Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.S03.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/» strani Din 250.—, Vi« strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Nemci in manišinsho šolstvo.
O pričetku šolskega leta se pojavljajo po predalih nemških listov v Avstriji in Nemčiji pritožbe o strašni krivici, ki se dela na šolskem področju Nemcem v Jugoslaviji. To je dobro prera-čunjena nemška taktika (način postopanja). Tako dolgo zabavljajo o namišljenih krivicah, ki se jim baje godijo, dokler ne dosežejo pravic, ki jim ne gredo. Tako dolgo so zabavljali proti vojnim odškodninam kot strahovito krivičnemu bremenu, dokler niso uspeli, da so se te odškodnine odpravile. Sedaj zabavljajo proti temu, da ne sme Nemčija imeti toliko vojakov, kanonov, tankov, bojnih ladij in zrakoplovov kot druge države, češ, da je to velik greh proti načelu enakopravnosti. Važen oddelek v poglavju o dozdevnih krivicah, ki se delajo Nemcem, zavzema manjšinsko šolstvo, ki je baje težka, krvaveča rana na skupnem nemškem narodnem telesu.
Mi dobro poznamo to nemško pesem, ki jo proizvaja vsaka nemško-nacio-nalna lajna v tu- in inozemstvu. Da ji naklonimo nekoliko pozornosti, je razlog ne v melodiji, ki je stara, marveč v besedilu, katero dokazuje pravo nemško mišljenje. V člankih in dopisih, ki so se početkom novega šolskega leta širili po inozemskih nemških listih, se je navajalo število nemških šol v slovenskih krajih v nekdanji državi. Poudarjalo se je, da je bilo v nekdanji avstrijski državi na ozemlju Slovenskega Štajerskega 47 nemških ljudskih šol s 194 razredi, 5 meščanskih šol, 3 gimnazije, 1 realka, 15 nadaljevalnih šol, 20 otroških vrtcev in 43 utrakvističnih (dvojezičnih) šol. Vse to je sedaj poslovenjeno. Spričo tega je nemška zahteva ta: vzpostaviti se mora zopet nemško šolstvo v označenem okvirju na- o-zemlju Slovenije.
Ako pogledamo tej zahtevi do dna, vidimo, da Nemci zahtevajo vzpostavitev prejšnje nemškutarije in nekdanjega ponemčevanja. Saj je pravih Nemcev na Slovenskem Štajerskem prav malo število in še ti so tako raztreseni med Slovenci, da jih niti na enem kraju ni dovolj za eno pravo osnovno šolo. Nemški listi sami priznajo, da je na slovenskem ozemlju 9 nemških šol v 6 krajih, torej veliko več, nego gre Nemcem po njihovem številu. Ako torej zahtevajo nemški nacionalci vzpostavitev nemških šol, s tem zahtevajo, da bi se morali dati ponemčiti sloven-
ski otroci, kakor so se morali dati v prejšnji državi, katera je to smatrala za svojo bistveno nalogo.
To je tako gorostasna zahteva, da bi jo morala zabeležiti Zveza narodov. Med glavnimi nalogami, ki jih mora ta Zveza izvršiti, je manjšinsko varstvo. Zveza narodov je nekak najvišji mednarodni urad, ki mu pripada nadzorstvo nad narodnimi in verskimi manjšinami po raznih državah in skrb, da dobijo te manjšine tiste pravice, katere jim gredo po načelih mednarodnega prava. Toda zahtevati za kakšno narodno manjšino takšne predpravice, da bi večinski državni narod izgubil svoje pravice, to je tako nezaslišano, da bi celo Zveza narodov morala tej stvari nakloniti svojo pozornost. Takšna je zahteva Nemcev po nemškem šolstvu v Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji. Zveza narodov še tudi dolguje Nemcem pouk o tem, kako morajo sami dati mednarodnopravne zajamčene pravice tistim narodnim manjšinam, ki živijo na nemškem državnem ozemlju.
Obžalovati moramo, da Zveza narodov pušča preveč v nemar stanje Slovencev na avstrijskem Koroškem. O nemških pritožbah radi nemškega manjšinskega šolstva na Poljskem ob-stojijo pri Zvezi narodov v Ženevi cele grmade aktov ter se je o njih vodilo že premnogo razprav. O Slovencih na Koroškem pa vlada v Ženevi molk. In vendar bi o tem se moralo govoriti. Koroški Slovenci nimajo niti ene slovenske šole. Takozvane utrakvistične (dvojezične) šole niso nič drugega nego zgolj nemške šole in najgrše ponemče-valnice slovenskih otrok. Samo Schul-verein in Sudmarka sta z njimi popolnoma zadovoljna, kar spričuje slavo-spev, ki se je tem šolam pel na občnem zboru Schulvereina-Sudmarke. Molk o nemškem pojmovanju manjšinskega varstva, kadar gre za Slovane, zlasti za Slovence, ta molk, ki se že dolgo časa prakticira v Ženevi, samo daje Nemcem korajžo, da raste nemško-nacional-na zagrizenost in drznost.
Mi pa se držimo ter se moramo držati v vprašanju manjšinskega varstva in manjšinskega šolstva mednarodne paritete (enakosti): za vse narodne manjšine isto pravo! Koroški Slovenci ne morejo in ne smejo imeti manj pravic kakor Nemci v naši državi! Kar zahtevajo Nemci za svoje manjšine, morajo tudi dati slovenski manjšini na Koroškem. Če tega nočejo storiti, so izgubili moralno pravico za svoje zahteve. Njihovo ra 'nanje pa pojasnjuje končni cilj, ki za njim stremi nemški
nacionalizem, in ta je ponemčevanje slovanskih, osobito slovenskih otrok. Ponemčevanje slovenskega življa na Koroškem in tudi v Sloveniji, ki je del narodne države Jugoslavije. Takšni so še Nemci v letu Gospodovem 1932, 14 let po koncu svetovne vojne.
Vlado so zakrpali na Bolgarskem.
Bolgarski ministrski predsednik Mu-šanov je podal dne 7. t. m. ostavko cele vlade. Kralj mu je takoj poveril sestavo nove vlade, nakar mu je Mušanov predložil novo ministrsko listo, pri kateri manjka samo minister za zgradbe Jordanov, na čegar mesto je stopil politični tajnik kmetske stranke Dimov. Ostavko celega kabineta je povzročil Jordanov, katerega je odpoklicala lastna kmetska strank^., on pa se je branil odstopiti. Novi minister Dimov je star šele 31 let.
Svetovna gospodarska konferenca bo odgodena za tako dolgo, dokler ne bodo izvedene ameriike predsedniške volitve. Konferenca se bo predvidoma sestala v januarju ali februarju 1. 1933.
Bo ostalo le pri lepih predlogih brez dejanj. Na posvetovanjih v italijanskem mestu Stresa, kjer bi se naj pomagalo evropskim agrarnim državam, se veliko govori sem ter tja, sami lepi predlogi, ki pa ne bodo uresničeni in tudi ta rešilna posvetovanja bodo ostala brezuspešna.
Na Španskem so zadnje dni v kali zadušili monarhistični puč, katerega so si hoteli privoščiti nekateri višji generali in častniki. — Kataloniji je za- % sigurana avtonomija. — Španska je dobila novi kazenski zakonik, po katerem sta ukinjeni smrtna kazen in dosmrtna ječa. Najvišja kazen je določena na 20 let. — španska republika se pripravlja, da prizna sovjetsko Rusijo.
Amerika in Rusija. Šef glavnega štaba ameriških Zedinjenih držav general Mac Arthur je dospel dne 8. septembra v Varšavo, odkoder bo nadaljeval pot v Moskvo, kjer bo ostal dalje Časa in bo stopil v stik z merodajnimi političnimi in vojaškimi krogi. General je odklonil časnikarjem vsako izjavo glede cilja svojega potovanja med sovjete, a je jasno kot beli dan, da želi Amerika zbližanja z Rusijo radi vedno bolj na' moči rastoče Japonske in radi nemškega rožljanja s sabljo. Obisk visokega
Američana v Moskvi je gotovo velika politična novost, ki zanima celi svet.
Japonci imajo le pripravljen načrt,
¿a združijo severno Kitajsko z Mandžurijo pod cesarstvom bivšega kitajskega cesarja PujijŠ, ^Me lutka v rokah Japoncev in tudi kot vladar oč1 Japonske ustvarjene »samostojne« Mandžurije.
Zopetna napetost med Bolivijo in £v-ragvajem. Veliko smo se že pečali v našem listu s pojasnjevanjem spora med južnoameriškima državama Bolivijo in Paragvajem, ki se prepirata za posest med obema ležeče pokrajine Gran Chaco. Komaj sta se v zadnjem času obe mobilizirani državi po posredovanju Društva narodov in drugih pomirili, je paragvajska vlada že spet odredila mobilizacijo vseh moških od 33. do 40. leta. Paragvajci so vznemirjeni, ker so zavzeli Bolivijanci trdnjavo Bojas Silva. Zadeva lahko konča s krvavim obračunom.
aparata po načelih samouprave. Vse to služi v zadovoljitev flamskega naroda, ob enem pa v okrepitev belgijske države.
				
			m	jf
KATOLišiašMl1^^				
Doba, ki v njej živimo, je doba narodnega prebujenja. K narodom, .ki so se pred svetovno vojno komaj zavedali svoje narodnosti, pa sedaj krepko stremijo za^razvojem narodne kulture in prosvet4 spadajo Flamci v Belgiji. V tej državi prebivata, kakor znano, dva naroda: Valonci, ki govorijo francoski, in Flamci, ki spadajo med Germane. Dolgo vrsto let so Flamci živeli podrejeno življenje v državi, kjer je prevladoval valonski živelj, če prav je v številčni manjšini proti flamskemu živ-lju. Zadnje desetletje pa se vedno bolj uveljavlja flamska narodnost s svojimi zahtevami po samoupravi.
O razmahu flamskega narodnega gibanja spričuje velika flamska narodna manifestacija, ki se je nedavna vršila v mestu Diksmuidenu v spomin v svetovni vojni padlih flamskih vojakov. S 30 posebnimi vlaki in raznimi drugimi vozili so prispeli ljudje iz raznih delov Belgije. Povsod v mestu je prevladovala flamska narodna zastava: črni lev na rumenem polju. Belgijske barve so nosili orožniki in drugi državni orga-.id. Pripeljali so v Diksmuiden telesne ostanke 6 flamskih vojakov iz skupnih grobov na nekdanji bojni fronti, da jih pokopljejo na častnem mestu na pokopališču v okolici mesta. Ko se je sprevod s telesnimi ostanki teh flamskih vojakov, ki so bili zastopniki vseh padlih flamskih vojakov, premikal skozi ulice, so tisoči in tisoči klečali po ulicah.
Ta manifestacija, ki se je je udeležilo okoli 200.000 Flamcev, je dokaz za to, kako širok, obsežen in mogočen razmah je zavzelo flamsko narodno gibanje. Belgijska država ne igra vloge ptiča noja, ki ob nevarnosti vtakne glavo v pesek, kakor da bi s tem bila nevarnost odstranjena. Pristojni činitelji v državi in med Valonci so uvideli, da je treba Flamcem dati tiste pravice, ki gredo vsaki narodnosti, katera se zaveda sebe in svoje naloge. Flamci so dobili svoje lastne flamske šole, in sicer od osnovnih šol do vseučilišča. Dosegli so preosnovo državnega upravnega
katoliška mladinska organizacija. V
Avsti ii šteje katoliška mladinska organizacija 160.000 članov, ki so organizirani v k:*oliških društvih, in sicer 75.000 ženske, "4-595 pa moške mladine. Dijaške Mi rijine družbe imajo 6500 članov, birga.izacije obrtnikov 4271, vseučiliščne 20..3. zveza »Nova zemlja« pa 2000 članov. V katoliških telovadnih društvih je organiziranih 7964 dečkov in 5263 deklic. V D^friji šteje organizacija katoliške mladine 54.037 članic, od teh 21.717 Valonk (francosko govorečih), 32.230 pa Flamk. Te organizacije izdajejo 6 časnikov in listov.
Obljuba katoliških delavk. Poročali smo že o napredku katoliške mladinske organizacije v Belgiji, osobito ženske mladinske organizacije. V Bruk-selu je imela ta organizacija, ki so v njej zastopane članice valonske (francoske) narodnosti in flamske (germanske) narodnosti, svoj občni zbor. Sodelovalo je na tem zboru 20.000 mladenk. Vršile so se pobožnosti po cerkvah, obhodi po ulicah, manifestacije, zborovanja in sestanki. Prav veličasten je bil trenutek, ko so ti tisoči katoliških delavskih mladenk med sv. mašo po povzdigovanju svečano izgovorile to-le obljubo: »Obljubljamo, da bomo neumorno delovale za pokristjanjenje delavskega sloja. Obljubljamo, da bomo dale sv. maši častno mesto v vsem našem življenju ter da bomo vsak dan skupno predstavile vse naše delo Kristusu, ki pride k nam pri sv. maši. Doseči hočemo to, da bo vsaka nedelja za naše članice združena s sv. mašo in s sv. obhajilom ter da bo vsak dan vsako naše društvo vsaj po eni članici zastopano pri sv. maši.«
Jezuit-zvezdoslovec. V Barceloni je umrl meseca avgusta jezuitski pater Cirero, najslavnejši španski zvezdo-slovec. Rojen je bil leta 1864, v jezuitski red je vstopil leta 1888. Radi njegovih sposobnosti in nagnjenosti za zve-zdoslovje so ga predstojniki pridelili opazovalnici zvezd v Manili, kjer je še izpopolnil svoje zvezdoslovno znanje. Vsled njegovih znanstvenih raziskav, ki jih je objavil po strokovnih listih, je njegovo ime zaslovelo v znanstvenem svetu. Osnoval je slavni observatorij (zvezd, opazovalnico) v Ebre, ki ga je podpirala španska država. Kolik je njegov sloves v Španiji, se tudi iz tega vidi, da se sedanja framasonsko-socia-listična vlada, ki je odstranila jezuitski red ter izgnala jezuite, ni upala izgnati patra Cirero.. Ostal je v Španiji, toda razmere, v katerih sedaj živi katoliška Cerkev v Španiji, so mu zagrenile poslednji čas življenja. Vsled bolesti mu je srce, ki je gorelo za katoliško vero in za znanost, oslabelo v smrt.
Radi obrambe škofa kaznovan. V
mestu Segovij'. na Španskem izhaja katoliški tednik, ki ga je segovijski guverner kaznoval z globo 500 pezet. Ali je morda zapisal kaj protidržavne-ga? Njegova krivda je ta, da je branil domačega škofa. Ta je namreč izdal pastirski list, v katerem nastopa proti civilnemu zakonu (zakonski zvezi, sklenjeni samo pred državo, ne pa pred Cerkvijo), ki ga je vpeljala fra-ff^asonsko-socialistična vlada. Ker je zakon med kristjani po nauku Cerkve zakrament, nad zakramenti pa ima oblast samo Cerkev, ne pa država, je segovijski škof obvezni civilni zakon strogo obsodil. Zato je bil od države kaznovan, češ, da je proti režimu, torej po lažnjivem tolmačenju proti državi. Katoliški tednik se je z vnemo zavzel za škofa, zato ga je svobodomiselni guverner po svobodomiselni ma-niri obsodil na denarno kazen.
Katoliške šole na Kitajskem. Na severnem Kitajskem sta 2 katoliški vseučilišči: eno v Pekingu, eno v Tientsi-nu. Obe vseučilišči lepo uspevata ter napredujeta od leta do leta. V Tientsi-nu je večje število študentov se spreobrnilo h katolicizmu; nedavno jih je bilo 32 krščenih. V Pekingu je tudi katoliška srednja šola, ki je letos dala 94 dijakom zrelostno spričevalo. Ustanovljen je poseben odbor, ki mu je briga napredek katoliškega šolstva v severni Kitajski. Eden član tega odbora je letos obiskal vse kraje, kjer so katoliške šole, ter povsod ugotovil velik ter zadovoljiv napredek.
Gora Oljka. Velik romarski shod na Gori Oljki bo v nedeljo dne 18. t. m. Po požaru uničena cerkvena streha se bo do tistega časa pokrila, če bo le še vreme ugodno. Velika je požrtvovalnost domačih in sosednih žup-ljanov, ki z velikim trudom vozijo materijah Naj jim bode dobri Bog za vse to bogat plačnik! Na shod pa vabimo pobožne romarje, da počaste sv. križ in se mu še nadalje priporočajo. Prosimo pa pri tej priliki tudi, da poleže majhen dar v popravo cerkve, kajti mnogo nam še manjka, da popravimo našo tako priljubljeno romarsko cerkev. Pridite in proslavite sv. križ!
Sv. Mihael nad Laškem. Vsem častilcem sv. Mihaela se uljudno naznanja, da se bo letos vršil tukaj veliki romarski shod v soboto dne 24. in v nedeljo dne 25. septembra. Spored službe božje: V soboto popoldne ob petih slovesne večernice, pridiga, potem pete litanije z dvema blagoslovoma, po večernicah spovc. dovanje. V nedeljo zjutraj ob petih tiha sveta maša, potem skupno sv. obhajilo romarjev, ob sedmih prvo sv. opravilo v cerkvi; ob pol 11. uri bodo dve sv. opravili in sicer v cerkvi in v kapeli.
CMiti patrom.
Ljubljansko »Jutro« se je v svoji številki z dne 4. septembra razpisalo proti centralizmu in za samoupravo. Ta »Ju-trova« vnema je jako sumljiva. Nagib pa je prozoren: »Jutrovci« vedo, zakaj tako pišejo. O stvari sami radi razmer, ne bomo pisali. K izvajanjem »Jutro-vim« pa si dovoljujemo dve kratki pripombi. »Jutro« piše v omenjenem člani ku to-le: »Po osvobojen ju in ujedinje«
nju so bili mnogi bistri duhovi, ki so svetovali in zahtevali, naj se skupni jugoslovenski dom uredi na temelju Čim manjšega centralizma in čim večje samouprave, združene z velikopotezno razdelitvijo državne uprave. Na žalost ti nazori niso obveljali v obsegu, ki bi bil potreben in koristen. Vidov-danska ustava je sicer res sprejela načelo decentralizacije, toda določila je upravne in samoupravne edinice v obliki, da so bile za smotreno samoupravo nesposobne.« Spričo teh besed je »potrebna in koristna« ta-le pripomba: Naj »Jutro« prelista svoj letnik 1921; našlo bo, kdo je glasoval za Vidovdan-sko ustavo ter nosi odgovornost za njo In njene posledice.
»Jutro« piše dalje: »Naša nova ustava je z razdelitvijo države na velike in močne, geografsko zaokrožene banovine ustvarila podlago, da se izvede želja prebivalstva in se udejstvijo nazori da-lekovidnih mož, ki vidijo v skrajni o-aiejitvi centralizma in z njim združenega birokratizma najboljšo pot k napredku in konsolidaciji države. Kako močna pa so centralistična stremljenja, nam kažejo primeri tudi iz najnovejšega časa. Saj smo na primer videli, da 30 bile na razne načine zožene kompe-¿ence, ki so bile prvotno dane banom; da so posli, ki bi jih lahko rešil sreski načelnik, prehajali na banske uprave, posli, ki spadajo po svoji naravi v delokrog banske uprave, pa na ministrstva.« K tem »Jutrovim« izvajanjem naslednja kratka pripomba: »Jutro« dobro pozna listo članov vlade, so mu torej znani tisti ljudje, ki so odgovorni za »primere iz najnovejšega časa«.
BSB1MMCE
351etnico škofovskega posvečenja je obhajal dne 12. t. m. nadškof dr. A. B.
Jeglič. Posvečen za škofa je bil v Sarajevu dne 12. septembra 1897.
Smrt znanega šolnika. V Mariboru
¡e preminul v starosti 70 let upokojeni šolski upravitelj Srečko Majcen. Rajni ie služboval 26 let v Lehnu pod Ribnico na Pohorju. Bil je priljubljen ter spoštovan šolnik. Pokoj njegovi duši, preostalim naše sožalje!
Graničar je ustrelil dne 7. septembra ob koroški meji pri Mežici Ignacija Japlja, ki je bil pristojen v Zavodno pri Slovenjgradcu. Ustreljeni zapušča ženo in pet nedoraslih otrok. Pri sebi ie imel 1500 Din in nekaj živinskih potnih listov.
Sreča v nesreči. Dne 9. septembra je pripeljal hlapec Unionske pivovarne Ivan Temerl s pivom naložen voz v Studence pri Mariboru. V Nabrežni u-lici, kjer je na eni strani strmina proti Dravi, je hotel težki voz obrniti na ta način, da je rinil ritanski konje. Konji sto stopili preveč nazaj, zadnja kolesa so prišla preko roba ceste in vse je zdr-čalo z voznikom vred po 50 m globokem hribu proti ravni pri Dravi. V dolinici se je ustavil voz in po strmcu se kota joči sodčki. Ljudj3 so prihiteli na po moč, porezali konjem jermenje in od-
premili precej poškodovanega hlapca v bolnico. Zbrali so sodčke, konji so ostali nepoškodovani in le hlapec je odnesel iz na videz usodepolne nesreče resnejše notrajne pretresljaje.
Še o žaloigri na Pobrežju pri Mariboru. Zadnjič smo poročali, kako so našli po prepiru z u3no mrtvega v mlaki krvi posestnika Ranerja na Pobrežju pri Mariboru. Truplo ubitega so u-radno raztelesili in ugotovili, da izvirajo rane na hrbtu in težke poškodbe oc! udarca s sekiro. Nadalje se sodi, da je 7 cm dolga ia:.a na vratu, ki je bila smrtna, tudi zadana s sekiro, kakor udarci na glavi, ki so natrli lobanjo in so sami po sebi smrtni. Komisija meni, da se je Ranner zaradi udarca po glavi onc.vestil, v x ti t pa mu ie bil prerezan š-le tedaj, ko je ležal na tleh. Krvavega dejanja osumljeno ženo, ki pa odločno zanika krivdo, so oddali orožniki v preiskovalni zapor mariborskega okrožnega sodišča, pa med potjo se je skušala na dravskem mostu iztrgati orožnikom iz rok in skočiti v vedo, kar se ji ni posrečilo. Pri prvem zaslišanju je priznala preiskovalnemu sodniku, da se z možem nista razumela, da jo je velikokrat pretepaval in jo je lansko leto celo z nožem zabedel v lobanjo. Nadalje je izpovedala, da je prišlo usodepolne-g , jutra do hudega spora med obema zakoncema, v katerem je ona pognala
možu v glavo koruzen storž. Podala se je nato na vrt, ko se je vrnila, je našla moža zaklanega v mlaki krvi. Poleg trupla je po izjavi aretirane ležal kr vav nož, ne pa sekira, s katero bi ga naj bila ona ubila in katero bi naj bila umila po izvršenem krvavem dejanju
Enajstletni šolar je utonil pri kopanju v Dravi pri št. Petru niže Maribo ra v petek dne 9. t. m. Truplo utopljenca je Drava odnesla.
Zlato poroko sta obhajala v Zgornjih Žerjavcih pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Alojzij in Marija Oman.
901etnico je slavil v Slivnici pri Ma riboru tamošnji dolgoletni cerkovnik g. Miha Kristan.
Izredna — smrtna nesreča otroka. V Spodnji Novi vasi pri Slov. Bistrici pri posestniku Janžurju je utonil dveletni sinko Tonček v čebru sadnega mošta. Ko sta gospodar Janžur in njegova žena prelila od preše mošt v čeber, sta se podala v sadovnjak po več sadja. Med odsotnostjo staršev si je pristavil otrok stolček pred čeber, da bi srebal sladke pijačo. Stolica se je odmaknila in fantek je priletel navpik v čeber, iz katerega sta ga potegnila nesrečni oče in mati mrtvega.
Vlomilci so odnesli iz Klemenčičeve krčme na Vurbergu pri Ptuju vino in drugih stvari za 2000 Din.
Novi mehikanski predsednik Rodriguez, ki je bil dosedaj vojni minister.
Papežev odposlanec nuncij Cezar Orsenigo na katoliškem kongresu v Essenu
na Nemškem.
Priznanje. 441etnega posestnika Ivana Ploča iz Gačnika pri Jarenini so prepeljali v mariborsko bolnico z ranami na glavi in v globoki nezavesti. Ploč je umrl, ne da bi bil mogel izdati, kdo ga je smrtno poškodoval. Sedaj pa je priznala njegova žena Antonija, da je postal pijanosti udani mož žrtev neprestanih družinskih prepirov, v katerih je žena, ki je mati šestih otrok, hudo trpela. Rajni jo je tudi pretepa-val. Usodepolnega dne se je vrnil Ploč pijan domov, navalil na ženo, ki je pa na pobegu pred možem pobrala kos zidne opeke in mu jo pognala v glavo. Vrgla mu je še en kos, ki mu je natrl lobanjo, zadeti se je zgrudil nezavesten in umrl na posledicah v bolnici. Orožniki so pustili po priznanju in zaslišanju nesrečno ženo in mater doma pri otrocih.
Radi uboja po nesrečnem naključju 6 let robije. Dne 10. aprila se je vračal zvečer domov v vinjenem stanju 441et-ni čevljar Franc Habjanič iz Šikol pri Pragerskem. Ko so mu fantje zastavili cesto, je potegnil samokres, ustrelil v temo in zadel smrtno v srce pa naključju Konrada Lovrenčiča. Kljub izgovoru s silobranom je obsodil mariborski senat dne 7. septembra t. 1. Habja-riiča na šestletno robijo in na trajno izgubo Kastnih pravic.
Avto podrl kolesarja. V globoki nezavesti, čisto krvavega po obrazu in z izbitimi zobi -"» našli ljudje v bližini Velike Nedelje v obcestnem jarku ko. lesarja Franca Cvikla iz Hajdine. Ko se je zavedel, je pripovedoval, da ie privozil za njim avto, zadel vanj od zadaj, ga sunil v jarek in ne zmeneč se za žrtev, je avtomobil odfrčal naprej.
Z nožem v pleča. V Račah pri Pragerskem je zabodel neki mesar v pretepu posestniškega sina Karla Marčiča z nožem v desna pleča. Težje ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnico.
Z gnojnimi vilami po glavi. V mariborsko bolnico je bil oddan 251etni dc-lavec Ivan Tement iz Loke pri Št. Jan-žu na Dravskem polju. Tement je izpovedal, da ga je napadel neznancc v noči z gnojnimi vilami in ga hudo poškodoval na glavi.
Bo tal je upepelil ogenj dne 8. t. m. gospodarsk poslopje posestnice Alojzije Šket v Ločiču pri Ptuju.
Konji so ga pohodili. Dne 7. t. m. se je zgodila v Kicaru pri Ptuju redka nesreča s smrtnim izidom. Nad 801etni užitkar Joža Cizerl fe gnal zvečer kra-
ve domov po cesti. V Spodnjem Velov-vlaku mu je pridrdral za hrbtom voz s splašenimi konji. Starček radi gluhosti ni čul bližajoče se nevarnosti, konji so ga podrli in z njim vred tudi obe kravi. Stari revež je kmalu po nesreči podlegel poškodbam, obe kravi pa sta bili tako poškodovani, da so ju morali do-klati.
Mrtvega so našli z razbito glavo v
Gruškovi pri Ptuju posestnika Jožefa Perneka.
Dimnik povzročil požar. Iz dimnika se je razširil požar na slamnato streho Anton Tementa v Pobrežju pri Št. Vidu v ptujski okolici. Zgorela je hiša in hlevi, poljski pridelki in en prašič. Gasilci so preprečili, da niso zajeli plameni sosednih poslopij. Škoda je občutna, zavarovalnina nizka.
Neznanci so streljali na polirja M. Stuheca od Velike Nedelje. Napadeni je dobil dva strela v trebuh in še devet zabodljajev.
S topim železom po glavi. V ptujsko bolnico so spravili s težkimi poškodba-
Ena bolgarska družina, ki šteje 278 članov. Na sredini vidimo bolgarskega popa (svečenika), ki je ustanovitelj te družine.
ml na glavi Jožefa Čagrana iz Gorišni-i ce pri Ptuju. V noči ga je pričakal neznanec in ga udaril s topim železom preko glave, da je obležal napadeni v nezavesti.	«
Kap fe smrtno zadela 711etnega trgovca Leopolda Scharnerja v Ptuju.
Za teleta se je hotel odškodovati s kravo. Kmetič iz Studencev pri Mariboru je prignal v Ptuj tele, katerega ni prodal. Na povratku proti domu je stopil v krčmo in je tele zunaj privezal. Ko se je vrnil iz gostilne, teleta ni bilo nikjer. Za teleta oškodovani je kar meni in tebi nič odvezal kravo in jo odgnal v smeri proti Mariboru. O zadevi čudne zamenjave obveščeni orožniki so kmeta dohiteli pri Št. Janžu na Drav* skem polju, vrnili kravo pravemu last-* niku posestniku Francu Prigel od Velike Nedelje in kmetiča zamenjevale? pa ovadili.
Prevrnjeni voz drv je zlomil posestniku Josipu Pravdiču pri Sv. Antonu v Slov. gor. dne 7. t. m. nogo.
Gospodarsko poslopje je pogorelo v
noči od 7. na 8. septembra posestniku Zaljubelšku v Skalah pri Velenju.
Obesil se je 751etni Dončev Sima na Hartnerjevem kozolcu v Poljčanah 10. t. m.
Podtaknjen požar je uničil v noči od 8. na 9. september podstrešje kozolca posestnika Tišlerja na Babnem v bližini Celja.
Nočni napad na spečega. V krvi pred hlevom so našli dne 9. septembra 22, letnega hlapca Ivana Čeliha pri gostilničarju in posestniku Zadelu v Levcu pri Celju. Hlapec se je podal na Marijin praznik spat in so ga napadli neznanci v spanju. Med borbo je padel z ležišča pred hlev. Ponočnjaki so odnesli s smrtjo se boreči žrtvi obleko, klobuk in srajco.
Po treh tednih umrl vsled opeklin. Pred tremi tedni je padel petletni Tonček, sin krčmarja Terčeta, v Belih vodah, v apneno jamo, v kateri so gasili apno. Hudo opečenega so prepeljali v slovenjgraško bolnico, kjer je po tritedenskem trpljenju izdahnil dne 7. septembra.
Krava je podrla na tla v Marijagrad-cu nad Laškem 641etno prevžitkarico Marijo Čepuš. Starka si je zlomila pri padcu levo nogo in jo je žival tudi sicer poškodovala po telesu.
Železniška nesreča. Dne 9. septembra zjutraj je zavozil na postaji Litija v na-tovorjeni tovorni vlak del dvornega vlaka, ki je obstoja', iz dveh strojev in službenega voza. Stroja ?ta se zarila v zadnji del tovornega vlaka. Po naključju se je rešil s skokom zavirač Jurij Gostenčak iz Maribora. Iztirili so trije zadnji vagoni in službeni voz. Sunek je močno poškodoval tri vagone, 11 lažje, poškodovane so tudi pošiljke paradižnikov, ki so bile namenjene za London in Manchester. Škodo cenijo na 80 tisoč Din.
Dva požara pri Litiji. Dne 6. t. m. je uničil ogenj v Strmci pod Vačami pri Litiji strešni stol Juvančičeve opekarne. — Nenadoma je izbruhnil požar pri posestnici Frančiški Kokec v Arži-šah v litijski okolici in upepelil s stanovanjskim poslopjem še: shranjeno žito, obleko in pohištvo.
Dva požara istega dne. Dne 4. t. m.
sta pogoreli na Tolstem vrhu na Dolenjskem dve zidanici. Isti dan je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Globevnika v Grmovljah na Dolenjskem. Ogenj je upepelil tudi vso krmo. V obeh slučajih gre ža požig.
Radi brezposelnosti in pomanjkanja se je obesil v Ihanu pri Domžalah na Kranjskem 431etni Feliks Bervar. Komisija je ugotovila, da se je hotel pr-
Najnovejša angleška podmornica, katero so spustili v morje v luki Barrow.
švedsko nočno letalo Amsterdam—MalmS je padlo na tla pri Tubbergen ob nemško-holandski meji in se razbilo. Pilot in njegov spremljevalec sta se
ubila.
PSaninka ca)
!lll!l!ll!IIHIII>l!lll!l!lllllll!lll!lllll!llllillllll!!l!l!>!llll!llllllll[ Bahovec pospešuje apetit in se zato priporoča pri slabokrvnosti in bledici.
Zavitek Din 20'— v apotekah.	841
votno obesiti na hlačni jermen, pa se mu je odlomila veja in tudi zaponka na jermenu je odrekla. Z nožem si je odrezal spodnji rob suknjiča in se z njim obesil.
Starec dobil za uboj dve in pol leta težke ječe. Dne 17. julija je pijančeval po Bohinjski Bistrici 641etni bivši mizar Anton Kunsterle. Napodili so ga proti večeru iz vseh krčem, a je le še isto noč zabodel na smrt 241etnega Valentina Mlekuža, hlapca pri krčmarju Grobotku. Kunsterle se je izgovarjal s silobranom, ta izgovor je ovrgla priča Novšak. Ljubljansko sodišče je prisodilo dne 7. septembra starostnemu ubijalcu dve in pol leta težke ječe. Obsojeni je po krajšem obotavljanju kazei? sprejel.
Obsodba radi uboja. Dne 6. avgusta je zaklal v Ljubljani v Mencingerjevi krčmi na Sv. Petra cesti 291etni delavec Franc Hočevar oženjenega delavca Ivana Žumra. Dvakrat je sunil žrtev v levo stran prsi in mu prerezal srce, da je Žumer na mestu izkrvavel ter u-mrl. Ljubljansko sodišče je prisodilo ubijalcu Hočevarju dne 9. septembra 5 let robije.
Ladijska nesreča s strašnim izidom. Dne 9. septembra zjutraj ob 8. uri se je zgodila v luki Njujorka strašna nesreča. Star, lesen parnik »Observation« je prevažal 165 delavcev in med vožnjo so nenadoma eksplodirali parni kotli. Eksplozija je zahtevala 37 mrtvih, 70 težko ranjenih, 58 oseb pa pogrešajo. Parnik je bil zgrajen leta 1888, je nosil 25 ton in je bil za 250 potnikov.
Kdo ve kaj o Ivani Kostanjevec, ki je odšla od doma dne 19. avgusta, namenjena v župno cerkev, kamor pa ni prišla. Pogrešana je visoke, suhe postave, stara 56 let, oblečena v belo bluzo in temno krilo. Bila je že dalje časa živčno bolna in je mogoče, da jo je vsled slabosti srca nenadoma zadela srčna kap. Podatke prosimo nasloviti na: M. Kostanjevec, Sv. Andraž v Slov. goricah.
Dr. Fran Toplak, specialist za ženske bolezni in porodništvo, Maribor, Glavni trg 18, zopet redno ordinira od 9. do 11. in od pol 14. do pol 16. ureč	1035
Uma znamenite gospe.
Le malo članov ruske dvorne družbe je ostalo po boljševiški revoluciji na Ruskem. K tem belim vranam je spadala najbolj" skrivnostna osebnost iz najbližje okolice carja, Elizabeta Iva-novna Malygin, dvojnica carice. Ta gospa, koje življenska usoda je bila oblikovana od izredne podobnosti z ustreljeno zadnjo rusko carico, je umrla nedavno tega v Leningradu. Na cesti jo je povozil avto, ko je nudila na prodaj
Vodja Zdravstvenega doma
med. utiiv.
dr. losip Vriovec
Maribor, Tattenbachova ul. 2
ord. od 9—10 In od 2—4.
mimoidočim čipke. Zadnja leta se je preživljala na ta način, da je prodajala zadnje ostanke svoje nekoč knežnje o-preme.
Prvič so ugotovili v Petrogradu ob priliki nekega dvornega plesa izredno podobnost omenjene gospe s carico.
Leta 1902 je vporabil tedajni notraj-ni minister Plehve, ki je bil umorjen dne 28. julija 1904 v Petrogradu, podobnost Malyginove s carico za osebno varnost vladarice. Z dovoljenjem carja je dovolil caričini dvojnici, da je igrala pri raznih javnih prireditvah in slovesnostih vlogo carice, kar je znatno olajševalo službo tajne policije. Baš tedaj so bili revolucionarji, takozvani nihilisti, na višku razvoja in je bilo zelo težavno, ugotoviti število članov, Nihilistom so pripadale osebe iz najvišjih krogov plemenitnikov, najvišjih uradnikov^ študentov in navadnih delavcev. Nikdo ni znal, od koga je bil naperjen atentat, četudi se je gibal carski par sredi med člani dvorne družbe. Glede osebe caričine dvojnice so vsi o zadevi poučeni molčali.
Gospa Malygin je izginila iz dvorne družbe, in je imela nalogo, da je v razburkanih časih igrala v javnosti carico, ako ni bila res resnična navzočnost vladarice potrebna. Edino šef tajne policije je znal za skrivnostno nalogo gospe Malygin. Celo njegovi nastavljen-ci, kakor je on sam potrdil po revoluciji v francoskem časopisju, niso niti slutili, da ne čuvajo življenja carice, ampak le njene dvojnice.
O francoski kraljici Mariji Antoinet-ti, katero je zadela usoda obglavljenja ob izbruhu francoske revolucije, tudi trdijo, da je imela dvojnico, ki jo je zastopala ob raznih svečanostih in nobeden navaden Francoz ni slutil, da se skriva za kraljico le njena dvojnica.
Dvojnici ruske carice pred boljševi-ško revolucijo ni grozila nikdar nevarnost, pač pa bi jej bila skoraj postala njena podobnost s carico usodna po prevratu. Kmalu po umoru carske družine, ko so krožile med narodom razne govorice o čudežni rešitvi carja in njegovih, je zagledal na ulici gospo Malygin eden od svoječasnih uslužbencev na carskem dvoru. Pri pogledu na caričino dvojnico je zagnal hrup na cesti in je trdil z vso gotovostjo, da je prepoznana mrtvim proglašena carica, katero je videl tisoč- in tisočkrat. Gospo Maligyn bi bila množica skoraj linéala. V zadnjem hipu jo je rešilo vojaštvo, ki jo je odvedlo na komisarijat. Še le tamkaj so ugotovili, da gre za — dvojnico carice, o kateri se je pod carjem mnogo šušljalo, a ni znal nikdo kaj pravega. Sedaj je končala na žalosten način tudi gospa Maligyn, ki je bila ena najbolj zanimivih osebnosti na carskem dvoru.
Vinske sode, rezan in tesan les, bukova drva, cepano in žagano kolje prodaja ali zamenja za dober vinski mošt Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25.
Toliko se govori in piše o zaščiti kmeta, stori pa se malo, a nič takega, kar bi res pomagalo. Zakon o zaščiti kmeta preneha dne 20. oktobra. Izkazal se je, kakor so izjavljali strokovnjaki, zbrani pri trgovinskem ministru, kot slab in ga ne bo mogoče še dalje vzdržati. Kaj pa potem?
No, med tem, ko se pogovarjajo, kako bi kmeta rešili, pa padajo cene kmetijskim pridelkom, da se komaj vožnja s polja in na postajo splača. Vse delo, vsi stroški, ki obremenjujejo zemljo, kot obresti, davki, vzdrževanje delovnih moči, vse to je ostalo neplačano! Poglejmo cene živini! 1 kg sena stane isto kot 1 kg žive teže živine. Ali ni to smešno-žalostno do skrajnosti?! Kmet ima svoje obveznosti napram državi, to so davki, napram onim, «kjer je zaradi razmer dolžen ostal — celo večje obveznosti, kakor v dobrih časih. Kako naj jih zmore? Kmet ne zna delati čudežev, da bi pri takih razmerah lahko zadostil svojim obveznostim. Usmiljenja pa nikjer. Rubež za rubežjo grozi, pa ne le nekaterim, vedno več jih je, ki si ne morejo več pomagati. Kajti letos je tudi slaba letina, suša je uničila krmo, koruzo, fižol, tu in tam tudi še krompir. Celi okraji so uničeni po toči. Nujno' je, da se poskrbi vsaj za i o, da ne bodo ljudje trpeli lakote! Kar se pa tiče njih obveznosti, bo treba pa čakati.
Istočasno, ko so padle cene kmetijskim pridelkom na najnižjo stopnjo, ki je sploh mogoča, pa rastejo cene vsemu drugemu. Na tržišču kovin so cene po-rastle okoli 30%, pri obleki 15%, pri surovinah za obleko celo 80%, kakor piše neka tovarna v Zagrebu, pri špeceriji se zvišujejo cene zaradi nižjega tečaja dinarja, ali pa zaradi novih, zvišanih trošarin, oziroma davkov.
Razlika med ceno, kar kmet proda, in ceno, ki jo mora plačati za to, kar rabi, je tako velika, da je uničila kupno moč kmeta. Kmet bi moral denar kopati, kovati ali krasti, ker za svoje pridelke ga ne dobi več, da bi zadostil vsem bremenom, ki ga težijo in bi mogel kupiti, kar potrebuje.
Kje je torej pomoč? Cene potrebščinam, ki jih kmet kupuje, se ne bodo znižale, pač pa rastejo. Zato od te strani ni upati nobene pomoči. Bremena, davčna in druga, se ne zmanjšujejo in tudi ni upati, da bi se. Edina pomoč je torej samo še povišanje cen kmetskim pridelkom in živini. To povišanje cen doseči, to mora biti danes glavna naloga onih, ki imajo oblast in vodijo finančno gospodarstvo države. Ako se to ne doseže, bo kmetski stan uničen, z
njim pa vse narodno in državno gospodarstvo.
Ob dvanajsti uri poziva »Slovenski Gospodar« vse merodajne faktorje, da ne odlagajo več prave in edino izdatne
pomoči kmetskemu stanu!
*
25Ietnico obstoja je slavila celjska Ljudska posojilnica, kateri načeljuje od njenega početka do danes g. profesor Anton Cestnik.
Krivična neenakost glede cen. (Dopis od Št. Petra pri Mariboru.) Sadna kupčija slabo uspeva. Ponujajo nam po 75 par za 1 kg. Naj se sadjarji ne prenaglijo s prodajo. Trgovci s sadjem so se organizirali in oni nam diktirajo cene. Kaj pa bi bilo, če bi se sadjarji združili in oni narekovali ceno sadju, ne pa da se pustimo tako od raznih špekulantov izrabljati. Položaj kmeta je dandanes vse več kot slab. Cene vsem pridelkom, ki jih prideluje kmet, kakor tudi živini, so padle za več sto odstotkov. Kar pa rabi kmet, pa ima iste cene kot pred par leti, zlasti velja to za železnino. Kmetje bomo morali pričeti drugače gospodariti, kupiti le to, kar je res neobhodno potrebno in tako se bo moral tudi mestni trgovec, če bo hotel živeti, zadovoljiti z manjšim dobičkom. Večkrat čitamo v raznih dnevnikih, da so se cene na trgu za življenske potrebščine, razno sadje, znižale in da bi bilo še to in ono za znižati. Nič pa ne čitamo, da bi se časopisje zavzelo tudi za kmeta ter zahtevalo znižanje cen železnine, blaga in drugih potrebščin, ki jih kmet potrebuje. Čudno in skoro nerazumljivo, če pomislimo, da je vendar kmet temelj družine, naroda, države. In najmanj zaslombe ima kmet, kamorkoli pride, pač pa velike dolžnosti, pa malo pravic. Treba bo novega Matije Gubca, da bo zdramil kmetski rod, da se bo zavedal svojega poslanstva, svojih dolžnosti, pa tudi pravic.
Zadružna šola v Ljubljani. Tudi letos se prične zadružna šola v Ljubljani. Začetek je dne 17. oktobra (vpisovanje), konec pa zadnje dni pred Veliko nočjo. Povsod, kjer se zanimajo za zadružništvo, naj skrbe, da bo kdo, ki se je izučil v zadružni šoli, sodeloval pri njihovih zadrugah. Tako pridemo pri zadrugah do spretnega vodstva in do pravilnega razvoja zadružništva..Kdor hoče priti v zadružno šolo, naj se obrne na svojo domačo zadrugo, ki mu bo dala potrebna pojasnila, ali pa naravnost na Zadružno zvezo v Ljubljani. Poudarjamo pa, da je treba vložiti prošnje za sprejem potom Zadružne zveze že do konca septembra.
Žiče. V nedeljo dne 18. t. m. se po rani sv. maši vrži pri čebelnjaku g. šolskega upravitelja Časla čebelarski poučni tečaj pod vodstvom znanega strokovnjaka g. II. Peternela. Čebelarji od blizu in daleč prisrčno povabljeni!
Cene m selmsft a poročila.
Mariborski svinjski sejem dne 9. sept. 1932.
Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 191 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašički
6 tednov stari komad 70—95 Din, 7—9 tednov 90—120 Din, 3—4 mesece 150—250 Din, 5—7 mesecev 300—350 Din, 8—10 mesecev 360—400 Din, 1 leto stari 480—560 Din. 1 kg žive teže 5—6.50 Din, 1 kg mrtve teže 9—10 Din. Prodanih je bilo 126 komadov.
Živinjski in svinjski sejem v Ptuju dne G. septembra 1932. Na ptujski živinski sejem je bilo prignanih 250 krav in telic, 150 volov in bikov in 170 konj, skupaj 570 glav. Prodanih je bilo 234 glav. Cene so nekoliko padle: krave 1—2.50 Din, telice 1.75—4 Din. voli 2—3 Din, biki 1.50—2.50 Din za 1 kg žive teže. Konji od '400 do 2800 Din. Svinjski sejem v sredo dne 7. septembra je bil slabše obiskan. Prignanih je bilo 286 svinj, prodanih pa 92. Cene so bile: 4—6.50 Din, prasci so se prodajali od 60 do 150 Din komad.
Prwl severni raziskovalec.
Kdo je bil prav za prav prvi raziskovalec polarnih (krajev proti severnemu tečaju) krajev? Mnenja o tem so zelo deljena. Podoba pa je, da gre ta slava Holandcu Barentzu. On je bil vsaj prvi človek, ki je hotel s svojimi pogumnimi pomorščaki raziskovati polarne dežele in je pri tem toliko pretrpel kakor nihče za njim.
Barentzovo odpravo so finančno o-mogočili imoviti amsterdamski trgovci. Z nabranim denarjem je Barentz kupil in opremil ladjo ter ostavil mesto Amsterdam dne 10. maja 1596. Vozil je po morju 25 dni, nakar je prišel v ledni pas Arktičnega morja. Barentz in njegovo moštvo je bilo izprva zelo o-suplo, ker je smatralo plavajoče ledne grude za labode! To je raziskovalec zabeležil v svojih zapiskih. Na južnem koncu Spitzbergov je stopil Barentz na kopno. Na Medvedjem otoku je ustrelil prvega severnega kosmatina. Potem se je vožnja nadaljevala in ko so se v drugič ustavili, je Barentz sodil, da so prišli na Grönland. Kmalu potem je prišla ladja do rta Canina, nekaj dni pozneje pa je dosegla Wilougbyjevo deželo.
Naslednji pristanek po daljši vožnji je bil na Oranžnih otokih. Tam je bila stiska tako velika, da se je morala odprava zasidrati, nakar se je naredil led. V silnem snežnem metežu so se začeli kupičiti skladovi ledu okrog ladje, katere leseni trup je pokal. Vsak trenutek se je zdelo, da se bo ladja razletela na tisoč koscev. Barentzovi pomorščaki so, videč skrajno silo, znosili smodnik, svinec in živila na kopno, zgradili kočo in v njej prezimovali. Dotlej ni še noben Evropejec prezimoval v tej od-Ijudni in tuji deželi. Zima je bila strašna, trpljenje Barentzovih ljudi veliko. Dne 21. oktobra je 16 mož Barentzove posadke dovršilo hišo, napravilo dimnik, obesilo v hiši uro in pripravilo celo nekakšno kad za utrjevanje v mrzli vodi. Kmalu nato je začelo nepopisno snežiti. Zamelo je hišo tako, da so si morali Barentzovi ljudje z lopatami u-krčiti pot do svežega zraka. Ponoči so tekale po hiši lisice, naselbino pa so oblegali tudi beli medvedi, ki so skušali odkriti streho in vdreti v stanova-lišče. V mrazu, snegu in ledu sta umrla Barentzu dva moža. Ko so ju hoteli pokopati, pa je bila zemlja tako trdo strnjena z ledom, da niso mogli izkopati jame. Šele junija naslednjega leta se je vreme toliko zboljšalo, da je bilo mogoče iz hiše. Holandci so zapustili prezimovališče in se vkrcali na ladjo, ki jih je odpeljala zopet proti domovini. A Barentzu ni bilo usojeno, da bi jo videl še enkrat. Ko je bil že čisto bliža doma, je nenadoma umrl. Še le 1. 1871, 300 let po Barentzovi vožnji, je odkril norveški kapitan Carlsen Barentzovo hišo. Bila je tako trdna in lepa, kakor da je bila šele postavljena.
Tek slovenski« kmečkih fantov iz Jesenic na Slomškov grob v Maribor je traj'al v ne-
deljo dne 11. septembra 9 ur in 14 minut. Štafeta je pričela ob petih zjutraj na Jesenicah. Štafeto je spremljala komisija na avtomobilu. V vasi Kaplja onstran Trojan je štafeto ob 10.13 prevzela štajerska fantovska mladina. Na progi od Vojnika do Maribora so sodelovali fantje iz Ptujskega in Murskega polja. Na Slomškovem grobu je spregovoril požrtvovalnim tekačem škof dr. Ivan Toma-žič. Ob Slomškovem grobu so tekači, ki so prinesli pisma, pisma izročili dr. Žitku. Besedilo poslanic je prečital g. Geratič iz Maribora. Dr. Zitko je položil na Slomškov grob venec svežega cvetja. Zbrani fantovski mladini in dostojanstvenikom ter občinstvu je podelil škof dr. Andrej Karlin apostolski blagoslov in ob zvokih omladinske godbe se je izvršil razhod.
Št. Peter pri Mariboru. V nedeljo dne 18. t. m., popoldne po večernicah, priredi prosvetno društvo »Skala« Slomškovo proslavo na vrtu gostilne Sande, v slučaju slabega vremena pa v samostanski šoli. Člani fantovskega krožka igrajo dr. Česnikovo »Pogodbo« v treh dejanjih. Slavnostno besedo pa bo govoril tajnik IvA g. Kolenc. Nastopi tudi tamburaški ter pevski zbor. Naj Šentpeterčani ne zamude, se udeležiti te proslave in tako počastiti spomin velikega Siomšeka.
Sv. Marjeta ob Pesnici. Tudi Šmarječani nočejo zaostati za Šentpeterčani. Tudi oni se zavedajo, »da, kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njihov naslednik vreden biti hi«. Zato pa bodo v nedeljo dne 25. t. m., popoldan po večernicah, proslavili pod okriljem šentpeter-skega prosvetnega društva »Skala« Slomškovo proslavo. Prireditev se vrši na župnijskem dvorišču. Na. sporedu sta igri »Srce in denar« ter dr. Krekove »Tri sestre«. Nastopi tudi cerkveni pevski zbor ter šentpeterski tamburaši. Slavnostni govor govori tajnik K A g. Kolenc. Šmarječani in sosedje, pridite, ne bode vam žal!
Sv. Jurij cb Ščavnici. Bralno društvo vabi v nedeljo dne 18. septembra na zanimivo zgodovinsko igro »Kmetski punt«, ki vam nazorno kaže, kako so se nekdaj naši predniki upirali krivicam grajske gospode. Navrgli bomo burko »Vedež«, da bo tudi nekaj za smeh. Med odmori tamburanje in petje. Tokrat se vam ni treba bati, da bi se noge polomile, ker je
Kako delajo vžigalice.
O vžigalicah vemo prav za prav zelo malo. Njih »zibelka« je daleč v brezmejnih ruskih močvarah. Tam rastejo trepetlike, iz katerih izdelujejo klin-čke in tudi škatljice. Po železnici ali po morju pripeljejo debla na Švedsko, kjer jih žage v trenutku razrežejo v kose, dolge po 60 cm. Skorjo, veje in drugo odstranijo z luščilnim strojem, nato razrežejo kose v 2.2 mm tenke trake, ki jih v svežnjih po 60 do 100 plasti raz-dele v klinčke po 5 cm dolžine. En sam nož iz-reže iz svežnja na en mah 700 do 1200 klin-čkov.
Danes pazijo na to, da odstranijo vsak dro-
M flUIil IMlfgradO.
Baš je bila ura polnoč, ko je skočil g. Andrej s postelje. V sobi eno nadstropje niže, v pisarni njegovega blagajnika, se je nekaj gibalo.
Skraja je bil g. Andrej uverjen, da so to le prazne sanje, že se je hotel obrniti na drugo stran, sumljivo ter rahlo ropotanje le ni ponehalo. Napel je ušesa, čisto natanko je čul korake in škripanje kovinastega orodja. Brezdvomno je bil vlomilec na delu!
G. Andrej je hušnil pokoncu, smuknil v hlače, si nataknil copate ter vzel revolver iz nočne omarice.
Liki mačka se je plazil po stopnicah in že v par sekundah je stal pred vrati sobe, kjer je bila blagajna. Ko je poluknil skozi ključavniško luknjo, je videl ob s\itu svetilke za vlomilce obrise moža, ki se je trudil, da bi udri v železno blagajno, ki je bila varna napram vsakemu vlomu.
In baš ta blagajna, mojstrski izdelek njego-
ve tvrdke, je že bila odprta! Nasilnim potom je bilo vlomljeno kljub skrivnim ključavnicam in raznim drugim z zlodejevo zvitostjo izdelanim zaprekam. Presenečenje je vzelo g. Andreju besedo. Slednjič si je le opomogel toliko, da je pripravil samokres za strel in se upal v sobo.
»Roke kvišku!« je zaklical in že je stal pred vlomilcem.
Pri zločinu zasačeni je hotel nekaj odgovoriti, pa v očigled orožju se je udal v svojo usodo. G. Andrej, ki je grozil lopovu s smrtjo, je pri-škrnil z drugo roko električno luč in si je lahko ogledal nepovabljenega nočnega gosta nekoliko natančneje. Ril je še mlad, prijaznega obraza, gladko obrit, čedno oblečen in z njegovega obraza je odsevala prebrisanost. Oči so gledale razposajeno in usta so se mu kremžila v prezirljiv posmeh.
Držeč revolver pred -oboj, se je približal g. Andrej drznežu, mu je preiskal žepe in pri tem poslu je padlo nekaj vlomilskega orodja na tla. Ko je bila preiskava končana, je zavzel g. Andrej zopet strogo obrambni položaj.

Pergerjeva dvorana sedaj gladko popodana. Na svidenje!
Sv. Frančišek v Savinjski dolini. V nedeljo dne 4. septembra je priredilo naše prosvetno društvo pevski koncert v okusno prirejenem Šetejevem kozolcu v Radmirju. Požrtvovalna brata Joško in Ivan Časi sta izvežbala številni pevski zbor 50 pevcev in pevk, ki je odpel nad 20 pesmi v mešanem, moškem ter ženskem zboru, v splošno zadovoljnost vseh navzočih. Prireditve se je udeležilo nad 400 ljudi. Poleg domače so bile častno zastopane skoro vse župnije v naši dekaniji. Koncert je počastil s svojim obiskom pevovodja pevske zveze v Ljubljani, g. profesor Marko Bajuk s svojo soprogo. On je tudi v lepem govoru omenil, da je pesem najdragocenejši zaklad vsakega naroda ter najlepša in najuspešnejša pot naše ljudske prosvete. Odmore je poživil naš tamburaški zbor, ki pa vsled velikega prostora ni prišel tako do veljave, kakor zadnjič na materinski proslavi. Lahko rečemo, da je bila to ena najlepših prireditev, kar jih je imelo naše društvo tekom 21 let svojega obstoja. — Hvala vsem, ki ste pripomogli, da je vse tako lepo uspelo! ,
Vojiiik, Dne 25. t. m. se vrši v Vojniku za celo novocerkovško dekanijo proslava 701et-nice Slomškove smrti. Ob 10. uri dopoldne bo slavnostna pridiga in slovesna sv. inaša v cerkvi. Po sv. maši izven cerkve ali pa v po-•sojilniški dvorani slavnostni zbor z govori, deklamacijami in petjem.
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Slomškova pro slava se vrši pri nas v nedeljo dne 18. t. m. po sledečem sporedu: Ob 9.30 sprejem bratov Hrvatov v Tržišču. Pridiga o Slomšku: kanonik dr. Al. Merhar. Po sv. maši zborovanje na prostem: Slavnostni govornik prelat dr. Fr. Kovačič iz Maribora. Med govori in pozdravi poje moški zbor iz steklarne. Ob 14.30 slovesne večernice, nato Slomškova akademija. Razdelitev dobitkov društvenega srečolo-va. Društva iz sosednjih župnij se vljudno vabijo, da pridejo k proslavi v čim večjem številu z zastavami.
»Domoljubni pevcc«, zbirka ljudstvu priljubljenih pesmi, broširano 3 Din, vezano 5 Din. Naročila sprejema Tisl-arna sv. Cir;'~ v Mariboru.
iiaho je nastal šah?
Domovina te priljubljene igre je Indija, kjer so začeli igrati šah že v V. stoletju po Kristusu. Neki francoski časopis pripoveduje po sporočilu arabskega pisatelja Al Sefadija, kako je ta priljubljena igra nastala.	-
Neki indijski samodržec je vladal svoje narode tako slabo, da so že črez malo le začeli mrmrati in vzdihovati vsi njegovi podložniki in da je po vsem kraljestvu nastalo nevzdržno stanje. Brarnani in raje, svečeniki, učenjaki, plemiči in politiki, ki so vsemogočnega svojega vladarja na lahko skušali opozoriti na razmere, so si nakopali njegovo nemilost in bili pregnani. Član bramanske kaste, Sesas, sin Daharjev, pa si je izmislil imenitno sredstvo, kako bo vse to dal kralju pod nos, ne da bi ga s-tem razžalil. Povabil je vladarja na novo igro, ki jo je sam iznašel — na šah. Vladar je bil te igre silno vesel, modri Sesas pa mu je med igro počasi dopovedoval, da je ta igra nekak znak življenja kraljev: kakor v resničnem življenju ne more kralj, četudi je najvažnejši od vseh, napraviti niti koraka brez pomoči in varstva svojih podložnih, to je kmetov in delavcev — tako tudi pri šahu kralj sam zase ne pomeni nič, ampak le, če ga podpirajo kmetje, tekači itd. — Ta nauk je indijski vladar pred 1500 leti končno razumel in obljubil, da bo spremenil način svojega vladanja in da bo poslej bolje mislil na podložnike, ki jih tako potrebuje, kakor pa nase.
Devica Marija v Brezju. V mariborskem »Večerniku Jutra« piše nekdo o vtisih iz »vasi in žegnanja«, ki je bilo tam, kakor vsako leto na Veliko Gospojnico, pa ni prav za prav z ničem ' zadovoljen. Najprej se obregne ob ime
»Devica Marija v Brezju«, ki mu ni prav, ker so baje zgodovinarji dognali, da izvira ime od »Brežja«, ker je bilo tam nekdaj jezero. Da je bilo Dravsko polje nekdaj jezero, to je dejstvo, ali samo v prazgodovinski dobi, tedaj pa, cenjeni gospod dopisnik »Večernika«, tam ni bila mogoča nobena cerkvica, torej se tudi ni mogel imenovati ne kraj ne cerkev benem bregu ali »brežju«. Da je ime »Devica Marija v Brezju«, tega niso povzročili tisti bolj »papeško« navdahnjeni (kakor piše dopisnik), ampak zgodovina, ker je prvotna kapelica stala v brezju. Nemci so vsled tega pravilno prestavili ime cerkve in kraja v »Maria Frau Stauden«, to je »in den Stauden«. Ako bi bilo pravilno kako »Brežje«, bi bili Nemci gotovo prestavili »Maria am Gestade«. Gre za pristne breze, ki so tam preje gotovo v večjem številu rastle kakor sedaj. — Ne vem, kje je dopisnik dognal, da je bila cerkev pozidana v letih 1610 do 1618. Orožen I. trdi, da je bila tam najprej sezidana mala kapelica v čast Marije Device leta 1587, cerkev pa v letu 1595. In ker je stala v brezju, so jo imenovali »Devica Marija v Brezju«, Nemci pa »Maria Frau Stauden«, kakor n. pr. na Koroškem »St. Peter im Holz«. Ljudstvo samo ni govorilo: grem v »Brezje«, ampak samo: grem k »Devici Mariji«, meneč »D. M. v Brezju«. Šele, odkar je šola začela nepravilno učiti, da so to »Brezje«, je začela tudi mladina tako govoriti. Oblast pa je končno odločila, da se imenuje kraj kakor cerkev pravilno »Devica Marija v Brezju«, s čem se bodo morali tisti sprijazniti, kateri mogoče ne slišijo radi ime Device Marije. — Da so se breze, katere je »nekdo« zasadil okoli cerkve, uničile, je škoda. Ali škoda je še bolj tiste mogočne, zgodovinske lipe, ki je stala na trati pred cerkvijo, in ki jo je tudi »nekdo« pustil podreti pod pretvezo, da je suha. Ali izkazalo se je, da je bilo drevo še tako zdravo in čvrsto, da so deblo komaj mogli razžagati. — Dopisnika motijo tudi venci iz papirja, ki vise v cerkvi, ali to je stvar naziranja, o čem se ne da govoriti. Odkod pa bi naj dekleta iz Zrkovc in Dolgoš vzele zadostno množino svežega cvetja pri tej strašni suši? — Kakor dopisnik trdi, je g. šolski upravitelj takorekoč mnenja, da za kmete iz Zrkovc in Dolgoš pravzaprav ni krize — takemu naziranju se je čuditi, ako
»Nikar ne strelj jte«, ¿a je miril bandit, »moram se z vaiii pogovoriti.«
»Gotovo se hočete opravičiti, kaj ne? Torej dobro, ako se ne ga ' o, ras ne bom ustrelil, ampak le poklical policijo.«
G.Andrej je stegnil roko, dif bi dvignil telefonsko slušalko.
»Samo trenutek!« ga je prekinil vlomilec s tako zapovedujočim glasom, da fabrikant ni segel po telefonu.
Bandit je porabil kratek odmor, da se je dotaknil g. Andreja z vprašanjem:
»Mar mi je čast, da lahko govorim z gospodom Andrejem?«
»Seveda. Pa to ne spada k zločinski zadevi. Ali me poznate?«
»Kakor se pač vzame«, je odgovoril tolovaj brezbrižno. »V Parizu vas pač vsakdo pozna . . . Kako pač ne pri reklami, katero ste objavljali po časopisju . . . Sploh pa», je nadaljeval in pokazal s prstom na blagajno, »mi morate tudi vi priznati, da nisem opravil slabo vlomilskega posla!«
G. Andreja se je vedno bolj polaščalo presenečenje, ni vedel, kaj bi naj odgovoril. Ozrl se je zopet proti telefonu. Vlomilcu je že bilo jasno, da je dobil igro. Z neverjetno drznostjo je sedel fabrikantu nasproti in pričel:
»Vaša velika reklama je bila goljufija. Od vas izdelane blagajne se dado z lahkoto odpreti kakor vse druge! Da govorim čisto istino, vidite vendar na lastne oči! Mož, kakor jaz, ki vrši komaj dve leti poklic, "je vlomil tekom ene ure z lahkoto v tolikanj hvaljeno blagajno. V resnici ste baš vi oni stric, ki krade denar iz žepov občinstva in ne — jaz!«
»Veste kaj — tak očitek je pa že prehud!« je komaj iztiščal iz sebe g. Andrej.
Mož pa je nadaljeval brezobzirno:
»Le pustite me vtakniti pod ključ! Jaz vam bom napravil pri sodnikih reklamo in še celo zastonj! Naročil si bom kot zagovornika najboljšega pariškega advokata, kar bo prisililo časopisje, da se bo pečalo v vseh podrobnostih z mojim slučajem. Celi svet bo zvedel, da so proti vlomu naj-
bec lesa, vsako nevarnost, ob kateri bi se utegnil človek pozneje raniti v prst. Tudi to se zgodi mašinelno, v velikem, vrtečem se bobnu, v katerem se kliniki obrusijo drug ob drugem in se fino izpolirajo.
Čim pridejo iz bobna, jih stresejo v drug stroj, ki jih uravna v enakomerne plasti, enega poleg drugega, in sicer v posebnih zabojih. Z zabojem pridejo v nadaljnji stroj, kjer jih nevidna mehanična roka potisne v neštevilno majhnih luknjic, vsakega v posebno luknjico, in od tu v notranjost stroja, kjer se avtomatično parafinirajo, da pozneje bolje gorijo, in dobe svoje kapice.
se pogleda na polja teh vasi, kako vsled suše Izgledajo! Kako se kmetu godi, g. šolski upravitelj lahko takoj ugotovi, ako pomisli, da edini mesar pri Devici Mariji v Brezju prodaja prav dobro govedino po 4 Din 1 kg. Koliko je potem kmet prejel za 1 kg žive teže? =— Kar se ga baje »hreščečih« grgslj tiče, C katerih dopisnik piše, naj se obrne na g. mojstra Brandla v Mariboru, ki jih je pred nedavnim popravil, morebiti mu zna on povedati, zakaj hreščijo! — Radi šolskega poslopja, katero se dopisniku tudi ne dopade, pa naj napravi odgovorno prejšnjo šolsko nad-oblast, ki je svoječasno načrt za zidavo nove šole pregledala in odobrila. Za tedanje razmere je bila nova šola primerna in zadostna, moremo pa g. dopisniku razodeti še to tajnost, da so se celo v stari šoli (Bog nas po-križaj!) fantje in dekleta prav dobro naučili čitati, računati itd. in da pri tem niso zgubili ¡vida, tudi ne postali kratkovidni!
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Tukaj smo pokopali 751etnega Jakoba Kukovca, ki je bil vzgleden krščanski mož in dober gospodar. Lansko leto je obhajal v družbi otrok in sorodnikov zlato poroko. Ganljivo je bilo, ko so ga nesli na pokopališče 4 sinovi in ko so sinovi in hčere z materjo vred med sv. mašo pristopili k mizi Gospodovi. Blagi mož, počivaj v miru, preostalim naše sožaljel
Konjice. Veliko zanimanje, zlasti v krogih duhovščine, je vladalo te dni za zanimivo sodno razpravo, ki se je vršila pri tukajšnjem okrajnem sodišču proti g. arhidiakonu Francu Tovorniku. Matilda Kmetec je svoj čas po svojem zastopniku dr. Ervinu Mejaku vložila tožbo proti g. arhidiakonu zaradi razžaljenja časti, ker jo je kot dušni pastir pokaral. Pri razpravi, ki se je vršila pred celjskim sodiščem, je bil g. arhidiakon Tovornik obsojen zaradi prestopka zoper čast pogojno za 1 leto na denarno kazen 600 Din in na plačilo stroškov. Toda njegov zastopnik dr. Franjo Maca-rol je proti razsodbi napravil priziv na ape-lacijsko sodišče v Ljubljani, kateremu je bilo tudi ugodeno. Apelacijsko sodišče se je namreč postavilo na stališče, da ima dušni pastir pravico in dolžnost^ skrbeti za javno moralo in tudi pokarati, pri čemer sme rabiti tudi ostrejše izraze, če ima za to dovolj podlage. Zato se je vršila sedaj nova razprava pred
tukajšnjim okrajnim sodiščem. Matildo Kmetec je zopet zastopal dr. Mejak, g. arhidiako-na Tovornika pa dr. Macarol. Sodišče je izreklo oprostilno razsodbo, ker so bili podani dovolj jasni dokazi, da_ je g. arhfdiakon kot dušni pastir storil samo svojo dolžnost. Ta razsodba bo zanimala zlasti dušne pastirje. Radovedni smo, ali bodo tudi sedaj o tej o-prostilni razsodbi poročali »Jutro« in »Večer-nik« tako obširno, kakor svojčas o obsodbi.
Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Zopet se je nabralo nekaj novic, katere naj zaupamo »Gospodarjevim« vrsticam. Na Veliko Gospoj-nico smo imeli v Radmirju prisrčno slavnost, namreč blagoslovitev prenovljene vaške kapele, katero je na lastne stroške dala prenoviti za vse dobro vneta tukajšnja trgovka gdč. Zagožen, ki je tudi kupila za kapelico novi kip Lurške M. B. Kapelico je okusno preslikal g. Vipotnik iz Žalca. Blagoslovitev pa je izvršil g. župnik Vogrinec, ki je v jedrnatem nagovoru opisal pomen številnih kapelic po naših lepih slovenskih vaseh. Slovesnost je povzdignil še pevski zbor, moški in mešani, ki je pod vodstvom g. organista Natlačena in akademika g. Časla zapel več Marijinih ter narodnih pesmic. Naše župnišče je dobilo lepo novo streho. Dosedanjo leseno je nadomestila opeka iz celjske opekarne. Izvršila so se tudi še nekatera popravila pri cerkvi in župnijskih gospodarskih poslopjih. — Razrešen je svojih dolžnosti g. Marko Blekač, posestnik v Okonini ter bivši oblastni poslanec, ki je skozi 11 let vestno vodil županske in tajniške posle obširne rečičke občine, v blagor vseh občanov. Takim možem čast in priznanje!
Šmartno v Božni dolini. V nedeljo dne 4. t. m. je doživela prijazna župnija Šmartno v Rožni dolini dan, kakor ima malo zapisanih v svoji župnijski kroniki. Vsa župnija je tekmovala, da na dostojen način proslavi svojega duhovnega očeta, preč. g. duhovnega svetnika Franca Ozvatiča, šmartinskega župnika, kar je mož za svoje delo tudi zaslužil. Tri jubileje je praznovala ta dan šmartinska fara: 301etnico mašništva, 201etnico, kar g. svetnik skrbi po očetovsko za njemu izročene duše in 201etnico ustanovitve dekliške Marijine družbe. Bilo bi dolgo delo popisovati vse zasluge g. svetnika za župnijo Šmatrtno v Rožni dol.
Kot dušnemu pastirju mu je bila vedno naj-i bolj pri srcu cerkev. Komaj je pred 20 leti] prišel v Šmartno^ je že ustanovil dekliško Marijino družbo, dve leti za tem fantovsko, polagal veliko skrbi dobremu cerkvenemu pej tju, prenovil takoreč celo cerkev, od znotraj in od zunaj, nabavil nove zvonove, bil vedna na mestu kot spovednik in oznanjevalec božjti besede na prižnici. Spravil je prej razrvano; faro v najlepši red, tako da moremo danes o, njegovi župniji trditi, da je to en hlev in en pastir. Pa tudi njegovo delo izven cerkve: po-i magal je s svojim modrim nasvetom pri Sad-: jarski in kmetijski zadrugi, bil vedno mož na mestu, kadar je bilo treba svetovati pri občini, storil veliko dobrega za reveže in posebno rad podpiral dijake, z eno besedo povedano: pokazal se je vedno celega moža. Pri vsem tem pa je ostal skromen in ponižen ter ni hotel dati na razpolago niti svoje slike. Da se vsaj malo oddolži svojemu duhovnemu pastirju za delo, ki ga je g. duhovni svetnik o-pravil tekom 20 let, je skočila na noge vsa fara in pokazala, kako zna ceniti delo in zasluge tistim, ki z ljudstvom živijo, zanj delajo, se z njim veselijo in trpijo.
Sv. Vid pri Grobelnem. Prav lepo in pomenljivo slovesnost smo obhajali popoldne praznika »male maše« ali male Gospojnice: blagoslovitev novega Gasilskega doma. V nabito polni cerkvi smo po slovesnih večerni-cah zapeli dolžno zahvalo za srečno izvršeno delo, ki pomeni prav primerno olepšavo prijazne vasi okrog Sv. Vida in bo časten spomenik vztrajne požrtvovalnosti in velikega navdušenja domačinov za gasilsko idejo. Ob asistenci šmarskega dekana Loma in g. kaplana Rančigaja nam je g. prof. mons. Vreže iz Maribora po bodrilnem nagovoru blagoslovil naš lični novi dom in vsa orodja, ki se bodo v njem shranjevala bližnjemu v pomoč. Gospod župni načelnik Gologranc, ki je pred slovesnostjo vodil javno vajo na bližnji višini Bo-dreža, je pohvalil izvežbanost in pripravljenost domačih in sosednjih gasilcev iz Šmarja, Mestinj, Rogaške Slatine, Št. Jurja, Slivnice in Ponikve ter jim želel veliko napredovanja v njihovem bogu- in človekoljubnem stremljenju bližnjemu na pomoč. Član domačega gasilstva pa se je zahvaljeval vsem dobrotnikom novega doma in še posebno hva-
I. V tovarni stoji potem še neštevilno strojev, ki izrezujejo škat-ljice, jih olepijo s papirjem in etiketami. Škatljice z notranjim delom in z gotovimi Vžigalicami pridejo nazadnje še v poslednji stroj, ki pograbi točno 60 do 65 vžigalic, odpre škatljico, jo napolni, zapre in odda rokam, ki jo že čakajo. Stroj napolni na ta način vsako uro 6000 škatljic, ki jih nato zavijejo in oddajo v promet.
Pošteni davkoplačevalci.
Lani je prvič dovolila angleška davčna u-prava plačevanje davkov v obrokih. Plače-valci, ki niso mogli
bolj zavarovane Andrejeve blagajne navadna goljufija in jim je kos vsak vlomilec začetnik! Vas pa, g. Andrej, ne čaka samo gospodarski polom, še celo osramočenje pred vso javnostjo. Izdelova-telj mojstrskih blagajn, v katere je vlom malenkost! Kar čestitam vam! — Le telefonirajte!« je še pripomnil bandit.
»Hm, ne bom vas ovadil«, je mrmral g. Andrej, ¡kakor bi se opravičeval iz groba. »Že vidim, da ste zapeljan dečko, bom opustil ovadbo. Odpustim vam in glejte, de se poberete iz sobe!«
Nahruljenemu se nikakor ni mudilo, da bi se bil oklenil ponudbe. »Zakaj neki?« je rekel, »da bom spet gladoval? Odkrito vam priznam, da se ne bojim ječe, bom v njej vsaj sit.«
»Pa vendar, človek božji . . . kje pa je vaša čast?«
»Časti se še ni nikdo najedel . i . Le ukrenite, da bom zaprt, celo prosim vas za to uslugo! Ah, ne ... Še bolje bo, če stopim sam na policijo in se javim.«
»Če bi vam na dal nekaj denarja?« je govoril
v presledkih g. Andrej, ki je bil že v strahu, da bo tolovaj res izpolnil grožnjo.
»Le nekaj dinarjev bi mi vrgli in bom že danes zjutraj zopet brez drobtinice kruha. Ne, ne, prijatelj, mi je že ljubša ječa.«
»Naj bo 1000 Din.«
»Vam ne bo težko, ako pomnožite tisoč s trideset.«
»Tudi ta znesek vam izplačam«, je vzdihnil g. Andrej. Stopil je k blagajni, vzel iz nje denar in je odštel spokornemu grešniku 30.000 Din.
»O najunem srečanju pa ne boste ničesar, omenili«, je še prosil g. Andrej.
»Na dušo zakleto ne«, mu je zagotavljal vlomilec, se je še spoštljivo odkril in zginil v noč.
Fabrikant Andrej je še vedno stal nepremično v blagajniški sobi, ves zbit vsled izrednega doživljaja. Slednjič si je toliko opomogel, da je zaprl vlomljeno blagajno, na kateri ni bilo zapaziti niti najmanjše sledi, da bi bila odprta nasilnim potom. Težkih korakov se je podal v svojo spalnico. Celo noč ni zatisnil očesa.
Drugo jutro ga je bolela glava, ko je šel v pi-

ležno omenjal požrtvovalno ljubezen in rado-darnost mnogoštevilnih botrov blagoslovljene stavbe. Težko smo pogrešali tako pri cerkveni slovesnosti kakor pri naslednji domači veselici našega g. župnika, ki nam je zadnje dni hudo zbolel. Pa molili smo skupo za njegovo okrevanje in vdanost v težki bolezni.
Šmarje pri Jelšah. Tn zopet se je ekazal sv. Rok ljubljenca domače in sosednjih dekani j. V nedeljo sladkega imena Marijinega se je zopet zbrala velika množica romarjev {in še posebe moških) v naši sloviti in priljubljeni cerkvi, kjer so se darovale tri sv. maše in so nam tolmačili zaupanje na priprošnjo Matere božje in sv. Roka. Ganljiva je bila končna zahvalnica za srečno pogašenje ognja, ki je nam dne 8. septembra 1930 ogrožal našo krasoti co, in pa zahvala za dokončanih 40 let blagoslovljenega dušno-pastirskega delovanja našega g. dekana Fr. Ks. Loma. Bog daj vrlemu našemu dušnemu pastirju tudi še zlato in biserno sv. mašo med nami obhajati! — Tukajšnja strelska družba je imela zadnjo nedeljo svojo veselico na Bobovem. — Prav dobro se je za naše razmere v letošnjem vročem poletju obneslo lani otvorjeno novo kopališče. Strahovito slabo pa bi bilo, če bi se tudi pri nas razpasla obžalovanja vredna razvada rabljenja noža pri fantovskih spopadih, kakor je bilo to baje te dni na Pečici in še celo nedaleč od naših dosedaj toliko spošto-vaffih Stpanj; Nož in pa. fantovski ponos pač n&>«odita skupaj. Treba bo fantovskih organizacij za oliko in proti alkoholu in proti — nožu!
Laško. Šmihelska nedelja se obhaja vsako leto zadnjo nedeljo septembra, letos torej 25. septembra. Pričakujemo ljube romarje tudi iz drugih župnij. Bodi nam sv. Mihael varuh in pomočnik!
Sv. Krištof pri Laškem. Zvonarna »Zvono-glas« v Mariboru je za našo cerkvico nabavila dva zvona. Iste je tudi potegnil njen monter v zvonik. Zvonovi imajo nadvse lepo zvoneč in brneč glas. Tovarna tudi ni računala in na zvone vlila brezplačno po eno sliko. Zato ji iz tega mesta podpbana cerkvena ključarja izrekava javno zahvalo za veliko naklonjenost in vse priznanje. Vsem, kateri želijo naročiti zvonove, lahko livarno toplo priporočava. — Sv. Krištof pri Laškem, dne 3. sept. 1932. —
Cerkvena ključarja: Anton Petek, Kari Klad-nik.
Medija-Izlake. Letošnja suša je napravila zlasti v hribovitih krajih mnogo škode. Naši kmetje bodo imel} vpričo suše občutno pomanjkanje krme. Zadnje dni pa se nas je vendar usmililo nebo, angelska nedelja pa nam je prinesla spremembo, ta dan je dež do dobra namočil izsušeno zemljo. — Turisti so si dogradili svoj dom na prijazni, 1206 m visoki Čemšeniški planini. Od tu je tudi lep razgled na vse strani naše lepe domovine.
Zagorje ob Savi. Vršil se je običajni romarski shod na Kumu. Lepo vreme je privabilo na to najvišjo goro v Dolenjskem gričevju (1219 m) nad 4000 romarjev. Kum je izmed vseh manjših gora znan radi lepega razgleda po vsej Dolenjski, po Zasavju, po obronkih štajerskih hribov tja do Pece na Koroškem in Donačke gore pri Rogaški Slatini. Na Kumu sta dve cerkvi in sicer sv. Neže in sv. Jošta. Res prav lušno je bilo ta dan!
Moers-Oieerbeck (Nemčija). Začetkom meseca avgusta tJ. sta praznovala naša dva člana društva sv. Barbare jubilej srebrne poroke. Prvi je bil dober član in zaveden katoliški mož Jožef s soprogo Ano Mlinaric, doma iz Zabukovja pri Sevnici. Drugi je praznoval Alojz in soproga Cecilija Leskovar, doma iz Velenja pri Celju. Obema je društvo izročilo srčne čestitke z željo, da bi doživeli še zlato poroko. — Nenavadno je nas presenečila vest in spravila vso tukajšnjo slovensko kolonijo v hudo razburjenje, da je naš priljubljeni g. Berislav Deželic, dosedanji izseljeniški izasla-nik v Diisseldorfu, iz državne službe odpuščen. Bil je po celi koloniji zelo priljubljen, ker ju tudi skrbel po očetovsko za nas. Vsak, kdor se je obrnil na g. Deželica s kako prošnjo, je bil uverjen, da mu bo izposlovana in to tudi v najtežjem slučaju. Želimo mu, da bi mu pravični in ljubeznivi Bog podaril novo in lajše mesto, kakor ga je imel. Vse za pravico, vero, dom in domovino. Obenem se pa spominjamo in priporočimo vse naše odpadnike in zabredle sv. Evharistiji na 71. ev-harističnem kongresu v Essenu. — Mirno v Gospodu je zaspal naš član Jožef Zorko v 63. letu starosti. Imenovani je bil ustanovitelj društva sv. Barbare ter večletni vestni odbornik, zvest narodu, zvest katoliški veri ter ves čas
svojega bivanja v Nemčiji naročnik slovenskih katoliških časopisov. Bil je pri vseh zelo priljubljen, kar je pokazal tudi njegov pogreb. Pri odprtem grobu se je poslovil od njega predsednik društva sv. Barbare g. Ivan Lindič v zelo ginjenih besedah in ga priporočal V večni mir. Imenovani je bil doma iz Velenja pri Celju. — Naši izletniki v domovino so se srečno vrnili, vsled hude gospodarske krize in pomanjkanja denarnih sredstev se je udeležilo samo 29 oseb. Zastopal je naše izseljence za Nemčijo g. Franjo Vahič iz Homberg-Hochheide, ki je dobro izpeljal svojo nalogo. Vsem rojakom v domovini kakor tudi vsem bralcem katoliškega časopisja pošiljamo srčne bratske pozdrave in jim kličemo: vse za Boga, vero, dom in domovino!
^ B. F. v Št. J.: Pogorel mi je 12 let star hlev. Škoda znaša gotovo okoli 50.000 Din, kakor mi je privatno cenil cenilec. Zavarovano sem imel poslopje za 45.000 Din. Zavarovalnica (žalibog sem imel zavarovano pri neki tuji družbi) mi ponuja samo 22.000 Din. Podpisati nisem hotel nič in zahtevam novo cenitev in popolno izplačilo svote 45.000 Din. Kako naj postopam, da dosežem svojo pravico?
Odgovor: Ako je bilo poslopje res vredno ob času požara 50.000 Din, mora Vam zavarovalnica izplačati višjo odškodnino. Opozarjamo Vas pa, da ste s 45.000 Din bili pod-zavarovani in ne za celo vrednost. Radi tega nimate pravice do celotne zavarovalnine, ampak nekaj malega manj. Ker je stavba satra 12 let, ima zavarovalnica pravico odračunati vsako leto okoli pol odstotka vrednosti, to je skupno največ 6%. Ce je stavba res vredna 50.000 Din, imate pravico, da dobite odraču-navši 5000 Din podzavarovanja in 6% starostne obrabe 3000 Din, še vendarle 37.000 Din, torej 15.000 Din več, kakor Vam je dotična zavarovalnica ponudila. Po zakonu imate tudi pravico, da imenujete za cenitev škode svojega cenilca-strokovnjaka v razsodišče. Javite zavarovalnici naslov .istega in zahtevajte razsodišče. Pri podpisu zapisnika pa strogo pazite, kaj podpišete. Ako želite natančnejše informacije glede postopanja pri zavarova
sarno svojega velikega podjetja. Nočno srečanje ga je oropalo samozavesti in dozdevalo se mu je, ikakor bi mu bil prerezal vlomilec življenski živec.
Že opoldne je prejel pismo, katerega je odprl m čital:
»Spoštovani gospod!
Dober človek ste in vaše blagajne so uprav izborne — to vam naj bo v pomirjenje! Ako se mi je posrečilo, da sem vašo najnovejšo blagajno odprl z lahkoto, je temu kriv vaš blagajnik, ki je pozabil ključ v blagajni in povrh je še pustil na pisalni mizi za včerajšnji dan in noč določeno skrivno znamenje. To je bila velika neprevidnost vašega uradnika, katerega primite pošteno za ušesa! — Z odkritim spoštovanjem — kalilec nočnega miru.«
„Slov. Gospodar" stane:
celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno 9 Din.
Priporočam svoje lastne izdelke kakor kotlje za žganje in za i'odo ter perilo, posodo za kuhanje, cevi vseh vrst za tovarne, različne aparate. Izvršujem tudi točno in solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po brezkonku-renčnih cenah. — Vse vrste novejših sistemov »Alfa«.
Širile „Slov. Gospodarja"!
plačati odmerjenega davka, so lahko sklenili s svojim kontro-i lorjem preprosto pogodbo. Obljubiti so mu morali v uradnih prostorih, da bodo ob določenih obrokih redno poravnali obroke. Malokdo je verjel, da bodo plačevalci zvesti dani besedi. Dnevniki so prerokovali, da bo imela davkarija samo veliko sitnosti. Zdaj je izšlo uradno obvestilo, da se je v celem po-služilo plačevanja pod častno besedo do 2000 davčnih obveznikovi Vsi razen enega samega zamudnika so stal-* no redno na prvo za« htevo plačali svpje obroke.
njih in v* «¿iiSY* požarnih odškodnin, Vam svetujemo, da se obrffiie	Franj0 Zebota'
glavnega zastopnika Vzajemne zäVfttvV2:'n'ce v Mariboru, Loška ulica 10.
Ivan Š., K. pri SL B.: K meni je prišel neki agent »Jadranske zavarovalne družbe«. Nagovoril me je, da se zavarujem pni njem proti požaru. Pozneje pa sem zvedel, da je »Jadranska« prav za prav »Adriatica« in ima glavni sedež v Italiji. Prosim pojasnila?
Odgovor: V »Compassu«, finančnem letopisu za leto 1932, je na strani 822 pod za-glavjem »Tuje zavarovalnice« (predmetni zvezek »Compassa« se tiče le Jugoslavije) tiskano: »Riunione Adriatica di Sicurta« — »Jadransko osiguravajoče društvo. Sedež v Trstu (1883)«. Na strani 962 iste knjige je navedeno še »Uprava družbe: Ravnateljski svet: Av. Eugenio Brunner, predsednik, Gr. Uff. dott. "Arnoldo Frigessi di Rattalma, podpredsednik. Caf. Uff. dott. Alessandro G. Afenduli, gr. Uff. Angelo Carminati (član italijanskega senata) itd.« Na strani 963 istega letopisa či-tamo nadalje: »Koncernu Riunione Adriatica pripadajo sledeče zavarovalnice: Assicuratri-ce Italiana, Milano; Lloyd Siciliano, Roma itd.« Natančnejše podatke o tem dobite v »Compassu«, ki izhaja na Dunaju, Knjigo dobite v Zagrebu, Berislavičeva ulica 7.
Angleško javnost zanima zadnje dni smrt 781etne Polly Fitz-Patrick. Gospa je kupila pred sedmimi leti eno najlepših palač v Brightonu ter jo opremila z najdragocenejšim pohištvom. Ko je bilo vse pripravljeno za stanovanje, se je tudi uselila.
Zadnja leta gospe ni nikdo več videl. Njeni sosedi so se zaman trudili, da bi stopili s čudno starko v prijateljske stike. Njena palača je bila in ostala — skrbno zaklenjena. Na delo ni bil poklican k njej nobeden posel, nobeden vrtnar. Samot^rka je oskrbovala sama celo gospodinjstvo, kljub temu, da je bila telesno zelo slabotna. Vsak dan krog poldne se je pojavil pred palačo natakar iz najboljšega hotela, ki je postavil izborno kosilo na stopnice pred vilo. Tudi on ni nikdar videl samotar-ike v obraz. Vsakokrat, ko je odložil jedi, so se odprla vrata le toliko, da se je prikazala skozi odprtino roka, ki je potegnila jedi v vežo.
Tekom zadnjih 7 let, ko ni bilo starke več na spregled, so raznašali njeni sosedje najbolj čudne izmišljotine o čudaški ženski. Govorice so znatno narasle, ko je lepega dne izostal celo natakar s kosilom in bi naj neznanka živela brez hrane. Čakali so dneve, tedne in mesece — krog skrivnostne palače ni bilo opaziti nobenega življenskega znamenja. Slednjič so se sosedje vendarle ojunačili in javili po preteku treh mesecev zadevo policiji.
Pojavili so se stražniki pred skrbno zaklenjenimi vrati palače in udrli v notrajnost. Po dolgem iskanju so zadeli v neznatni luknji na ta-le strahoten prizor: Okostnjak stare gospe, o kateri ni znal nikdo kaj gotovega, je bil sklonjen preko velike, z železom obite skrinje. Odstranili so ostanke trupla, odprli skrinjo, ki je bila do vrha napolnjena z briljanti, safiri in drugimi drdgulji. Med nepregledno množino
dragocenih kamnov so odkrili na izreden način brušene dijamante, ki so vloženi v platin in predstavljajo izredni vrednost. Na dnu skrinje so zadeli na oporoko £sr?nice Couyers, ki je u-mrla pred leti. V	sedaj u-
mrle čudaške samotarke so dognali najdenem testamentu služkinjo baronice, kateri je sporočila plemenitašinja po smrti celotno ogromno premoženje v denarju, dragocenostih in premičninah. Policija si je tudi razložila, zakaj da se je nekdanja služkinja in poznejša večkratna milijonarka zaklepala v palačo in ni pustila nikogar blizu. Hotela je v hvaležnosti živeti le spominu umrle gospodarice. Radi tega se je ogibala vsakega občevanja s sosedi in radi tega je tudi celih 7 let ni videl v obraz nobeden od prebivalcev iz mesta Brighton. Skoraj neprecenljivo premoženje starke bo pripadlo državi, ker nima nobenih potomcev ali sorodnikov.
Paznofcrosti.
Ali so res zatrli vero v Rusiji? Mona-kovski list »Gral« priobčuje članek iz peresa kneza Obolenskega o verskem pokretu v Rusiji. Tajne verske organizacije se ustanavljajo na Kavkazu in ob Črnem morju. Vladni krogi to vedo, so pa brez moči, kajti v kavkaških gorah je težko izslediti dobro skrite organizacije. Mladi inženjerji, delavci ter komunistična omladina že dolgo hodijo na Kavkaz na počitnice in nihče ne more tem letoviščarjem braniti, da bi ne preživeli počitnic ob morju ali v gorah. Boljševiki vedo, da so kolektivna gospodarstva na Kavkazu, ki jih je zelo mnogo, močno podobna po svojem ustroju in načinu življenja verskim združbam, sektam in celo samostanom. Na zunaj je pa vse tako normalno, da je težko najti razlog za preganjanje. — Povratek k veri, ki zavzema med prebivalstvom Rusije vedno večji obseg, se pa ne omejuje samo na mlado poko-lenje. Neki ruski duhovnik je izjavil, da zanimata zdaj ruski narod le samo dva problema in aicer kruh in Bog. Če prav je strogo prepovedano govoriti o veri, ali delati za njo propagando, se govori o veri povsod, kjer se sestajajo ljudje. Posebno veliko je zanimanje za vero med ženskami. Tajne verske organizacije, takozvana viteška bratstva, ki jih je začela ustanavljati nedavno ruska mladina, se hitro širijo.
Dva tedna živ z razparanim srcem.
V nekem strokovnem listu poroča dunajski zdravnik dr. Petrowych o možu, ki je 13 dni, torej skoraj dva tedna, živel z razpočenim srcem. Srce je utripalo v tem času z neverjetno življenjsko silo. Pri dviganju nekega bremena je mladi mož hipoma začutil bolečino v levi strani prsi in dih mu je zastajal.
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčiea do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstav za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	11
svežem
perilu
M.
je zdravo in
najboljše okrepčilo za ^felo In duha. Zdravo spanje [podaljiaživljenje! Kako poceni |Vam preskrbi — Persil — to jprijetnost. Perilo, ki je oprano s Persilom postane sveže in dehteče.
'Mislite vedno na fo!
;. ■ v
Pronje s Persilom
je zeio enostavno;
Raztopite Persil v mrzli vodi, l zavitek zadostuje za 23-30 litrov. Perilo se naj kuha
*lt ure, nato ga- dobro fzperite, najprej v topli potem v mrjli vodi.
PerSil xa vsako perilo!
Spravili so ga v bolnišnico. Znamenja so kazala, da mu je počilo srce. Ko so ga po smrti raztelesili, so videli, da je res tako. Živ pa je ostal toliko časa le zaradi tega, ker je kri lahko uhajala v prsno duplino in ni ovirala dosti delovanja srca. Čeprav gre le za izjemen, izredno redek primer, vendar dokazuje to žilavost človekovo.
Čarobna ura. y času, ko so začeli raz^ mišljati o uporabi električne sile v po-rabljive namene, je sestavil neki nemški učenjak uro, ki si je od nje obetal, da bo šla 50 let, ne da bi jo bilo treba navijati. Njegova ura je bila zasnovana na dveh elektromagnetih, ki sta po vrsti odbijala nihalo, čigar nihanje je prestrezalo majhno kolesce in ga prenašalo na uro. Gonilno silo sta dovajali dve medeninasti plošči, zakopani v zemljo. Njuno oksidiranje je dajalo električno moč in tako naj bi bila sestavljena čudodelna ura. Ker bi bili lahko medeninasti plošči, ki je bilo od njiju vse odvisno, vzdržali vsaj 50 let, si je izumitelj obetal, da bo njegova ura pravilno merila čas najmanj pol stoletja. Ura je bila srečno narejena in šla je samo — eden dan! Drugega dne jo je namreč neki zlobnež ali babjevernež u-ničil.
Umetni človek ni novost. Zadnja leta večkrat beremo o poskusih, napraviti stroj, ki bi bil po zunanji napravi podoben človeškemu telesu in ki bi lahko izvrševal nekatera dela kakor pravi človek. Češki pisatelj Čapek je napisal o tem umetnem človeku, ki ga nazivlja robot, celo dramo. Vendar moramo u-gotoviti, da ti poskusi, lu iK> bolj podobni igračkanju, ¿iso niti novi. Robote so poznali že stari Egipčani. V zgodovini beremo, da so v Egiptu že 1. 1285 pred Kristusom poznali stroj, ki je bil po zunanjosti podoben človeku in ki ga je bilo treba samo sprožiti, pa je izvrševal določeni posel. Kralj Ptolomej Philodolplios je napravil takega umetnega sužnja, ki je nad njim vihtel pahljačo iz nojevih peres in ga hladil. Slavni učenjak Albertus Magnus je iznašel stroj, ki je bil tudi podoben človeku in ki mu je odpiral vrata. Leta 1770 je iznašel Švicar Peter Alojzij Drog u-metnega človeka, ki je bil tako umetno sestavljen, da je mogel celo avtomatično kopirati njegove risbe. Kakor vidimo, ni na našem ljubem svetu nobena stvar nova.
Moderna Robinzona. V Berlin je prišlo pismo od profesorja dr. Fr. Ritter-ja, ki se je naselil s soprogo pred tremi leti na neobljudenem otočiču v Želvji sicupfril (CTafapagos) blizu ravnika. Ta .otočič, ki sta' si ga izbrala nova Robinzona, se imenuje Floreana, ker se odlikuje po posebno bujnem rastlinstvu. y teku zadnjih 24 mesecev so samo le dvakrat obiskali otočič tuji ljudje. Zadnji izmed obiskovalcev 'je bil neki »Robinzonov« prijatelj, ki mu je prinesel jako koristno darilo, močnega mladega osla. Ritter in žena opravljata sama vse potrebne posle, živita od sadja in zelenjave lastnega pridelka ter ves čas shajata brez mesa in kruha. Prve mesece sta prebila v zasilni, v naglici postavljeni bajti. Pozneje sta morala zgraditi močnejšo hišo in visok plot, ker so zaloge živil privabile sicer ne nevarne, a nadležne glodavce, miši in druge. Dr. Ritter in njegova žena se nista naveličala samote in pišeta, da nikakor ne pogrešata nemirne Evrope. Družba dveh udomačenih opic jima popolnoma zadostuje. Otočič Floreana se jima zdi pravi raj. Ne moreta prehva-liti zdrave in okusne prehrane, ki jo jim daje krompir, banane, pomaranče, limone in sok sladkornega trsja. Le redkokedaj se prikaže daleč na obzorju dim mimoplovečega parnika, ki spomni »Robinzona« na nekdanjo sitno, težko, hrupno življenje. »V sličnih trenutkih sva dvakrat srečna, da sva se poslovila za vselej od stare domovine«, sklepata pismo. »Nikakor naju ne pomilujte, če nama nočete zavidati.«
Kako si lisica pomaga v sili? Lisica kaže svojo duhovitost pred vsem po zimi, kadar leži v gozdu sneg ter ji preti smrt od lakote. Pritava iz gozda ven na polje. Mukoma premika noge, se od časa do časa vleže, naredi pet korakov in zopet počepne. Takoj je videti, da je bolna in onemogla. Naposled mora poginiti. Zadnji krč preleti šape, ki postanejo potem nepremične. Izbuljene oči ugasnejo. Tako leži lisica prav dolgo, od 50 minut do dveh ur. Vrane in sra-
ke zapazijo kosilo. Z veselim kričanjem pohlepno krožijo nad mrtvo lisico. Previdno se spuščajo na sneg, postrani gledajo mrhovino in se naposledz r>cU prtimi kljuni zakadijo v pisn. A lisica v tem trenutki! nenadno oživi. Besno plane liied ptice in zagrabi včasih tudi dve ali tri vrane. Lovec je velikokrat opazoval ta prizor. Nekoč je bil priča še zanimivejšega izjemnega postopanja. Lisica je ujela mlado vrano. A ta plen se ji je menda zdel prepičel. Zdrobila je ptici peroti in noge, ne da bi jo zadavila, ter se skrila poleg v grmovju. Pohabljenec je divje vpil. Na krik je kmalu priletelo več vran. Zdaj je skočila ptica iz grma, ujela in zadavila še največjo vrano. Ista usoda je takoj doletela tudi mlado pohabljeno vrano, ker je ni potrebovala lisica več za — vabo!
zaûljacHe ista dosic
¥€§11 lil SlOYlCC.
Zmešnjave v Nemčiji. Za dne 12. septembra sklicani nemški državni zbor je izglasoval s 513 glasovi proti 32 glasovom nemških nacio-nalcev, dočim se je 5 poslancev odtegnilo glasovanju, predlog za ukinjenje zasilnih naredb in predlog nezaupnice vladi. Papenova vlada je nato razpustila s posebnim, od Hindenbur-ga podpisanim dekretom parlament. Predsednik zbornice Gohring je izjavil, da je dekret o razpustitvi neveljaven, ker je sopod-pisan v kabinetu, katerega so vrgli narodna zastopniki z ogromno večino. — Sedaj gre za to, kedaj bodo zopet vplitve za novi državni zbor. Notrajni minister von Gayl je izjavil, da bodo nove volitve le tedaj, če bo v Nemčiji mir in red in če je izvedba sploh še mogoča.
Katalonija na Španskem je dobila v narodni skupščini dne 10. t. m. avtonomijo z lastno vlado, s politično in finančno samoupravo, lastno sodstvo in lastno deželno zastavo. Uradni in učni jezik je katalonščina. Španski parlament je sprejel tudi zakon o agrarni reformi.
Smrtna nesreča. Na cesti med Rušami ter Bistrico se je zgubil dne 11. t. m. motociklist z vozila Otona Srebrnjaka, kleparskega mojstra iz Vrhnike, ki je bil zaposlen pri neki mariborski tvrdki. Kmalu po prevozu v bolnico je klepar umrl radi počene lobanje.
Še ena smrtna avtomobilska nesreča. Tovorni avto mariborskega zastopnika Radenske kisle vode g. Goleža.je vozil slatino iz Maribora proti Prevaljem. Vos se je prevrnil v obcestni jarek in pod vozom je obležal en delavec mrtev, hudo je bil poškodovan zastopnik tvrdke Domiter, šoferju se ni zgodilo nič.
Vlom. V nedeljo dne 11. t. m. je bilo vlomljeno v Studencih pri Mariboru v hišico železničarja Blaža Tomažiča in odnešenih 8000 Din gotovine.
Sv. misijon se to obhajal v mariborski stolni cerkvi od 17. do 25. septembra t. L V nedeljo dne 25. t. m. ob sklepu bo rimska procesija na Slomškov grob v spomin 701etnice njegove blažene smrti.
Požar je uničil v Borovnici na Kranjskem gospodarsko poslopje tamošnjega mesarja Jakoba Jurčka.
Strašen pokolj rred kmečkimi hihti je napravil zadnjo nedeljo v Zalogu na Kranjskem v krčmi nresar Franc Mazovec.
10 milijonov Din škode je napravil dne 11. t. m. ogenj na žagi tvrdke »Našička d. d.« v Podgradi pri Bosanski Gradiški.
Nočni požar. V noči na nedeljo je upepelil ogenj gospodarsko poslopje Antona Šterna v Račah pri Mariboru.
Napad. V Kameniku pni Šmarju pri Jelšah" sta napadla dva fanta 221etnega posestniko-vega sina Karla Pogelška in ga ranila z nožem smrtnonevarno v prsa.
Ljutomer. 701etnico smrti škofa Slomšeka proslavi naše Prosvetno društvo v nedeljo dne 18. septembra, popoldne ob pol štirih v Katoliškem domu.
Vurberg. Na željo mnogih se ponovi v nedeljo dne 18. septembra igra »Knivoprisež-nik«, katero je vprizorilo Katoliško prosVetno društvo na zadovoljnost vsega občinstva dne 4. septembra.
Iz Celja nam poročajo, da je manufaktur« na in modna trgovina »Pri sv. Antonu« v Celju, Gosposka ulica 2, tako lepo in dobro založena s svežim jesenskim in zimskim blagom, da Vam bo v neverjetno veliko korist, potrebno blago si pred nakupom v tej trgovini ogledati. Važno je to že zaradi izredno nizkih cen in Vam vsled tega priporočamo, da to sebi v korist upoštevate. Kljub temu, da je trgovina v Gosposki ulici bolj na skritem, jo vsakdo rad poišče. Potrebno pa je, da pazite na sliko sv. Antona, katera je izve-šena nad trgovino, ker bi isto drugače lahko zgrešiili.
Dve posestvi se prodajo v bližini Gornje Sv. Kungote, prvo okoli 4 orale, drugo blizu 3 orale, z letošnjim pridelkom vred. Cena prvemu 20.000 Din, drugemu 30.000 Din. Vzamem tudi hranilne knjige, drugo po dogovoru. Vprašati v gostilni Korže, Maribor, Vojaška ulica 6.	1041
Kovaškega vajenca sprejme Anton Lorenčič, kovač, Fram.	1040
Pekovski vajenec iz dežele se sprejme, priden in pošten ter močen, tudi taki, ki se je že učil. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. Josip Prekopec, pekarna, Sv. Jurij ob južni žel.	1043
Prodaja: moško kolo, postelje, omare, stoli, mize, nov šivalni stroj, obleka, divani. Maribor, Strossmajerjeva ulica 5.	1044
Dobre molzne krave kupi Klemenčič, Sv. Peter pri Mariboru.	1046
Oklic. Dne 16. avgusta 1932 je umrl v Jare-nini veleposestnik Vnton Verblač, ediini samski sin Magdalene Verblač, rojen 1854. leta v Jarenini. Ker ni zapustil nobene oporoke, naj se zglasijo sorodniki pri podpisanemu kuratorju. Kari Šmirmaul, kmet v Vajgenu, p. Jarenina.	1045
Proda se malo posestvo v bližini Maribora. Naslov u pravi lista.	1028
Novost! Razložljive mline, uporabljive za sadje in grozdje, izdeluje poceni Jožef Kadr-mas, Maribor-Melje, Kraljeviča Marka illi-ca 13.	1029
Trgovskega vajenca, zdravega, dobrega raču-narja, poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine, sprejme trgovina z mešanim blagom Jos. Farkaš, Sv. Jurij ob Ščavnici. 1037
Alojzij Zoratti, pozlatar,
izdelovatelj in obnovitelj oltarjev, okvirjev itd. se je preselil v Mariboru iz Stolne v
Tattenbachovo ulico 14,
nasproti Narodnega doma. = Častiti duhov-, ščini in p. n. občinstvu se uljudno priporoča.
Otvoritev gostilne. Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu iz Maribora in okolice, da sem otvorila v idilično ležečem kraju Laz-nica pri Limbušu gostilno, katero sem opremila z udobnostjo in upoštevajoč vse higi-jenske predpise. Dolgoletna gostilničarska praksa mi bo omogočala zadovoljiti vsem potrebam cenjenih gostov. Otvoritev je bila v nedeljo dne 11. septembra t. 1. Sodelovala je gasilska godba iz Peker. Avtomobilski promet vsako uro od 15. ure dalje, zadnji voz za povratek ob 20. uri. Železniška zve-«a: prvi vlak ob 13.18, zadnji vb 20.58 iz Bistrice. Lep izprehod skozi Studenški gozd poleg železnice (brez prahu) v poldrugi uri do Laznice. Obiskovalcem se priporoča: Terezija Pogačnik (tetka Resai iz hotela Halb-widl), Laznica št. 31.
Pcaktični posamezni pouk v strojepisju, stenografiji, knjigovodstvu, korespondenci. Razmnoževanje in strojepisna dela. Svetlobno prerisavanje. Zahtevajte prospekt. — Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 1032
Hiša z dobroidočo trgovino mešanega blaga, kurivom in tobačno trafiko se na obljudeni najprometnejši cesti pri Mariboru ugodno proda.	1038
Proda se krasno posestvo v bližini Maribora, 13 oralov zemlje. Več se izve v upravi našega lista.	1027
Kupim ječmen po dnevni ceni ali zamenjam proti različni vrsti opeke. Henrik Sarnitz, posestnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 1030
Hrastove sode po 200 litrov, prima po 50 Din, sekunda po 30 Din, pri tvornici »Zlatorog«, Maribor.	1008
Ustanovljena leta 1904.
Točna in solidna postrežba.
Kilne pasi
trebušne obveze proti visečim trebuhom, potujočim ledvicam in znižanju želodca. Gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korzete, bergle, podloge za ploske noge, suspensorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka
po zelo nizkih cenah. Franc Podgoršek nasl. Franc Bela, ban-
dažist, Maribor, Slovenska ulica 7, Pl3mena naročila se izvršujejo točno ter pošiljajo po povzetju.	479
Voz zapravljiček z dvema sedežima, skoraj nov, ugodno prodam. Dolinšek, Kamnica št. 124 pri Mariboru.	1026
Kupim blizu Celja ali v Spodnji Savinjski dolini malo posestvo, lično hišo, hlev, njivo, travnik, gozd, od 3—5 oralov. Ležati mora blizu cerkve, proč od ceste. Izredna prilika, gotov denar.	1017
Brezobrestna posojila za odkup dolga, nakup in zidavo podeljuje: »Kreditna Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Sprejema zastopnike T	980
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzafcmna zavarovalnica v Uubliani.
Za pojasnila se obračajte na naše krajevne poverjenike ter v Celju na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, v Mariboru na glavni zastop Vzajemne zavarovalnice. Loška ulica 10. Posmrtninski oddelek »Karitas« sprejema v zavarovanje zdrave od 7 do 80 let stare osebe.	812
Povodom svojega
letnega
jubileja trgovine
priredim za prihodnjo
zimsho sezono
presenečene? ugodno
odprodajo blaga
samo solidne vrste.
Vsakemu se nudi priložnost, da si nabavi ugodno svoje
zimske potrebščine v blago.
Splača se napraviti pot k
trgovski hiši	1039
Franc Koleni, Apaie
moški nizki čevlji iz pristnega usnja, visoki 79 Din, boks 87 Din, delavski iz kravine 79, 96 Din, posebno močni 107 Din, gorski 138 Din, dalje velika izbira vseh vrst polčevljev, domačih, telovadnih, športnih, turistovskih, plesnih in drugih čevljev za razne prilike po čudovito nizkih cenah.
Trgovski dom
Stermecki
Celje št. 24.
Zahtevajte brezplačni, bogato ilustrirani cenik!
Naznanilo.
IGNAC JAN, urar in draguljar,
Maribor, Grajski trg i,	1031
vljudno naznanjam, da sem z 8. septembrom t. 1. presilil svojo urarsko delavnico in trgovino z urami, zlatnino in srebrnino na
Glavni trg 23
(novo poslopje pri mostu poleg avtobusne postaje). Z dobrim blagom, nizkimi cenami in solidno postrežbo se bom potrudil zadovoljiti odjemalce in prosim za nadaljno naklonjenost.
Kupujte v
1011
Trpinovem Bazarju
v Mariboru, Vetrinjska ulica 15,
ker tam je res dobro blago dn poceni.
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celju
- registrovani zadrugi z neomejeno zaveza	=
u novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
<(llllillll!llllllllllllll!illll!llll!ll!!illl'illllllll>!lllllll!!llll!l|[|h Stanje hranilnih vlog znala nad Din lOO.OOO.OOO-—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000
Clanov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinh.
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
482300020102000102010101020100020201010202010200010100025323010001000001020001000002482301010023000202100200000102010001010000100907010201000102010102010201000148010102482353534823532353532353234823892353234823000153234853235323235348532348235323
Že ve, zakaj.
Jahač si upa prvič na konju na cesto. Ne-siguren je še, ali od začetka gre vse dobro. Ko pogleda v stran, vidi, da ga majhen deček ves čas vestno po-spr£mlja. Nazadnje pa mu je tega spremstva že preveč in jezno reče:
»Čemu hodiš za mano, ali nimaš drugega opravila?«
Fantek: »Vidim, da boste vsak čas padli s konja. Potem bom jaz konja ulovil in dali mi boste napitnino.«
Vprašanje.
Sin je pregovoril o-četa, da sta se skupaj podala na visoko goro. Po trudapolni hoji sta naposled dospela na vrh. Sin je očetu razkazoval razgled in je rekel:
»Glej, oče, kako krasno je tu doli!«
Oče (ves razkačen): »Čemu me potem vlačiš gor, če je doli tako trasno?«
Medvedek.
(Povest v slikah.)
Kako so gradili ladje v starem veka.
Osušitev Nemijskega jezera blizu Rima sicer ni prinesla na dan tistih neprecenljivih zakladov, ki jih je pričakoval Mussolini s to svojo akcijo, pač pa je z odkopom obeh v jezeru potopljenih Kali-gulovih ladij prav posebno razširila naše znanje o brodogradni umetnosti v starem veku. Našli so n. pr. železno sidro z gibljivim trupom, kakršnega je patentirala angleška admiraliteta šele 1800 let pozneje. Celo posebno obliko ladijskega gredlja, ki jo danes preizkušajo in ki daje ladji večjo hitrost in mirnost, so baje ugotovili na obeh ladjah. Med drugimi posebnostmi so našli tudi pravi krogelni le-žaj in sesalko za črpanje vode ga trupa. Rimljani so tudi izvrstno poznali materijal za gradnjo ladij, kar dokazuje u-poraba impregnirane-ga lesa, brona, ki ni rjavelo itd.
CoroHna lutka.
(Dalje.)
Tit je hotel Antona zahvaliti, pa mu besede kar niso hotele iz gria. Obrisal si je oči z rokavom in je začel šivati.
Anton je šel v prvo nadstropje in je stopil v sobo, v kateri je ležal njegov oče, in tam je pokleknil poleg postelje. Bolnik ga je hvaležno pogledal in je rekel: »Anton, če ne bi bilo tvoje si-novske ljubezni, bi bil jaz sedaj v ječi.
»Oh, jaz ne mislim tako«, je odgovoril An-n. »Ko sem rekel načelniku, kako so te pre-varili, ti je hotel del dolga odpustiti. Jaz pa na to nisem hotel pristati, ker dolg je pač dolg.«
Sedaj vemo, zakaj je delal Anton od jutra do večera in kako je postal čimdalje bolj reven.
Nekega praznika je odšel Anton k mestnemu načelniku, da poravna še ostanek dolga. Tega dne se je vršila velika narodna svečanost. Vse ulice so bile okrašene z zastavami in zelenjem. Tu je bil tudi Peter, ker povsod tam, kjer je bilo kaj videti, je bil on med prvimi. In tudi tu bi ga bil lahko videl, kako se je rinil naprej v prvo vrsto. Videti je hotel, kako pridejo iz mestne hiše mestni svetovalci z mestnim načelnikom. Kako se je začudil, ko je videl stopati poleg mestnega načelnika baš Antona. In to kako! Načelnik je
hodil z njim, držeč ga pod roko. Malo nato se Je cela povorka ustavila. Načelnik je vsemu svetu začel pripovedovati o Antonu, o njegovi sinovski ljubezni. Vsi ljudje so bili ganjeni radi njegovega poštenja in ljubezni napram očetu. Drug za drugim so mu stiskali roko.
Peter tega ni mogel gledati. Bežal je od svečanosti. Prevzet silne zlobe se je zaprl v svojo delavnico. Še solnce mu ni več bilo dovolj svetlo.
Nastopila je noč. Mesec je prisijal skozi okna v delavnico, v kateri je Peter še vedno zlovoljen sedel. Naenkrat je zapazil, kako se je zavrtelo kolo za struganje, na katerem je pripravljal les za lutke. V začetku počasi, potem pa vse hitreje. Skočil je na noge. Začudil se je še bolj, ko je videl celo trumo pritlikavcev okoli kosa drevesnega debla. Kolo se je vrtelo zelo hitro. Nazadnje se je ustavilo. Tedaj je začelo kljuvati in sekati nebroj kradivc in drugega orodja po lesu, na (katerem so pritlikavci izobličevali glavo in druge dele te» lesa. Izdelovali so isto lutko, kakršno je bil Peter dobil od vile, samo da je bila gotovo stokrat večja.
Ko so lutko dokončali, so se začeli veselo igrati. Nekateri pritlikavci so plezali po miznib nogah navzgor, drugi so se prekobicavali v zraku, še drugi pa so se zibali na raznih koncih paj-čevine. Nazadnje je začul Peter godbo, isto kakor v gozdu. Tedaj je izšla črna vila s svojim spremstvom iz neke mišje luknjice v ikotu delavnice.
»O, Peter, moje drago dete«, je rekla črna vila. »Zelo sem zadovoljna, da te vidim tu. Prestrašila sem se bila, ker sem mislila, da te je zapustila zloba in da se ti čarobna lutka ne bo več povrnila. Tu vidiš, da ti moji služabniki delajo isto lutko, samo mnogo večjo. Ti si res tako dovršeno zlobno bitje, da bi napravila zate vse.«
»A kaj mi koristi tale kos lesa? More mi 11 prinesti slavo in stališče v visokem društvu, kakor to vse ima sedaj Anton?« je rekel Peter, pa se je zlobno nasmehnil. »Kdo sploh bi hotel takole lutko vzeti? Ona prejšnja je bila lepo izdelana, tale velika pa je samo velik nestvor.«
Dalje sledi.
47. Čarovnica v ujetništvu.
Ves besen se zadere orjak: »Zakaj si pustila, da je pobegnil? Sedaj ostaneš ti v ujetništvu!« Zveže jo z istim konopcem, zaloputne vrata ter odbrzi. Čarovnica poskuša, kako bi se oslobodi-Ia. Vse zastonj. Vsa utrujena si zapali pipo. Kadeč pipo, si užge po neprevidnosti obleko. Plamen jo objame in ona zgori, kar je tudi zaslužila.
48. Orjak zasleduje Miška.
Orjak Joža se spusti za Miškom, govoreč sam pri sebi: »Ni še daleč. Ni mogoče, da bi bil tako naglo tekel. Moram ga dobiti. Maščevati moram svojega brata. Moram te ubiti, Miško, če tudi bi me stalo lastno življenje!«
(Dalje sledi.)



Hranilnica Dravske banovine Maribor
Centrala: Maribor
m i
Podružnica: Celic
v lastni novi palači na oglu	nasproti pošle, prej luznošfa-
Gosposhe-Siovenshe nlice.	ees jersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. \
a.	_______ _	_ _ _ _ _ ______________	'
Mlaki
Makov i
Bliža se zopet začetek šole. Skrbi imate, kako boste oskrbeli šolske potrebščine. Da vas ne bo preveč skrbelo, vam sporočamo, da boste dobili vse šolske potrebščine v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru,
fioroška cesta 5, Aleksandrova cesta 0, Valvazorieva cesta 30
po tako ugodnih cenah, da boste tudi v tej krizi zmogli nabavo šolskih potrebščin. - MlipilflC VSC
šolske potrebščine za sretlnfe in ifiidske šole tam, kjer so res po ceni, to je v
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.

.; t ■ ij st ? i
b B B e E E e e e e e e e e e e e e e e
3 3 3 3
3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog fs^- nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost Hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
O^r Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
VSAKI PAR F> O O HIN lOO-
VSAKI PAR POD DIN 5O'
Z železno voljo znižujemo cene. Borimo se proti draginji. Zaposlujemo domače delavce. Odstranjujemo brezposelnost. Podprite naše delo!
Otroške nogavice 5, 7,
9	Din par.
Ženske nogavice 9, 19, 25 Din par. Moške nogavice 5, 7,
10	Din par.
Vrsta 1905-76
Udoben čeveljček iz belega platna obrobljen v barvali. Primeren za sprehod in štrand.
Vrsta 2145-09
Udobni in l£ihki čevlji z gumijastim podplatom. Za ulico, šport, vrt in dom.
Vrsta 4438-00 Platneni polčevlji v sivi ali rujavi barvi z gumijastim podplatom. Udobni in lahki služijo tudi kot telovadni čevlji.
Vrsta 2942-00
Sandale kot čevlji z močnim podplatom. Sedaj stanejo otroški samo Din 29.—, Din 35.—. Ženski Din 39.—. Moški Din 49-—.
Vrsta 3222-00 Evo za dijake, ki raztrgajo vse, kar vzamejo na noge. Neraztrglji-vi čevlji iz rujavega boksa z ne-raztrgljivim podplatom iz vulka-niziranega gumija. Velikost 26-34 Din 39.—, od 35—38 Din 59.—,
Vrsta 3162-00
Za dečke nepremočljivi čevlji iz mastnega usnja z neraztrgljivimi podplati. Velikost od 9 do VA, t. j. od 27—34 Din 39.—, od 2—5, t. j. od 35—38 Din 59.—.
Kamen za platno Din 2.—.
Pridite v naše prodajalne, naši sotrudniki Vas pričakujejo ter Vas bodo z veseljem postregli.
*_ »
Za vsaki par jamčimo.
[Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin y Mariboru. « Urednik Januš Goleč, noyinai: X Mariboru,
Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«( predstavnik: Januš Golee y. Mariboru,
Vrsta 3945-03 Žlica in kljukica Din 4.—.
Vrsta 2927-15 Moški polčevlji ¡iz rujavega in črnega govejega boksa z usnjenim podplatom. Najprimernejši za vsakodnevno nošnjo v lepem vremenu.
Praktični čevlji iz črnega boksa. Najprimernejši čevelj za gospodinje. Za trg in vsakdanjo vporabo.
Snažite čevlje z našo kremo 1 škatlja Din 4
Vrsta0167-00
čižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za delo na polju in za vsaki štra-pac.
Okusni čevlji iz rujavega in črnega boksa. Neobhodno so potrebni vsaki gospodinji za nedeljo in praznik. Isti iz laka za Din 09.—.
Lufov vložek Din 5.—.
Vrsta 1937-22 Okusni moški čevlji iz črnega ali rujavega boksa z gumijastim podplatom. Gumijasti podplat je ne-raztrgljiv.