mariborski Cena 1 Din VECERNIK MraOniltvo In uprava: Maribor, Ooapoaka ul. 11 f Talafon uradnlitva 2440, uprava 2441 lahaja razan nedalja In praznikov vsak dan ab 18. url / Valja maaaCno prajaman » upravi aB po poiB 10 Din, dostavljan na dom 12 Din / Oglasi pa eanlku / Oglaaa aprajema tudi oglaanl oddelak Jutro" v Ljubljani r Pottnl čekovni račun K 11.400 99 JUTRA’ 99 Pred sestavo Stojadinovicive vlade Zadnje konzultacije na dvoru — Vrnitev dr. Mačka v Zagreb - Dosedanji finančni minister dr. Stojadinovič mandatar krone Davčna praksa I'e dni so razpravljali pred mariborskim sodiščem primer, ko se je neki starček iz Slovenskih goric v svoji razburjenosti spozabil nad oblastvenim organom, ki mu je prišel rubit, in je menda celo rabil proti njemu nasilje. Sodniki so bili uvidevni. Razumejo položaj, zlasti Našega malega kmeta in kočarja, položaj, v katerem pač ni čudno, če se člo-'eka loti razburjenost. Obsoditi so ga morali, a obsodili so ga pogojno na pet let. I Ta primer seveda ni edini. Obravnavajo jih nešteto naša sodišča. A navedeni nam je dal povoda, da se nekoliko dotaknemo še vedno perečega problema naše fiskalne prakse, ki se na žalost tudi Pod novim g. finančnim ministrom v svo-lem bistvu ni bogvekako spremenila. Vemo pač, da je g. Mnančni minister pri Pridobnini in zentljarini dal nekaj olajšav, Vemo tudi, da je interno dal navodila za Milejše in uvidevnejše postopanje v davčni praksi. Vemo pa tudi, da se do-sedaj razen pri zentljarini — a tudi tu v Posledicah besedila zadevne uredbe sa-Pio za neke dele države! — ni glede °bsega davčnih predpisov še prav nič izpremenilo in se tekom tekočega leta fudi bogvekaj ne bo. To pa zaradi tega, ker bo do 1. aprila 1. 1936. slonelo naše .državno gospodarstvo na takozvanih dvanajstinah, torej na principih starega Proračuna, davčnih zakonov, dosedanje davčne prakse. Polslužbeno je pač že najavljena sprememba onih proslulth določb za predpisovanje pridobnine, ki lih je v lanski proračunski razpravi protural« bivši g. finančni minister. Ako že torej ni pričakovati sprememb v osnovah sedanjega davčnega sistema, le pa gotovo nujno, da se izvrše bistvene spremembe v fiskalni praksi. Tu je predvsem vprašanje neštetih, v milijarde sesajočih fiskalnih kazni, zlasti taksnih, ki groze uničiti na stotine eksistenc. Sicer Sc vodi — menda iz Beograda — neka akcija za abolicijo vseh fiskalnih, zlasti taksnih krivic. Ta akcija se sicer vodi Uavidezno pod imenom »malih« davkoplačevalcev, v ozadju pa stoji skupina velekapitalistov, ki bi se tudi radi na cenen način izmuznili. Razlika med temi in onimi »malimi« pa je samo ta, da gre Pri prvih za ogromne kazni, ki so jim bde naložene, ker niso hoteli izvršiti svojih obveznosti, po z,akonu predpisanih. Oni »mali« pa so jih hoteli izpolniti, a Uh niso — mogli. Naj bo že kakorkoli, nujna potreba je, da se to vprašanje v interesu tisočev hialih in revnih čim preje reši. onim velikim pa se naj temeljito pregledajo obisti. Saj je naravnost neverjetno, s kakšno mnogokrat — skoro bi rekli — sadistično naslado so nekateri organi fiskusa v tem po"’ 'u postopali. Revež, katerega celo premoženje je vredno •norda nekaj tisoč dinarjev, .ie imel od svojih brajd nekaj litrov vina. Da si je mogel enkrat kupiti soli. .ie prodal en liter. Kazen: dvakrat po 950 Din, torej 19)0 Din, kolikor prilično ie vredno vse njegovo »posestvo« z bajto vred. lo ni morda kak posamezen primer. Imel sem od jan. 19.33 pa do jan. 1935 posla z najmanj 50 takimi in podobnimi primeri samo Iz enega sreza. Vedlo bi predaleč, ako bi tu navajal še razne druge nerodnosti fiskalne prakse: da se živinče, Vredno med brati svojih 800 Din, proda 2a davčni zaostanek za 200 Din; da se 'r-arubljeno živinče žene 30 do 40 km daleč na sedež sreza in se tam proda mesariti za slepo ceno: da se mnogokrat iz-Vrše prodaje zarubljenih stvari za ceno, BEOGRAD, 24. junija. Tekom včerajšnjega dne so se na dvoru na De-dinju nadaljevale konsultacije in sta bila sprejeta v avdijenco v zadevi razpleta vladne krize dopoldne dr. Anton Korošec in Jovan Jovanovič, popoldne pa dr. Mehmed Spaho in Sveti-slav Hodžera. Dr. Vladko Maček je ob 9.20 v spremstvu svojih sodelavcev in prijateljev odpotoval iz Beograda in se vrnil v Zagreb. Splošno sc je pričakovalo, da bo poverjen mandat za sestavo nove vlade že tekom včerajšnjega dneva in se je to tudi res zgodilo. Ob 21. uri sinoči je bi! po- klican v avdijenco znova dosedanji finančni minister dr. Milan Stojadino-vič, kateremu je bila poverjena naloga sestaviti novo vlado. Mandatar se je takoj lotil dela za izvršitev svoje naloge in je pričakovati, da bo lista novega kabineta sestavljena še tekom današnjega dne. BEOGRAD, 24. junija. Mandatar krone za sestavo nove vlade dr. Milan Stojadinovič je bil rojen leta 1888. v Cačku. Gimnazijo in pravo je študiral v Beogradu, nato pa je študiral gospo-darsko-finančne vede na nemških, francoskih in angleških univerzah. Le- Lord Eden pri Mussoliniju OBNOVA PAKTA ŠTIRIH, ITALIJANSKI PROTEKTORAT NAD ABESINIJO IN DRUGO. RIM, 24. junija. Angleški minister lord Eden je prispel sinoči ob 21. uri v Rim, kjer ga je sprejel na kolodvoru zunanji podtajnik Suvjch v spremstvu barona Aloisia ter raznih drugih diplomatov. Prvi sestanek med lordom Edenom in Mussolinijem se je pričel danes ob 10. uri dopoldne. Eden bo referiral Mussoliniju najprej v zadevah, zaradi katerih je razpravljal tudi z Lavalom, predvsem torej o angleško-nemškem pomorskem sjjorazumu. Nato se bo vršila razprava o vseh drugih aktualnih vprašanjih in tudi o sporu z Abesinijo. Glede pomorskega sporazuma bo Mussolini baje izjavil, da se Italija ni pripravljena pogajati o višini pomorske oborožitve pred pričetkom splete pomorske konference, ki bo prihodnje leto v Londonu. Glede splošnega položaja bo Mussolini znova skušal uresničiti pakt 4. velesil iz leta 1933, ki naj bi vezal Veliko Britanijo, Francijo, Italijo in Nemčijo. Glavni namen tega pakta naj bi bila garancija velesil za desetletni mir v Evropi. Glede Abessinije pa bo Mussolini pristal na opustitev vojne samo v primeru, ako se Italiji da nad Abesinijo mandat za protektorat v enakem obsegu, kakor ga ima Francija nad Morokom in Anglija nad Egiptom. LONDON, 24. junija. »Sunday Dis-patsch« poroča, da bo Eden predložil Mussoliniju nek posredovalni načrt v zadevi rešitve abesinskega vprašanja. Anglija namerava po tem načrtu dovoliti Abesiniji souporabo pristanišča v Zeili v britanski Somaliji, Italija pa naj bi dobila protektorat nad nekimi deli Abesinije. Italija bi mogla souporabljati vode v južnem delu Abesinije in graditi železnico iz Eritreje v Somalijo. Zmanlšan?e nemost’ na DASI NISO BILA ODSTRANJENA VSA NESOGLASJA MED PARIZOM IN LONDONOM, JE POLOŽAJ VENDAR BOLJŠI. PARIZ, 24. junija. O rezultatih Ede-novega obiska v Parizu še vedno niso znane vse podrobnosti in so zaradi te- Ka komentarji v javnosti zelo različni. Dočim se na eni strani zatrjuje, da Eden pri Lavalu ni dosegel svojih namenov, se zatrjuje na drugi, da se je razmerje med Anglijo in Francijo ven darle znatno poboljšalo. Laval je ostal trdno na stališču, da ni mogoče sklepati letalskega pakta brez Istočasne rešitve vseh drugih problemov, izhajajočih iz londonskega protokola, pred vsem podonavskega in vzhodnega pakta, ker je vse to nerazdeljiva enota za varnost Evrope. Obrazložil je Edenu, da je sklenitev angleško-nem-škega pomorskega sporazuma in delo za sklenitev letalskega pakta vzbudilo v Franciji dojem, da se hoče Anglija zaščititi ie sama in prepustiti Francijo njeni usodi. Nasprotno pa je Eden zatrjeval, da hoče Anglija še vedno vzdr žati položaj, kakor je bil pripravljen v Stresi. Glavni uspeh tega sestanka pa je vsekakor ta, da je napetost med Lon donom in Parizom popustila in bo mogoče vendarle še doseči nadaljnje sodelovanje obeh velesil. Obe državi sta uvideli, da je francosko-angleško sodelovanje v obojestranskem življenjskem interesu, kakor tudi v interesu evropskega miru. Obnova zahodne fronte pa je odvisna sedaj še od Ede-novega uspeha ali neuspeha v Rimu. Eden se bo iz Rima najbrže vrnil v Pariz in se ponovno sešel z Lavalom. ki komaj krije narasle stroške, dočim davčni zaostanek ostane nepokrit. Itd. itd. Češkoslovaški finančni minister (bivši) je letos meseca marca poslal vsem podre jenim finančnim oblastim okrožnico, y kateri je med drugim poudarjal: Nepri-stranost je glavna dolžnost uradnika; mora pa imeti tudi uvidevnost; država mora dobiti sredstva, a upoštevati je treba gospodarske in socialne razmere davkoplačevalca; ni namen davčne uprave, da bi davkoplačevalca gospodarsko uničila, temveč da mu omogoči gospodarsko eksistenco in s tem pomaga ohraniti vir davkov; pravočasno reševanje vlog je ena prvih nalog; uradnih tudi pri razdraženi stranki ne sme izgubiti ravno težja. Itd. Upamo, da bo nova vlada v pogledu fiskalnega sistem^ vendarle prinesla nove I smernice. S. ta 1914. je vstopil kot uradnik v financ no ministrstvo in postal štiri leta nato že generalni ravnatelj najvišjega državnega računskega dvora. Nato je pa pustil državno službo in postal rav-natel Angleške trgovske banke, leta 1922. je pa postal prvič minister v resoru za finance. Zadnja leta sc je umak nil iz politike in bil profesor finančnih ved na beograjski univerzi. V vlado je stopil kot finančni minister zopet letos ob sestavi Jevtičevc vlade in izvedel kot tak celo vrsto znanih reform Vprašanje koloni! PARIZ, 24. junija. »Echo de Pariš« potrjuje vesti, da je sprožila Nemčija v Lon donu tudi vprašanje vrnitve njenih bivših kolonij. Zahtevala je tudi vrnitev Kenije in Tanganjike od Anglije, kar pa so v Londonu odklonili. Pač pa so nasvetovali Nemčiji zasedbo Liberije, kur spet Nemčija noče. Nadalje se je pa predlagal nakup portugalskih kolonij Angole in Mo-ranblauea, k;;r je silno razburilo Portugalsko. Staiišče UbesinSJe LONDON, 24. junija. »Sunday Cro-nicle« objavlja razgovor z abesinskim cesarjem, ki je dejal, da je v zvezi z Društvom narodov pripravljen porabiti vsa mirovna sredstva za rešitev spora z Italijo. Ako pa bi Italija poizkušala na pasti Abesinijo za časa prizadevanj za mirno poravnavo, potem se bodo Abe-sinci borili. Abeslnija doslej še ni izvedla mobilizacije, storiti pa bo morala to, ako bo Društvo narodov še dalje zavlačevalo rešitev spora in dajalo s tem Italiji možnost nadaljnjega privažanja čet in utrjevanja. Abesinija bo pozdravila vsako pomoč za ohranitev njene neodvisnosti, znala pa bo svojo politično in gospodarsko samostojnost tudi braniti do skrajnosti. ROMUNIJA IN RUSIJA. BUKARF.ŠTA, 24. junija. Notranji minister je odredil, da veljajo romunski potni listi odslej tudi za potovanja v sovjetsko Rusijo. NOV INCIDENT V AFRIKI. RIM, 24. junija. Neki abesinski častnik je v Adis Abebi strgal italijansko z stavi-co z avtomobila tajnika italijanskega poslaništva. Italija je pograsila to kot žalitev in zahtevala zadoščenje. Abesinska vlada je zaradi tega odredila aretacijo o-menjenega častnika in obljubila italijanski vladi, da bo krivca kaznovala. Po pisanju tukajšnjih listov pa izgleda, da se Italija s tem zadoščenjem ne bo hotela zadovoljiti. UTRDITEV DARDANEL. ANKARA. 24. junija. Turška vlada je sklenila uvesti akcijo za novo utrditev Dardanel. Ni še znano, ali bo gradila utrdb tudi v demilitarizirani coni. PODMORNICA »P1LSUDSKI«. VARŠAVA, 24. junija. Poljska pomorska liga je sklenila s prostovoljno nabranimi sredstvi zgraditi podmornico, ki bo nosila ime pokojnega Pilsudskega. Podmornica bo stala 2,800.000 zlotov. jtran 2, Mariborski »V e čemite Jutra. Dnevne vesti Morilec Viktor Juhant obešen VČERAJ DOPOLDNE MU JE BILA PREČITANA POTRJENA SMRTNA OBSODBA, DANES ZJUTRAJ PA JE BIL OBEŠEN NA DVORIŠČU MARIBORSKE JETNIŠNICE. JUSTIFIKACIJO JE IZVRŠIL RABELJ HART S SVOJIM POMOČNIKOM. Juhant se je včeraj ves dopoldne in popoldne mirno raztovarjal s pazniki, ki so prihajali k njemu. Tudi se je spravil z Bogom in mu je podelil zadnjo popotnico frančiškan Kasijan. Mirno je preživel tudi poslednjo noč. Krvnik Hart je prispel s svojim pomočnikom v Maribor že preteklo soboto zvečer in je prenočeval v jetnišničnih prostorih. Včeraj popoldne je postavil na dvorišču jetnišnice vešala, in sicer tik pod oknom celice, v kateri je preživel svoje zadnje ure norilcc Juhant. Točno ob 6. uri so se davi odprla vrata in v spremstvu paznikov se je pojavil na dvorišču Juhant, ki je imel na hrbtu zvezane roke. Poveljnik paznikov je javil okrožnemu sodniku g. Kolšaku, da je za izvršitev smrtne kazni vse pripravljeno. Nato je pristopil k Juhantu pater Kasijan in mu dal poljubiti razpelo. Juhant je pokleknil pred sodnika in ga prosil odpuščanja za vse, kar je v življenju slabega storil. Govoril je s tresočim glasom. Popolnoma miren je nato odšel v spremstvu dveh paznikov pod vislice, za katerimi .'e čakal rabelj Hart. Po 4 minutah je sodni izvedenec g. dr. Zorjati ugotovil smrt. Rabelj Hart pa je zavrgel rokavice, stopil pred sodnike in javil, da je pravici zadoščeno. Po odredbi sodnikovi je viselo .Ju-hantovo truplo na vislicah do pol 7. ure. Krvnik Hart in njegov pomočnik sta nato s pomočjo dveh kaznjencev snela truplo in ga položila v preprosto krsto, ki so jo prenesli v takozvano »Žlahtičcvo kamro«, odkoder ga bodo zvečer prepeljali na pokopališče. Najvišja sodna oblast je odbila prošnjo ■ morilca Viktorja Juhanta, ki ga je mariborsko sodišče obsodilo v smrt na veša-lih zaradi zverinskega umora krošnjarja Stanka Hacina, za pomilostitev in potrdi lo smrtno obsodbo mariborskega okrožnega sodišča. Morilec Viktor Juhant je izvršil grd umor nad krošnjarjem Stankom Hacinom lani v novembru v Gradiški pri Sv. Kungoti nad Mariborom. Ubil ga je na nekem skednju, kjer sta skupaj prenočevala. Udaril ga je 22krat s sekiro po glavi, mu odvzel 150 Din, njegovo truplo pa zakopal v seno. Aretirali so ga v Ljubljani, kjer je svoj zločin priznal. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se jemo ral zaradi zverinskega umora zagovarjati letos v marcu in je pri razpravi simuliral blaznost. Tudi se je izgovarjal, da je izvršil umor v pijanosti. Morilec Viktor Juhant je do zadnjega upal, da bo uslišana njegova prošnja za pomilostitev. Vislic sc je zelo bal in se je v zaporu poskušal sam soditi, kar pa so preprečili pazniki. Popolnoma, je prebledel včeraj dopoldne, ko so ga poklicali v prostore ravnateljstva mariborske jetnišnice. kjer mu je veliki kazenski senat razglasil smrtno obsodbo. Razglasitvi so prisostvovali okrožni sodniki gg. Zemljič, dr. Kotnik, Sernec, Haberniut in Kolšek. Nadalje državni tožilec dr. Hojnik ter zapisnikar Cvirn in Juhantov zagovornik dr. Bergoč. Juhant je sprejel razglasitev hladno in ni imel nobene posebne želje. Po razglasitvi smrtne obsodbe so prevzeli morilca Juhanta v svoje varstvo o-rožniki in ga odvedli v celico. Smrt pod sodom V Frajhajmu v občini Sv. Martin na Pohorju se je pripetila tragična smrtna nesreča, katere žrtev je postal 1 l-letni posestnikov sin Tonček Domadenik, 15-Ictni Domadenikov sin Jožef in njegov brat Tonček sta bila namreč zaposlena s prevažanjem studenčnice iz nekega izvirka na dom svojega očeta P. Domadenika v Frajhajmu št. 48. Sod 3C0 litrov sta imela 'pritrjen na dvokolesnici, ki sta jo vlekla dva vola. Ko sta pri neki vožnji dospela iz jarka na ravno, je zadelo kolo na ovinku ob večji obcestni kamen. Vodilni drog se je ob močnem sunku strl, sod pa se je skotalil z dvokolesnice in po kopal pod seboj 11 letnega Tončka Domadenika, ki je stopal za vozom, dočim je starejši brat korakal spredaj pri volih. Deček je z razbito lobanjo obležal pod sodom in je bil na mestu mrtev. Bil je priden dečko, zato vsi prav toplo sočustvujejo z Domadenikovimi ob težkem udarcu. Ljute borbe na unionskem borišču V nedeljo zvečer je bilo precej burno m napeto na unionskem borišču. Srečanje med Bolgarom Beličem in Nemcem Au-derschem je potekalo v znamenju bliskov i tih premetov, obratov in prijemov. V drugem kolu je to preizkušanje prešlo v liutost in bučno masažno obdelovanje, pri čemer je po nesrečnem naključju na Beličevem čelu zazi jala tesna razpoka, iz katere je pricurljala kri. Borba sc je prekinila, borec Bogner pa je na ranjenem mestu obvezal Beliča, nakar se je borba nadaljevala v še ljuteišem tempu. Ostala je po poteku tretjega kola neodločena. Poljak Šerbinsky se je z zamorcem Kidom Carneyem nekaj časa poigraval, dokler ga ni v pričetku drugega kola stisnil v dvojne nelsonske klešče in mu v 13. minuti izenačil lopatice s ploskvijo bo-riščne-ga odra. Jugoslovan Janeš je v 30. minuti potlačil pod seboj s hrbtnim pritiskom za šalo in dobro voljo skrbečega Rusa Kiri-iova, kralj tehnike Emil Bogner pa je premagal Angleža Mortona z naglim dvigom m bliskovitim premetom, in mu je sledila neubranljiva potlačitev. Napredovanje v profesorski službi. Na mariborski državni Trgovski akademiji sta napredovala v višjo položajno skupino prof. Vladimir Kralj in prof. Jože Šilc. Premestitev v finančni službi. Podpo-verjenik finančne kontrole Fran Dragi-sič je premeščen iz Murske Sobote v Zagreb. Napredovanje in premestitve v železniški službi. Premeščeni so: uradniški pripravnik Vukašin Stojkanovič iz Prevalj v Vi-šeg-rad, nadalje zvaničniki: Štefan Hvalič iz Velenja v Maribor, Janoš Šereš iz Ormoža v Dobrepolje, Ivan Haas iz Maribora v Ptuj, Janez Štrito z Jesenic v Maribor, Peregrin Stražar iz Maribora v Dravograd. Nameščeni so: za uradniške-ag pripravnika B. Pezdir pri progovni sek oiji v Celju, Franc Šušteršič pa v kurilnici v Mariboru; nadalje za zvanicnike druge kategorije Štefan Korošec, Franc Krošei.i, Rudolf Kranjc, Marko Paljuli in Hutma-her vsi v Mariboru na glavnem kolodvoru, Ludvik Varga v Dolnji Lendavi, Gregor Krasnik v Prevaljah, Avgust Pa-li Št. liju, Anton Butalo v Mariboru, Jakob Pirš pa v Moškanjcih. Umrl je gospod Milan Kerda, nekdani učitelj na Pobrežju. Pogreb bo v torek ob 16. (4.) url na pobreškem pokopališču. Iz gospodarskega predstavništva. Do sedanji poslevodeči podpredsednik mar: bonskega gospodarskega predstavništva g. Andrej Oset je odložil svojo funkcijo Popravljamo. V sobotni številki nam je tiskarski škrat v notici pod naslovom »V počastitev spomina g. Helene Zemljičeve« zamenjal dvoje imen. Pravilno se mora glasiti Zvonka Stražnikova in ne Prašnikova ter .Tanja in ne Sonja Lobenvajnova, kar pa so naši čitatelji najbrže že sami popravili. Za povzdigo Logarske doline. Logarsko dolino moramo prištevati med najprivla-čnejše in najromantičnejše naše letovi-ščarske kraje. Zaradi svoje naravne lepote in privlačnosti je zaslovela Logarska dolina daleč preko mej naše države. Ob današnjem razvoju tujskega prometa in turizma se ji obeta najlepša bodočnost Nekaj pa je, kar je Logarska dolina vsa leta sem nujno pogrešala, to je kopališče Toda tudi vprašanje modernega kopališča v Logarski dolini je rešeno. Včeraj so se sestali v »Aleksadrovem domu« Slovenskega planinskega društva v Logarski do lini na plenarni seji zastopniki našega pla ninstva in tujsko-prometnih zvez. Plenar-nv sejo je vodil zaradi odsotnosti pred- «§ sednika podpredsednik celjski magistratni direktor g. Šubic. Za mariborsko tujsko-prometno zvezo se je udeležil seje ravnatelj »Putnika« g. Loos. Propagatorji tujskega prometa in turizma v naših krajih so na seji stvarno in na široko razpravljali o vseh problemih, zadevajočih našo Logarsko dolino. Sprejeti so bili važni sklepi, ki bodo mnogo koristili razvoju tujskega prometa prav v Logarski dolini. Tako je bil sprejet tudi sklep, da se bo zgradilo prepotrebno kopališče, ki ga je Logarska dolina doslej hudo pogrešala. Novo kopališče, pri gradnji katerega je angažirana tudi mariborska tujsko-pro-metna zveza z ravnateljem g. Loosom na čelu, bo nedvomno mnogo pripomoglo k najlepšemu napredku in razvoju. S tem je mariborska tujsko prometna zveza ponovno dokazala, da ne skrbi samo za razvoj tujskega premeta in turizma v ožjem pomenu besede, marveč, da skrbi za interese napredka najširše okolice Maribora in da gleda preko zelenega Pohorja in Savinjskih planin tudi v zeleno in romantično Logarsko dolino. Pride „B O S A M B O** Naše socialno zavarovanje. V letošnjem aprilu je bilo v državi pri okrožnih uradih zavarovanih 551.081 delavcev in nameščencev. V primeru z marcem je število zavarovancev naraslo za 24.750, v primeri z lanskim aprilom pa za 15.929. Največji absolutni porast po številu izkazu jeta okrožna urada v Sarajevu in Som-boru. Padec števila zavarovancev pa izkazujeta okrožna urada v Banjaluki in v Skoplju. Porast števila zavarovancev izkazujejo tudi vse tri privatne društvene bolniške blagajne. Najvišji porast izkazuje Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, in sicer 583 članov. Povprečna zavarovana mezda je znašala v aprilu 21.57 Din in je bila v primeri z aprilom lanskega leta nižja za 76 par. Celokupna. zavarovana mezda pa je znašala 297 milijonov 130.000 Din, v marcu je znašala 284,560.000, lani v aprilu pa Din 288,470.000. Komisijska proučitev gradbenih načrtov za gradnjo druge deške meščanske in druge dekliške osnovne šole je bila te dni. Navzoči so bili med drugim mestni predsednik dr. Fr. Lipold, referent za mešč. šole pri banski upravi Albin Lajovic, zastopnik banov, šolskega odbora Anton Urbančič ter zastopnik tehničnega oddelka bansko uprave inž. E. Navinšek. Po ogledu na stavbišču je inž. Černigoj obrazložil omenjene osnutke ter so se nato vsi navzoči izjavili, da ustrezajo osnut ki zakonitim predpisom. Paviljone na promenadni poti bosta gradila inž. Jelenc in Šlajmer. Mestni u-pravui odbor je oddal gradbena dela treh paviljonov, ki bodo zgrajeni na promenadni poti, stavbeni tvrdki inž. Jelenc in Šlajmer. Obenem bo promenadna pot do otvoritve Mariborskega tedna tudi asfaltirana, urejene pa, bodo istočasno gredice ob poti. Podpore mestne občine. Mestna občina mariborska je podelila društvu za podpiranje revnih učencev 5.000 Din podpore, podoben znesek pa je podelila tudi za vzdrževanje mariborske trgovske nadaljevalne šole. Mnogo nadarjenosti je izkazala razstava risb in ročnih del tukajšnje realne gimnazije. Čast in priznanje našim nadarjenim in prizadevnim dijakom. Daljše poročilo sledi. Znižanje davčnih osnov. Mariborski davkoplačevalci so vložili proti odmeri in osnovi davčnih predpisov skupno 792 pri zivov. Predpisi so izkazovali v Mariboru 57,037.840 Din. Davčni odbor je potem znižal ta znesek na 46,807.700 Din, nato pa je reklamacijski odbor odpisal še znesek 6,562.460 Din, tako, da ostane končna vsota 40,869.140 Din. »Službeni list dravske banovine« objavlja v letošnji 50. številki: Razglas pro računa mestne občine mariborske za letošnjo proračunsko leto, nadalje uredbo o uvoznini mestne občine mariborske: odločbe banske uprave o sejmskih in 1 Mariboru, dne 24. VI. 1935 KINO GRAJSKI KINO Danes zadnji dan 6fi Maček v Žaklju ob 4. in tričetrt na 7. uro globoko znižane e.cPc* Pri večerni predstavi mednarodni ženski noks match — Od torka dalje: ^Zgodbice iz Wien*1’ waldau. Leo Slezak, Magda Schne der, ^ tržnih pravicah v okrajih Črnomelj, Doj* nja Lendava, Gornji grad, Laško, MaP bor, Murska Sobota, Ptuj in Konjice te> objave banske uprave o pobiranju ob činskih trošarin. Kongres skavtov. V času od 14. do H’ julija bo v Spadi mednarodna konferenca predstavnikov skavtskih listov. Zasto-pane bodo Anglija, Francija, Madžarska. Češkoslovaška, Avstrija, Romunija, Bo** garija, Jugoslavija, Danska, Švedska-Norveška in Švica. Kongres gluhonemih se bo vršil letos 1 Mariboru v času od 3. do 6. avgusta 1.1- Osebni vlaki ob evharističnem kom gresu. Na evharistični kongres, ki bo zadnje dni v mesecu v Ljubljani, bodo vozili iz Maribora trije posebni vlaki. Koncert učencev ge. Fanike Brandlovc bo danes 24. VI. ob 20. uri v veliki kazinski dvorani. Zahvala. Namesto venca na grob g-Berte Berdajsove sta darovala ga. Jožica in Trpinov bazar 200 Din mariborski gasilski četi. Za velikodušen dar jima izreka odbor prisrčno zahvalo. Sokol Maribor II. Pobrežje, poziva vse svoje člane, da se udeležijo pogreba br- .-K e r d e v torek, dne 25. t. m. ob 16. uri-Zbirališčo pred hišo žalosti v Nasipni u ■ Mednarodne rokoborbe v Unionu: oh 20.30, dne 24. junija se borijo sledeči pari. Črna maska:Morton (Anglež), Markovič (Jugoslovan) : Faktur (Zid), Serbins 1 (Poljak)tor. Audersch (Nemec). Odločilni boj: Janeš (Jugoslovan) : Caney (franco-ski črnec) Nočna lekarniška služba. V torek bosta imeli nočno lekarniško službo Albaneže-jeva lekarna »Pri sv. Antonu« v Franko panovi ulici in dvorna Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arehu«! na Glavnem trgu. Radio Ljubljana. Spored za torek 25 tm. Ob 12: plošče; 12.45: vreme, poročila; 13: čas, obvestila; 13.15: narodna pesem v orkestralnem duhu; 14: vreme- spored, borza; 18: otroška ura; 18.40-čas, poročila, vreme, spored, obvestila; 19: r-adio-orkester; 19.30: nacionalna ura. 20- pevski koncert; 21.30: čas, poročila-vreme, spored; 22: radio orkester: 22.30: angleške plošče. Sirov napadi. Pri Sv. Rupertu so v neki tamkajšnji go:..'-ni napadli včeraj fantje nekega 301etnega delavca Vin1-": Kocjana iz Rošpoha. Pretepli so ga s koli m ga je nekdo udaril celo s krampom po glavi ter mi prebil lobanjo. Nevarno poškodovanega Kocijana so morali takoj prepelja ti v mariborsko bolnišnico. Tri nezgode. Ko je šla včeraj od mu--63-letna zasebnica Marija Dokševa, je padla tako nesrečno na stopnicah, da si J zlomila desno roko. V Limbušu je doletela hudi nesreča železniškega zvanicmka 51-letnega Franca Korošca. Padel jo z lestv zelo nesrečno, in si zlomil rebra na desi strani. Huda nezgoda sc je pripetila t«a 651etnenui posestniku Matiji Gselmanu Kamnici, ki je padel z voza in si nevarti poškodoval desno nogo. Vsi poškodovanci so morali iskati zdravniške pomoči mariborski bolnišnici. Srake na deželi. Zglasile so_ se pri po sestnici Frančiški Muršec v;Germijenša-kovem in ji odnesli obleke, perila, posten nitic in drugih predmetov, ki so jim Pr šli pod roko. Srake so prišle na obisk času, ko so domači bili zaposleni na P° ^Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kuža toplomer 23 stopinj C nad ničlo, niinnna-na temperatura je znašala 15 stopim nad ničlo; barometer ie kazal pri 49 st pinjah 740, reduciran na ničlo pa 737; i lativna vlaga 85; vreme je jasno in tih -vremenska napoved napoveduje sta vreme. ' slmrenshn Itiin er KarlBorsB »V e 2 e r n i 5« Jolra 1———B—8BMBB dZBBM Šola, majhen parlament... DOPOLDANSKI OBISK V LJUDSKI ŠOLI NA POHORJU OB PRILIKI ZBOROVANJA SREZKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA MARIBOR, DESNI BREG 15. JUNIJA TEGA LETA. Prejšnji teden sem ujel ugodno priliko ter se napotil prvič k Sv. Lovrencu na Pohorju. Nič ne tajim: moj namen je bil, da obiščem v obeh mariborskih srezih znano Lavričevo ljudsko šolo, kjer deluje tamkajšnje učiteljstvo že več zaporednih let po novejših načelih življenjske in aktivne šole. Tudi v nekaterih drugih kra Jih, šolah ali razredih se je v zadnjih letih Podrobno šolsko delo v marsičem preusmerilo in prilagodilo otroški stvarnosti in življenjskemu stilu domačije, kraja in ljudstva, toda pri Sv. Lovrencu je ta smer in oblika pouka najbolj dosledno izvedena in vpoštevana. Ko se ustavim pred šolo, vidim, da prav za prav nisem sam s svojim namenom in načrtom! Tam sem našel na d 30 učiteljev in učiteljic iz desnega maribor. sreza, ki so si izbrali isto soboto in isto šolo za svoj društveni dan in kraj. Da, njihovo zborovanje je bilo ali prav za prav skupne hospitacije v Lavričevi šoli. Pridružil sem se. zborovalcem in hospintantom... * Že sedimo v zadnjem razredu višje ljud sse šole. Trideset mladih, zdravih fantkov in dekjet nas je sprejelo z vidnim veseljem. Brez one. strahu in trepeta, ki 2a lahko kje drugje vzbude »tujci«, če stopijo nepričakovano v razred. Pod stropom zapazi oko dvoje lastavičjih gnezd, *Sikjer jih še nisem videl v šolski sobi. Na tihem si mislim: — Vse se tako lepo ujema: otroci med nami, srečonosni ptiči pod stropom in žive rože med okni. Troje stvari enega samega velikega doživetja: mladost, mladost!... Z razrednim pogovorom so začeli otroci sami. Sklenili so, da nam dado poročilo o včeraj izvršenem delu. Najprej so drug drugega »preizkušali« v trdnosti računskih operacij. Vprašujejo učenci sami, odgovarjajo sami, še popravljati jim ni bilo treba ničesar. Pač, tole sem vjel na uho: »Ti pa ti, še malo vaje doma, pa bo glad ko šlo!« Malo pozneje je padel predlog, da bi kaj povedali o naši sosedi: Italiji. »Se stri njate, tovariši?«, vprašuje oni v srednji klopi. Nato sledi zopet nov predlog: »Kdo bo vodil debato?« »Kako naj ponavljamo?« Zopet drugi, tretji z desne strani: »Ti določiš načrf, ti preskrbiš učila!« Dva učenca razvijeta zemljevid, druga dva že stojita pred karto: »Glej, najboljše bo tako: ti si potoval križem po Italiji, jaz po Jugoslaviji, snideva se v vlaku. Ti mi boš razlagal svoje vtise, jaz pa svoje spomine. Halo... vi drugi pa boste pozneje kritizirali najin razgovor!« Pred karte se je razvijal razgovor, kaj še... debata o Jugoslaviji in Italiji. Dialog je segal v žive probleme: lega in položaj obeh držav, narodno gospodarstvo, uvoz in izvoz, neodrešena domovina itd. Niti na Vbesiniio nista pozabila naša mala »izletnika«. Razgovor brez fraz in miških besed! Nato pravi voditelj debate: »Tovariši, kritika! Kaj lahko p-'oomnimo'?« Učenci brskajo po svojih beležkah. Med drugimi se dvigne črnolaso dekle: »Pozabila sta kaj povedati o rudah in lesu. No, sicer pa ni bilo slabo!« Naša »izletnika« se malo opravičujeta: »Nisva bila najbolj pripravljena na Italijo, malo sva »jecljala«!« Učenci dostavljajo svoje pripombe k problemu. Tudi jezikovnih korektur ne izpuščajo, marljivo čistijo svoje narečje... Njihovo delo ni običajna igra besed, četudi se »igraje« uče. Vkljub temu resnoba pri vseh. Nato so se vrstila opazovalna poročila učencev iz prejšnjih dni. Če »referent« ali ves razred ni mogel kakemu problemu do dna, tedaj so se obrnili do svojega razrednika: »Gosp. upravitelj, to nam pa vi razložite!« V takih trenotkih kaj velja razrednikova beseda, njegova razlaga. Dosti več kakor pridiga za katedrom. — Učenci hočejo, da je razrednik njihov so-trudnik, sodelavec, prijatelj!... Le tako je lahko šola en sam organizem velikih in malih, boljših in slabših ..., eno samo telo enakopravnosti, svobode in življenja!... Dokler pač otroci še ne hodijo v šolo, je pač njihov običaj, da vprašuje tisti, ki hoče kaj novega zvedeti in ne ... narobe. Tudi šola mora vpoštevati to prirddno nagnjenje! Če rabijo kakih podatkov in živih življenjskih primerov, tedaj se obrnejo na pošto, železnico, do staršev, društev in posameznikov v kraju za pojasnilo. Lavričev razred dobro ve, da v šolskih knjigah ni vsega... Da v taki šoli ne moreta obstojati »urnik« v tradicionalni obliki in stroga razdelitev po »predmetih«, je samo ob sebi razumljivo. Življenjska šola sama razveljavlja vse stare oblike in uvaja prirodnejšo formo življenja: šolsko samoupravo in »parlamentarne« metode odraslih ljudi. Za vzgojo k samostojnosti je to najlepša pot! V ko- lektivnem delu se najbolj dosledno vzbuja zavest odgovornosti in sočuvstvovanja... V podobnem duhu se je razvijalo delo tudi v ostalih razredih. Preveč bi bilo zanimivosti, če bi jih hoteli stenografsko zajeti. * Poldan ie odzvonilo, ko so hospitant-ske skupine zapustile razrede. Nato je še bilo kratko zborovanje. Več dobrih misli in predlogov je bilo spregovorjenih še na popoldanskem sestanku v tovariški disku ziji. Brez dvoma je, da so take hospitacije ob priliki zborovanj lep prispevek k medsebojnemu spoznavanju in vzpodbujanju. Ne morda zaradi samega posnemanja, vsaj kot primeri in vzgledi, da naše šolstvo raste s časom in njegovimi potrebami. V dobro staršev, otroka in njegove bodočnosti!... Nekam težko je bilo slovo od prijaznega trga in njegovih ljudi. Toda tudi v takih. prilikah se je treba vdati sicer potrpežljivi šoferjevi uri... in se zaupati njegovemu stroju... -Až.- Sokolstvo Pohod mariborskih Sokolov na mejo PRIPRAVE ZA ZDRUŽEN SOKOLSKI NASTOP IN OBMEJNO NACIONALNO MANIFESTACIJO NA SLADKEM VRHU Vsa mariborska sokolska in druga nacionalna društva se z veliko vnemo pripravljajo na združen sokolski nastop in veliko obmejno manifestacijo, ki bo v nedeljo 7. julija na obmejnem Sladkem vrhu. Po pripravah sodeč, se bo prireditev pretvorila v mogočen obmejni tabor, kakršnega smo pred kratkim imeli pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Mimo Narodne obrane, mariborskega »Jadrana« in »Nanosa« bo tokrat močno poseglo vmes Sokolstvo, ki bo s svojim združenim nastopom moralno podprlo tamkajšnje in okoliške sokolske vrste in obmejno sokolsko delo. Mariborski meddruštveni sokolski odbor je izdal poziv na vse podrejene edinke, naj se obmejnega nastopa v čim večjem številu udeleže. Mimo telovadcev pa naj pohite na Sladki vrh vsi Sokoli, ki ne bodo šli na ta dan v Dolnjo Lendavo na delni župni zlet in k razvitju prapora ter jubilejni proslavi dolnjeien-davskega sokolskega društva. Javni nastop na Sladkem vrhu bo na prostornem dvorišču. Po nastopu pa bo tam velika obmejna nacionalna manifestacija z bogatim sporedom. Zaradi dopoldanskih skušenj se bodo mariborski Sokoli odpeljali že z jutranjim vlakom ob 7. uri do Št. lija. Drugi udeleženci pa se bodo odpeljali z vlakom ob tričetrt na 10. uro in z vlakom ob 13. uri do Št. lija, odkoder je poldrugo uro pešhoda na Sladki vrh. Na željo bo vozil morebiti tudi mestni avtobus. Podrobnejša navodila bomo še objavili, vendar pa že danes pozivamo vse mariborske in okoliške Sokole in vse pripadnike nacionalnih organizacij, naj se odzovejo vabilu in klicu naše severne meje in naj bo parola slehernega: V nedeljo 7. julija na obmejni Sladki vrh! Sokolski nastop v Slivnici Preteklo nedeljo je Sokolsko društvo v Slivnici dokazalo, da je na pravi sokolski poti. Ozdravljene so rane prejšnjih let in upravni odbor uživa zaupanje najširših plasti ljudstva. To je jasno izpričal nedeljski javni nastop, pri katerem so sodelovale izvzemši vrste Sokola Matice s?mo podeželska društva, in sicer: Fram, Rače, Pragersko in Hoče. Po prihodu mariborskega vlaka, ki pa na žalost ni pripeljal toliko gostov, kot so jih slivniški Sokoli oričakovati, sc je razvil lep sprevod z godbo na čelu skozi Slivnico na letno telovadišče. Tu je zbrano Sokolstvo in ljudstvo pozdravil društveni prosvetar br. Mejov-šek, ki je zlasti bodril sokolske vrste k nadaljnjemu pravemu sokolskemu delu. Svoj govor je zaključil s krepkim sokolskim »Zdravo!« našemu mlademu kralju in domovini, nakar je godba zaigrala državno himno. Sledil je nato javni nastop in so prvi nastopili člani s prostimi vajami. Izvajali so vaje dobro, motili so nekoliko slabi prehodi. Življenje pa je prinesla na telovadišče deca, ki je ljubko in učinkovito predvajala simbolično košnjo na travniku. Vajo je sestavila s, Dresalova in je lahko ponosna na dosežen efekt in uspeh. Sledil je nastop naraščajmo, ki so skladno izvajale proste vaje. Splošno veselost so vzbudile nato male perice, kakor tudi naraščajniki, ki so zelo skladi' in z občutkom izvajali proste vaje pod vodstvom podnačelnika br. Kobaleja. Vse navzoče občinstvo je Danilo Viher: Robiram (Centralna Afrika.) (To pismo sem dobil iz obmejnega nesta' v centralni Afriki. Radi njegove zanimive vsebine, ki nam odkriva strahoviti primitivizem teh ljudi, ga objavljam. Marsikaj sem moral izpustiti, ker hi cenjenim čitateljem' zastala poštena slovenska kri v nežnem srcu.) Dragi beli brat! ■('udi jaz sem član mednarodne kulturne dopisne zveze (M. K. D. Z.), ki ima tudi v našem obmejnem mestu nekaj članov. Ni nas mnogo, ali borimo se z vso možno energijo za boljšo bodočnost. Kake kulturne razmere vladajo prt nas, pa boš, beli brat, spoznal iz tega Pisma. Že vnaprej te moram opozoriti, da imamo tudi v našem obmejnem mestu razne misijonarje, bogataše, ideje. Pa doslej (tu moram žal izpustiti nekaj stavkov, ker je pisava zelo nejasna m težko čitljiva). Strahovit primer, ki se je pred kratkim dogodil v bližini našega mesta, se sedaj vznemirja vso pokrajino. Ta primer najbolj dokazuje, da smo v kulturi še daleč za vami. Oni primer pa se je dogodil takole: Neka žena je šla v nedeljo popoldne na izprehod. Radovedna, kakor so pač vse črne žene, se ustavi pri neki globoki jami, kjer so baŠ kopali studenec. Jama je bila precej' globoka, okoli enajst erčnov (po naše okoli osem metrov). Usoda je hotela, da je splezala do dna; baš tedaj pa se je zemlja vdrla in ubogo ženo zasula. Tla so pri nas namreč zelo peščena. Zena je pričela kričati na pomoč. Pritekli so ljudje in pričeli reševati. Seveda pa so se prej še pošteno skregali. Zasuta žena pa je med tem strahovito kričala. Niti ranjena zver, ki jo love vaši beli bratje po naših krajih ne rjove tako. Ker je bil ta kraj, kjer se je to dogodilo, zelo blizu mesta, so poklicali na pomoč tudi meščane. Meščani pa so prišli najprej samo pogledat. Pomisli, beli brat, tako je pri nas v Afriki. Šlo pa je še dalje. Zena je ležala že dva dni zasuta v pesku. Od silnega pritiska kamenja na telo, je morala nepopisno trpeti. Še je bil čas, da jo rešijo. Po vsej Afriki je poročalo časopisje o zasuti ženi, celo naši žolti bratje na Kitajskem in Japonskem niso mogli tega verjeti. Nastopil je tretji dan. Ljudje na vsakem oglu so sc prepirali. Na trgu, ker so žene prodajale banane, se jo vlekel razgovor samo o tem. V šatorih, kjer točijo pri nas kavo, sc mož je samo o tem razgovarjajo. Povsod same besede: na levo besede, na desno besede, spredaj besede, zadaj besede. Solnce bi otemnelo od besed, ako bi ga pokrili z njimi, splezal bi lahko po teh besedah na Kilimandžaro, kralja afriških gor. Žena pa je medtem umirala in umrla. Tretji dan je to bilo, beli brat. Bila je siromašna žena. Siromak pa je pri nas dvakrat siromak. Tri dni je umirala uboga žena. Tu nekateri bratje pravijo, da ni več suženistva, je beli brat, je, pa še kakšno. Samo imena so izpre-menili. Kako ste vi srečni v beli Evropi še sami ne veste. Imate ogromne priprave za kopanje jarkov, imate Rdeči križ, imate (žal moram tu zopet nekaj izpustiti, ker nisem zml prečitati)........... pri vas uboga črna žena gotovo ne bi tako strahovito in mučeniško umrla. — Ko sem se zadnjič vračal iz puščave v naše obmejno mesto, sem našel na cesti ležečega mladega črnca v mlaki krvi. Hitro ga dvignem in tečem z njim v bol-nišniep. Tam ga za silo obvežejo. Vprašal sem ga, kdo ga je tako strahovito razmesaril. Odgovoril mi je, da neki drugi črnec, ker je zakričal »®kib fua«; (to afriško besedo je težko dobro prestaviti; vsaj približen njen pomen dobite, čo jo citate od zadaj naprej). Nisem mogel verjeti, da je pri nas tako strašno, da zaradi dveh besed zakoljejo človeka. Komaj pa sem zapustil bolnišnico, že privlečeta dva črnca na rokah drugega, ki mu je — pomisli beli brat! — v hrbtu tičal ogromni nož. Bali so se mu ga izvleči, ker so vedeli, da bo potem izkrvavel in umrl. Spremljevalca sta mi povedala, da ga je zaklal črnec iz sosednje vasi, ker je zahteval od njega, da mu vrne štiri upre (v naši valuti okoli deset dinarjev), ki mu jih je bil dolžan. Drugi je nekaj zameril, posebno, ker je bila poleg neka črna žena in mu porinil nož v hrbet. Tako je, beli brat, z ljubeznijo do bližnjega pri nas v Afriki. Toda komaj pridem domov, že zapazim v našem časopisu »Več-Er-Niku« velik naslov: »Krvav fantovski pokolj v Ual-te-Nuju«. Fantje iz dveh vasi so se pri trgatvi banan stepli in poklali. V dobrih petih minutah je bilo od devetindvajset fantov enajst težko ranjenih in štirje mrtvi. To je Afrika. Da bi ti videl, beli brat, slike na sodišču in ki jih časo- pisi niso Smeli objaviti! Eden izmed mrt vih je imel zaboden nož v grlu in ves razmesarjen vrat, drugemu so visela čreva iz trebuha, a lobanjo je imel zmečkano, tako da so se točno videli možgani, ki so silili iz glave. Najgroznejša pa je bila četrta slika: Majhen zakrivljen nož je tičal črncu v levem očesu. Samo nekaj hipov sem gledal to sliko, nato pa sem pričel tuliti in preklinjati vse kar se premika, da ne morejo tega preprečiti. (Tu je moj črni brat tako pritiskal iz jeze s peresom in uporabljal take izraze, ki absolutno ne spadajo v našo olikano štajersko družbo. Jaz osebno mu ne zamerim, kajti končno, Afrika je le Afrika). Vidiš, beli brat, tako je pri nas. V enem dnevu šest mrtvih. In čemu? Eden, ker je izrekel dve nedolžni besedi; eden, ker je zahteval, da mu vrne denar, a štiri sami ne vedo čemu. Tako je z našo kulturo. Ako boš čital, beli brat, kaj drugega, ne veruj! Tam, kjer v treh dneh ne morejo rešiti ene žene iz jame, tam, kjer je zaklanih šest ljudi za prazen nič — tam je nezmiselno vse ostalo kvakanje o kulturi. Dokler bo pri nas v Afriki tako, bomo vedno samo kolonija, to si zapomni, beli brat. Preden pa zaključim svoje pismo, ti moram poročati o najnovejšem dogodku, ki se je dogodil včeraj in o katerem me je kar sram pisati. Pa naj bo, tudi to ti bom zaupal, spoznal boš, kako vse naše obmejno mesto ni imelo toliko usmiljenja, da bi dalo oseminšestdesetletnemu starčku toliko jesti, da ne bi od gladu umrl. Ti se boš morda temu čudil, toda tolaži me, da se celo v Afriki temu čudijo. Tudi mi v Afriki imamo razne mi- Mariborski »V e č e r n i k« Jutra .. ponovno osvojil nastop dece v igri. — Framski Sokoliči so se postavili celo z župnimi prostimi vajami. Pod vodstvom s. Špurejeve so nastopile s prostimi vajami članice, ki so odlično prestale svojo dolžnost. Hvalevreden je bil prav tako nastop starejše vrste, ki je strumno izvajala proste vaje. Lep spored je zaključila orodna telovadba. Na bradlji, drogu in kozi so nastopajoče vrste članov in naraščajnikov poka-zale lepe sadove redne in vztrajne telovadbe. Po javnem nastopu je bila sokoteka ■kolesarska dirka na 12 km dolgi progi. Prvi je prispel na cilj br. Jože Tušek, drugi br. France Mlinarič, tretji br. Fran Cerovšek, četrti pa br. Vinko Zrinšek. Prvo mesto si je priborilo torej društvo v Hočah. Že naše skromno poročilo nam razkriva veliko in vsestransko delo, ki ga nesebično opravljajo slivniški Sokoli s svojim starostom br. Deškovičem in načelnikom br. Docanerjem na čelu. Iskreno jim želimo pri nadaljnjem delu novih in še lepših uspehov! Spori Športne prireditve včerajšnje nedelje ISSK MARIBOR PREMAGAL ČAKOVE ČKEGA SK. LAHKOATLETSKI MITING MARIBORSKIH KLUBOV. MARI BORČANI PRI ZVEZNI KOLESARSKI DIRKI V CELJU. BALKANIJA IM ŠE NI ZAKLJUČENA. V tekmovanju za nogometno prvenstvo LNP sta se včeraj odigrali dve tekmi, in sicer v Mariboru in v Ljubljani.- V Mariboru sta se sračala ISSK Maribor in ČSK, dočim sta v Ljubljani merila svoje moči Ilirija in SK Celje. Za izid obeh tekem je bilo precejšnje zanimanje, zlasti so Mariborčani težko pričakovali ljubljan skega izida. ISSK Maribor je včeraj odigral svojo zadnjo tekmo v letošnjem tekmovanju za prvenstvo LNP. Priboril si je dve nadaljnji točki ter se končno plasiral na peto mesto v podzvezni prvenstveni tabeli, kjer bo tudi ostal. Ilirija ie z izdatno goldiferenco odpravila Celjane in je stanje prvenstvene tabele sedaj takole: 14 10 2 2 39:22 22 12 8 2 2 48:15 18 12 13 14 13 12 12 Skok v daljino: 1. Urbanek (Žel.) 5.75, 2. Gutovr.ik (Žel.) 5.73; 3. Jeglič (Rap.) 5.35. B. Juniorji: l’ek 100 m: 1. Linsner (Ž.) 12.2 diskvalif.. 2. Radoslavski (Mar.) 12.4, 3. Badl (Rap. Tek 1000 m: 1. Bradač (M.) 2.58.14; 2. Retner (Žel.) 3.C0.4; 3. Kumer (Žel.) 3.01. Tek 1500 m: 1. Trop (Žel.) 4.53.2; 2. Cigler (Marat.) 4.55.4; 3. Sei-dler (Rap.) Štafeta 4x100 m: 1. Železničar (Trop, Linsner, Krajnčič, Regeršek) 52; 2. Maraton, 3. Rapid. Skok v višino: 1. Radoslavski (Mar.) 1.60; 2. Krajčič (Z.) 1.55; 3, Zorko (Rap.) 1.50. Skok v daljino: 1. Kovač (Mar.) 5.36, 2. Lipovec (Mar.) j 5.22. Met kop]8; 2. Maraton; 3. 5.25, 3. Re Tšek (Žel.) 1. Bradač (Mar.) 31.25; Rapid. Organizacija e bila v splošnem dobra-grajati pa mora mn pomanjkljivo udeležbo lahkoatletskih sodnikov. Mariborski lahkoatletski sodniški zbor šteje namreč 16 članov, od katerih pa so se udeležili včeraj le 31 Čas bi že bil. da sp tud' ’’ tem oziru enkrat napravi red. Konkurenca v trgovini z ločitvami Mesto Reno v ameriški državi Newada je takozvani »ločitveni paradiž«, ker tam kajšnji zakoni ne predpisujejo nobenih o-mejitev »lede ločitev. Razvilo se je zad-. .i nia teta v bogato in moderno pribežališče ni bila homogena celota, ter ni izkoristila ločitvenih kandidatov, ki čakajo v udob-marsikatere zrele prilike. Steber moštva njh -n razkošnih hoteia, in penzionih na je bila včeraj ožja obramba, v kateri je re§^ev ločitvenih procesov. Ločitve za-zlasti biiljiral Domicelj. Krilska vrsta ^e s0 forej najpoglavitnejši vir vseh šele v drugem polčasu podala efektnejšo | dohodkov mesta in meščanov. Razumlji- KAKO SE V AMERIKI LOČUJEJO MODERNI ZAKONI. sklenili, da bodo odslej reševali ločitvene tožbe v enem dnevu. igro, vendar ie bila ves čas igre preveč defenzivna. Cakovčani so bili v prvem polčasu nesporno boljši nasprotnik. Toda ne razpolagajo s strelci, ki bi znali izkoriščati prilike. Dobra je bila ožja obramba in deloma tudi krilska vrsta, ki pa je proti koncu tekme precej popustila. Tekma sama je bila vseskozi fair in to po zaslugi sodnika g. Ramovža iz Ljubljane, ki je vsak poizkus ostre igre v kali zatrl. Železničar Ilirija Rapid Čakovečki SK ISSK Maribor SK Celje Svoboda Hermes 7 0 5 36:16 14 5 4 4 30:24 14 6 1 7 17:33 13 3 3 7 19:31 9 2 3 7 13:56 7 2 1 9 23:34 5 ISSK Maribor:Čakovečkj SK 2:1 (1:1). Po lepi zmagi nad Rapidom je včeraj popoldne ISSK Maribor tudi odpravil Ča-kovečkega SK. Zmaga je bila sicer pičla toda zaslužena. V splošnem pa se včerajšnja igra ne da primerjati s četrtkovo igro. Pogrešali smo pri ISSK Mariboru zlasti elan in požrtvovalnost, s katerimi vrlinami se je moštvo proti Rapidu tako odlikovalo. V prvem polčasu ISSK Maribora sploh ni bilo mogoče spoznati in se je šele v drugi polovici povzpel do boljše skupne igre. Napadalna vrsta tudi včeraj .... .. ., ,po deželi in mestih, ki bi bili voljni izne- V predtekmi so junior,. ISSK Maribora bUj se zakonskcKa jarma že v nekaj m;_ premagali jumorje Čakoveckega SK v m,tah pbenem jamči sodnik za uspešen ra-zmerjn 7.4 (4.2). ^ odil je g. Bizja . izid procesa celo v najbolj kompliciranem SK Ilirija:SK Celje 7:1 (1:0). primeru. Takšnih ugodnosti pa mesto Re- Ceijani so bili tudi v Ljubljani poraže- no ne nudi svojim pribežnikom in mu nov ni. Rezultat ni presenetil, saj Celjani v hitrejši način razsodbe povzroča hudo Mariboru niso pokazali malo znanja. Pod | konkurenco. Zato pa so sodniki v Renu vodstvom sodnika g. Bažanta se je zadeva končala z zmago Ilirije 7:1. Ostale nogometne tekme. Tekme za srednjeevropski pokal. Praga: Szeged :Slavija 1:0 (0:0)! Dunaj: Žider.ice:Rapi*l 2:2 (2:1); Au-stria:Ambrosiand »Si- ci so se je udeležili mimo drugih kole-1 gurnost«. 2813 Posest HIŠA 2812 Stanovanje sarjev tudi mariborski. Mariborčani, trije po številu — so startali zjutraj ob 6. pri mestnem vodovodu. V Celje je prispel kot prvi na cilj Andrej Lozinšek (SK Že- sobi. kuhinja. \ eranda, leziničar), ki je 64 km dolgo progo pre- klet in nekaj zemljišča na vozil v času 1:49:20; 2. Ludvik Zadravec | »rodai. Zgornie^Radvanje 47 (Edelweiss) 1:57:10; 3. Josip Ajd (Železničar) 2:28.50. Ajd je moral zaradi padca dirko prekiniti. Lahkoatletski miting mariborskih klubov Na igrišču SK Železničarja se je vršil včeraj dopoldne lahkoatletski miting mariborskih klubov, ki ga je priredil SK Maraton. Tudi na tem tekmovanju so največ zmag dosegli atleti SK Železničarja in so po neoficielnem štetju dosegli SK Železničar 75, SK Maraton 54, SK Rapid pa 33 točk. Podrobni rezultati so bili nasled- STANOVAN.IE oddam točnemu plačniku. Vo= jašniška ul. 5. 2814 Edini slovenski dnevmk na ozemlju bivše maHbor-tke oblasti še „Večern«k*\ Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju ožito nalogo poskrbeti za to, da bo moiel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako „Večernik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v „Ve-černikovih" malih oglasih. „Večernil:“ dela za Vas, delajte Vi zanj! t Naznanjam lužno vest, da je umrl včeraj naš dobri soprog in oče, gospod Dimitriji Vasiljevič-Babkev Žalna maša bo danes ob 18.30 v mrtvašnici na Pobrežju in pogreb 25. junija ob 15- uri. Žalujoča soproga Terezija in hči Munica. Soomnite se CMD ! M— Sall s? nji: A. Seniorji: Tek 200 m: 1. Venuti (Železničar) 24.7; Monderer (Rapid) 24.9; Je glič (Rapid). Tek 400 m: 1. Hofer (Rap.) 56, 2. Muravs 57.1, 3. Kopriva (oba Žel.), Tek 10.000 m: 1. Kangler (Maraton), 34.51.4, 2. Podpečan, 3. Saje (oba Žel.). | Štafeta 4x400 m: 1. Železničar 3.53 (Ledinek, Kleut, Perko, Muravs); 2. Rapid; 3. Maraton. Met diska; 1. Lipavec (Rap.) 31.01; 2. Perko (Zel.) 30.68; 3. Radič (R.). I Met kladiva: 1. Gujznik (Zel.) 32.58; 2. Vidic (Marat.) 31.25; 3. Verbošt (Mar.) Met krogle: 1. Kleut (Zel.) 11.38; 2. Vidic (Marat,) 11.17; 3. Hlade (Zel.) 10.86. Skok v višavo: 1. Davidovič (Žel.) 1.60; 2. Radič (Rapid) 1.55; 3. Eferl (Žel.) 1.55. | * globoki žalosti sporočamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je dne 22. t. m. ob 10. uri v 40. letu starosti za vedno zapustil naš predobri sin, soprog in oče, Milan Kerda učitelj v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 25. junija ob štirih popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Mariboru v rodbinsko grobnico. ANA KERDA, mama — VIDA, soproga -- TATJANA, hčerka, in ostali sorodniki. Izdaja konzorcij »Intra« \ Ljubljani; predstavnik Izdajatel'” ,n urednik: RADIVOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru. Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik