AVSTR. KRŠi!. TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE Izhaja vsak petek Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6 Naročnina znaša: celoletna . . K 4‘— pololetna . . K 2-— četrtletna. . K 1*— Posamezna fetevilka stane 10 vin. Št. 11. V Ljubljani, dne 17. marca 1916. Leto IX. Obiskujte Kino Central! Kino Central: spored za petek in soboto. 18. sušca 1916. Veseloigra! Slavno Igralko Asto Nielsen vidite v glavni vlogi. 1. Plesalka, prvovrstna drama iz življenja, v treh dejanjih. 2. Prednje in zadnje stop-n j i c e, veselogira v treh dejanjih. Asta Nielsen v glavni vlogi. V sedanjih resnih časih potrebuješ, da se pozabavaš in ne »scagaš«. Smejal se boš »štengam«' v Wisni. V nedeljo 19. in 20. marca. Vsi Pepeti in Pepce naj se vezu j e jo v Kinu Central. Vidi se Drač, ki so ga iztrgali naši hrabri junaki Lahonom. Dalje se predstavlja pretresljiva drama »Skopuhovi dediči«. V sedanji dobi krušnih in novih »pocukranih« kart boste dobili v Kinu Central »Vendar nekaj za zobe«. Godba: prvovrstni češki salonski orkester. Predstave: Ob delavnikih ob 4. in pol 6. uri popoldne in ob 7. in pol 9. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob pol 11. uri dopoldne, ob 3., pol 5., 6., pol 8. in ob 9. uri zvečer. Z mirno vestjo priporočamo Kino Central. XXX Ljubljana, 11. sušca 1916. Danes je izdala kranjska c. kr. deželna vlada ukaze, ki urejujejo jpro-met z obdačenim sladkorjem. Mi smo že poučili naše bralce o novih ukrepih fflede na uvedbo sladkornih nakaznic. Premišljali smo res, naj li objavimo tudi izvedilne ukaze. Odločili smo se, da jih. Dolžni smo, da poučimo delavstvo o vsem, kar je važno zanj, in tak ukrep, kakršen je uvedba sladkornih nakaznic, se nam zdi potreben, da ga v polnem obsegu objavimo v korist delavstvu. Odkrito: uvedba sladkornih nakaznic je potrebna, le škoda, ker se ni to vpeljalo že prej, bi bili dlje časa s sladkorjem shajali, a nočemoi metali kamenja na nikogar: saj izvzemši morebiti nekaterih najvišjih vojskovodij,-ki združujejo vse niti in ki imajo čez vse pregled, ni nihče pričakoval, da bo toliko časa vojska trajala, kolikor časa že trpi. Mi zmagujemo in vsi upamo, da nam napočijo boljši, lepši časi, ko premagamo svoje mnogoštevilne sovražnike. Potrpeti moramo in vzdržati, saj trpi cel svet, ne samo mi. Na štiri tedne odpade na Kranjskem na osebo 1 kg sladkorja. Morebiti se zdi enemu ali drugemu določena količina prenizka. Lahko bi se tudi ugovarjalo, češ vsaj mestnemu prebivalstvu in pa delavstvu naj se nakaže večja množina sladkorja. Slišimo razne glasove: eni pravijo, da je nakazana množina prenizka, drugi, da zadošča. Stvar je ta, kar odkrito povejmo: ta in ona oseba jč rajši bolj posladkan, ona in on pa zopet rajši gren-kejši preljubi »kofetek«. Naj naše delavske organizacije poročajo načelstvu J. S. Z., kako sodijo o nakazani količini sladkorja. Če zahtevajo, lahko naprosimo deželne oblasti, naj vsaj v delavskih krajih povišajo količino sladkorja, ker na kmetih bo pač zadoščala. Ampak na to moramo pa le že zdaj opozoriti, da se kava, kakor itak vsi veste, strašno draži, in ne more nihče danes z vso gotovostjo trditi, da se kava tako ne podraži, da postane dražja kot žefran. Sicer so pa živeli tisočletja in tisočletja naši ljudje brez kofeta, pa so bili krepkejši in bolj zdravi kot mi, ko nam »kote« draži živce. Navadili smo se ga, a človek se tudi vsake stvari odvadi, posebno če se je mora. Hudo mu je, a sčasom se privadi človek i najhujšemu gorju. Ker se je kava tako zelo podražila in kor vse kaže, da se bo še bolj, kolikor dlje bo trajala vojska in ker smo že kofetove čorbe tako navajeni, moramo opozarjati, naj se skrbi pravočasno za nadomestila, surogate kavi; naj bi vsaj ne zmanjkalo knajpovca in drugih »cikorij«. Tak kofe je sicer slab, a diši in nekaj okusa po kofetu le imaš. Vsekakor naj se pa misli tudi na kofetove izkaznice. Odredbe, ki so se izdale glede na sladkorne nakaznice na Kranjskem, slove: Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 8. marca 1916. L, št. 8922, o ureditvi prometa z obdačenim sladkorjem. Na podstavi ministrskega ukaza z dne 4. marca 1916. L, drž. zak. št. 61, o ureditvi prometa z obdačenim sladkorjem se zaukazuje tako: § I- Določila §§ 2., 3. in 4. ministrskega ukaza z dne 4. marca 1916. 1., drž. zak. št. 61, dobe moč dne 19. marca 1916. 1. Od tega dne dalje se sme neposrednim porabnikom oddajati obdačen sladkor le proti izkaznicam o porabljanju sladkorja (izkaznice za sladkor). § 2. V zmislu druzega odstavka § 2. ministrskega ukaza z dne 4. marca 1916. leta, drž. zak. št. 61, se določa kvota za štiritedensko prodajno dobo na 1- kg za vsako osebo. § 3. Izkaznice za sladkor se izdajo uradno, veljajo za eno osebo in za dobo štirih tednov, ki je označena na izkaznici. Izkaznice se glase na 1 kilogram sladkorja in imajo 8 odrezkov po Vs kg. Izkaznice za sladkor veljajo samo za Kranjsko, vendar so v tem upravnem ozemlju prenosne. § 4. Pravico, da se jim izroče izkaznice za sladkor, imajo samo osebe, ki se v njih gospodarstvu ne nahaja več kot 2/2 kg sladkorja za vsako v gospodarstvu oskrbovano osebo. Osebe, ki se nahaja v njih gospodarstvu več kot 2Vs kg slaJdkorja za vsako v gospodarstvu oskrbovano osebo, ne prejmejo nobene izkaznice za sladkor, dobč pa pravico do nje, čim se znižajo njih zaloge pod spredaj omenjeno množino (2% kg). Kdor zahteva, da se mu izroči izkaznica za sladkor, mora podati pri oddajni poslovalnici, ki jo določi politično okrajno oblastvo (§ 5.), pismeno izjavo, ki naj obsega število v gospodarstvu oskrbovanih oseb in napoved-bo, da se na dan izjave v gospodarstvu ne nahaja več kot 2% kilograma sladkorja za vsako v gospodarstvu oskrbovano osebo. § 5. Določiti oddajne poslovalnice za izkaznice za sladkor in izdati potrebne podrobnejše predpise o izročanju izkaznic za sladkor, je naloženo političnim okrajnim oblastvom. § 6. Za vpisno knjigo, ki jo morajo po zmislu 8 6. ministrskega ukaza z dne 4. marca 1916. 1., drž. zak. št. 61, spiso-vati trgovski in obrtni obrati, oziroma zavodi, ki dobivajo sladkor proti prejemnicam, se predpisuje v prilogi razvidni vzorec. § 7. Prestopki se kaznujejo po zmislu § 14. ministrskega ukaza z dne 4. marca 1916. L, drž. zak. št. 61. C. kr. deželni predsednik: Baron Schwarz s. r. XXX Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 8. marca 1916. L, št. 8922, o ureditvi prometa z obdačenim sladkorjem. Neprestano močno povišanje, ki se opaža tako glede neposredne porabe sladkorja pri prebivalstvu, kakor pri porabi sladkorja v industrijah in obrtih, ki pode-luje sladkor, dalje velika potrebščina vojne uprave na sladkorju za namene konsuma in krmljenja, zahteva spričo znatnega nazadovanja izdelave sladkorja in zmanjšanja obstoječih zalog sladkorja, da se ukrenejo odredbe v namen, da se uredi promet in poraba sladkorja. To ureditev je zasnoval ministrski ukaz z dne 4. marca 1916. 1., drž. zak, št. 61, o ureditvi prometa z obdačenim sladkorjem. V pojasnilo, oziroma v izvršitev tega ukaza se razglaša naslednje. Obdačen sladkor se sme oddajati samo proti izkaznicam za sladkor ali proti prejemnicam. Izkaznice za sladkor se upeljejo na Kranjskem z 19. marcem 1916. Do tega dneva se sme prodajati sladkor tudi brez izkaznice za sladkor, vendar se posameznemu kupcu v enem dnevu ne sme oddati večje množine sladkorja kot ‘/4 kg. Radi prestopkov se kaznuje i prodajalec i kupec. Pričenši z 19. marcem 1916 se sme neposrednim porabnikom oddajati sladkor samo proti veljavni izkaznici za sladkor, ki se glasi za dobo štirih tednov. Delež za štiritedensko prodajno dobo se določa — upoštevaje poprečno uporabo sladkorja, kakor jo je ugotovilo c. kr. trgovinsko ministrstvo na podlagi statističnih preračunov — na 1 kg za eno osebo in za štiri tedne. I. Oddaja sladkorja neposrednim porabnikom. A. Kakšne so izkaznice za sladkor? Izkaznice za sladkor se izdajajo uradno, veljajo za eno osebo in za štiritedensko dobo, ki je označena na izkaznici. Glase se na 1 kg sladkorja in imajo osem odrezkov po Vs kg sladkorja. Izkaznice veljajo samo za Kranjsko deželo, so pa v tem upravnem ozemlju prenosne. B, Izročitev izkaznic za sladkor. Poslovalnice, ki jim bo poverjeno izročanje izkaznic za sladkor, bodo določila politična okrajna oblastva ter jih splošno objavila. Politična okrajna oblastva bodo določila tudi dneve in ure, kadar se bodo izdajale izkaznice za sladkor. Izkaznice za sladkor se mejo dati samo osebam, ki se v njih gospodarstvu ne nahaja več kot 2'/2 kg sladkorja za vsako v gospodarstvu oskrbovano osebo. Kdor zahteva, da se mu izroči izkaznica za sladkor, mora pri poslovalnici, ki je določena za izročanje izkaznic: a) navesti število oseb, ki se oskrbujejo v gospodarstvu; b) pismeno izjaviti in s podpisom potrditi, da se v njegovem gospodarstvu ne nahaja več kot 2'/2 kg za vsako v tem gospodarstvu oskrbovano osebo Potrebne tiskovine za te izjave se dobe brezplačno pri oddajnih poslovalnicah. Osebe, ki imajo v svojem gospodarstvu več kot 2V2 sladkorja za vsako v gospodarstvu oskrbovano osebo, ne prejmejo nobene izkaznice za sladkor, dobe pa pravico do nje, čim se znižajo njih zaloge pod navedeno množino 2lh kg. Te osebe morajo pri naslednji oddaji izkaznic za sladkor podati izjavo, ki se zahteva za izročitev izkaznic za sladkor. C. Prodaja sladkorja proti izkaznicam za sladkor. Od 19. marca 1916 dalje se sme prodajati sladkor neposrednim porabnikom in ga smejo ti prejemati le, če se izroči veljavna izkaznica za sladkor, oziroma če se izroče primerni odrezki, ki se v ta namen odrežejo od izkaznice za sladkor. Prodajalci morajo izkaznice za sladkor, oziroma njih odrezke shraniti, ter jih oddati političnemu okrajnemu oblastvu, oziroma od tega določenemu mestu, kadar prosijo za prejemnice, ki so predpisane za dobivanje sladkorja. D. Zamolčane zaloge zapadejo. V izjavah zamolčane zaloge sladkorja zapadejo v prid državi. II. Zavodi. Osebe, ki imajo vso oskrbo v človekoljubnih in dobrodelnih zavodih, v samosta- Karavana. Viljem Hauff. Medtem je priletela tudi druga štorklja na zemljo. Čisti si s kljunom noge, popravlja si svoje perje in gre naj sproti prvi štorklji. Novi štorklji hitita priti blizu in začudena čujeta: »Dobro jutro, gospa Dolgonoga; tako zgodaj že na travniku?« »Lepa hvala, Dolgokljun! Poiskala sem si mal zajtrk. Smem li postreči s četrtom martinčka ali z žabjim stegnom?« »Hvala. Danes mi ne diši. Prihajam tudi z drugega vzroka na travnik. Zvečer naj plešem gostom svojega očeta, skrivaj hočem vaditi.« Mlada štorklja stopica s čudovitimi kretnjami po polju. Kalif in Manzor jo začudeno ogledujeti. Ko pa stopa slikovito na eni nožici in prijetno pritr-kava s peroti, zabuči iz njuninih kljunov močan smeh. Šele čez dolgo časa se umiriti. Kalif se prvi zopet zbere: ča čvloW jzv.a Š ssssb seje ENIATX »To je šala,« zakliče, »ki je ne poplača zlato. Škoda, ker je prepodil najin smeh neumna ptiča, sicer bi gotovo še pela.« Veliki vezir se pa zdaj spomni, da je prepovedan smeh med izpreminja-njem. Svojo bojazen pove tudi kalifu. »Lop Meka in Medina! Slaba šala bi to bila, če moram ostati štorklja! Spomni se no na neumno besedo, jaz se ne spomnim na njo.« »Prikloniti se morava trikrat proti vzhodu in govoriti: Mu — Mu — Mu« Obrneta se proti vzhodu in se neprestano prikljanjata, da se dotikata kluna skoraj tal. A, o joj! Čarobna beseda jima je izpadla iz spomina. Koli-korkrat tudi se je priklanjal kalif, kakor tudi željno kliče njegov vezir Mu — Mu — zapustil ju je popolnoma spomin, ubogi Hazid in njegov vezir sta bila in sta ostala štorklji. 3. Žalostno stopicata začaranca po polju. Ne vesta, kaj naj delata v svoji nesreči. Iz štorkljaste svoje kože ne moreta vun, v mesto se tudi ne moreta vrniti in pustiti izpoznati. Kdo li naj veruje štorklji, da je kalif? Če tudi bi verjeli, bi li hoteli Bagdadčani štorkljo kalifa? Več dni se plazita okoli. Preživita se slabo s poljskimi sadeži, ki jih pa ne moreta s svojimi dolgimi klimi dobro prežvečiti. Martinčki in žabe jima ne diše. Bojita se, da si pokvarita želodca. Edina zabava jima je, ker moreta letati. Večkrat poletita na strehe Bagdada, da vidita, kaj se godi v mestu. Prve dni zapazita na ulicah velik nemir in žalost. Četrti dan začaranja sedita na kalifovi palači in vidita krasen izprevod. Bobnajo in trobijo; na okinčanem konju sedi mož v z zlatom pretkanim plaščem, obdajajo ga služabniki v razkošnih oblekah. Pol Bagdada se drvi za njim in kliče: »Slava ti, Mizra! Vladar Bagdada!« Štorklji na strehi se pogledati. Kalif Hazid pravi: »Slutiš li, zakaj sem začaran? Mizra je sin mojega smrtnega sovražnika mogočnega čarovnika Kašmirja, ki mi je prisegel, da se maščuje nad menoj. A še upam. Pojdi z menoj, zvesti tovariš moje bede. Popotovati hočeva na prerokov grob. Morebiti izgine čarovnija na svetem mestu.« Dvigneta se s strehe in letita proti Medini. Letela nista dolgo, nista bila še navajena. »O gospod,« stoka čez nekaj ur veliki vezir, »z vašim dovoljenjem ne vzdržim več dolgo. Prehitro letate! Tudi je že večer, boljše storiva, če iščeva za prenočišče.« nih, vojaških zavodih, v učiliščih in odgo-jevališčih, v prisilnih delavnicah in jetnišni-cah, azilih itd., ne dobe nobene izkaznice za sladkor. Omenjeni zavodi smejo dobivati sladkor proti prejemnicam, ki jih izda politično okrajno oblastvo, oziroma od njega določeno mesto. Določiti zavode, ki smejo dobivati sladkor proti prejemnicam, je naloženo političnim okrajnim oblastvom. III. Gostilniški in krčmarski obrati, peki in slaščičarji itd. 1. Krčmarji, gostilničarji in kavarnarji, 2. peki, slaščičarji, kolačarji, mando-letarji in medarji smejo dobivati sladkor samo proti prejemnicam, ki jih izda politično okrajno oblastvo, oziroma od njega določeno mesto. IV. Izročanje prejemnic in spisovanje vpisnih knjig. V točkah II. in III. omenjena podjetja in zavodi morajo prositi za prejemnice pri političnih okrajnih oblastvih, oziroma od njih določenih mestih. Prejemnice se izdajajo samo za take množine sladkorja, ki odgovarjajo potrebščini za največ osem tednov. Prejemnice so neprenosne. Da se določi potreščina sladkorja, morajo v točkah II. in III. omenjeni obrati in zavodi: a) dokazati svojo potrebščino s poslovnimi knjigami, zapiski, fakturami itd.; b) s pismeno izjavo potrditi, da njih zaloge ne presegajo potrebščine za osem tednov. Da se olajša nakupovanje, se sme izdati tudi več prejemnic, ki se glase na dele priznane cele množine. Prejemnice služijo samo za kontrolo porabe, niso torej nakaznice, ki se more ž njimi zahtevati dejanska dobava množine sladkorja, ki je na teh izkaznicah označena. V točkah II. in III. imenovani obrati jn zavodi morajo spisovati vpisne knjige, iz katerih mora biti razvidno vsakočasno stanje zaloge pričetkom vsakega meseca, prirastek tekom meseca in vir dobave. 1 e vpisne knjige se morajo spisovati Po vzorcu,ki se hkrati objavi v deželnem zakoniku. Okrajna oblastva imajo pravico, vsak čas vpogledati te vpisne knjige, ter se bodo te pravice tudi v izdatni meri posluževala. Kako dobivajo sladkor trgovci in prodajalci. Osebe, ki v trgovskem prometu obrtno oddajajo sladkor, smejo, ako niso vele-t r ž c i, dobivati sladkor samo proti prejemnicam, ki jih izda politično okrajno oblastvo, oziroma od njega določeno mesto. Glede izdajanja prejemnic velja v točki IV. povedano. V e 1 e t r ž c i, to so tisti, ki so v obratnih dobah 1913/14 ali 1914/15 najmanj dva 'agona sladkorja na mesec neposrednje kupovali in dobivali od tovarn za potrošni sladkor, smejo tudi v naprej kupovati in dobivati sladkor brez prejemnic. Veletržci so podvrženi neposrednji kontroli in nadziranju sladkorne centrale. ludi trgovci in prodajalci morajo spisovati vpisne knjige; glede spisovanja teh knjig velja v točki IV. povedano. VI. Kako dobivajo sladkor industrije in obrti, ki podelujejo sladkor? Industrije in obrti za podelovanje sladkorja, kakor: izdelovalci sladkornega blaga, čokoladnega blaga; kanditov, marmelad, konserv, likerjev, sadnih sokov itd., ki so člani Osrednjega društva tovarnarjev za čokoladno in sladkorno blago na Avstro-Ogrskem, Državne zveze avstrijskih izdelovalcev špirituoz, likerjev in očeta ali Zveze avstrijskih izdelovalcev sadnih sokov in trgovcev, dobe sladkor s posredovanjem sladkorne centrale, pri kateri morajo neposrednje zglasiti svojo potrebščino. Prejemnic ne potrebujejo. Industrije in obrti za podelovanje sladkorja, ki niso člani zgoraj omenjenih organizacij, morejo dobiti sladkor samo proti prejemnicam. Glede zaprositve in izdajanja prejemnic in glede dolžnosti spisovanja vpisnih knjig, veljajo za podjetja določila, ki so v točki IV. omenjena. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. C. kr. deželni predsednik: Baron Schwarz s. r. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Odlikovanja v tobačni tvornici. Njegova c. in kr. Visokost nadvojvoda Franc Salvator je odlikoval v priznanje za velike zasluge za vojaško sanitetno oskrbo v vojni v rezervni bolnici v Ljubljani od pričetka vojske zaposlene: gospoda nadzornika Prossa in gospoda tajnika ekonoma Kratochwilla, častni znak II. razreda ž vojno dekoracijo, g. dr. H. Iloglerju in g. dr. Peter Košenini, zdravniku c. kr. tobačne tovarne, srebrna častna svetinja z vojno dekoracijo, gospej Marici dr. Košeni-novi in gospodični Zalki Potočnik, srebrno častno svetinjo z vojno dekoracijo gospodu poslovodju Ignacu Ha-bicht. Z bronasto svetinjo z vojno dekoracijo so odlikovane; Banovec Alojzija, Zupan Nežika, Kuno var Franja, Kosec Ivanka, Končan Franja, Knez Marija, Koprivc Helena, Andlovič Marija, Če-šnovar Ana, Zor Apolonija, Oblak Ivanka, Krušič Nežika, Oblak Leopoldina, Petrič Ana, Sever Ivanka, Markič Franja. XXX Blagajniško poročilo 4. četrtletja 1915. Dohodki: 53.178 tedenskih prispevkov & 30 h K 15.553 40 5.890 tedenskih prispevkov & 40 h „ 2.356-— 42 vpisnin.................... „ 16-80 1 knjižna pristojbina .... „ —-20 Obresti................................. 612-— Koledarji.............................. 136-80 Strokovni listi........................... 8-— Strokovna komisija................ „ 236-70 Pomočni sklad .......... 22 60 Dobro skupin............' . „ 44-09 Vsota . . K 19.376-59 Saldo 30. septembra 1915 . . „ 27.635-42 K 47-012 01 Izdatki: Bolniške podporo . K 7.772-85 Porodniščine 817-— Mrtvaščine 493-29 Mobiliz. podpor • » 130-- Izredna podpora 340-60 Deleži krajnih skupin • H 1.787-08 Agitacija 469-04 Plače in nagrade 1.892- Seje in delegacije tl 108-80 Strokovni listi 1.758-94 Tiskovine 210-95 Pisarna 457-92 Knjige in časopisi 32-15 Zavarovanje . 153 60 Koledarji • » 745-52 Rezervni sklad 89-37 Strokovna komisija 389-25 Pomožni sklad 22-60 Vojno posojilo 3.000-- Povračila skupinam 69-42 Zaostanki skupin 164-78 Vsota . . K 20.905-16 Saldo 31. decembra 1915 . . „ 26.106-84 K 47.012-01 Izkaz premoženja: Blagajna...................K 26.106*84 Papirji....................„ 40.776-50 Deleži.................... „ 5.300-— K 72.182-34 Seznam krajnih skupin. Bavč. Anastasia Pr e t sc h, Bavč, Moravsko. Budjejevice. Franz BI&tterbauer, Bud-jejevice, Kalvvitzgasse 701. Furstenfeld. Marie Rieger, Fiirstenfeld, Hauptstrasse 112 (Steiermark). Hainburg. Mathias Kirchmayer, Hamburg a. d, Donau, Hajrdnstrasse 27. Hallein. Marie Bliem, Oberalm Nr. 90 (Salzburg). Celovec. Marie Ruttner, Celovec, Kardi-nalsplatz 7. Krakov. Polskie Zjebnoczenie Za-wo6owe chrzescijanskich robotnikovv, z siebziba Krakov, ul. sw. Tomasza 27. Ljubljana. Mici Blejec, Ljubljana, Soteska 6. Landskron. Anna Richter, Landskron, Češko, Franz Scholzgasse 27. Line. Peter Rasch, Urfahr, Rudolfs- strasse 75. Novi Jičin. Franz Schneider, Novi Jičin, Muhlgasse 52. Schwaz. Anton Schretti, Schwaz in Tirol, Kieslinggasse 137. Sternberg. Emilie Tili, Sternberg in Mahren, Romerstadterstrasse 39. Dunaj -Ottakring. Alois Muck, XVI., En-enkelstrasse 31. Dunaj - Rennweg. Josefa Wessely, III,, Klimschgasse 24. Cvitava. Maria Treitner, Cvitava, Mar-garetenstrasse 18. XXX Razrušena Gorica v Kino Central v deželnem gledališču. Od petka dalje bomo videli v Kino Centralu zgodovinski dokument italijanske besnosti — prizore iz naše porušene Gorice. Ti posebni posnetki so dolgi 500 metrov. Videli bomo Gorico, kakor bi živeli v Gorici, sredi sikanja laških granat. Ta znameniti film naj si nihče ne pozabi ogledati! Prehlajenja, prepih in vlažno vreme so svoje grozote za nas izgubili, ne prinašajo nam več revmatičnih bolečin, odkar rabimo kot sredstvo za vtiranje Fellerjev bolečine lajšajoči rastlinski esenčni fluid z zn. »Elsa-Fluid«. Masaže z »Elsa-Fluidom« oživijo cirkulacijo krvi in so tako najzanesljivejša hramba proti revmi, protinu in enakim bolečinam. 12 steklenic pošlje franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 264 (Hrvatska). Nad stotisoč zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. Fellerjeve odvajalne rabar-barske kroglice z zn. »Elsa-Pillen«. 6 škatlic franko 4 K 40 h. (et) Za smeh in kratek čas. Obsežnost zdravniške prakse. »Zdravnik dr. J. pa menda nima posebno obsežne prakse.« »Po čem sodiš?« »Ker nima ne bicikla, niti konja.« Zahvala. Ker se mi je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti, usojam si tem potom izreči svojo najsrčnejšo zahvalo vsem onim gospodom, ki so na Martinovo nedeljo mojega soproga prinesli nepoškodovanega domov. V Ljubljani, 13. novembra 1911. Fanči Godrnjavec, roj. Metlar. Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne. Fellerjev blagodišeči, oživljajoči, v nad stotisoč zahvalnih pismih in od mnogo zdravnikov priporočeni rastlinski esenčni fluid z znamko bolečine lajšajoče vtiralno sredstvo najbolje učinkuje pri revmatičnih bolečinah. 12 steklenic franko 6 K, 24 steklenic franko 10 K 60 h. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg :: :: št. 264 (Hrvatska). :: :: Zanesljivo odvajalno sredstvo sp Elsa-kroglice. 6 škatlic 4 K 40 h. Gospodarska zveza v Ljublšani ima v zalogi: jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago. Oddaja na debelo 1 Za Ljubljano in okolico je otvorila mesnica v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi špecerijsko trgouino na Dunajski cesti štev. 30. Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini. Najboljša in najcenejša zabava v Ljubljani je ▼ B Segata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. I v deželnem gledališču. Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedriloI Razširjajte mil Miom Raše jlasilo ,Našo Moč6. er F Morini UUBUHHH 1. HICI SUl trn 18. te a -o o Troovina z modnim in drohnim Ulagom. Velika Izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavio, otroške obleke In perila, pasov, a m 2 p- O s predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, sukanca Itd. Jredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. Priporočamo cenjenemu ob-ćinstvu edino domačo tvrdko Ignac Vok špecijalna trgovina šivalnih strojev in koles Ljubljana, Sodna nL 6, f katera ima po ugodnlll ce-nah in obrokih od strokovna-kov priznano najboljšo šivalno stroj o v Evropi m to so PFAFF v vnlild izbiri in zalogi. lOletna pismena garancija! Pouk o lezenju »šah čas brezplačno. Pridni posredovalci se iščejo. H R I N i Ni Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. Priznano nizke cenet , a^ssstoi tffg It® v. 1© [ Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz sifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. g Vedno sveže blago I ~ pj- o» 2 S I JLlZJl- Hajboliša, najsigurneiša prilika za štedenje! Ljudsko Posojilnico reglsfrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, \ lastni iiiši, nasproti hotela Jnion“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po jk 3 4 4 °|0 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.