovarjal ji je, naj bi o~načila koga drugega za očeta. Navedel ji je celo moža, ki je nedavno umrl. Dekle je ubogalo. Odpeljala se je v ( Birmingham in našlo novo službo Toda policija je iskala in izsledila ' krivce. Prestrašena morilka se je zbala za svojo prihodnost. Vsa obupana je stopila v neko trgovsko hišo, kjer so čakali mater vozički z deco, uplenila iz enega tuje dete in se pripeljala z njim v London, da bi ga pokazala oblasti. V Lon-denu pa je prišla resnica na dan. Ziočinko so sodili zaradi umora in rc.pa. — S človeškega in biološkega vidika še nisem imel opraviti s tako tragičnim slučajem kakor je ta, — je dejal pri obravnavi državni pravdnik in pripomnil: — Noben proces ni napravil name takšnega vilsa." Nesrečnico so obsodili na 22 nitsecev ječe. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. X. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. . Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez Izjeme te stare In stanovitne domače banke. Kretan je Parnikov — Shipping News — STRASNA SMRT DVEH NUN Iz Bukarešte poročajo o strašni usodi, ki je zadela dve iz Rusije v Rumunijo pobegli nuni. Na podlagi sporazuma med Rusijo in Rumunijo so rumunske oblasti izročile begunski ruski obmejni straži, dr. ju vrne v domovino. Rusi so naložili nuni na čoln. ki ju je imel prepeljati preko Dnjepra. Sredi reke pa so ruski vojaki otvorili ogenj in pogodili nuni s prvim trelom do srrrti. Rumuni so morali prirori mirno gledati in niso smeli storiti nič v njuno korist. 'Tipek smehljaj Je obkrožil nje gova usta. Ta GLOBUS ! kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-i pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se i mladini.tem globusom vam'je pri rokah svet ! vzgoje in zabave. I KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, GA DOBE ZA — 75 "GLAS NARODA 216 Vest 18 Street New York, N. Y. GANDHIJA VABIJO V ANGLIJO Uspeh pogodbe, sklenjene v Delhi, je odvisen od njegove navzočnosti. Prizadevanja angleške vlade. BOMBAY, Indija, 17. avgusta. — Danes so vprizorili ponovne posku- j se, da bi pregovorili voditelja indij- ; tikih nacionalistov, Mahratmo Gand- | hi j a, da bi prišel v London ter se udeležil angleško-indijske konference. Nepristranski posredvalci upajo, da bodo njihova prizadevanja u-! spesni. Gandhi je namignil, da bi1 morda izpremenil svoje stališče, če bi se ustanovila posebna nepristran- | ska oblast, kateri bi predložili Indijci svoje pritožbe glede kršenja dogovora, sklenjenega v Delhi. Wedgwood Benn, državni tajnik za Indijo, bo predlagal indijskemu podkralju, naj sprejme Gandhi je ve pogoje. Od navzočnosti Gandhija je odvisen uspeh dogovora, sklenjenega v Delhi. Tudi angleška delavska vlada stremi za tem, da bi bil navzoč ter bo storila vse, samo da ga privabi v London. 20. avgusta: Dresden, Bremen 21. avgusta: £a.turnia, Trst Bremen. Cherbourg, Bremen Majestic. Cherbourg Belgeriland. Cherbourg. Antwerpen N't-w Amsterdam. Boulogne lur Mer. Rotterdam 22. avgusta: Prance. Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 24. avgusta: Reliance. Cherbourg. Hamburg 25. avgusta: Euri.pu, Cherbourg, Bremen 26. avgusta: lie tie France. Havre New York, Cherbourg, Hamburg lleretiguria. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg 27. avgusta: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 28. avgusta: Olympic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rut-terdam 31. avgusta: Republic, Cherbourg, Hamburg 2. septembra: Paris, Havre Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg Mauritania. Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg 3. septembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen 4. septembra: Romu, Na pol f, Genova Homeric, Cherbourg 5. septembra: St. Louis. Cherliourg, Hamburag Lapland. Cherbourg, Antwer]>en Li-viathan, Chert>ourg VoVndani, Boulogne Sur Mt, terdam 14. septembra: Sierra Cordoba, Bremen 15. septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 16. septembra: Deutschland. Cherbourg, Hamburg Berengaria. Cherbourg President Harding. Cherbourg, Hamburg 17. septembra: Dresden. Cherbourg, Bremen IS. septembra: Olympic. Cherbourg Belgenland, Cherbourg, Antwerpen Augustus, N'apoli, Genova. 19. septembra: Paris. Havre Milwaukee. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 21. septembra: HoUuji« t, Chert ourg. Hamburg 22. septembra: Bremen. Cherbourg, Bremen 23. septembra: New York, Cherbourg, Hamburg Mauretania. Cherbourg George Washington, Cherbourg. Ham-burg 24. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 25. septembra: Saturnia. Trst Humeri), Cherbourg Hotter Jam, Boulogne Sur Mer, Rot- I terdam i 26. septembra: Kran