Poštnina pia Sana v gotovini Maribor, čelriek 27. oktobra 1933 Stav. #** ute. vi. orm.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK BssajaamMHBM Uradnlitvo In uprava! Maribor, Ooaposka ul. 11 / Talafon uradni it va 3440, uprava 246S izhaja razan nedelja In praznikov vaak dan ob 10. url / Velja maaelno prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljan na dom 12 Din / Oglasi po eanlku / Oglasa »prejema tudi oglasni oddelek ..Jutra- v Ljubljani / Poštni čekovni račun it. 11.400 99 JUTRA 99 Protirevolucionarni pokret v Rusiji VAŽNI DOGODKI V RUSKI KOMUNISTIČNI STRANKI. Ruska komunistična stranka in država ie doživela te dni nevarne pretresljaje. Odkrita je bila v samem vodstvu kontrarevolucionarna akcija, izključenih je bilo 20 odličnih komunistov, organi GPU so izvršili v Moskvi in Petrogradu številne hišne preiskave, prijeli in zaprli so celo vrsto ljudi in nekatere tudi že ustre lili. Zaprtih je bilo toliko ljudi, da so ječe Prenapolnjene in so jih morali vtakniti v zastražene vojhšnice. Iz dokumentov, ki so bili najdeni, je bilo razvidno, daje Pripravljala levičarska opozicija manifest na delavce in kmete, v katerem se je prikazoval Stalin kot sovražnik ljud-stva in krvav diktator. Prav tako se je Pripravljala na udarec tudi desničarska °l>ozicija komunistične stranke. Po opoziciji Trockega in njegovi izključitvi leta l927. boljševiki niso doživeli v lastnih krstah tako usodnih dni, kakor so jih Sedaj. Odkrit je bil močan desidentski Pokret, ki so mu stali na čelu najuglednejši možje, za revolucijo prav tako zaslužni kakor Lenin, Stalin in Trocki, Možje, ki so komunizem sami ustvarilL Mednarodni tisk je v zadnjem času veliko pisal o tem in piše še vedno, pa tudi ruski komunistični listi o dogodkih v stranki in državi niso mogli molčati, dasi so seveda vso stvar prikazali po svoje. Tako je pisala te dni moskovska »Pravda« o tej zaroti kakor o delu »komunističnih koiitrarevolucionarjev«. ki so skušali zbrati vse one, ki so — defetisti. »V' kontrarevolucionarni skupini«, pravi rdeče glasilo, »so se zbrali vsi, ki so brotl leninistični liniji v sovjetski notra-nji Politiki, a to so v prvi vrsti nezadovoljni trockisti, izključeni že prej iz stran ke, stupidni malomeščani in vsi ostali nezadovoljni komunistični elementi, ki lini je uspelo zainteresirati za svoje namene nekatere visoke funkcionarje komunistične stranke.« Namen te skupine ic pa bil po istem članku »Pravde«; ^Obnoviti v Rusiji kapitalistični sistem, ki bi dovolieval učvrščenje kulakov (posestnikov) in odstranitev »sovhozov« in *ko!hozov«. Kapitalisti bi morali, kakor trdi list dalje, dobiti v eksploatacijo socialistična Podjetja, kj so bila ustanovljena »z zanosom in po zaslugi delavcev«. S temi »kon trarevoiucionarji« sta delovala roko v roki tud! Zlnoiev in Kamenjev, najožja sodelavca pokojnega Lenina! In interesantno, »Pravda« pravi, da je Zinojevbil opozicionalec že petnajst let pred okto-bersko revolucijo in ie skupaj z ž njim soglašajočim Kamenjevim dobil od Lenina priimek »rušilec stranke«. Zato je Lenin baje že takrat zahteval njiju izključitev, a brez uspeha, ker sta imela v. stranki preveliko zaslombo in preveč zaupanja. Kongres jima je izglasoval zaupnico, in ostala sta na svojih mestih. Deset let po revoluciji sta započela novo odkrito opozicionalno akcijo, amnestirala sta trockiste in vse sovražnike stranke, da bi tako okrepila svoje krilo in izvedla svoje načrte. Radi tega sta bila Izključena, a ponovno sprejeta, ker sta izjavila, da se bosta brezpogojno pokorila zahtevam stranke. Stranka ju je zato zopet sprejela v službo, dala jima je visoka in zaupna mesta, a onadva sta to zopet izkoristila in sta zato morala biti definitivno izločena iz komunistične stranke. Podpirala sta protirevolucijo, stopila sta na čelo opozicije in se pridružila Pjutl-nu, Galikinu in Ivanovemu. Zinovjev in Kamenjev sta bila tako z ostalimi svojimi vodilnimi tovariši izključena iz stranke kot »sovražnika komunizma in sovjetske oblasti, nevarna za stranko in delavski razred,« ker sta hotela razbiti »lonininski marksizem« in organizirati kulake ter meščane za restavracijo kapitalistične Rusije. Kljub vsemu temu zares radikalnemu in nevarnemu čiščenju sta pa ostala v stranki še vedno dva močna Stalinova nasprotnika: Vorošllov In Molotov. In prvi ima v svojih rokah celo — rdečo vojsko! Tako vidimo, da proces »čiščenja«, ali bolj pravilno povedano razkrajanje komunistične stranke in moči v Rusiji še ni zaključen in se lahko razbije v prav usodne posledice. Sovjetski mogotci so se pričeli nevarno medsebojno gristi in raja, ki so ga obetali izmučenemu ruskemu narodu, niso mogli ustvariti niti sebi. Kakšen je v resnici ta »raj« dokazuje IHj ko vse drugo preprosto dejstvo, da je Stalin nekakšen jetnik svoje zagrizenosti In si ne upa brez velikih varnostnih odredb in močne straže niti med svoje komuniste. To razkrajanje doma bo povzročilo gotovo vidne posledice tudi pri »kominter-nl«, zlasti pa pri nieni propagandi. Francoski razorožitveni načrt načrt uradno še ni objavljen, listi pa GLAVNIH SMERNICAH. ŽE RAZPRAVLJAJO O LONDON, 27 oktobra. »Times« poročajo po zanesljivih informacijah iz Pa-riza naslednje podrobnosti o novem francoskem konstruktivnem razorožltve-Oem načrtu: Načrt sloni na zelo skrbno Izdelanem sistemu varnostnih garancij, ki jih namerava francoska vlada dosegi v določenem času. V ospredju stoji sistem regionalnih paktov, tem sledi ukinitev ali »interniranje« gotovih vrst °rožja in končno še mednarodna kontrola nad celokupnim zrakoplovstvom. Vsakemu stadiju bi sledilo ustrezajoče Nižanje francoske oborožitve. Načrt ob-fega suhozemne, pomorske In zračne “oine sile. Kar se tiče pomorskih sil. »tojl načrt na stališču, da so se Združene uržave Severne Amerike odrekle dok-kine svobode morja. Razen sklepanja "Unzultatlvnih paktov Je predvideno tudi .klepanje paktov o arbitražnem razso-,a«Ju. Načrt predvideva najprej pravdo-rek nepristranskega sodišča, predeti spregovori odločilno besedo orožje. Do-Msnik »Timesa« pripominja: »S tem je LONDON, 27. oktobra. Izboljšanje funta šterlinga, ki se je opazilo že predvčerajšnjim, ni popustilo tudi včeraj in danes. LONDON, 27. oktobra. Predvčerajšnjim ie imel bivši finančni minister Robert Horne, tukaj govor, v katerem se ie dotaknil tudi padca funta ster« linga. Med drugim je dejal: »Nikogar naj ne vznemirja dejstvo, da je funt, za katerega ni podpore v kakih fondih takoj načeto vprašanje, ali naj služi kot podlaga temu sodišču versajska mirovna pogodba, t. j. status quo. če ie to točno, potem Nemčija prav gotovo ne bo nikdar sprejela francoskega načrta«. PARIZ, 27. oktobra. Francoska vlada še ni objavila svojega novega konstruktivnega načrta o razorožitvi, »Ouotl-dien« pa že piše, da je glavna točka tega načrta znižanje aktivne vojaške službe od 12 na 9 mesecev. Načrtu sta se prav zaradi te točke upirala maršal Petain in general Weygand. Dalje naj bi se znižalo število divizij od 20 na 12. Da se nadomesti znižanje roka vojaška službe, se namerava1 uvesti dčlen sistem milice, povečalo pa se bo tudi število orožnih vaj rezervistov. Nadalje predvideva načrt pripravo mladine v vojaškem pogledu pred aktivnim vojaškim službovanjem. Da bo vse to mogoče Izvesti, bo potrebna temeljita reforma francoske armade, katera pa se bo pričela Sele po tem, ko bo novi razorožitveni -ičrt spre jut v Ženevi. Izdajalci prodajajo Dalmacijo SENZACIONALNA VEST BEOGRAJSKEGA »VREMENA«. DR. PAVELIČ IN PERČEC STA V ZADRU SKLENILA POGODBO, PO KATERI PRODAJATA ITALIJI DALMACIJO ZA PODPORO PRI NJUNI AKCIJI. PAVELlCEVA POT V RIM. BEOGRAD, 27. oktobra. Današnje »Vreme« objavlja nova odkritja o inozemskem delovanju znanih hrvaških emigrantov dr. Anta Paveliča in Gustava Perčesa, ki sta se mudila zadnje dni v Zadru, odkoder sta organizirala tudi znano in sedaj že ponesrečeno akcijo v Liki. V Zadru so ju ščitili neprestano detektivi, ker se ne čutita več varna in se bojita za svoje izdajalsko življenje. Med tem, ko je Perčec odpotoval preko Reke v Trst, se je podal dr. Ante Pavelič v Rim, da doseže tam potrditev pogodbe, katero je sklenil v Zadru s tamkajšnjimi fašističnim! funkcionarji. Po tem sporazumu odstopata dr. Pavelič in Gustav Per čec Italiji vso Dalmacijo z vsemi njenimi otoki, in sicer za ceno podpore, ki naj jima jo nudi Italija pri »osvobodilnih bojih« za »svobodno in neodvisno Hrvaško«. Ta sporazum bo potrdil šef kabineta zunanjega ministrstva, sekcljski načelnik Pompel, ki je bil poprej italijanski poslanik v Tirani in se smatra za začet-nlka podobne pogodbe s kraljem Zagu. jem, po kateri je Albanija izgubila svojo dotedanjo samostojnost. (CPB.) Angleški funt ni v nevarnosti DVIGANJE KURZA. VAŽNA IZJAVA FINANČNEGA MINISTRA HOR-NEA. REMONETIZACIJA SREBRA. za izenačenje tečajev, padel na nižino, na katero je moral pasti popolnoma naravno v zvezi % zunanjo trgovino«. Horne prorokuje, da se bo funt zopet postopno dvigal po končanih predsedniških volitvah v Ameriki. Na koncu je še naglasil potrebo, da se ponovno prouči vprašanje srebra kot denarne podlage (remonetizacija srebra). Skoplje je proslavilo dvajsetletnico osvobojenja SKOPLJE, 27. oktobra. Včeraj le Skoplje na najsvečanejši način proslavilo 201etnico osvobojenja izpod turškega jarma. Vse mesto ie bilo zavito v državne zastave in okrašeno s cvetjem in zelenjem. Dopoldne so bile v vseh cerkvah in molilnicah svečane službe božje, ob 9, pa ie imel občinski svet slavnostim sejo, na kateri ie govoril slavnostni govor župan inž. Mihailovič. Oster nastop proti make« donstvuiočim SOFIJA, 27. oktobra. O priliki zasedanja kongresa bolgarske kmečke zveze, je razdelil splošni odbor za varstvo naroda pred terorjem avtonomistov (macedonska skupina Vanče Mihallova) med udeležence kongresa proglas, Čigar vsebina je ostro naperjena proti makedonstvujočim in zahteva ob naštevanju njihovih mnogoštevilnih umorov, uvedbo odločnega postopanja za razpustitev teh mdril-sklh tolp in zaplembo premoženja njihovih sodelavcev. NEMČIJA NE BO PRIZNALA MANDŽURIJE. WASHINGTON, 27. oktobra. Iz nemšega vira se poroča, da so popolnoma Izmišljene in neresnične vesti, da bo Nemčija priznala svobodno Mandžurijo. Te vesti so nastale na podlagi nedavnega razgovora med voditeljem znane ameriške tajne organizacije in nekim berlinskim visokim uradnikom, ki je dejal, da bi bila NemČlia pripravljena priznati državo Man-Cu-Kuo, če bi se prepričala, da bi s tem izdatno koristila nemškim interesom. FRANCIJA SE NE SME RAZOROŽITI, DOKLER SE MORE NEMČIJA OBO-ROŽEVAT. PARIZ, 27. oktobra. »Echo de Pariš« piše v zvezi z razorožltvenlm vprašanjem: »Francoska armada je sedaj hladnejša od nemške. Zato nikoli ne bomo mogli pristati na znižanje oborožitve, po kateri bi se Nemčija mogla ponovno oborožiti«. NOVE VOLITVE V BELGIJI. BRUSELJ, 27. oktobra. Danes je bila razpuščena belgijska zbornica. Ministrski svet je sklenil, da bodo nove volitve 37, novembra, deželnozbor-ske pa 4. decembra. MADŽARI DEMANTIRAJO. BUDIMPEŠTA, 27. oktobra. Uradno se poroča: Z ozirom na vesti tujega tiska se ugotovlia na merodajnem mestu, da so vesti o predvidenem sestanku generalnih štabov nekaterih držav v Budimpešti brez vsake podlage. BREZPOSELNI PRED LONDONOM. LONDON, 27. oktobra. Dva tisoč brezposelnih delavcev, ki so na pohodu v London iz raznih delov Anglije in Škotske, je prispelo včeraj na mestno periferijo Londona. Policija Je ukrenila vse varnostne mere, da prepreči spopade in izgrede. Za vsak primer je bilo alarmirano tud! vojaštvo. DVOJNA UGRABITEV V BUENOS AIRESU. LONDON, 27. oktobra. »Dal!y Herald« poroča iz Buenos Airesa, da je neka zločinska tolpa s silo odvedla sina argentinskega finančnega ministra Hucya In sina znanega milijonarja Ayarze z namenom, da dobi tako visoko odkupnino. Mlademu Hueyi pa se je posrečilo roparjem pobegniti, dočim tiči Ayarza še vedno v rokah roparjev. Očivldno gre za delo sločinske mafije. Dnevne vesti Borba stanovanjskih najemnikov SOLIDAREN NASTOP NAJEMNIKOV. — V NEDELJO BODO VELIKA PRO TESTNA ZBOROVANJA PO VSEH MESTIH V NAŠI DRŽAVI. nem -znižanju pretiranih najemnin ni govora. Zato je nujno potrebno, da se za- Upravni odbor »Društva najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov« je imel v torek zvečer rvi dvorani Nabavljalne zadruge važno sejo. Sklenil je z ozirom na jesensko zasedanje narodne skupščine, ki bo najbrže razpravljala tudi o stanovanjskem vprašanju in z ozirom na čim energičnejši protest najemnikov vse države proti pretiranim najemninam, sklicati v nedeljo 30. t. m. ob pol 11. uri v veliki dvorani Narodnega doma javno protestno zborovanje. Na zborovanjih po vseh mestih, kjer obstojajo društva stanovanjskih najemnikov, bo sprejeta enotna energična resolucija. naslovljena na merodajne čini-telje. Obenem pa bodo ta zborovanja mogočna manifestacija najširših plasti za svoje pravice ter resen memento za one, ki imajo v rokah usodo svojega naroda. Huda današnja kriza sili najemnike k takemu nastopu. Hišni posestniki postajajo vedno bolj brezobzirni. Sodne deložacije se množe, zlasti zdaj na bližajočo se zimo. Odpovedi hišnih posestnikov so na dnevnem redu in o kakem prostovolj- ščitijo najemniki z okvirnim stanovanjskim zakonom, ki naj bo enoten za vso državo, maksimiranje najemnin pa se naj prepusti z ozirom na različne mestne draginjske razrede in različne življen-ske prilike posameznih mest banovinam, ki naj sporazumno z društvi stanovanjskih najemnikov s posebno zakonsko odredbo določijo cene posameznim stanovanjem in lokalom, upoštevajoč lego in kvaliteto. Stanovanjsko vprašanje se je zagrizlo že globoko v naše narodno gospodarstvo. Dolžnost merodajnih faktorjev je, da ga spravijo čimprej v sklad z življenjskimi prilikami posameznih slojev in rešijo tako, da ne bo rešitev sramotni dokument današnjih socialnih razmer. V interesu vseh najemnikov brez izjeme pa je, da se zborovanja v nedeljo zanesljivo udeleže, kjer se bodo soglasno izjavili, da smatrajo to zborovanje kot zadnji poizkus, da se pravično reši pereče najemninsko vprašanje. I Dr. Karel Hinterlechner § Ljubljansko univerzo in našo znanost je zadela huda izguba. Včeraj zjutraj je; ^loge proračuna za prihodnje leto, umrl, kakor smo že na kratko poročali, redni vseučiliški profesor in prodekan tehnične fakultete, bivši rektor in dekan Občinsko gospodarstvo Predlogi proračuna mestne občine za leto 1933. Mestno knjigovodstvo je izdelalo prelci izkazuje 48,759.660 Din razhodke ;n 46,424.017 Din dohodkov ter primanjkljaj v znesku 2,335.643 Din, katerega pa bo Proračun mestne občine mariborske za leto 1933. V smislu občinskega reda za mesto Maribor razglaša mestna občina, da so proračuni o razhodkih in dohodkih za leto 1933, in sicer mestnega zaklada, regulacijskega sklada, zaklada meščanske imovine, zaklada ustanov in zaklada mariborskih mestnih podjeti sestavljeni in bodo javno razgrnjeni v mednem knjigovodstvu 14 dni. in Sicer od 27. 10. do vštevši 10. II. 1932 občanom na vpogled med raznimi urami. Morebitne pripombe k proračunu se morajo do navedenega dne sporočiti mestnemu županstvu pismeno, in se bodo predložile v pretres mestnemu občinskemu svetu. Članstvu »Nanosa«. Drevi ob pol 20.se zbero vse članice in člani pred društvenim prostorom v Grajski ulici, odkoder gredo korporativno k predavanju, ki bo v Ljudski univerzi o »Kumanovski bitki«. Zahvala! Čutim se dolžnega zahvaliti se za skrb in trud za časa bolezni mojega prerano preminulega sinka Danila gg. zdravnikom splošne bolnišnice v Mariboru. Posebno zahvalo pa izrekam preč. Narodno gledališča Repertoar. Četrtek, 27. oktobra ob 20. uri »Friderika«. Red C. Petek, 28. oktobra: Zaprto. Sobota, 29. oktobra ob 20. uri: »Trije vaški svetniki«. Znižane cene. Iz gledališča. Prva letošnja repriza kmečke veseloigre »Trije vaški svetniki« bo v soboto, 29. tm. Kot Lahajnarjev Jakec nastopi J. Daneš, učitelj Štempihar je Nakrst, ostala zasedba lanska. Veljajo znižane cene. — Z največjim zanimanjem se pričakuje premiera zgodovinske drame Bratka Krefta »Celjski grofje«, ki bo koncem prihodnjega tedna. V tej drami je razvoj dogodkov ob času poslednjih Celjskih orisan povsem drugače kot v sličnih dramah Jurčiča, Župančiča in Novačana ter je Bratko Kreft pred vsem skušal ovreči trditev, da so bili celjski grofje nekaki jugoslovanski heroji in da so snovali jugoslovansko državo Režira J. Kovič; zaposlen je ves moški dramski ansambl ter Kraljeva in Starčeva. g. dr. Karel Hinterlechner. Podlegel ic j občina krila s 45% občinsko doklado na težki bolezni, ki mu je izkopala prerani neposredne davke, izvzemši uslužbeni grob. Pokojnik se je rodil 31. maja 1874. v Ljubljani kot sin obrtnika. Po dovršeni davek. Razhodki proračuna so predvideni takole: za splošno mestno upravo 3,650.420 gimnaziji je študiral na dunajskem vse- i za mestne davščine 342.204, za občinske učilišču petrografijo in mineralogijo. Pro- dolgove 9,545,984, za ceste, ulice in trge moviral je 1. 1899. in bil dve leti asistent j 3,910.494, za gasilstvo 125.450, za zdrav-nemške tehniške fakultete v Brnu. Nato J stv0 242.474, za socialno skrbstvo je odšel na državni geološki zavod na 2,434.355, za šolstvo 1,425.685, za zna- Dunaj, kjer je deloval 18 let in dosegel, čeprav kot zaveden Slovenec, časten položaj podšefa. Ko se je po prevratu vrnil v domovino, je pomagal pri organizaciji naše slovenske univerze in posvetil vse svoje sposobnosti zlasti tehniški fakulteti in mineraloškemu institutu. Udejstvoval pa se je tudi kot geološki kartograf. Njegova največja zasluga pa je vsekakor ureditev mineraloškega instituta. Tako bo ostalo njegovo ime trajno zapisano v zgo dovini slovenske znanosti. Kot človek je bil pokojni profesor dr. Hinterlechner značajen in odločen mož. Nadomestitev njegove izgube bo težka. nost in umetnost 381.597, za tujski promet in trgovino ter obrt 122.100, za vojaštvo 202.394, za raznoterosti 591.523, za izredni promet 25,250.000 in za prehajalui promet 535.000 Din. Dohodke pa izkazujejo, in sicer: splošna mestna uprava 282.747, mestne davščine 11,689.000 občinski dolgovi 7,783.595 ceste, ulice in trgi 600,590, socialno skrbstvo 261.050, vojaštvo 2000, raznoterosti 19.675, izredni promet 25,250.000, preha- r9e Fridjove v Hajdini pri Ptuju, jalni promet pa 535.000. Iz notarske službe. Sodne oblasti so sedaj odobrile kavcije in uradne pečate na novo imenovanih notarjev v Mariboru ter so v našem mestu definitivno postavljeni za javne notarje gg.: Ivan Asič, dr. Anton Bartol, Jak Kogej in dr. Ivo Šorli. Priznanje gospodarskemu strokovnjaku. Agilni župan občine Sv. Marjeta ob Pesnici g. Alojzij Schicker je bil imenovan za banovinskega gospodarskega svetnika Dravske banovine. Župan g. Schicker je znan gospodarski strokovnjak, ki je s svojimi nasveti in vzgledi že mnogo koristil -našemu narodnemu gospodarstvu ter mu k imenovanju iskreno čestitamo! Smrt framskega tovarnarja, v Framu je te dni po dolgotrajni bolezni umrl g. Ivan Bezjak, oče uglednega tovarnarja g. Ivana Bezjaka. Lahka mu zemljica, preostalim pa naše sožalje! Štetje obiskovalcev pokopališč. Kakor v preteklih letih bo tudi letos štetje obiskovalcev pokopališč. Naše članice bodo zbirale pri vhodih dinarske prispevke v prid »Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju«. Ker so narastle radi letošnjih nujnih investicij domu razne obveznosti, najvljudneje prosimo cenjene obiskovalce, da žrtvujejo svoj prispevek ter s tem doprinesejo k izgraditvi prepotrebne mladinske ustanove. — Mariborsko slovensko žensko društvo. Ljudska univerza v Mariboru. Jutri v petek 28. t. m. ob 20.15 je spominska proslava 20 letnice bitke pri Kurnano-vem, kjer so postavili naši junaški bratje Srbi s svojo veliko zmago nad Turki mogočni temelj naši Jugoslaviji. To velepomembno epoho naše zgodovine bo očrtal z vojaškega in političnega vidika kapetan I. ki. g. Jernej Pavlič iz Maribora. Francosko predavanje arheologa ®. Leona Reya iz Pariza se mora preložiti od nedelje na soboto. Gotovo se spominja naše občinstvo še z veseljem na njegovo prekrasno predavanje o pariški kolonialni razstavi. Letos si je izbral spet zelo zanimiv predmet. Predaval bo o slavni meniški republiki na gori Athos v Grčiji, (ne o francoskem karakterju, kot je bilo prvotno javljeno) in sicer na podlagi mnogih skioptičnih slik — v soboto 29. t. m. ob 20.15 zvečer. Ta prireditev bo skupna s tukajšnjim francoskim krožkom. Gr aj sk ^ino,vsobo!o sestri Restituti, ki je z materinsko ljubeznijo lajšala našemu ljubljencu trpljenje v zadnjih urah. Bodi ji izrečena na tem mestu naša najsrčnejša zahvala in Bog ji plačaj! Rodbina Jaki. Teniški odsek SSK Maribora, priredi počeuši z jutrišnjim dnem plesne vaje v dvorani Zadružne gospodarske banke pod vodstvom plesne učiteljice ge. Seu-nik-Pečnikove. Pričetek vaj ob pol 21. uri. Člani odseka in prijatelji belega športa vabljeni. Prosim vse, katerim sem pred letom poslal knjigo »Pesmi«, da mi jo blagovolijo čimprej plačati, ker moram poravnati tiskarske stroške. A. Mohor, učitelj, Maribor. Ogenj v Župeči vasi. Včeraj okrog 19. ure je začelo goreti gospodarsko poslopje Franca Žunkoviča v Župeči vasi pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Pogoreli sta dve kolarnici ter dva Skednja. Škoda znaša Din 15.000.—, med tem ko je zavarovano za 43.000.— Din. To je letos že 15 požar v tej vasi, tako da bo polagoma na račun zavarovalnice cela vas nova. Dva požara na Dravskem polju. V noči od petka na soboto je izbuhni! požar v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Kopšeta v Podovi pri Račah ter mu ga z vsem kar je bilo v njeni do tal uničil. V nedeljo pa se je pojavil ogenj v stanovanjskem poslopju posestnice Ma- zajel nato tudi gospodarsko poslopje ter oboje upepelil. Kako je v prvem kakor v drugem primeru ogenj nastal, je še neznano, sumijo pa, da ga je podtaknila zločinska roka. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino. Nezgoda. Na cesti blizu Selnice je doletela včeraj dopoldne 23-letno posestnikovo hčerko Marijo Frasovo huda nezgoda. Preslišala je opozorilni znak nekega tovornega avtomobila, ki jo je podrl na tla. Pri padcu si je dekle poškodovalo levo nogo nad kolenom in so jo morali mariborski reševalci spraviti z avtom v bolnišnico. Z drevesa je padel včeraj 24 letni na Glavnem trgu stanujoči delavec Ferdi nand Oman. Pri padcu si je zlomil levo roko v komolcu in se zdravi v bolnišnici. Z roko v stroj. Pri Robinovih v Do-brenji vasi so predvčerajšnjim mleli ja bolka. Okrog stroja za mletje se je smukal tudi njihov štiriletni Franček, ki je vtaknil levo roko med kolesje, ki mu je zmečkalo prste. Hudo poškodovanega fantka so prepeljali v bolnišnico. CSref ca Mariča Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju. natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franc Jožefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popoln0 ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučS' jih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franc Jožefove« vode. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speoeriiskih trgovinah. Plesna šola Sokola Maribor Matice se bo začela v soboto dne 29. tm. Redne vaje bodo vsako sredo in soboto od 8.—10. v spodnji mali dvorani Narodnega doma. Nočni vlom v trafiko v Šmarju pri Jelšah. Preteklo noč so vlomilci prevrtali zid paviljona za trafiko, last Marije Anderluhove v Šmarju pri Jelšah in se tako splazili v notranjost. Odnesli so raznega blaga in kolekov v vrednosti okrog 5000 Din in izginili brez sledu. Prihranite si poznejše očitke, če navadite otroke pravočasno na redno nego zob in ust z »Odolom«. Desinfekeijski ličinki tega, od zdravnikov priporočenega sredstva obvarujejo zobovje pred gnitjem ter dajo ustam prijeten vonj. »Odol« vir zdravja in veselja v življenju otrok Moč je v vsaki njegovi kaphici. Tatovi koles so neprestano na poslu m se znajo tako spretno skrivati varnostnim organom, da je vsa n.ihova čuječnost skoro brez uspeha. Včeraj dopo<‘ dne je bilo iz veže palače OUZD ukradenih zopet dvoje moških . oles. Crn6 pleskano kolo, znamke »Puch«, vredne okrog 1000 Din so ukradli delavcu Francu Mežnarju iz Reke pri Hočah, ki ie imel še to smolo, da si je bil kolo sposodil od svojega znanca. Okrog 1000 D'0 vredno kolo je bilo ukradeno tudi sodarju Francetu Berdovniku, stanujočemu v Mlinski ulici. Cvsnfs I aI% apvs opereta najslajiih arij, petja, rranCo Lenarja muzrkei n slagarjev VALČEK SREČE Film, ki vas bo vse očaral! Film, o katerem bo govorilo vse mesto! Film, o valčku, ki bo razgibal staro in mlado. Martha Eggerth — Rolph Goth Premiera v petek 28. tm. Kil\0 UmiOfl Za ženo, za moža in za otroke „TEMPO“ čevlji na o uroke LJUBLJANA CELJE MARIB©P Gledališka 4 ftSkerCeva 3 Slcven»k8 Za zimo se je preskrbel s toplo sakih0 neki tatinski delavec, ki se je r>eopMel\ utihotapil včeraj popoldne v sobo vra' tarja Franceta Korena, uslužbenega P tovarni Hutter in drug v Melju. Ko se J vratar za trenutek odstranil, je smuk0 neki delavec v njegovo sobo in mu 0 " nese! rjavo zimsko suknjo, v kateri imel znesek 110 Din in dva diamanta z rezanje stekla. Vratar trpi okrog ‘u Din škode, tat pa je srečno odnesel P® in je bilo vse poizvedovanje doslej br uspešno. iKU Krvava trgatev. Pri nekem posestn v Pesnici so trgali včeraj grozdje. K° šli zvečer trgači domov, sta se sprla P sestnik in 24-letni viničar Jernej Km j Posestnik je segel po nožu in viničarja tako nevarno v bok, da je ral iskati pomoči v bolnišnici. ^ Gospod Svengali nastopi z. eksperinim Iz grafologije, televizije in sugestije petek v »Veliki kavarni«. Slovenci na pragu kmečkih uporov in turških bojev PREDAVANJE DR. LJUDMILA HAUPTMANNA V LJUDSKI UNIVERZI. Na tretjem večeru predavanj Ljudske univerze je očrtal za našo slovensko zgodovino važno obdobje od (nekako) 1. 800 do srede 14. stoletja jasno in prezanimi-vo naš znameniti zgodovinar, univerzitetni profesor dr. Ljudmil Hauptmann iz Zagreba, zaslužni vzgojitelj naše prve povojne profesorske generacije. Izhajajoč iz ugotovitve, kaj smo pač zamogli Slovenci prinesti pristno našega iz burnega obdobja prvega zgodovinske ga uveljavljenja na zgodovinskem popri-šču Evrope, je učeni predavatelj nanizal svoje klene misli o razmerah in žitju naših prednikov na pragu kmečkih uporov in turških bojev. V socialnem pomenu je bil narod raz deljen v dva stanova: staro prvotno plemstvo in v robote. V široki pokrajini so se razširjala kmečka posestva brez ugotovljenih meja. Obdelovanje polj se ie vršilo še na dokaj primitiven način: Plug je bil za mnogotero vas dragoceno orodje. Udomačeno je bilo (deloma še dandanes ohranjeno) požigalništvo: za setev potrebna zemlja se je pridobila s Požiganjem drevja in grmičevja. To nam zlasti potrjujejo zapiski v sevniškem urbarju in onem iz samostana Renna, slovenski eksklavi severno od Gradca. (1309 ju 1487) Stanovala pa je široka plast 'iudstva v lesenih kočicah, ki so jih kar selili vsikdar s selitvijo podanikov, ki Sami niso bili več kakor »govoreče oro-dje« (instrumentum vocale). Ob bolgarski katastrofi (828) ne najde-mo pri nas več lastnih knezov, flasazov: frankovski kralji so postali lastniki nafte zemlje. Vse ozemlje se razdeli med feemške grofe iin škofije v feudno posest. Preostane le pičlo število svobodnih kmetov, potomcev flasazov, ki jih kaj kmalu asimilira tujerodni živelj. In vendar se tudi v tej temni, brezupih politični nemoči odpre prva možnost družabnega napredovanja, ko našim prednikom institucija cerkvenih beneficijev omogoči svobodna zakup cerkvenih posestev. Tudi veliko število v svoji stroki posebno sposobnega delavstva (specialisti): vinogradniki, živinorejci, perutninarji itd. si_ pridobi posebne, pravno osigurane pra-v'ce. (Določitev tlake, odmerjene desetine itd.) Prva osnova osvoboditve je z muko pridobljena. Križarske vojne pokažejo potrebo po izvrstno izurjenem vojaku — posamezniku. Tudi številna elita našega rodu se dvigne v vojaški stan: v dvorski službi ministerialov se prikoplje naš prednik do veljave in ugleda. Viteški običaji zajamejo tudi naše ljudi. Pestri orient pomehkuži in poleni viteštvo, ki se kaj kmalu degenerira v čudno narejenost in popačenost potujočih im pojočih vitezov. Naše ozemlje pa postane središče znamenitih srednjeveških epov. Pot, ki jo je prehodil naš človek od kolonata do beneficijev in do ministeriela pa žal ni vedla do širje osvoboditve naroda, zakaj tudi ti naši novi plemiči so dokaj kmalu podlegli mamečemu uplivu svojih vzornikov. Nič več ni med vitezi zanimanja za lastno grudo. Živi le neutolažljiva potreba vice, ozemlje pridržano izključno sebi: območje terra salice, in vedno več kmetij se podari in proda v svoboden zakup. Ustanovi se iz upravne nuje grajsko pravo, kodificirajo se pridobljene pravice, ki so dale našemu rodu svobodnejšega razmaha. To je bilo naše drugo osvobojenje. Vendair uničijo te dragocene pridobitve nove politične in gospodarske pre-uredbe. Že za časa Friderika III. (1343), ko izsili preteča invazija Turkov čim-večjo koncentracijo politične mogočnosti in sil v rokah deželnih knezov, prekine usoda tudi ta toliko obetajoči razmah naših narodnih sil, pokret naravne osvoboditve. Klic po »stari pravdi«, trdo pridobljenih ugodnostih graščinskega prava, pa zaneti v srcih naših prednikov ogenj strastno zaželjene svobode, ki ga neusmiljeno pogasi krvavo kronanje z ognjem in mečem. Prav prisrčno zahvalo si je pridobil g. profesor, zakaj pokazal nam je del usodne slovenske prošolsti v luči znanstvene resnice, ki naj tudi nas vodi k uvidevno' po denarju. Vitez sam razbija svoje pra-| sti in spoznavanju potreb in zahtev časa. Priča stoletja napredka Smrt najstarejše Irke. ODOL je visoko koncentrirana voda za usta,-zadostuje samo par kapljic, pri enkratni uporabi Tor a j je ODOJL varčen m zato .želo poceni Angleški listi poročajo o smrti Izletne Irke Katarine Plunketove. Pokojna je bila potomka znamenitega irskega kan-celarja državnega zaklada, prvega lorda Plunketa, člana starega irskega parlamenta. Rojena je bila istega leta, ko je stopil na angleški prestol Georg IV. in bilo ji je 17 let, ko je zavladala kraljica Viktorija. Med njenim dolgim življenjem se je zgodilo marsikaj. Bilo ji je šest mesecev, ko je umrl Napoleon. Eden njenih prvih spominov se je nanašal na potovanje v Dublin, ki ga je nastopila še v nosilnici. Ponosno je pripovedovala, kako je pestovala pisatelja Walterja Scotta, ki je rad zahajal k njenim staršem. Kot dekle, je prisostvovala svečani otvoritvi vožnje na Stephensonovi železnici, sto let pozneje je pa videla avtomobile in letala. Ostala je samica in preživela je vseh pet svojih mlajših sester. Najmlajša njena sestra Gertruda je bila stara 75 let, ko je izrazila željo, da bi rada obiskala mesto Dublin, njena starejša sestra Katarina, ki ji je bilo takrat 104 leta, je pa sklenila, da sme s sestro na tako dolgo pot samo v sprmstvu gardedame, češ, da je Dublin preveliko in prenevarno mesto za neizkušeno dekle. Katarina Plumketova sama se pa ni bala dolgih potovanj in je posetila skoraj vsa glavna mesta Evrope, hodila je na ture v švicarske Alpe, udeležila se je kmalu po veliki indijski ustaji zelo nevarne turistične ekspedicije v Indijo in prestrašila je svoje prijatelje, ko je med bivanjem v Palestini prirejala daljše izlete samo v spremstvu arabske eskorte. Do smrti je bila telesno in duševno čila, redno vsak dan je črtala svoje liste in se zelo zanimala za vse pridobitve moderne tehnike. Le z enim izumom se ni mogla nikakor sprijazniti, namreč z radijem. Odločno je odklonila nasvet, naj si kupi radioaparat, češ, da si s poslušanjem radia noče kvariti spominov na najlepše operne predstave, ki jih je slišala po vseh glavnih mestih Evrope. Soort Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 30. t. m. se odigrajo naslednje tekme: Ob 10. dopoldne na igrišču ISSK Maribora: druga kvalifikacijska tekma Čakovečki SK:SK Rapid (v koli- kor se kluba nista sporazumela za termin 1. XI.); ob 13.15 na igrišču ISSK Maribora prvenstvena tekma ISSK Maribor rezerva :SK Železničar rezerva in ob 15. prvenstvena tekma ISSK Maribor I: SK Železničar I. Službujoči odborniki: dopoldne g. Fišer, popoldne gg. Vidovič in Amon. Tajnik. Meddržavna nogometna tekma Češkoslovaška : Italija bo jutri 28. t. m. v Pragi. ČSR bodo zastopali naslednji igralci: Planicka, Burger, Čtyroki, Koštalek, Čembal, Krčil, Junek, Silny, Nejedly, Kopecky in Puč. Potek tekme bo prenašala radijska postaja Praga. Naša prva nogometna tekma z Italijan!, bo po dolgih letih v nedeljo 30. t m. v Turinu; srečata se BSK in Ambrosiana. Tekmovanje za smučarsko prvenstvo Evrope. FISA, vrhovna smučarska organizacija, bo prihodnje leto prvič izvedla svoje tekmovanje v velikem stilu, in sicer vi okolici Innsbrucka. Tekmovanje se prione 6. februarja in bo trajalo do 12. febr. Program obsega teke, skoke, štafetne teke, slalom ter tekme v smuku. Odbor za delegiranje sodnikov prt MOLNP. Prvenstveno tekmo ISSK Maribor rezerva :SK Železničar rezerva sodi g. Skalar. Sodnika za tekmi ISSK Maribor I: SK Železničar I in Čakovečki SK : SK Rapid delegira LNP. Prvi streli v balkanski vojni (Konce) Tedaj se je zgodilo nekaj, česar ne biorem razumeti še dandanes in kar se opravičevati samo s prvo bojno tre-hio in nenavadnimi okoliščinami besnega arnavtskega napada. v Ko so četniki in obmejni stražniki begali skozi vrste našega rednega vojaštva, so pri tem vpili in kričali, kar je Povzročilo med rednim vojaštvom velijo zmedo. Vojaki so brez pravega vzroka pričeli zapuščati svoje položaje, ki sploh niso bili ogroženi in ki bi jih mo-Sli držati z največjo lahkoto. .Tretji polk drugega poziva, ki je no-sjl bele narodne noše, je bil ob tej pri-*’ki naravnost zdecimiran. Naši vojaki drugega in prvega polka so, misleč da s° ljudje v belih oblekah Amavti, od ?®eh strani obdali bežeče vojake z div-J]hi ognjem. Na drugi strani pa so tudi pruavti, ki so dobro razlikovali svoje 'iudi od naših, streljali neusmiljeno. Ko-nec je napravila strašni moriji šele go-s*a megla, ki je legla na polje in onemogočila prost razgled. . Rezultat usodne zmote je bil neverjeten. Nad 700 vojakov tretjega polka dru-pga poziva je izgubila bojna vrsta, de-°ma ubitih deloma ranjenih, razen tega ie še vsa moravska divizija drugega č^iva po nepotrebnem zapustila svoje Opožaje. Majorja Ljuba Marič in Belič d divizijskega štaba sta bila prisiljena oJJetl puške v lastne roke in sta ramo J rami z vojaki legla v strelno črto, da ua vmila med nie moralo. Arnavtom je