Stav. 147. V Trstu, v soboto, 27. vel, travna 1316. Letnik III. Izhaja vsak dan, fud! ob nedeljah fn praznikih, ob 5 zjutraj. 1'rednlStvo: Ulica Sv FrsnčiSka Asiškega št. 20, !. nadstr. — V* icpisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Ncfrankirana pisma se m tpreje^-ajo in rokopisi se ne vračajo. rzd«ifitell Ir cdsovorni urednik Štefan Godina. Ustalk konsovcf W .EdlrostP\ - Tisk tiskarne .Edinosti" .vpisane "drage i C* cjenin f oroStvom v Trstu, ulica Sv. rrančl*a A .Stega SL A Telefon credniftva fn oprave *ev. 11-B7. fJirofrina znal«: Za celo leto........K 24.— It pol ............................'J""* u tri mesece....... • • •••••••• Ij ra nedeljtk« Htfajs ■ «•» w prt lata............. • • • • w Posamesne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ......mm P° vtl*. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............men po 20 vin. Oglasi v tekstu Hsta do pet vrst........ K 20 vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . . 2.—« Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnin« ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1« upravi .Edinosti'. — Plač« in toli se v Trstu. tu instfstai oddelek se nakajata v ulici Sv. Frančiški —---t aft. — PoJteotoaalMčai račun SL 841.651 mm nsjnoueiilii dosodkov. Italijanska bojišča. — Nov uspeh našega armadnega zbora. Naše čete so zavzele v suganskem odseku Civaron m vrli Cima Undici. Greben od Corno_di Campo verde do Meate je zavzet. 2500 sovražnikov, 4 topovi, 4 strojne puške, 300 koles zajetih. Monte Cimone severno Arsiera zavzet. Uspešni naši letalski na- 3Dogodki na morju. — Naš podvodnik obstreljeval plavže na otoku Elbi. Zapadno bojišče. — Pri Verdunu na levi strani Moze francoski napad na gric 304 odbit. Južno utrdbe Douaumonta nov nemški uspeh. Ruska bojišča. — Neizpremenjeno. Balkanska bojišča. — Močno artiljerijsko delovanje na fronti Dojran—(Jjev-gjclija. Francoski letalski napadi. Turška bojišča. — Nič posebnega. Rusi delujejo v Perziji in jo obkoljujejo preko turškega ozemlja. ___ Mz uradno poročilo. DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se razglaša: 26. majnika 1916, opoldne. Rusko in jugovzhod n,o bojišče. — Neizpremenjeno. 11 a 1 i j a u s k o b o j i š č e. — V suganskem odseku so naše čete zavzele Civaron (jugovzhodno kraja Borgo) m so Plezale na Cima Undici. V okolišu severno Asiaga so si deli graškega zbora priborili nov velik uspeh. Ves R^'^e-ben od Corno di Campo verde do Meate je v naši posesti. Sovražnik je imel na svojem begu v našem zelo učinkujocem topovskem ognju velike krvave izgube in ie pustil nad 2500 ujetnikov, med njimi "enega polkovnika in več štabnih častnikov, štiri topove, štiri strojne puške, 300 koles in več drugega materijala v naših rokah. Severno Arsiera smo najprej pognali Uahe iz njihovih postojank zapadno Barcarole. Nato so naše čete v sedem-nrnem boju očistile gozdovje severno Monte Cimoua in zasedle vrh te gore. v »ornji Poslnski dolini smo vzeii Bettale. Naši letalci s suhega so obmetaii z bombami kolodvore v Peri, Schio, Thiene in Vicenzl naši mornariški letalci pa letalsko lopo in notranje pristanišče v Grade-žu Ponoči je sovražni zrakoplov vrgel veliko število bomb na Trst, ki pa n,^ ranile nikogar iti tudi niso napravile škode. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. llofer, fml. Dogodki ne morili. Eden naših podvodnikov je 23. majnika z uspehom obstreljeval znamenite plavže v Porto ferraio na otoku Elbi. Na ogenj je brez uspeha odgovarjala obrez™ baterija Po obstreljevanju je podvodnik potopil italijanski parnik »W ashington«. Poveljništvo brodovja. Italijansko uradno porofilo. DI N\J ?5 (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se noroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 24. t. m.: V Lagannski dolini ie sovražnik včeraj popoldne močno obstreljeval vso našo fronto na obeli bregovih Adiže. Sovražno Kolono, ki je v majhnih skupinah poizkušala prodirati od i izzane proti kraju Marco, je ustavil nas topov>ki ogenj. Zvečer so naše čete ustavile napad, ki je bil po Cerški dolini na-p-rjei v smeri proti Monte di Mezzo. Med Terragnolsko in Astiško dolino običajni artiljerijski ogenj. Umikanje iz gornjega posinskega in astiškega zavoja ki se ie vršilo v redu. je sedaj končano, lopove. ki jih nismo mogli več vzeti s seboj. smo razdejali. Med Astikom in Brento ie sovražnik včeraj začel hudo pritiskati na naše postojanke vzhodno val d' Assa. \ Suganski dolini se je 22. t. m. pričeto umikanje naših čet v glavno obrambno črto tudi včeraj nadaljevalo počasi in v redu. V KarnijM srdit artiljeriji dvoboj ob gornjem Butu. Na ostali ironti nobenega pomembnega dogodka. Sovražni letalci so metali bombe na postalo Per la Camia in so povzročili vec človeških žrtev in nekoliko škode. Ob eUlalnici laške volne mmil RIM. 25. (Kor.) Kralj Viktor Emanuel , RIM, 25. (Kor.) Kralj Viktor Emanuel j [je brzojavno odgovoril rimskemu županu I na brzojavko, ki mu jo je le-ta doposlal ob obletnici vojne napovedi. Kralj je zagotavljal, da žilavi, hrabri napori njegovih vojakov in trdno zaupanje naroda, ki v tej obletnici vidi sveto znamenje za uresničenje visokih nacijooalnih in civilizacijskih namenov pripomorejo do zmage. Odstavljen italijanski poveljnik. LUGANO, 25. (Kor.) Uradno se javlja, da je bil generalni poročnik Roberto Bru-sati, ki je bil že 13. maja stavljen na dispozicijo. umirovljen na podlagi sklepa ministrskega sveta. Brusati je poveljeval prvi v južnih Tirolih operira joči armadni skupini. Italijanski generalni Štab v Bresciji. CURIH, 26. (Kor.) »Neue Ziircher Zei-tung« iavlja s pridržkom, da ne trdi, da je vest resnična, iz Chiassa, da pripovedujejo iz vojnega pasu se vračajoči potniki, da se je sedež italijanskega generalnega štaba premestil iz Verone v Bre-scijo. Rusi nočejo pomagati Italijanom. LUGANO. 25. (Kor.) »Corriere della Sera« objavlja dopis iz Petrograda, ki pravi, da tamkaj vlada mnenje, da je av-stro-ogrska ofenziva proti Italiji končana in da Italijani zato ne potrebujejo razbremenitve s strani Rusije. List odgovarja nejevoljno, da avstro-ogrska ofenziva nikakor ni prenehala, temveč da se avstro-ogrska armada utrjuje in svoje topove spravlja dalje. Kakor se zdi, izdaja Avstro-Ogrska za rusko porabo drugače se glaseča vojna poročila, kot pa za drugam. Italija veže danes več kot polovico avstro-ogrske armade in zato je čas, za energično rusko ofenzivo izredno ugoden. Vdanostna izjava tirolskih Italijanov cesarju. DUNAJ. 25. (Kor.) Povodom obletnice italijanske vojne napovedi je 306 občin in 480 pridobitnih in gospodarskih zadrug iz tirolskega italijanskega jezikovnega ozemlja podalo Nj. Veličanstvu vdanostno izjavo, v kateri so izrazile svoja patriotična čustva. Prešinjeni z zavestjo svete dolžnosti protestirajo odpošiljatelii izjave s skromnimi, a ginljivimi besedami T>ro>ti nezvestemu izdajstvu Italije in zagotavljajo Nj. Veličanstvo neomajno lojalnost, zvestobo in vdanost cesarju in državi. Niti ena ped zemlje ne sme zapasti sovražniku in na večne čase mora domovinska gruda pod habsburškim žezlom ostati združena s slavno avstro-ogrsko monar-liiio. S toplimi besedami občudovanja se proslavljajo dela naše slavne armade in zmagovitih voditeljev, katerim se nikdar ne bo mogel ustavljati noben sovražnik. Izjava zaključuje z iskreno željo, da naj bi zastave našega ljubljenega cesarja vedno vihrale nad Alpami, in z vročimi voščili za vzvišeno osebo Nj. Veličanstva. Zelo vesel te vdanostne izjave, je cesar naročil ministru notranjih stvari, naj sporoči odpošiljateljem izjave njegovo naj-milostljivejšo zahvalo. NeRisbo uradno poročilo. BEROLIN, 26. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 26. majnika 1916. •Zapadno bojišče. Na levi strani Moze smo odbili napad Turkotov z ročnimi granatami na grič 304. Na vzhodnem bregu Moze smo uspešno nadaljevali napade. Razširili smo svoje postojanke zapadno »Kamnoloma«, prekoračili thiaumontsko grapo in sovražnika južno utrdbe Douaumonta vrgli še dalje nazaj. V tem boju smo ujeli uadaijiiih 600 mož in zajeli 12 strojnih pušek. V okolišu Loivre, severo-zapadiio Reimsa, so Francozi brezuspešno napadli s plinom. V dnevnem poročilu 21. majnika omenjeno, južno Chateau Salmsa sestreljeno sovražno letalo je peto, kar jih je poročnik VVintgens ugonobil v zračnem boju. Vzhodno in balkansko b o- j i š č e. — Nič bistvenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Sploini poziv pol orožje no Angleikem. LONDON, 26. (Kor.) Kralj je izdal sporočilo na angleški narod, s katerim se vsi za otroka ter ubile tri moške. — Z osulih front ni dospela nobena važna vest. Ruske operacije v Mezopotamiji. CARIGRAD, 25. (Agence Tel. Milli.) Delovanje, ki ga Rusi razvijajo v Perziji in ki obstoji v prehodu ruskih čet preko turškega ozemlja, nima nikakršnega nrilj-taričuega pomena. Zasedenje Kasr i Širina in Revanduza ft tvorilo del teh nesmotrenih kretenj. Rusi zasledujejo s takimi podjetji namen, da bi izvedli obko-Ijenje Perzije In zakrili poraz, ki so ga doživeli v Kavkazu vsled našega odločnega odpora. Amerikansku nota Angleiki in Francoski. WASHINGTON, 24. (Reuter. — Kor.) Državni oddelek je včeraj izročil angleškemu in francoskemu veleposlaniku enako se glaseči noti, v katerih se ponavljajo pritožbe zaradi zaustavljanja redne amerikanske poŠte po Angleški in Francoski. WI!son In posrotovule za mir. LONDON, 25. (Kor.) Reuterjev urad javlja iz Wa3hingtona: Ljudje, ki so posedli belo hišo in so govorih z Wilsonom o položaju, izjavljajo, da je Wilsonovo stališče napram mirovnim pogajanjem nevtralno in da more posredovati le tedaj, če se vojujoče se države sporazumejo med seboj o pogojih. Solidne podlage za sklep miru ni. LONDON, 25. (Kor.) >Daily News« pišejo v uvodniku: Pravi odgovor na zmerna, poštena govora Ponsonbyja in Ram-say Macdonalda ni v Greyevem odgovoru, pač pa v inter\viewu nemškega državnega kancelarja. Nemčija brez dvoma želi miru, toda dr. pl. Bethmann-HolIweg ne zakriva pogojev, pod katerimi bi bil velikodušno pripravljen, da bi pričel pogajanja. Zavezniki naj priznajo, da je Nemčija zmagovalka. Dokler vlada to razpoloženje v Nemčiji, moramo izjavljati, dasiravno nam ie žal, da solidne podlage za dogovor ni. ___ Ruska državna dama. KODANJ, 26. (Kor.) »Nationaltidende javlja iz Petrograda: Ministrski svet ie potrdil zakon o vojni pridobnini, kakor sta ga določila državni svet in državna duma. V državni dumi se je ustanovila nova stranka, ki se imenuje »agrarska skupina« in šteje štirideset članov. Predseduje ji Serbeto^_ Angleiki parlament LONDON, 25. (Kor.) Asquith je dejal v neki izjavi o irskem vprašanju: Naša prva dolžnost je bila, da se na Irskem zopet napravi red hi preprečijo ponovitve nemirov. Bili smo veseli, da je prišlo z vso gotovostjo na dan, da velika masa irskega naroda ni sočustvovala z vstajo. Vojni zakon se je vzdržal kot previdnostno sredstvo, toda vlada upa, da se odpravi kmalu in popolnoma. Asquith je dobil, ko je posetil Irsko, zlasti dva vtiska, namreč polom vladnega ustroja na Irskem ter moč, globino in vplivnost na Irskem vladajočega razpoloženja in da se nudi sedaj izborna prilika, da se reši irsko vprašanje. Vlada je pozvala LIoyd ditelji. Asquith je apeliral na zbornico, naj | ne razpravlja o irskem vprašanju^kar bi moglo spraviti v nevarnost obsežno in trajno ureditev vprašanja. Redmond in Carson sta podpirala to prošnjo. Zato se ni vršila razprava. LONDON, 25. (Reuter. — Kor.) Veliko sodišče je potrdilo razsodbo policijskega sodnika, da naj se proti Casementu prične glavna razprava. Razprava se je določila na 26. dan junija. ROTTERDAM, 25. (Kor.) Kakor poročajo listi iz Londona je liberalec Ponsonby dejal v včerajšnji mirni razpravi v dolnji zbornici, da je posebna dolžnost dolnje zbornice, da vodi delo diplomacije in nad-ziva vojevanje. Nimamo vzroka, da bi si čestitali na diplomatskih uspehih pred vojno ali tekom vojne. Će naj vojna traja tako dolgo, da se nemški državni kancelar in angleški državni tajnik za zunanje stvari sporazumeta, kdo je odgovoren za izbruh vojne, se bojim, da je konec vojne še daleč. Angleški narod mora vedeti, ali se Nemčija brani vzpostaviti Belgijo, se umekniti iz zasedenih ozemelj in sodelovati pri sestavi mednarodne komisije za vzdrževanje evropskega miru, ali pa če Angleško zadržuje kaka tajna pogodba od mirovnih pogajanj. Ramsay Macdonald (del. stranka) je menil da Angleška, če ima le še kaj čuta časti, ne more sprejeti miru, ki bi ugotavljal izgubo belgijske samostojnosti. Vojna se mora končati z uničenjem militarizma v Evropi. Angleška pa mora izjaviti, da je sama pripravljena sodelovati, da se doseže to, če zahteva isto od Nemčije. Grey in člani dolnje zbornice bodo samo tedaj vredni, da pogledajo v oči hrabrim možem, ki žrtvujejo življenje za Angleško, če bodo skrbeli za to, da se ne zamudi nobena prilika za di-ploinatiška pogajanja. Cenzurna debata v nemikem državnem zboru. BEROLIN, 25. (Kor.) Državni zbor je nadaljeval cenzurno debato, tekom katere so vsi govorniki ostro kritizirali cenzuro v nevojaških stvareh in so zahtevali odgovornost kancelarja za cenzurne odredbe. Na pritožbo konservativcev zaradi prepovedi i>o poslancu FIeydebrandu spisanega članka v »Kreuzzeitungi«, v katerem se je kritizirala amerikanska podvodniška nota, je odgovoril državni tajnik pl. Jagow, da so bili vojaški in politični krogi edini, da se z Ameriko se vršeča pogajanja ne smejo motiti po izjavah časopisja. Državni tajnik za notranje stvari, dr. Helfferich je izjavil, da je vse edino v tem, da je cenzura potrebno zlo, dokler traja vojna. Vodstvo države se že daljši čas prizadeva da bi se zboljšalo cenzurno poslovanje. Upam, da bo mogoče, da se cenzura polagoma ublaži. Spomenica o ukrepih izdanih povodom vojne. DUNAJ, 26. (Kor.) Drugi del spomenice o ukrepih, ki jih je ukrenila vlada povodom vojne, kateri se objavi jutri, je ministrski predsednik grof Sturgkh opremil s spomenico, ki pravi: Nadaljevaje 30. junija 1. 1915. izdano spomenico o ukrepih, ukrenjenih povodom vojne, izroča c. kr. vlada z le-tem javnosti pregled onih ukrepov, ki jih je v drugi polovici leta 1915. ukrenila na polju narodnogospodarskega in državnogospodarskega življenja. Doba, za katero je sestavljeno poročilo, je na severu in na jugu donesla našemu orožju sijajne uspehe. Samo pričakovana bogata letina je izostala zaradi neugodnega vremena. Nadaljni zapor, ker se je ozemlje, ki ga je treba oskrbovati, razširilo z razsežnimi, po vojni opustosemmi pokrajinami, in okolnost, da so bih za oskrbo v bistvu na razpolago samo domači pomožni viri, vse to je rodilo potrebo da se v marsičem raztegnejo m razširijo že prej odrejeni ukrepi v svrho ureditve proizvajanja, razdeljevanja, prometa in porabe. Z zahvalo in zadovoljstvom smemo poudarjati, da so vedno globlje v ljudsko in gospodarsko življenje posegajoče vladne odredbe našle povsod razumevanja, trajne podpore in požrtvovalnega sodelovanja. To mogočno skupno delovanje vseh avstrijskih narodov okreplja zaupanje, da se z združenimi močmi posreči, da bomo tudi vse na-daljne težave premagovali do uspesnega konca vsiljenegajiamjvelikanskega boja. Skupne ministrske konference. BUDIMPEŠTA, 25. . (Kor.) Posvetovanja članov avstrijske in ogrske vlade so trajala od 4 pop. do 3^2 zvečer in se bodo nadaljevala jutri popoldne. Jutri dopoldne se bodo avstrijski ministri posvetovali v hotelu »pri angleški kraljici«. Opoldne priredi ogrska vlada tu se naha-jajočim članom avstrijske vlade in njihovim spremljevalcem zajtrk na nekem podonavskem parniku. Obsodba atentatorja na nemško zastavo v Lausannni. LAUSANNE, 24. (Kor.) Kriminalna zbornica zveznega sodišča je spoznalo Marccla liemzikerja, iz Moosleerama v Lausanni krivega proti mednarodnopravnega dejanja ter ga je in contumaciam obsodila v enomesečno ječo, 100 frankov globe in plačilo sodnih stroškov. Potopljene ladje, LONDON, 25. (Kor.) »Temps« javlja iz Madrida: Posadka jadrnice »Erminia^, ki jo je neki podvodnik potopil na vožnji v Baltirnore, je dospela v Barcelono. BEROLIN, 25. (Kor.) Švedski parnik »Anland« ie 23. majnika v bližini Svart-kluppe povozil podvodnik, ki se je hipoma pred sprednjim delom ladje pokazal iz vode in se potem ni pokazal več. Po mnenju posadke parnika se je podvodnik potopil. S švedske strani se izjavlja, da je izključeno, da je šlo tu za kak švedski podvodnik. S pristojne strani doznava WoIifov urad, da kak nemški podvodnik tudi ne prihaja v poštev. RIM, 25. (Kor.) Agencija Štefani javlja, da so bili potopljeni italijanski parniki »Levanzo<- (3715 ton), zgrajen leta 1910,, »\Vashington < (2820 ton) in »Birmania« (2215 ton). Posadke vseh treh parnikov so se rešile. LONDON, 25. (Kor.) Lloydova agencija javlja: Po še ne potrjenih vesteh sta bila potopljena francoski parnik »St. Corentin« (216 ton) in italijanski parnik >-Cagliarl« (2322 ton), zadnji po torpedu. RIM, 25. (Kor.) Agencija Štefani javlja potopitev italijanskega parnika »Cormilla-no« in italijanskih jadrnic »Orellamu, »Roberto« in »Ginesta«. Posadke so rešene. Oeorgesa. d^^deTa'te'co^tke, ia UQyd Aargavn, ki je 27. in« v La Georges fe stam «*«<> * TO-1 strgal zas^.o z ncK^i^a -T,. * O i-v Z.; -.i Nesreča na vojaškem vežbališču v Bukareštu. BERN, 24. (Kor.) »Petit Journal« javlja iz Bukarešta: Na vežbališču, kjer so se novinci letnika 1917., pripadajoči 128. pešpolku, vežbali v metanju ročnih granat, se je zgodila nesreča. Nekemu vojaku se je razletela granata v roki ier ubila narednika in težko ranila tri može. Pomanjkanje mesa na Francoskem. BERN, 24. (Kor.) »Matin< javlja iz mnogoštevilnih mest v provinciji poinankanje mesa in velikanska natezanja ccn, ki so dovedla marsikje do kaznovanja trgovcev s strani oblasti in zato do stavke mesarjev. BERN, 24. (Kor.) Kakor poroča »Ma-tin,« je v Parizu v tržnicah prišlo do hrnp-nih demonstracij gospodinj zaradi neizmernih cen mesa, ki so bile vzrok, da se veliko mesa ni prodalo in so je prihodnji dan ogledniki mesa spoznali za pokvarjeno ter je izročili konjačem. Množica žena je gledala ta prizor in je izražala svojo nejevoljo z ogorčenimi protestnimi klici. Ženske so zahtevale, naj se nemudoma napravijo hladilnice in da naj poseže vmes oblast, da se s primernim znižanjem cen preprečijo taki dogodki. Francoski letalec Gilbert zopet ušel. BERN, 25, (Kor.) Francoski letalec Gil-bert je ponoči zopet pobegnil. Ušel je najbrž skozi zračno cev v stranišču. Sled za njim so našli:_ Nemiri na otoku Haiti. LONDON, 24. (Kor.) »Daily News« javljajo iz Washlngtona 21. majnika: Vlada pričakuje, kakor se zdi, nadaljnih nemirov v Haiti in San Domingit, kajti četudi je že osem vojnih ladij pred Port au Princem in San Domitigom izkrcalo 2000 mornariških vojakov, je odredil mornariški oddelek, da se z oklopno križarko »Tennesse;, prepelje še 1000 mornariških vojakov na otok. Položaj. 26. maja. Diskusija se razpreda dalje. Dobro znamenje. Za nemškim državnim kancelarjem se je zopet oglasil angleški državni tajnik Grey. Govoril je sicer precej vojevito, da, mestoma celo razdraženo in žaljivo — ali vmes se vendar vpleta tudi nota o možnosti miru.... In ravno v tem pogledu gre obema vodilnima državnikoma argumentacija nekako paralelno: ne more ju sicer združiti, ali razdalja se tudi ne veča med njima. Nam vsaj pada v oči sličnost v argumentaciji, ki utegne biti ugodno znamenje! Prosimo: Bethmana-HolIweg je naglasal v svojih zadnjih izjavah, da pot do miru se ne more najti, dokler ne pridejo nasprotniki do Izpoznanja, da Nemčija ni poražena in da je ni možno poraziti — in zato da more zahtevati, naj se uvažuje jaktični položaj na bojiščih: uspehe, ki ste jih dosegli centralni vlasti. Bethmann-Holhveg ni torej konkretiziral zahtev in ie govoril v sormi, ki pušča vrata odprta za pogajanja. A kako je reagiral Grey? »Dejstvo je, da zavezniki niso poraženi! Poraženi pa tudi ne bodo in prvi korak za mir bi bil ta, da Nemčija prične izpoznavati to dejstvo!« Kako bi najplastičneje definirali to prerekanje o — poti do miru?! Vidimo, da je Grey v tej točki le parafraziral Beth-mann-Holi\vega -- Suveo«.: mutatis mnj tandis. Ali po domače povedano: obrnil > \-> :-s pr-J očital A.i- Stran II. „EDINOST* štev. 147. V Trsta, dne 27. velikega travna 1916. gležu, je rotem Anglež očital Nemcu! Entegta naj prizna, da centralni vlasti niste in da ne morete biti poraženi — a z druge strani odzvanja: centralni vlasti naj pripoznate, da zavezniki niso poraženi! Grey in Bethmann-Holhveg stavljata torej v resnici isto zahtevo, ali vsak s svojega stališča in na nasprotno adreso. Jrs tako potiska to prerekanje v resnici ,V sprednjo vrsto tisto delikatno vprašanje, o katerem bi prijatelji miru želeli, da ostani v zadnji vrsti, vprašanje: kdo naj začne, kdo naj prvi poda tisto izpoved, ki So zahteva od njega nasprotnik?! Nu, po našem mnenju je vendar beležiti kot pozitivno pridobitev dejstvo, da se — četudi ne v posebno prijetnem zvoku — nota o možnostih miru vedno zopet vrača v te diskusije! Kajti, nekaj resnice bo morda v tistem znanem pregovoru, ki pravi: kjer se dviga dim, mora vendar-le kaj goreti! In precej dima se dviga tudi iz Amerike. Govori se. da se hoče predsednik Žedinjenih držav sedaj resno lotiti svoje posredovalne naloge. In sicer da opira Wilson svoje nade do uspeha ravno na moment, ki smo se tu gori bavili žnjim: na izpoznanje pri obeh vojskujočih se skupinah, da ne morete druga drugo popolnoma poraziti. Iz izjav nemškega državnega kance-larja je dovoljen sklep, da se centralni vlasti ne bi upirali ameriškemu posredovanju, marveč da bi šli g. NVilsonu na roko, v kolikor bi mogli, to seveda, brez Škode za njiju nepremično stališče: da mir bi moral biti združljiv s častjo, dostojanstvom, varnostjo in zaščito državnih interesov centralnih vlasti. Tu bi opozorili na neki moment v Bethmann-Holl-wcgovih izjavah, ki se morda premalo opaža. Nemški državni kancelar zahteva, naj nasprotniki uvažujejo faktični položaj na bojiščih — naj torej priznajo centralni vlasti kot zmagovalki. Ali važno je tu, da Bethmann-HoKveg ni zahteval, da bodi položaj na evropskih bojiščih v podlago za pogajanja, marveč je rekel Je enostavno »na bojiščih« — torej tudi izvenevropskih!! Iz tega je dovoljen sklep, da ste centralni vlasti pripravljeni uvaževati tudi uspehe na strani entente. A to bi bila najeklatantneja manifestacija resnične, iskrene pripravljenosti na strani centralnih vlasti za poštena pogajanja v dosego poštenega in trajnega miru. Več se pač ne more zahtevati od mogočnih držav, ki ste že dosegli na bojiščih toliko najsijajnejih uspehov in ki po svoji moči in po kvaliteti in organizaciji svojih •vojska in njihovih vodstev morete z vsem zaupanjem in mirno pričakovati nadaljnjih dogodkov, ako je že usojeno, da se ta strašna borba mora izvojevati do kraja, do tistega psihologičnega momenta, ko bodo poraženci primorani v pripo-znanje, da so poraženi, na kar bodo morali seveda tudi nositi posledice tega dejstva, ki ga izsilijo sami s svojim besni-lom! A za ves svet bi bilo že danes neoporečno rešeno vprašanje, kdo bo moral v tem nesrečnem slučaju pred človeštvom, pred sodnim stolom zgodovine in pred lastno vestjo nositi odgovornost za toliko prelite človeške krvi in za toliko uničenih materijalnih in etičnih imetij narodov ! Z veliko napetostjo sledi ves svet t>-fenzivi avstro-ogrskih čet proti Italiji. In svet je presenečen in se divi naši vojski in njenemu vodstvu. Nje sedanji uspehi na južno-zapadnem bojišču ostanejo zabeleženi na najčastnejih straneh in med naj-Sijajnejšimi vojnimi čini zgodovine. Vojaški veščak v graški »Tagesposti« riše položaj tako-le: Naša napadalna fronta v južno-vzhodnem Tirolu se je razširila od prvotnih 30 na 70 kilometrov. Dočim je v odsekih nasproti Arsieru in Asiago artiljerijski napad še v razvoju in se temu primerno Še ne poroča o kaki izpremembi v položaju, ste paskupini, ki napredujete ob obeh straneh doline Suganske, dosegli tudi včeraj velikih uspehov. Sovražnik nadaljuje umikanje od Burgena v kotlino Ospedaletto. Naše čete so ga zasledovale preko Strigno. Severno doline je bil sovražnik potisnjen od Cima Cista proti dolini Calamento. Južno doline drži sovražnik še greben Civaron, da krije umikanje italijanskih čet po dolini. Graški kor je prekoračil neizmerno težavno, razklano, visokogorsko krajino južno-vzhodno gore Kempel ter je — odbivši alpince po kratkih bojih — zasedel Corno di Campo ver-de (2127 metrov). Od te visoke planine se razteza več utrjenih skalovitih grebenov proti severni fronti pri Assiago. Na desnem krilu naše napadajoče vojske smo vzeli utrdbe Chiesa. ki so bile več dni pod našim težkim ognjem. Tako so naše čete dospele do razdalje 4 kilometrov zračne črte od Piano oella Fugazza, preko katerega vodi cesta v Schio in stojijo vrhu tej;a tistim italijanskim oddelkom, ki še drže Corno Zugna, za hrbtom. Naglašamo, da je to situacijsko poročilo datirano dne 25. maja in da je pisano na podlagi poročil geneialnega štaba. Ukaz c. kr. primorskega namestništva, izdan 24. majnika 1916, št. Pr. 758/14, s katerim se uravnava promet z obdačenim sladkorjem. Na podlagi ministrskega ukaza, izdanega 4. marca 1916, drž. zak. št. 61 se ukazuje takole: § 1. V gostilniških in točilnih obratih (gostilnah, kavarnah, kantinah, barih i. dr.) fn v slaščičarnah se smejo pridajati za eno osebo k pijačam (kava, Čaj, čokolada, kakao i. dr.) ali k jedilom, katera se podajajo v večjih množinah, kot takozvane »porcije« največ do pet kosov, in k pijačam, katre se podajajo v manjših množinah, na primer v kozarcu ali v čaši, največ po tri kose do sedaj navadne kocko-vitosti. Prepovedano je podajanje sladkorja gostom tako, da se poljubno poslužijo. § 2. Politične oblasti imajo pravico, zavezati dotične obrtnike, da nabijejo te odločbe v svojih obrtniških prostorih na vsakomur očitno mesto. §3. Ta ukaz stopi v veljavnost z dnem, ko se razglasi. V Trstu, dne 24. majnika 1916. C. kr. namestnik: Dr. baron Fries-Skene I. r. iz te zmote so se porajali tisti — Neimen., Neimen., Neimen., Neimen., Neim., KllfttiiD^ žaklJ je danes pač jasno vsakomur — in Artur Fantini po K 1000; delavci tvrdke f J st Aprci'lzacijsKe M, Hcve izkaznice za živila. Prihodnji teden, od 2 9. majnika do 3. junija, se bodo razdeljevale nove izkaznice za živila, veljavne od 5. junija dalje za enak čas kot dosedanje. Nova izkaznica je popolnoma enaka stari. Samo število odmerkov na novi izkaznici odgovarja številu članov družine, brez razlike starosti. Razdelitev novih izkaznic sq iz prijaznosti prevzele krušne komisHe. - Nove izkaznice za živila se bodo dobivale pri pristojnih krušnih komisijah. Izkazati se je treba s staro izkaznico. Krušne komisije imajo pravico, da v slučaju dvoma izkazila. Priporoča se, da pridejo stranke ponove izkaznice tekom zgoraj omenjenega tedna in da ne pošljejo otrok. lije in kakor usodepolni »višji obziri«, o katerih je poslanec Spinčič z grenkobo v srcu govoril tudi v dunajskem parlamentu in ki vzbujajo pri nas na Primorskem grenke spomine.... Nu, hvalimo Boga in pa — da govorimo z majorjem Morahtom — zaslepljenost Italije, da imamo danes pomirjevalno zavest, da je to — bilo, da je za nami in da se časi tistih »višjih ozirov« ne povrnejo več! Dragocen pouk so dobili izvestni krogi, ki so imeli toliko časa toli krive pojme in so izrekali torej krive sodbe o nas: bili smo često v opoziciji, z naše strani so padale često ojstre kritike; danes pa, ko so prišli veliki časi dela in žrtev za domovino, bi hoteli videti tistega, ki bi si še upal ponavljati tiste krive sodbe iz nekdanjih časov....! Popravl|amo. Ali, to pot ne popravljamo morda kakega lastnega tiskovnega pogreška. Korigirati moramo marveč neko trditev v tukajšnjem »Lavoratoru«. V svoji torkovi številki je priobčil nekak pregled dogodkov in pojavov v Trstu dne 23. maja 1915., povodom italijanske napovedi vojne. Tam piše, da je bil »La-voratore« poleg uradnega lista edini, ki je nadalje izhajal v našem mestu. Čudimo se tej trditvi, ko vendar vsakdo vidi in ve, da ne odgovarja resnici. Sta tu n. pr. tudi »Edinost« in »Triester Tagblatt«, ki nista prenehala izhajati in izhajata še danes. »Šocieta Bersaglieri« v Splitu je oblast razpustila nedavno temu. Te dni pa je oblast odredila hišno preiskavo' v vseh prostorih rečenega društva, ki je donesla na dan razne — nerednosti. Tako je n. pr. z društvene zastave izginil trak, ki ga je društvu daroval naš cesar povodom inee-tinga italijanskih strelskih društev na Dunaju, a mesto tega traka so našii baje na zastavi trak, ki ga je dobilo društvo v dar iz sosednjega kraljestva. Našli pa so baje še raznih drugih takih — nerednosti, radi katerih je bilo nekoliko članov raz-puščenega društva aretiranih. Nakupovanje mladih prašičkov. Prejeli smo: Kakor naznanja c. kr. kmet. družba e vsake vrste Stebel Trat, nI. Torreite 36. 175 volno, bombaž, pokrivala, cunie v**-ke vrste in odrezkov Molin piccolo 21. 21-i za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicoio Ste v. 19. 02 Kupujem volno, volnena In bembale-„ - . va pokrivala in (ista cunjo. Sftshlarnsca ur. cfe21' istria 16. 310 Gum! za cepljenje trt proda niča Ciliia, ul. Poste 6. mlrocSčl' volno belo po K 19, sivo po _ k juui K 9 kg, volnena pokrivala po X 4, bombaS po K 2,— Prodajalna ulica S. Giovani St. 10. 271 N. Zanardini & Co. K 900; Roza Flegar in u,,«,,:^ Pollak po K 700; L. Krammer, G. P., Marija flUpUJCfll vd. Krali roj. Bakof, Neimen., FrančeŠka Molin pfccol«_ Malalan in Ivan Urizio po K 500; Vincenc „ ... - a. Battista in Simeon Issmrmn po K flEI HelJSlO SCflTlO Z ti PreprO^SlCZ. 400; Pellis & Croci, A. P. Sancin, Ivanka Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-Pirc, Angel Bonitta, Aleks. Eskenasi, G. pl. n,ik1e' razni denarnice, mazilo za čevlje, Polo, Neimen.. Neimen Neimen Neimen e!e«rižn? sretiljke, baterije, pisemski papir ko-Morm!«?! a™ L i u • ' u X?'' INcimen., pirai svinŽQiki zap0nk0t prstani rdečega križa, Arnerfytsch m Mih. Pischianz po krema za brado, žliSe. razna rezila, robe* mrežica K 300; Ivan W0hrer, Hug. Cohen, Al. Skerl, ~ ' " " - " " " - ' ? Marij Ferlin, Iv. Fetter, Alojzija Giaschi, Vencesiav Dimitrievich, Iv. Petrina, Franc Preghel, Viktor Toso, Jos. Pettorich, Evge-nij Krasna, Iv. Pieri, Iv. Cillia, Klement Marin, Amalija Sivetz, S. Decolle in Neimen. po K 200. Aleks. Toppo pl. Bordoforte je razen zneska K 10.000 na avstrijsko posojilo podpisal že K 10.000 na ogrsko vojno posojilo. Izkaz v 143. številki „Edinosti" je popraviti v smislu, da je učiteljski zbor slovenske trgovske šole v Trslu podpisal 3000 K (ne pa „učitelji slovenske ljudske Šole v Trstu".) Teden Rdečega križa v Pazinu. V času od 31. aprila do 7. maja t. 1. so priredili v okraju pazinskem teden Rdečega križa, v katerem so nabrali na darovih znesek K 7815:95. Ako se uvažuje, da je ta pretežno poljedelski okraj oddal že deželnemu društvu Rdečega križa znesek okolo 10.000 K in da so se tudi za različne dobrodelne namene vsikdar nabirali in se še nabirajo večji zneski, potem je materijelni uspeh tedna Rdečega križa v resnici zadovoljiv. Iz Sežane. Tukajšnja ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je prejela znesek K 20, kateri so nabrali v Prvačini na godovanju g. Ivota Hrdličke, častniki tovariši in železniški uradniki. Teden Rdečega križa v Piranu. Uspeh tedna Rdečega križa v Piranu je bil nastopni: 1.) predstava diletantov dne 7. maja 1916 K 575.10, 2.) zabijanje žebiov v brambni ščit, postavljen v občinskem u-radu, K 655.40, 3.) z nabiranjem v iiudski šoli v Sičolah K 58.90, 4.) dar rodbin Al. lf©lno Ecuptti'Siin^ belo po K 12'— kg, sivo po K 10*50 kg. Volnena pokrivala po K 4'— kg, bombaževa po K 2'— kg in cunje. Kupujem tudi rabljene turške preproge. Novo skladišče, :: ulica Fcutanone štev. 15. :: Novi dohodi kril bluz, oblek, lahkih plaščev Iz alpagasa, svile, ćtamine i, t. d. i. t. d. CeftforfB - Trst, isl. Campanile 21. dalmatinsko, Istrsko, šarr.pariec. Asi« refošk. peneči in desertni moškat. — iTa-linovec, žganje, rum, maršala, vennoth, grenčino od 56 1 naprej. — ' • > — PAUČINA, Kavarna „Armonia*1. — dne 8. maja 1916., so cene za prašičke na j Samiz in Josip kap. Benedetti v Trstu v Dolenjskem sledeče: za prašičke žive te- počeščenje spomina pok. profesorja Petra že 7—8 K kilogram, ako so izredno lepi, Petronio v Piranu K 100. Skupno kron 9 K. Ljudie, ki zahtevajo po 10 K za kg i 1389:40. Uspeh dne 1. maja 1916 pnreje-žive teže, so v nevarnosti, da jih sodišče nega cvetličnega dneva na korist Rdeče-obsodi zaradi navijanja cen, kajti orožniki ga križa iznaša K 1422:16. Število novih so jim za petami. Toliko na znanje tudi članov Rdečega križa iznaša 283. trgovcem s prašiči po Primorskem. Podpisi na !V. vojno posojilo. — XXXVII. izkaz. Uradniki ladjelnice „Austria" 44.300 K; uradniki podružnice banke „Union" v Trstu K 21.300: Josip Tomicich ravnatelj avstr. L!oyda, tvrdka Xydias & Co. in dr. zahtevajo tudi še druga Ivan Cermak po K 20.000; A. V. in blagajna uslužbencev premog, družbe „Monte Promina" po K 16.000; B. K. K 15.000; Angela Bittner, Pavel Barich, Štefan Herva- 0mžU vesti. Ob obletnici italijanske napovedi vojne pripominja zaderski »Narodni list«: »Centralni vlasti ste daleč prečenjali moč in vrednost Italije in ste si hoteli na vsak način zagotoviti njeno nevtralnost. Av-sro-Ogrska je bila pripravljena odstopiti jej Trentin in predel do Soče, dati Trstu j Darovi. O priliki pevske in glasbene prireditve Šentjakobske podružnice CMD so darovali: i K 6.— Povh, urar, K 2"20 Skok, po K 2.« Kaligaris, Gulič, V. Petelin, N. N., N. N.,! Josip Bizjak, redar, po K 1*50 Vales, Mikla-vec, Ćretnlk, K 1'20 N. Škrinjar, po K| 1.- Juika Turk, E., Gržel, Suban, M. Škrlj, Stojkovič, Durnik, Verbič, Stupar, po K 0.80 tin,~J- S. in B. T., po K 10.000; Neimen.,; Ivančlč, Križmančič, po K 0 50 N. N, Može, Neimen. K. Pfeiffer & sinovi in Alfred Kon- | Babic, F. Ščuka A. L. Čehovin, po K 0 40 Družina Solik, N. N., Škrlj, Janka, K 0*30 N. N., po K 0 20 Zavažnik, po K 0"10 N. N., N. N., N. N., Odbor se vsem darovateljem najprisrčneje zahvaljuje rad po K 4000; R. P., K 3.600; Nuova lmpresa pompe funebri K 3000; Iv, Goriup, Opčine, Martin Essich, S. ]S, H. Rauber, c. J. P., P. P., L. P. in E. Bobrik pl. Boldva po K 2000; F. M. K 1.100; dr. Alojz Riedl, Josip Barich, Katarina vd. Cuschlan, Artur Andretto, Herta Wiesler, Vaclav Hrabanek, j Rudolf Dussich & Co. Ivan Kanobel, S S., ;Jstul nahaja v ulici daile Poste žtev. E. P., G. P., M. M., P. Tetelin, Franc Josip vhod. v ulici Giorsio GaUtti zraven i ' ' ' - ~ - glavne poste. bVrvensKa postrežba m slo- se nailonie-ti z 111 elitnimi krmili, ki jih raz-poSilja centrala krmil Ljubljana,Turjaški trg", 3, v vre< ah po 50 kg1. Cena za 100 lcgje K 35. i^ssgussMBBBae tjgsfegfiSLjaa ZOBOZDRAVNIK Dr.JeČermak se le preseli! in ordinira seda] v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Lzdiranjs mirni boMm PluMranjs. Ti1 CESKO - BUDJeVlSlCA UliSTAVRAČU A (Bosakova uzoma češka- sostiina. v Il^il iBiiim iej ireuun m preuči uu ouue, uau hmu „ , . - . ... ni;arn S A no Klavne poste. poseben avtonomen položaj in priznati: »en^e* m «™£nikl ržoikih oljarn b. A. po venski ]cdi)m ^ zasedenje Valone. Vse to je mogla Italija | \ ' ^ —-- dobiti brez ene same kaplje krvi. Ah. cmi iVJ? ,1 ' _ r m in več prijenljivosti ste kazali centralni vla- ^cich In Keime. po K 500; G^ M sti, tem bolj je na italijanski strani nara- SJ™"1- K? d;,,;^ v;i/wno ščala pohlepnost in začela ie zahtevati Trst in dalmatinske otoke. V Italiji so si predstavljali stvari tako-le: Ako nam Av-stro-Ogrska toliko ponuja za našo nevtralnost, pomenja to, da se čuti slabo. Vzemimo raje sami! Dobimo več in bo militarično siavneje! Sicer bo v zgodovini hrupa radi izdajstva zavezniške zvestobe, ali preko tega razgrnemo plašč »svetega egoizma«!.... Italija se je težko prevarila in grenko plačuje svojo nezvestobo.« — Na to citira zaderski list mnenje nemškega majorja Moratha, da je Italija s svojim vstopom v vojno napravila največjo uslugo — svojim prejšnjim zaveznikom. Da je ponujano dragoceno področje rešeno sedaj z Avstrijo, na tem se ima ta poslednja zahvaliti — zaslepljenosti Italije!« — Iz teh izvajanj v za-derskem listu bi mi posebno podčrtali . konstatacijo, da so naši precenjevali moč; rucclo Clissura K 3000; A. Vielmetti Franc Edmond Zumin, Viktor Rizzian, Viktorija Černiutz, Neimen., Iv. Strohmaier, E. Avan-zo in Neimen., po K 300; Jos. Varesco, Emil Forchiassin, Neim., Neim., Vilj. Valen-ta, Ana vd. Marše, Nerm., Neim., in Neim. po K 200. XXXVIII. izkaz. Neimen. K 100.000; Tržaška posojilnica in [hranilnica K 80.000 ; Siegfried Kessler K 30 000; Mih. Truden K 25x00; uradniki, delavci in delavske podjetja „Pastificio Triestino" K 23.600; Emil Hacher in župni beneficijat pri sv. Anton novem v Trstu po K 20.000; trg. sekcija c. kr. navtične akademije (učenci in učiteljsko osobje in ubožni zklad) K 12.900; Neimen. 0.000; Neimen. K 8.200; R. Gumberth K 7000; podjetje Buttoraz & Ziffer K 6000; Neim., inž. jos. Pichler, Marija Kloss, Opčine in dr. Ivan Martinolich po K 5000; Josi-pina Ljubičič in Neimen. po K 3.200; Fer- sa s (s Ste* □n Ke računajo po 4 stot. besodo. Iki a=tao tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 Etotink. . Stroj za šiuanje In vezanje, prnol nem-šKI uzorci. 881' □□ Bogata zaloga vseh potrebščin. □ □ • ^ehanična delavnica za vsako po- Odda se dve prazni sobi. Prost vhod. — Ulica Eosclietto 11, L desno. 318 žakl.je vsake vrste. Jakob Margon, ul. Solitario St. 21 (pri mestni bolnišnici) Prva slovenska trgovina. 250 takoj dečka 14—15 let starega za žaganjarsko stroko. Obrniti se ul. Carradori 18. Zganjarna Szolik. 307 pravijanje. — Tvrdka ustanovljena leta 1872. — TrsS, uites CE9n*53i*š2č št. iS. PODLISTEK Prima donna. Iz italijanskega življenja — Spisal Avgust Šenoa Julija se je nasmehnila. Pametna, kot je bila, je pogodila, kaj velja to domorodno vzh ičenje Riegovo, ko mu je razlog _ ohranitev samega sebe. Nu, vse to ie ni Žalilo — saj je mislila samo na eno stvar — da -nveže ljubljenca stalno k sebi., da ga obdrži daleč od šumnega sveta. Da je ni slepila strast ljubezni, opazila bi bila gotovo, da Riego ni človek trdnega, stalnega značaja, da vse njegove misli o ljubezni in poštenju, s katerimi je miril njeno vest, ne izhajajo iz globokega prepričanja, marveč da je vse to sofistika. Ali v njej je živelo samo srce, a to srce ie bilo samo za Riega, ki jej je pokazal svojo plemenito dušo, ko se je hotel odreči svoje iniljenke, ko mu je ponudila srce svoje. in vrednost Italije. »Narodnemu listu« so pa menda tu pred očmi sedanji vojni dogodki in pa vloga, ki jo igra sosednje kraljestvo v njih. Mi bi pa to konstatacijo raztegnili tudi na prejšnje čase, na vsa dolga leta, v katerih je bila Italija naša — zvesta zaveznica. Od nekdaj so naši državniki precenjevali vrednost Ita- Prvi čas ljubezni je potekal v največji blaženosti. Iz Benetk nista čula ničesar, iz Firence samo o tem, kar se je delalo po Italiji, ker'nista iskala nikakega poznanstva. Končno se je Riego lotil dela, ki naj bi jima zagotovilo bodočnost. Najprej je začel pisati socijalen roman, ki ga je zasnoval skupno z Julijo. Za to delo je trebalo nekaj mesecev. Mlada gospa je živo spremljala delo in Riego je pisal pridno. Ona je s služkinjo skrbela za malo gospodinjstvo, kolikor je sploh znala kot gospa visokega rodu. Lepo so potekali časi miru in tedaj je Julija ljubimcu naslajala srce s čarobnim pevanjem. Riego jej je kupil glasovir in jej je do-nasal vse italijanske opere, ki so se v tistem času pevale po Italiji. »Ali, čemu trošiš toliko, prijatelj?« mu je govorila Julija ljubeznjivo. »Mari naj bi ft kratil tisto veselje, po katerem ti srce živo hrepeni? Kdor je Bartoli, R. G., Marija Bendera, Gregor Braz-zanovich, Andrijana Bon in Andrej Bon po K 2000; Rudolf Demai, Luka Tomasch, H. Domenia, Jos. Rangan, Marij Stokel, za tvrdko N. Zanardini & Co., Neimen., Neimen., J. Marušić, Marija Mohovič, Franc Premrou, Neim., Neim., Vincenc Carmelich, Neimen., Neimen., Neimen., Neimen., Neimen., Neim., veščak v petju, ta si ga tudi želi, kakor zraka, luči, cvetja. A ti, duša, da ne bi pe-vala sebi v veselje in na radost meni po delu in trudu? O, daj, pevaj, duša! Jaz bom delal, veliko delal in prvi zaslužek mi nadomesti ves ta trošek.« Julija je pevala po želji ljubimca ter se ie učila vseh partij najglasovitejih italijanskih pevk. Petje in ljubezen: to jei je napolnjevalo vso dušo. Vse je pohabila, razkošje, sijaj in svet; vsi prejšnji spomini so izginili iz njene duše. Bila je srečna. Drugih ljudi je malo videla in to le tedaj, ko je obiskavala opero v Firenci. Riego jo je pogosto vodil tja vkljub temu, da ga je Julija karala radi tega troska. Ali tudi v gledališču se ni menila za tisti sijajni gosposki svet. Oder in petje sta osvajala vso njeno dušo % miloglasjem svojim. Riego ie dovršil svoje delo. Kako sta se radovala na tem! _ Oglasi, osmrtnice, zali tile in vsakovrstna Cfcsiffl s Primerno izobrazbo želi vstopiti kot naznanila reklamne vsebine, naj se poši- Ci\i£Lm učenka v mešiuio ali manifakturno tr- <• ■____tt• .„_i: govino. Govori tudi dobro italijansko. Natančneje se izve pri F. fategu v Kozini (Primorolio). 234 Ijajo na »Inseratni oddelek Edinosti« PftffiftPN? Anton Jerkič posluje topet v svojem iuiUŠiUi ateljeju v Trstu, Via delle Poste *tev. 10. 246S Rlf?m?&fi1 stare cunje vsake vrste 4 nuj/ajblll Nasproti tovarne olja pri Sv. Ivanu 306 SPrStnd Zna vezati in krojiti obleke za goape in otroke, se priporoča za delo na domu. Ulica PicarJi 2, I. nad-vr. St 5. 321 flftfRfifiifHff zmn^na slovenskega, nemškega MUjJiUuilUU in italjanskega jezika išče službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hišno delo, živanje in krpanje. Prijazne ponudbe na Ins. odd. Ed nosti pod „L 1916". Četudi ni bilo tako izvrstno, Julija je je, opojena po ljubezni, precenjevala. Riego je šel v Firenco, da bi prodal svoje delo. Bil je tudi skrajni čas, ker je od tistih tisoč cekinov ostalo samo še dvajset. In tako hitro, po pol teta? Ali se nista ljubimca dovolj omejala? Da, po njiju mnenju, ker sta bila navajena največjega sijaja. Ali mnogim in mnogim bi se zdelo to življenje razkošno. Riego je bil odšel zjutraj, opoldne se je vrnil. Obraz mu je bil čmeren. Srčno je odšel, povrnil se je malodušno. • Smehljaje je stopila žena pred-enj, a zaskrbelo jo je, ko je opazila njegov obraz. »Kaj ti je?«, ga je vprašala hitro. »Mari niso sprejeli dela?« Riego ni odgovoril nič, marveč je rokopis, potegnivši ga iz žepa, vrgel na mizo. Potrt se je spustil na stolico in ie, opi- Trđi in mehki kupuje po dnevni ceni Marna „Edinost" — Trst ulica Sv. Frančiška št, 20. rajoč glavo na roko, gledal Julijo. »Ali pa si bil povsod«? ga je vprašala dalje. »Pri vseh njigotržcih?« »Ne pri vseh!« je odgovoril Riego končno »le pri uglednejih sem bil. A nobeden ni hotel niti pogledati rokopisa. Ni se jim zdelo vredno, da bi pogledali vani. Pišite politične brošure, so mi rekli, te se čitajo sedaj silno. Sedaj, ko se ves svet bori, nimajo ljudje ne volje ne časa, da bi Čitali romane. Pa da bi imeli vsaj ime v literaturi! — Saj ravno s tem delom sem hotel priti do imena, sem jim odgovoril. Vse to, kar se v brošurah le površno pripoveduje, vse to sem zbral v pripovedko! Ljudje so na to zmajevali z rameni. Eden je hotel prevzeti rokopis.« Pa zakaj ga nisi dal?« je vprašala Julija hitro. »Rekel mi je, da je pripravljen staviti svoje ime na knjigo, ako plačam v naprej vse tiskarske troške, ker to da je tu običaj pri vseh plemiških piscih, ki si kot diletanti morajo še le iskati založnika.«