212. številka, Trst, v ponedeljek 1. avgusta 1904. T@čaj XX!X. SV Imh&ja vsaJt dan adi os aedeljab in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. uri ijutraj. ? ItMZit ilevlikt se prodajajo po 3 novč. (6 stctink) a»ro7ib tobskarnab ▼ Tre t u in okolici, Ljubljani, Gorici, liji. Kranja, Mariboru. Celovcu, Idriji, tet. Petru. Sežani, Nabrefini, Novemmestu itd. Hi a 29 1*3 n&ročbe sprejema oprava lista „Edinost*, I i pfccolo s v. 7. — Uradne ura od 2 pop. Co 8 zvečer;- nglaeoao 15 atotink na vrsto petit: poslanice, osmrtnice,'] :avte zahvale in domači oglasi po pogodbu j • TELEFON Itr. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč t STaroSnina znaSa . .. za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kroa? Na naročbe brez doponlane naročnine ae jpiava ne ozi»< Vsi dopisi naj 8e pošiljajo na uredništvo lista- NefrankvvaM pisma 88 ns sprejemajo In rokopisi se ne vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liste. UREDNIŠTVO : Ulica Torre bianoa Stv. 12. Izdajatelj in odgovorili urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih kon3orcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcilfl lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca žtv. S* Poštno-liraniluion i račun St. 841.652. 1 (Brzojavne vesti.) Boj okolo Port Arturja. TOKIO 31 Glavni štab je sinoči objavil, da je bilo v boju od torka okolo Port Arturja 5 častnikov ubitih, 41 pa ranjenih. To je prvo uradno poročilo, odkar je pričelo obleganje. Iz tega se sklepa, da se bije okolo Port Arturja ljut boj. V stvari parnika ..Arabia". BEROLIN 31. Po neki petrograjski brzojavki »Beri. Tageblatta« je prejela »Novoje Vremja« iz Vladivostoka poročilo, da se ne bo zaplenilo 2706 tonelat moke,, ki jo vozi »Arabia«, in je namenjena za Hongkong, pač pa 466 tonelat moke in 542 ton. železnine, ki je namenjena za Jokoham kar smatrajo Rusi na vsak način za kontrebando. V Viadivostoku pričakujejo namestnika Aleksejeva, ki bo prisustvoval plembenemu sodišču. Iz-pred Port Arturja. ČIFU 1. Reuterjev biro ja'vlja, da je neki tukajšnji trgovec dobil od Kitajcev vest. da so Japonci vzeli vse pozicije pred Port Arturjem, izvzemši zlati grič. Rusi taje, da bi bil Port Artur pal. Izgube na obeh straneh so grozne. Brzojavne vesti. Umor ministra Pleveja. Simpatije Francozke. PARIZ 31. Francozki poslanik v Pe-trogradu je v imenu francozke vlade polomil venec na krsto ministra Pleveja. HcTfjeT naslednik. PARIZ 31. V Parizu se misli, da po- del Valom je trajal 20 minut, nakar se je podal državni tajnik k papežu, da mu o razgovoru poroča. Pij X. je navidezno miren, vendar se opaža na njemu, da je nekoliko dni sem proti Franc ji razkačen. Zdi se, da bo pomirjenje zelo težavno, izvzemši, ako spremene povsem v Parizu sistem. Danes pričakujejo tukaj nuncija Lorenzellija. Škofu dijonsfeemu je ustatljena plača. PARIZ 31. Ministerski predsednik Combes je pisal dijonsk:jmu škofu, da je prekršil konkordat s tem, da je brez dovoljenja vlade zapustil svojo škofijo. Ministerski predsednik je škofu priobčil, da je njegova plača ustavljena in to z dnem ko je ostavil škofijo. NuncTj Lorenzelli odpotoval Iz Pariza. PARIZ 31. Sinoči ob 6. in pol so sneli z hiše v ulici de V Elysee, v kateri je bival nuncij Lorenzelli, papežev grb. Štrajk pekov. MADRID 1. Tu v in okolici je začel štrajk pekov. Aretiranih je več oseb. *{u$lco-japonska vojna« Trat, 31. julija 1904. General Drai?om!roT o Tojni. General Dragem rov je bil priobčil neki članek, v katerim je razpravljal o do3edtn; h operacijah Japoncev, dočim ni omenjal luskh cpertcij. Njegovi nasprotniki pa 85 izkoristili to dejstvo zi napa le, češ, da je se svojim molkom h( tel obsoditi etrate^ijo Kuropatki-novo. Podtikalo 83 ixu je tudi izreke, ki jih ni storil v oruenjenem članku. Sedaj priob-čuje ge-eral v »Razvedč.ku« članek v svojo cbrambo, v katerem povdarja, da o ru3k.l1 operac ;ah le zato ni govoril, ker niti ne ve, da li so ža zbrane vse ruske čet?, ki bo do-stane Plevejev naslednik pravosodni mi- lcčaac za cpsrecije na Vztoku. Dosedanjih nister Muravjev, ki bi časnikarstvu podelil japonskih operacij Ru;i niti ne bi mog'i ak-večje svobode ter bil tudi tolerantneji na- tivno preprečit*. General povlarja, da od sproti inozemskemu novinirstvu. Masa zadušnica. PETROGRAD j. Zadušnice za umorjenega ministra Pleveja so se udeležili car, carica-vdova, veliki knez prestolonaslednik in ministri. ruike strani se ni biia še nobsna prava bitka. Dragomirov je prepričan, da narrere Japon cev ne Bezajo preko zaeedenja I/acduna in (to ee umeje) PGrt-Arturja. Za to pn je dovolj za eno vojno in za vojsko, ki trpi na pomanjkanju k »njištva in sredstev za prevažanje. Do zaBcclenja Mandžurije, ako bi Ja ponci dosegli končni vspeh na L'aodunu (kar pa ni verjetno), bi mrgio priti le z novo vrjao, a še to le v zvezi s Kitajem, ker la ta more dajati Japoncem konj in transportnih uredstev. Odhod tajnika fraiieozkega poslaništva i>. Kima. RIM 31. Sinoči ob g. uri je odpotoval voditelj francozkega poslaništva baron de Courcel z brzovlakom v Pariz, s tem so konečno pretrgane diplomatične zveze z Vatikanom. Na kolodvoru so se zbrali Francija 111 Vatikan. členi obeh poslaništev, francozke akade- Glede na eventueloe posledica prekinje mije in arheologičnega zavoda. Zadnji raz- nja diplomatične zveze z Vatikanom, p sa govor de Courcela s kardinalom Merry j »F.garc«, da bo ministeriki predsednik ime- noval šk< f«j za izpraznjene stolice, ne da bi vprašal Vatikan ; novoimenovanim škofom bo pa svobodno, da si naknadno izpoalujejo po-trjenje od ttrani sv. S:ol ca. »Figaro« meni, da Vatikan obrne v bodoče svojo posebno pozornost vpiašanju f.ancozkega protektorata v jutroVih dtžeUh, ker Francija da te more veljati ve3 kakor pripravna zsščitnica kato-lisov. Angležke namere v Perziji. »Tifi ski Listokc piše, da po Angleži prve dni micolega meseca razobesili acg'ežko za3tavo na perzijskih otokih Abumuza in Taub, ležečih v perzijskem zalivu. Na teh otokih je znaoceoito ribarstvo b serov, od katerih je dobivala Perz ja na leto več milijonov. Ko je perzijski ministerski predsednik prejel vest o tem angležkem činu, je tikoj brzojavnim potom ukazal odstraniti angležko zastavo. Šah je tudi zaukazl, nsj 8e mu poroča o številu čet, nabajajočih ee v provin-cji Korazan. Najbrž se perzijska vlaia boji, da AcgUži zasedejo Seistan. Srbski kralj peter v Ribarski gatiji. Kralj Peter se nthaj3 sedaj v domačih srbsk.h toplic, h v Ribarski Banj'. 15,-ligraj • HKa »Samouprava« piše, da živi kralj Peter v Ribarski Banji povsem priprosto in ne dopušča nikakih ceremonij. Za se ima le dve sobi. Kralja prav nič ne moti, da biva v zgradbi Š3 mnogo drugih gostov, in želi, da se isti na vzceaiirjajo radi n;egove prisotno sti ; tako tudi hoče, da je vsakdo svoboden tu li za Či?a njegovih sprehodov. Pripet 1 sa je slučaj, da je rjegov spremljevalec s steze, po kateri je šel kralj, potisnil na stran dva seljaka, obložena z bremenom drv. Kralju je bib to zel > neugodno in rekel je seljakoma, naj nadaljujeta svojo p.t, a svojemu spremljevalcu je strogo naložil, da ne smo v bodeče več kaj tccega etoriti. 41 PODLISTEK. Azijske povesti. iz zapiskov priobčuje Anatol. VIII. samo natančno opazovali. Tedaj se pokaže, sva-li sklepala prav ali ne.« >Da, tedaj bomo videli. Avaloka, Ava-loka !« In legel je nazaj, izgovarjaje Burja- In Saratin je pričel premišljevati, ter tovo ime z žalostnim povdarkom. Vedel je prerešetal vsako točko za-se, potem, ko j sem, kaj ga teži. Saratin je bil še mlad, sem mu jo jaz osvetil z vseh strani. Kon- plemenitega srca in dovzeten za prijatelj- stvo ; torej ni čuda, da je tudi svojega rešitelja prištel med prijatelje, in mu je bilo sedaj hudo, ko ga je zagledal v vrstah naših sovražnikov. Jaz sem ga pustil, da sam preboli svojo žalost, kajti besede nič čno pa je vskliknil: »Vanja, ti imaš prav, kakor vedno. Ce vse še bolj razmotrujem, prerešetujem in premišljujem, vedno prihajam do istega zaključka : Avaloka je naš sovražnik, kar more biti pa le na ta način, da je šel k ne koristijo o tem, marveč navadno le Cunčuzom in v boj zoper Ruse.« zgubljajo nameravani učinek. »Saj sem ti rekel, da je tako. Sedaj Sel sem torej ven in na pragu pnća-pa je vprašanje, kaj dela on tukaj v Citi ? koval Surova. Ni bilo še dolgo, ko sem Kajti, če se misli bojevati samo zoper nas, ga videl že zaviti okoli ogla v našo ulico, bi šel lahko samo v čunčuški tabor in ne bi mu trebalo podajati se v tukaj v mestu « . »Brez dvoma je tako. Kaj dela torej kar sem mu povedal, in ko sem zaključil, v mestu ? Ni-li morda on jeden vohunov. me je vprašal: od Haru ?« misliš torcj» da bl bll° treba »Ti si me privel na misel, ki sem jo ukreniti glede tega človeka, ki nam zna že jaz sam imel. Je-li v zvezi s Haru, to postati nevaren ?« bomo vsekakor še videli, ko bomo njo »Za sedaj niti sam ne vem, kaj Veselo sem ga pozdravil ter spravil na to nevarnost v vrt, kjer sem mu povedal, na koga sem j naletel v mestu. Poslušal je z zanimanjem. bo Razprava Potoenjak-^orae pred kasaeijskim sodiščem. V soboto se j^ vršila pred kraljevim stolom sedmcrice v Zagrebu kasscijska razprava o razsodbi Eodnega stola v Zagrebu od dne 1. februvarja t. 1., prrgUšsni proti dr.u Potočnjfr.ku in V. K^raču radi motenja javnega mire. Vs'ed te raz?cdbs je bil dr. Po-točnjak oproščen, a Korač obsojen na 14 dni zapora in tona temelju §]300 kazenskega prava. Proti tej razsodbi je ulož 1 državni pravdni k prit- ž bo ničnosti. Kasacijski Benat je pod predsedstvom podpredfednika dr. Burgstallerja ugodil pritožbi ničnosti državnega pravdnika ter odredil za dr.a Potcčnjaka novo sodnijsko razpravo, a V. Koraču je povišal kazen na 10 mesecev težke ječe. Domače vesti. Vladika Strossmajer t Zagrebu Iz Zagreba poročajo I V soboto zvečer je dospel semkaj iz Rogaške Slatine vladika Stross-maver. Pričakovala ga je na južnem kolodvoru ogromna množica občinstva, ter mu je priredila burne ovacije. Vladika se je v Zagrebu nastanil j ri svojih sorodnikih. Povsod na potu iz Rogate 1 do Zagreba prirejalo mu je slovensko in hrvatsko občinstvo prisrčne man festscije. 00-letniea Vatroslava Holza. Dne 1. I aug. t. J. je doaegel nas slovenski pisatelj, potopisec in umetniški kritik, g. V. Hol z, svojo 60-letnico. Pravkar izhaja v Hribar-Govekarjevem „Slovan u" autobiografija jubilarja pod naslovom „Roman umetniškega samouka", v katerem opisuje Holz z mlade-niško toplcto in neodoljivo prisrčnostjo svoje mukotrpno življenje, cžarjeno z neutešnim hrepenjenjem po visokih ciljih lepe umetnosti. Holz je bil in je še danes marljiv in spoštovan so-lelavcc bivše »Zore« (Janka Rajka), »L/ubij. Zvona«, »Slovana«, >S!oven. Naroda« in »E linosti«. Kakor človeka in pisatelja ga dičita dve redki lepi laatsosti : blagosrčnost in humor. S tema lastnostima je prenašal vse, večkrat krute udarca usode, z njima csvetlja svoje spise in z njima je pripravil že marsikomu prečno uric). Kakor neutruden uradnik slovanske banke iu pisatelj zre danes g. Holz lahko b ponesom nazaj na življenje, polno dela in lepih, neven-ljivih vepehov. Naj ga nam chrani dobrotno nebo še mno^a leta čilega in zdravega ! Se bo vroee? Neki dunajski rtotire-olog hcČ9 vedeti, da te bo v augustu ponavljala vročina cd meEeca julija. Ia srca smo hvaležni temu metereologu, ako —laže! Ameriška eskailra je v seboto ob 2. uri popoludne odplula iz, Reke na otok Krf. KoDjsko meso v Celju. Začetkom t. m. so odprli v Cjlju konjsko mesnico. Zanimive so številke, katere podaja statist oni iv.kaz me?tne klavnica za čas od 11. do 17. julija. Iz tega je posneti, da bs je v navedeuem času importiralo : svinjskega mesa 41G k lo-gramov, govejega vseh vrst 588 kg. in konjskega 928 kg., toraj sk*-ro 50 odstotkov vsega mese. Nekoliko pripomb o sedanjih demonstracijah t Trstu.. Iz delavskiii krogov smo prejeli: Ko čitamo razne mestne list?, bi mislili, da vendar utegnemo izvedeti resnico o sedanjih demonstracijah, oziroma ra podrobnostih teh „demons rgcij". Nu, vsakdo, ki tako mis.i — se prt v pošteno vara, kajti vsaki tržašiih listov poroča tako, kar ugaja njemu in njega stranki (ako jo ima). Umevno je, da tu ne miaLmo naše „Edinosti", ker vidimo, da ona poroča le su-nurično — kolikor mora radi kronike. In treba storiti. Vendar sem skoro prepričan, da si nam ni treba s tem beliti glave.« »Da si nam s tem ni treba beliti glave . . . kako misliš to ? Ne umejem niti besedice.« »Čisto jednostavno. Iver jaz računam na to, da Avaloka izvrši svoje opravke kakor hitro mogoče, in jo potem odkuri k Čunčuzom, kar zastran mene takoj lahko stori.« »Jaz bi tudi tako rekel; a ker ga ne poznam, niti soditi ne morem. Vsekakor pa nam bodi to znamenje, da bomo bolje pazili na Haru in njene vohune.« »Dobro je tako. Sedaj pa pojdiva večerjat !« »Kje pa Saratin?« »Pustiva ga, on spi. Vso noč ni nič spal, in če ga pustimo sedaj pri miru, te bo lahko po noči na straži nadomestil.« »A tako! Potem naj pa le spi, kajti ljudje so zaspani, če ne spe, in potem niso za nobeno rabo«, je pripomnil še smehljaje. Šla sva torej in povedala, da bova sama večerjala. »Kje pa je Saratin?« je povprašala ona hitro in skrbno. »Saratin je bil zaspan ter je malo legel«, sem odgovoril jaz s smehom. »O, ta zaspanec, da ga le ni sram !« vskliknila je ljubko-prezirljivo ter se mi nasmehnila, kajti spoznala je, da vem, zakaj je Saratin tako zaspan. Kmalu sva povečerjala, potem pa sva šla na vrt, kjer sva pričakala večera. Med tem sva se pomenkovala o najrazličnejših rečeh, in naravno je, da je prišel pogovor zopet in zopet na Haru, Avaloko in Cun-čuze. »Jaz sem trdno prepričan«, dejal sem Surovu, »da je Avaloka v zvezi s Cun-čuzi.« »Tega tvojega prepričanja, jaz sicer nimam«, je odgovoril on, »pač pa mislim, da je v zvezi s Haru, in po tej s Čunčuzi; ali pa narobe, da je Haru po njem v zvezi s temi kitajskimi roparji.« >Naj bo že tako, ali drugače, vsekakor je naša naloga, da strogo pazimo na vse, kar se tiče Haru in Avaloke. Vendar pa mislim, da bi bilo dobro vedeti, kje stanuje Avaloka, da bi lažje nadzorovali vse njegovo početje.« (Pride še). vemo tudi, da je za Dašo stvar najbo'je, da puščamo, da se naši nasprotniki koljejo iD zaEramujejo med seboj, kolikor najlepše vedo in erajo. Ker nam je bila prilika, da smo osebno opazovali razna ^junfištva" ene in druge stranke, moramo izjaviti po pravici in iesn ci, da camoristični listi lažejo, ko trde dan na dan, da se je tu pa tam up lo : ..Doli z Italijo!" „Doli s kraljem Ernanuelom !* itd. Možno je, da je kak posamiSnik rea za-upil tu pa tam kaj elienega. Mnaa pa ni upiia tako. (Je pa tudi slučajev, da kakov neodrešencc, ki je ravnokar vpil „Doli Avstrijo!" upije, čim mu se bližajo redarji: „Živela Avstrija ! Eb, kaj čete, tudi naši ne-odrtšeai junaki uvažujejo modrost reka, ki pravi, da je previdnost vendar-le lepa reč na svetu !) Informirali smo se tudi pri drugih cseb:h, dali je res, da se je toliko vp;lo „Doli z Italijo!" Tola, vrakdo nam je zatrjeval, da to ni re*, da to je laž, ki si jo izvestni elementi poslužujejo z namenom, da bi Dapravi i kake zmešnjave, oziroma, da bi zblodili vodo in da bi potem v blodni vodi — ribarili. Povsem za gotovo pa vemo, da se je kričalo: „Doli z Avstrijo A če je kdo ziupil ..Živela Avstrija !", so mu odgovarjali z m .... ! Čudno se nt:m pa vidi, kako se tu-kašoji cfic jelai socijalisti bratijo z iredentisti in ne morem pojm t;, kako se more stri njai: mednarodni sccijalizem z najintransi« gentnejim nac jonalizmom! Ako bine poznali zvijsćaosti tukajšnjih sovin stiČnih itaiijanek h nacjoDa cav bi se zopet čudili, kako mere hoditi ksp talist, roko v roki z enimi elementi, ki med demonstraciji mi š:ri;o lističe z napisom : »Abbaesj ll cipitalismo" (doli s kapi;al m !) Da zaključimo: Ker je vse, kar se do* gad a v Trstu eadnj:h 14 dni, le boj med tukajšnjimi laškimi strankami — je popolnoma prav, da se naše ljudstvo uzdržuje vsakega u meša vanja v stvari, ki nt s čisto nič te brigajo. Ako se pa motimo, in imajo se lanje deuo.i-.trtc je drugi resnejši pomen, naj si pa rttli tega razbijajo g^ave zopet le oni, ki j so \stvarili sedanje smečno etanje v ntšemj mestu. Da pa ne zaključimo teh vrat le z „mo irovanjem", naj povem vsaj en konkretni elueaj, ki se je dogodil dne 28. t. m. zveSer v ul. Turreate. Mel mnogoštevilnimi ki ci _E;viva i' Austr.a \u je bi!o čuti tudi enega „Abljaseo i' Austria !". Takoj za tim za-dnj m vsklikom pa je bilo slišati odmev ra-zn.h [).l c, ki padale po onem, ki je izustil zadtjt vsklik. Dotičnik je bil ptbit na tla in je, ko se mu je poarečilo vstat" bsžal v kavarao Chiozza. Tega slučaja ni cmenil ni-jeden tržaški list. Razširjeni šoli. C. kr. dežel ii Šol. svet za i^tro, je razširil enorazrčdai iju taki šo'i v Of.fctji in v Herpeljah v d vorazredni. Stvar je definitivno rfšeoe. Služba cestarja je razpisana vK)činju, v §ta\ Vrem okraju tolminskeoa. Proaitelji morajo 1» ti zm žni slovenskega in neiršiega je uka u naj vloža svoje prošnje do 23. sv-gu*:a c. k. okiajnemu glavarstvu v Tolmicu. Otvoritev »Aljaževega Doma<. So vect-k > planinsko druitvo priredi v nedeljo, dne 7. avgu-ta slovesno otvoritev »Aljaže vega i'uaiii' v Vratih, ravnokar dogotovljene krasne planics'ie stavb?. Planinci in prijatelji planinstva ter narave, udeležite se mneg šreviin^ te slavnost: ! Proslaviti je za vrš«Lo dtlo, postavljeno v najdivnejši alpski do'ini tik ped orjaškim Trig avom — delo, ki I« leta in leta kazalo širnemu svetu žilavost i o }> žrtvovalnoet slovenske matere sinov. Podrobni vspored priobči pozneje. ODBOR Slovenskega planinskega društva. {»jtznoli — Boljunee. — Prejeli smo: Včeraj sem mel neko opravilo v Baljuncu in v to svrho eem šel kar prš iz Trsta mimo Sv. Ma^. Magd. pp:dnje, Žavelj itd. Ker mi ni bila znana pot, v Žavljah pa se kar tri ceste križajo, gledal sem, da li se morda ne naba;a kak kažipot? In glei, že sem ga iz-takn l. Sel eem bi že, da vidim, kam kaže. A prevar,en tem lil v nadi, da dobim pot v Boljunc, ker na kažipotu je bilo zapisano (v kamen uklesano) »Per Bagnoli«. Prosil sem nekega človeka, ki je šel ravno mimo, kaka vas da je to in glej čudo: »Per Ba-gnoli« je »V Boljunc«. Nekaka jeza me je obišla, ko sem videl to grdo, hudobao pače nje krajevnih imen. Menil eem sam pri sebi : Bog nam daj pamet! Jeziti mora človeka Š9 bolj to, da ni v»aj dvojezičen nadp s. Seveda, na slovensko ljudstvo se naš magistrat n9 ozira. — S avim pa, da bi, če bi bilo v Trstu nekaj Japoncev z 1 hitro postavili pri imenu „Bagnoliu še kakšen Samomorilka je stanovala S9 svojo materjo v Y Opatiji je bil od 1. septembra 1903. pa do vštetega 27. julija 1901 20.661 eseb. Od 21. julija pa d > vštetega 27. julija je prirastlo 592 oeeb. Dne 27. julija 1904 je bilo navzočih 2044 oseb. Radi nesrečne ljubezni v vodnjak. Neko 20 letno dekle v Lokavcu na Goriškem se je radi nesrečne ljutezni vrglo v vodnjak. Mrtvo so potegnili iz vodnjaka. Samomor. Včeraj popoludne, kmalu po 6. uri je 38 letna tobakarica se eamomoril nim namenom izpila 50 gr. karbolne kisline. Cavč ču, ker za Japoi-c?, kakor se vidi imajo rekfj srca, za nas pa ne. M »rda pa m sli magistrat tržeški, da hodijo t*m le njegovi uslužbenci in pa kakšen »P.C3olovcc«. Ca je res magistrat tako sebičen, da skrbi le za svoje ljudi, tsr jele zate neodrešenes dal postaviti ta ktžipot, potem pa bodi ti v pomin slovenskim občinam, naj strogo posnemajo ta izgied. Morda pa meni magistrat, da hodijo tam mimo sami veevedci, ki vedo tudi to, da Bagnoli pa-menja Boljunc ! Lju latvo je vsled tega počenjanja skrajno nezadovoljno ter pravi: Oe že magistrat Bkrbi za svoje ljudi, pa naj da tudi natn, kar nam gre! — Gasilci pozor ! Na slavje 25 letn:ce gasilnega društva postojinsfcega, ki se bo vršilo dne 14. avgusta, prijavilo se je že S3idaj nad 600 gas;c?v, da si se z razpošiljanjem vabii, oziroma vsporedov prične le koncem tega mtsecs. — Ne zamudite ugodne prilike, ogledati si z i malenkostno vstopnino svetovnoslovečo jamo poatojinsko v vsem nje čarobnem Sijaju! — Obed za možtvo je po skrbel odbor po ugodnih nt čne jedi. Vendar je neka jed, kateri 93 ne mera nobena poigana ustavljati, in to je sir potresen z fjsfbrom. Ker je le mali fosfora potrebno, sa ga zamore dobiti z ž/eplenk. 1000 žveplenk daje tol kr> fosfjra, da se ž nj m uniči nad 100 p d^an. Legar v Aradu. V Aradu na južncm Ogrskem se je p )av 1 legar. D >3edaj je bilo konstatiranih službeno 37 slučajev bolezni. Sodi se, da je to radi nezdrave vole, za to je magistrat naložil, da se voda kemično veaca« K 24 ; podružnice : grašia K 50, v preišče. Komnu K 7, ženska v Trnovem B strici K Loterijske številke izžrebane dne 30. 143 10, ženska na Vrhniki K 86, v Želez- tek. meseca: n kih K 47 60, za Stabenj in okolico K 15-14. Gradec 27 15 69 24 55 a. n . t x . , , . Dunaj 27 6 73 15 7i St. reterska ženska in možsa podruzaica v Ljubjani čisti prebitek od veselice K 885 57, i Tonama poili^tVR Št. Ptt9rska rcožka v L'ub'iani članarino K » ■ . . ■ ■ S&A" * 180, litijska K 87, novomežsa ženska dobi- AE8RS3,!l06r L8¥! I¥11H Z 8 Ček ljudske veselice dae 3. julija 1904 K 550, možka v Celju K 268 23 ; posojilnice : — Savinjska v Ž»Icu K 100, hranilnica in po- LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilno pasove, trebušuo preveze,, elastične nogovice iii modrci, ortopeđičui aparati, aparati za vzraviiavaujo života, pasovi za popek, sospenzorji. ----- Naročbe se izvrše po meri. ===== PREDMETI ZA BOLNIKE. Naj veča solidnost. Cene vžigalic : 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48'-franko Ljubljana 2°/0 popusta. 2 čo ce -a vega mila Iv 400, tvrdta Iv. Perdaa v L ubijani z\ (\ril-Me-todijsve vžigalica K 600, Karol Kuuaer iz Konjic zbirk j male zabave na dan sv. Bs-neta v Konjicah K 5, M ihorjani v St. Uju v Slov. goricah K 15, Ivan Rjjec v B Ijsih K 3-70; pevsko društvo »Z/on« v L tiji pre-ostanak na izetu pevskega društva »Glasbene Matice« v Snartaem pri Litiji nsbrane 0 7 * . , - ' Sprejema vsakovrstne poprave zlatih V JI 1 . Mir.Cl br"»irlsCin> in fr8aJ,f Zlatar Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. M. SALARINI v ulici Fonte della Fa/bbra št. 2. (VOga.1 nI. Torrente.) Prva zaloga izgotovljenih oblek za moSke, dežke Jope črne in barvane v velikem izberu ee od satena in platna, kostumi saten al platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po meri, ki se izgotove v lastnej krojaen|5 ; 600 oblek po K 3 0 za. moške, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je vedno obložena z izdelki najboljših tovaren Ce5ke Kormina in Cervinj ana. PODRUŽNICA; ,,AIiXiA OITTA DI ItONDUA" ni. Poste zzucrre Št. 5. (vogal ul. Torre bianca) Nova narodna j^"* krema. Podpisani ima čast naznaniti slav. ^ slovenskemu občinstvu, da je te dni odprl svojo krčmo v ul. Acquedotfo štv. 67 pod imenom : svote v zne?ku K Lembeha K 6. akad. društvo >S*va« dobiček od prodaje vž;gal:c K 9 60, Jakob Š»me iz Dunaja zbirko K 12 76, Jjsip Novak v Škoeijanu K 10, Ivan Baniger v Zigr^ba K 5, Fran Lavtižar v Šjaartietn K 3, Ivan H rnbok v Piiberku p^kroviteljnino sloven akega omizja v Piiberku K 200, Fraa Po-renta v Križih pri Tržiču K 4, Konrad Klabacher v Lašsem zbirko K 10. in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. 155 Andcmo de Piero ££ Anton Skerl mehanik Piazza de le Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in ci-Anton lindri za godbo v velikem izboru. Kukeij v Šenčurju pri Kranju k 5, Miha Internacijonalna godba in petje Bulovec, spiritual pri Uršuimtth v L ubijani , Vge pQ cenah) da Se ni bati konkurence K '202; za mladinske spi§e K 1210. — Veem i o " r* * - darovalcem preerčna zahvala ! Blagajn; štvo družbe bv. Cirila in Metodija. Specijejiteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda-i vajo si predme ti tudi na mesečne obroke. V svojem lokalu toči podpisani razna dalmatinska in istrsko črno vino prve vrste po zmernih cenah. I m u vedno zve/e pivo. verinout iii maršal o. kakor tudi vedno dobro oskrbljeno kuhinjo z toplimi in mrzlimi jedili. Nadejajoč sc, da me naše ljudstvo posoti v mnogobrojnem številu bilježim udani Fran Rupnik, krčmar. luoiciarasco 8lovenaka in tovarna lldjolcil C5jOCi pohištva Andreja Jug v TrstL, ulica S. Lucia 18. (zadej tribunala) priporoča v?ake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-tiranega poinhtva. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja r* f 'Stfc rent, sastavnih pisem, prijoritet. komunalnih otlgadj, srečk, delnic, valut, novcev in devic. ?rt Isdaja k fiakemn ireb&cJiL I Zamenjava in eikomptnj« izžrebane vrednostne papirje ia vnovčuje zapale - kepone. —: Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl - Izgubi — Vinkuluje In dlvinkuluje vojaške ženltnln3ke kavcije. Sakampt in in**sso ra«Aic. jjff Borni* naroČila LJUBLJANI Podražnioa v Spljetu H Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na viožne knjižice proti ugodnim -obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge da * -- dne vzdiga. i Promet a čeki in nakaznicami. !t