Z87. Številko. r V UuMjoni v sredo 11. decembra 1901. XL leto. ■uja rsiLk dim svrtor, udmii nedelj« in pnuraik«, ter velja po poeti prejeman em egiaie dežele ee vse leto 23 K, ne pol leta 13 K, ae Četrt leta C K 50 h, aa ea mesec 2 K 30 a, Za L|abl|ano s pošiljanjem na dom za vse leta 84 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa m mesec 2 K, Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 b9"aa en mesec 1 K 90 h. — 2a ta|e deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe t rez Istodobne vpošiljatve naročnine set ne oainu — Za aaaaalla se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vat1. y Rokopisi se ne vračajo. — C radništva ta apravmiatet) je v Knaflovih ulicah it S. in sicer uredništvo v IJnadstr«, upravulšteo pa vtpritllčju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, 1 j. administrativne stvari' fratmlstva tolelo- it M. fttovillM p* 1*. k. Opravnifttva telefon it 85. Porodilo železniškega odseka o zakonskem načrtu glede zgradbe normalnotirnih železnic iz Novega mesta preko Metlike do deželne meje v smeri proti Karlovcu s postransko progo v Črnomelj in iz Knina do deželne meje v smeri proti Pribudiću na državne stroške. (Poročal posl Ivan Hribar.) Med najbolj gorečimi željami Dalmacije je dobiti železniško zvezo, po kateri bi bila pritegnjena v železniško omrežje monarhije. Nad 40 let je stara ta želja ter so jo tako poslanci te kronovine v državnem zboru, kakor tudi v deželnem zboru in v drugih korporacijab opetovani) naglaša-li. Naglašalo se je — in ne po krivici — da ima dalmatinsko prebivalstvo pravico, zahtevati od države, da nakloni tej mnogo let napol pozabljeni deželi vet* zanimanja'ter da skrbi — v dobro razumevanem državnem interesu — za nje gospodarsko povzdigo. Pri takih prilikah pa se je tudi vedno izrekalo prepričanje, da se na vztrajno akcijo v napominanem smislu ne more misliti dotlej, dokler nima Dalmacija primerno položenega železniškega omrežja; posebno pa ne dotlej, dokler se ne spoji po železnici z ostalo monarh i jo. Resničnost takih nazorov je prodrla že takrat, ko sta se projektirali in dogradili progi Šibenik-Prkovič in Spljet-Pr-kovič-Knin. Te železniške proge so smatrali namreč za izid prometne politike, ki naj Dalmacijo v bližnji bodočnosti zveze z deželami za njo, kakor tudi z glavnimi prometnimi središči monarhije. Nadaljevanje železnice od Knma je bilo nameravano v severni smeri v Xovi. Vkljub vsemu prizadeven ju interesovanih krogov in tudi vlade same se vendar ni posrečilo, ustvariti predpogoje za nadaljevanje železnice, ker se je vsak poizkus, podaljšati železnico Spljet-Knin, razbil ob irdo-v rat nem odporu Ogrske. In tako so morali Dalmatinci gledati, kako so bila vsa njihova prizadevanja glede železniškega vprašanja podobna Sisifovemu delu in kako so se njihovi mnogo let edini železnici v deželi — med ljudstvom kru-že-ljeznica imenovana odtegovali pogoji za povzdigo prometa in iz lega izvirajočega narodnega blagostanja. Podobno je bilo tudi glede Belo-krajne. Ta del vojvodin je Kranjske je znan po svojih vinogradih, sadje-reji in svinjereji, slovi po idiličnih pokrajinskih slikah,-je bogat naravnih zakladov ter je za blagodat kulture kakor ustvarjen, vendar je bil dolgo časa od svetovnega prometa kakor odrezan. Posledica je bila, da je prebivalstvo, ki vsled prevelike oddaljenosti od svetovnih prometnih cest ni moglo primerno spraviti v denar vina, kmetijskih pridelkov in živine, popolnoma obubožalo. Ko se je k vsemu temu pridružila še trtna u s, ni preostalo obžalovanja vrednim prebivalcem teh krajev drugega, kakor prijeti za potno palico ter si iskati zaslužka daleč od domovine. Ko se je nekaterim z domače grude pobeglim res posrečilo dobiti v inozemstvu dober zaslužek, nastalo je tisto mrzlično izseljevanje, ki je pro-vzročilo, tla so sedaj večinoma vsi za delo sposobni belokranjski možje v Ameriki in da celo mladeniči, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti, zapuščajo rodna tla. Žarek upanja je zasijal stiskanim in napolobupnim Belokranjcem. Ko se je namreč gradila dolenjska železnica, so se zanašali, da se bo proga Ljubljana - Grosuplje - Novo mesto-Straža kmalu podaljšala v Belokraj-no do ondotnih glavnih prometnih središč Metlike in Črnomlja. Spoznavši pa kako jih je upanje varalo, so morali znova zapasti apatiji. Poklicani činitelji, posebno kranjski dež. zbor, pač niso opuščali prizadevanja, da napotijo vlado za podaljšanje dolenjskih železnic v Bc-1 okraj no. Toda vsa tozadevna prizadevanja so ostala brezuspešna. Celo za ozkotirno lokalno železnico, ki se je projektovala, da bi se prihranilo na gradbenih stroških, ni bilo mogoče pridobiti vlade. To je deloma umlji-vo, ako se upošteva, da bi po vseh preračunitbah dohodki iz lokalnega prometa ne pokrivali obratnih stroškov in primernega obrestovanja /a založeni kapital. Da bi se vendar kaj doseglo v tem ozira, so sprožili prizadeti krogi zvezo via Belokrajna s karlovsko-re-ško železnico v Karlovcu ali v Vrbo-sku. oziroma v Ogulinu. Toda tudi ta predlog ni našel odmeva v merodajnih krogih, da v c. kr. železniškem ministrstvu so lako rešitev našega železniškega vprašanja nekaj časa zametavali zategadelj, ker so se bali, da bi se dolenjski tovorni promet odtegoval Trstu v prilog Reki. Čudno pa je, da se je tudi ogrska vlada trdovratno in odločno branila, privoliti v tako zvezo. Tako je bila stvar do najnovejšega časa. Obe.zvezi, tako glede dalmatinskih železnic v severni smeri LISTEK. Jadranski MM (Balade in romance slovenskih morskih ribičev. Napisal A. Aškerc. Založil L Schwentner. Strani 154.) Samo nekaj ped i jadranskega obrežja je v slovenskih rokah. Od Kopra do Devina se razteza to obrežje, ki je naše, in krepek, zdrav in jedrnat narod prebiva tod. Dasi podvržen vplivu italijanstva tržaškega, si je ta narod znal ohraniti svojo individualnost, a stoletno življenje na morju, vsakdanja borba z elementi za vsakdanji kruh, je dala temu ljudstvu tisti izraziti značaj, ki je dela tako simpatične, in ki mu je dalo tudi iroč, da si je ohranilo svoj jezik, svoje navade in iz davnih časov prevzete dušne zaklade. Aškerc je prvi, ki si je vzel čas in si naložil trud, da spozna duševne zaklade, ki jih hrani to ljudstvo. Šel je med te ljudi, tam poje v uvodni pesmi k »Jadranskim biserom«: Med ribiči sedim, med domačini: hladim se v portiču gredoč v tišini. Ob zid peneči pljuskajo valovi, in i noji ribici izpirajo stoje na čolnih mreže si po lovi in vmes v daljavo se ozirajo . . . Sedim in pogovarjam se z rojaki, ki z morjem bratijo se noč in dan; iz mladih let poznajo ti junaki to sinjo slano plan ko svojo dlan. In gledam njihova obličja resna, ki mnog na njih zapisan je vihar, zarisana premnoga burja besna . . . Pa kaj sta jim vihar in burja mar! In vprašam jih, kaj vse so doživeli možje molčeči ti in zagoreli na morju ljubem svojem že ketb'j, vozeč na čolnih se iz kraja v kraj — in glej, dotakni] sem se srčne žile, in duše njihove so mi odkrile zaklad prenekateri, ki neznan na dnu nekje je ležal zakopan . . . Poslušam in poslušam . . . Kar po redi pripovedujejo mi resnogledi zakrknjeni in tihi ti možje dogodke svoje, pripovedke mične, pravljice morske, bajke stare dične. Kako se veseli mi jih srce! . . Čedalje več jih slišim teh povesti j. Strahu so polne, polne so prelesti j . . . In sebi samemu se ribič zdim, ki bisere iz morja dna lovim, ki dvigam dragocene si zaklade iz duš preprostih ribiških — balade pa mečem jih v poetični svoj čoln, ki kmalu bode jih do vrha poln. kakor tudi belokranjske železnice do karlovsko-reške železnice sta dobili odločno nasprotnico v ogrski vladi in kadarkoli je prišla avstrijska vlada pred ogrsko vlado z rešitvijo omenjenega — v narodno-gospodarskem kakor tudi v celokupno državnem oziru zelo važnega — železniškega vprašanja, stavila je ogrska vlada tako dalekosežne protizahteve, da se ni moglo doseči sporazumljenje. Šele spretnemu operiranju avstrijske vlade in posebno c. kr. železniškega ministrstva povodom nagod-benih pogajanj se je zahvaliti, da je ogrska vlada po dolgem zoperstavlja-nju popustila in je, kakor se je to glede dalmatinske zveze zgodilo že poprej, privolila v zvezo pri Karlovcu, pri čemer je prevzela obveznost, da zgradi približno 140 km dolgo progo od Pribudiča v Tunj s stroški do najvišje vsote 100 milijonov In tako je nastal predležeči zakonski načrt, ki naj ustavno zagotovi eno najvažnejših železnic naše monarhije. Tisti del nove proge, ki jo gradi Avstrija, zgradi se na državne stroške. To pomeni za interesente belokranjske proge veliko prednost, ki se lahko primerja z državno akcijo za povzdigo ljudskega blagostanja v Črnomelj skem političnem okraju. Kar se tiče Dalmacije, smatrati je železnico Knin-Pribudič za tiste odredbe, ki jih je napovedala vlada za narodno - gospodarsko povzdigo Dalmacije. Ako tiči v železniški progi Ljubljana-Karlovee-Tunj-Knin tudi pretežno celodržavni pomen, je vendarle gotovo, da bo direktna železniška zveza Dalmacije z Dunajem in zapadno Evropo prinesla deželi ne-podcenljive gospodarske koristi. Kar se predvsem tiče osebnega prometa, se bo najbrže kmalu zelo živahno razvil. Sicer se ugovarja, da bo osebni promet mednarodnega potujočega občinstva, ki pač pride poglavitno v pošte v, šel slej kot prej po morju. To je lahko res, kolikor se tiče v dosedanji meri potujočega občinstva; toda gotovo je tudi, da bo nova železniška zveza ustvarila nov promet, ki se bo tembolj pomikal na novi železniški progi, ker so naše parobrodne zveze z Dalmacijo žalibog toda ne brez sokrivde vlade — take, da ne zmorejo večjega in intenzivnejšega osebnega prometa. Toda celo v slučaju, ako se izboljšajo razmere v parobrodstvu, kar bi bilo zelo želeti, bi se pomnožil, kolikor se tla preudariti, osebni promet pt) novi železniški progi, ker bi se mednarodno potujoče občinstvo veliko bolj obračalo v Dalmacijo in bi se večina potnikov posluževala železmee V članku, ki ga je Aškerc objavil kot nekako naznanilo svoje nove knjige, je že poprej povedal, da je samo v umetniško obliko vlil, kar je slišal iz ust slovenskih ribičev. Dvignil je duševne zaklade teh ljudi, doklej neznane, in jim dat okvir, kakor vkn-je zlatar bisere in drage kamne. Vsebina teh balad in romanc je torej last narodova. Bogata in raznovrstna je ta vsebina, četudi ne tako, kakor pri nekaterih drugih narodih. Ljudstvo, ki živi v neprestani tlotiki z naravo, si jo vso poživi. Kakor lovci v gorah in rudarji pod zemljo, pastirji na sinjih stepah, tako vidi tudi ribičeva fantazija v morju in v njegovih prebivalcih sama dobra ali zla bitja. Vse je personificirano, začenši od morja, ki se v neskončni ljubezni do solnca dviga k nebu, a onemoglo zopet Upade, pa do zadnjega polža. Tudi v ribičevi fantaziji živi vsa narava in je človeku zdaj sovražna zdaj prijazna. Motivi, iz katerih so spletli ribici svoje bajke in pravljice, so pri slovenskih ribičih ravno tisti kakor pri ribičih drugih narodnosti. Seveda, kaj tako grandijoznega, kakor je pravljica o večnem mornarju, ni ustvarila fantazija slovenskih ribičev. A vzroka temu ni težko najti. Ti ribiči se drže od pamtiveka skoraj sa- že radi Plitvičkih jezer, ki imajo še sijajno bodočnost. Redni dnevni promet bo tudi povzročil, da bo mnogo potnikov raje potovalo v Dalmacijo z železnico, nego s parni kom. Končno pa se ne sme prezreti, da bo možno, čim se uvede brzo vozni premet, veliko preje priti z Dunaja v Split preko Ljubljane z železnico, kakor po morju. Ako vzamemo za temelj daljavo Dunaj-Amstetten .... 125 km Amstetten-Št. Vid . . . 307 » Št. Vid-Jeseniee..... 69 » Jesenice-Ljubljana . . . . (54 » Ljubljana-Novo mesto . 76 » Novo mesto-Brod .... 56 » Brod-Karlovec..... 30 » Karlovec-Tunj..... 35 » Tunj-Pribudič .....140 » Pribudič-Knin..... 19 » Knin-Split....... 132 » skupaj torej . . . 1053 km in hitrost brzovlakov 48 km na uro, bodo potniki z Dunaja z železnico lahko prišli v Split v 20 urah, dočim se rabi tjakaj po morju preko Trsta 28, preko Reke pa 25 ur. Potemtakem že z oziroma na navedene razloge ni smeti podcenjevati osebnega prometa po novih železniških progah. Znano in splošno priznano dejstvo pa je tudi, da nove železnice takorekoč pričarajo osebni promet in da dajejo baš železnice same vedno nove impulze za potovanje. To dokazujejo nepobitno številke o osebnem prometu na dolenjski železnici. Pri tem ne pride v poštev L 1893., v katerem se je železnica otvorila. Izkazi o osebnem prometu izkazujejo tele številke: leta 1894. 310.972 » 1895. 340.311 » 1896. 314.262 » 1897. 329.557 » 1898. 333.474 » 1899. 343.391 » 1900. 350.422 » 1901. 376.810 » 1902. 382.867 » 1903. 378.204 » 1904. 386.725 » 1905. 389.151 » 1906. 405.710 Umljivo je, da se bodo ti računi, kar se tiče osebnega prometa, zlasti pa mednarodnega potujočega občinstva, izpolnili samo tedaj, ako bo c. kr. železniško ministrstvo posvetilo potrebno pozornost temu prometu. Zato je prevsem potrebno, da se obe projektirani progi zgradite tako, da bo na njih mogoč brzovozni promet. Takisto je tudi neizogibno, da se sklene natančen dogovor z ogrsko vlado glede prog Brod-Karlovec in Tunj-Pribudič, ki jih ima ona zgraditi, ka- kor tudi glede zakonitega jamstva za zgradbo in glede ureditve železnice. Obenem bo treba c. kr. železniškemu ministrstvu že sedaj skrbeti za to, da se bosta progi Ljubljana-Novo mesto in Ljubljana-Jesenice tako preustrojili, da bosta sposobni za brzovozni promet. Končno pa se je že sedaj treba dogovoriti z ogrsko vlado glede direktnega voznega prometa med Dunajem in Splitom. Pri tem je treba- še opozoriti na to, da je v svrho podviga tujskega prometa, ki ga je smatrati za Dalmacijo kot najvažnejši vir narodnega blagostanja, nujna potreba, da se zgradi železnica ob vsi dalmatinski obali in da se obenem še zida primerno število hotelov. Želeti bi bilo, da bi vlada posvečala primerno pozornost tudi hotelstvu v Dalmaciji. Kar se blagovnega prometa tiče, je razvidno, da se po tej progi ne bo prevažalo blago en masse, kakor vino in olje, ker za tako blago transport po morju pride vsekakor ceuejši; toda blago, ki je časovno vezano — za-, to je transport po morju prenezanes-ljiv — se bo vsekakor prevažalo po železnici. Treba je torej skrbeti, da se dobi takšno tovorno blago. V to svrho je treba, da vlada deluje na intenzivno kulturo zgodnje zelen jadi, raznih cvetlic, zlasti pa rož, za kar je posebno prikladno podnebje Boke kotorske. Ta cilj bo najložje doseči, ako se ustanove vzorni vrtovi in druge preskuse valne naprave in ako se lovole potrebne subvencije in premije. Saj je vendar sramotno, da se do\ aža zgodnja zelenjad iz Bara v Italiji celo v Dubrovnik, ki ima milejše podnebje kakor Napolj. Sicer pa velja tudi glede razvoja blagovnega prometa isto, kar se je navedlo o osebnem prometu. Poučni j v tem oziru so vspehi dolenjskih in dalmatinskih železnic, ki jih je 'posneti iz tehle izkazov: Blagovni promet dolenjskih, že- leznic: Leto Transportirano bla- go v tonah 1893 30.249 1894 144.642 1895 HJ9.409 1896 1S4.390 1897 198.935 1898 191.787 1899 217.349 1900 22S.026 1901 232.492 1902 225.849 1903 222.856 1904 227.844 1905 221.186 1906 246.146 mo domače obali. Ribiči so, ne mornarji, kakor dalmatinski rojaki, ki potujejo včasih leta in leta po dalnjih morjih in preromajo dostikrat ves svet. Satno med mornarskim narodom, ki je poizkusil in d o/i vel vse strahote in nevarnosti velikih oce-anov, se je mogla roditi taka pravljica, kakor je pravljica o večnem mornarju. Slovenski ribič z obrežja sega-jočega otl Kopra do Devina, pozna samo tržaški zaliv, ven, na oceane ne pride nikdar in zato je tudi njegovo obzorje tesnejše in se njegova fantazija ni mogla tako razviti, kot pri drugih narodih. Vzlic temu pa so zakladi, ki jih je nabral Aškerc po svoj veliki večini poetični in lepi in zaslužijo v polni meri, da jih je imenoval bisere. To imenovanje pa je tudi upravičeno iz drugega stališča. Te Aškerčeve balade in romance so biseri tudi kot pesniški umotvori. Samo pravi pesnik more iz teh preprostih motivov ustvariti take pesmi, kakor je to storil Aškerc, ki je iz nedolžne bajke napravil poetično sliko, iz tajinstvene pravljice pretresujočo tragedijo. Samo Aškerc je bil vstanu to storiti, ker ima smisel in sluh za sveži in preprosti značaj ljudske poezije in ker je spoznal ves brezkončni čar morja. Prepuščajoč literarnim listom podrobnejšo oceno »Jadranskih bise- rov«,bodi samo vobče rečeno, da so tudi v teh baladah in romancah zrcalijo vsa pesniška svojstva Aškerčeva: Poet iški polet, jedrnata, krasna dikcija, krepak zveneč jezik in originalnost v primerah in prispodobah. Tudi v tej knjigi je Aškerc pokazal, da njegova muza ni bledolična gospica, nego da je zdrava, kremenita Špartanka, ki ima pač smisel za vse, kar je lepo, vzvišeno, plemenito in veliko, ne pa smisla za mehkužno vzdihovanje. Zdi se človeku, čitajočemu te Aškerčeve balade in romance, da se mu je odprl nov svet. Predvsem občuduje poetiškt) moč, s katero je pesnik znal otrokom ljudske fantazije dati plastične oblike. Res, tla je tod in tam v teh pesmih tudi kaj konvencionalnega in da ni vse samo suho zlato, ali to pri presoji celotnega dela ne more priti v poštev, ker je bil pesnik kolikor toliko odvisen otl motivov, ki jih je dobil med narodom in ker je dal tudi najmanj poetičnemu motivu pesniškega izraza. Cel mož, pravi mož in pravi pesnik, tak se nam kaže Aškerc tudi v tem najnovejšem svojem delu, ki vzbudi gotovo toliko večjo pozornost, ker se prav po teh svojih karakterističnih svojstvih razlikuje od banalne vsakdanjosti sodobnega pesništva, 11. Blagovni promet skih železnicah: na dalmatin- JLeto 1890 1891 1892 1893 1894 1895 189« 1897 1898 1899 1900 1901 1902 1903 1904 1905 1906 Transportirano blago v tonah 42.195 52.627 53.664 55.397 63.379 57.556 60.765 68.138 108.495 118.315 143.350 139.344 132.420 171.335 196.865 199.106 263.035 Iz navedenih števil sledi, da se je blagovni promet na dolenjskih železnicah od leta 1894. do 1906. — torej v teku 13 let — skoraj podvojil, dočim se je na progah Split-Knin in Perko-vič-Šibenik od leta 1890., torej v 17. letih, skoraj posed moril. Po teh zgledih soditi — in slične je dobiti skoraj pri vseh železnicah — je torej smatrati, da bodo tudi železnice, o katerih se razpravlja, ugodno vplivale na razvoj blagovnega prometa. Kar se tiče specijalno zakon-s k e g a n a č rta, se mora poudariti, da so se stroški v znesku 11,400.000 kron za progo Knin-Pribudič dognali na podlagi generalnega projekta in proračuna. Dela trasiranja so bila namreč določena proti koncu preteklega leta, ker je ogrska vlada lansko leto — čeprav le pod gotovimi pogoji — pritrdila zvezi dalmatinskih železnic z liško železnico in projekt je bil dovršen tekom letošnjega leta. Kar se tiče belokranjske železnice, je pa položaj drugačen. Ogrska vlada je glede te železnice bila vedno proti zvezi s progo Karlovec-Reka in je hotela še lansko leto dovoliti zvezo z Dalmacijo le pod pogojem, da se re-signira na zvezo pri Karlovcu. Še le med nagodbenimi pogajanji se je udala tudi v tem vprašanju železniške zveze. Zato se še niso za to progo izdelali nobeni generalni projekti in proračuni stroškov in so stroški v znesku 18,400.000 K računani samo približno. Z ozirom na to, da železnica ne gre po nobenem pretežavnem terenu in da je za kilometer — po odbitku zneska 8000 K za nabavo voznega j »arka — na razpolago 267.000 K, je smatrati, da se bo shajalo z zneskom, ki je vzet v zakonski načrt. Ko priporoča železniški odsek pred-ležeči zakonski načrt, da se sprejme nespremenjen, je mnenja, da naj sproži še nekaj drugih načrtov. Ti so: 1. Mesto Kočevje želi zvezo z novo belokranjsko železnico pri Črnomlju. Železniški odsek je tej želji ustregel in bo predlagal primerno resolucijo. Ako bi pa železniškemu ministrstvu iz tehtnih vzrokov ne bilo mogoče, upoštevati želje, izražene v resoluciji, priporoča železniški odsek železniškemu ministrstvu resolucijo, ki jo naj odstopi notranjemu ministrstvu in ki se tiče podržavljenja sedanje deželne ceste Ljubljana - Ribnica - Kočevje - Črnomelj - Vinica. 2. Z zvezo dolenjske železnice z ogrskimi državnimi železnicami v Karlovcu in s tem posredno z dalmatinsko železnico se zviša pomen zgraditve projektirane proge Kamnik-Polzela, s katero bi se ustanovila direktna zveza med Ljubljano in Zelt-wegom. Revizija trase te proge je bila od 18. do 20. novembra t. 1. in želeti je, da začne vlada resno misliti nato, da se zakonito zagotovi ta železnica. 3. Ravno tako se zviša pomen zveze Ljubljane čez Vrhniko in Hote-dršico s kako postajo nove alpske železnice in želeti je, da obrača vlada tudi tej zadevi potrebno pozornost. Končno predlaga železniški odsek: »Visoka zbornica skleni: I. Predležečemu zakonskemu načrtu se podeli ustavna pritrditev. II. Sprejmeta se sledeči resolucij i: 1. Vladi se priporoča, da resno premišlja o železniški zvezi od Kočevja v Črnomelj. 2. Vlada se poživlja, da istočasno z zgotovitvijo zgradbe dolenjskih železnic do deželne meje podržavi sedanjo deželno cesto Ljubljana-Ribnica-Kočevje - Črnomelj - Vinica - deželna meja.« N a D u n a j u , 2. dec. 1907. Dr. Svlvester, Ivan Hribar, načelnik. poročevalec. * * Po tem poročilu je predložil referent ta-le zakonski načrt: Zakon z dne......... glede gradnje normalno-tirne železnice od Novega mesta skozi Metliko do deželne meje v smeri proti Karlovcu z odcepljen jem proti Črnomlju i n o d K n i n a nadeželnomejovsmeripro- ti Prib udicu na državne stroške. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora smatram za potrebno, da odredim sledeče: Člen I. Vlada se pooblašča, da zgradi na državne stroške normalnotirne loko-motivne železnice: a) od Novega mesta skozi Metliko na deželno mejo v smeri proti Karlovcu z odcepitvijo proti Črnomlju in b) od Knina na deželno mejo v smeri proti Pribudiću s proračunalii-mi skupnimi stroški v znesku 18,400.000 K za prvo in 11,400.000 lv za drugo železnico, kateri stroški imajo veljati kot maksimalni doneski. Člen II. Železniške proge, ki so predmet tega zakona, se imajo upravljati od državne uprave v lastni režiji. Glede njih spoja na meji se je ze-diniti s kraljevo ogrsko vlado in se vlada pooblašča, da enako uredi sporazumno tudi obratna in prometna vprašanja, ki stoje s tem v zvezi. Člen III. Za pokritje potrebščine, določene v členu 1. v najvišjem znesku 29,800.0CU K se vlada pooblašča, da izda obligacije rente, ustanovljene z zakonom z dne 2. avgusta 1892 drž. zakonih št. 131, v onem znesku, ki je potreben v dobitev imenovane svote. Člen IV. Glede železnic, ki se imajo zgraditi po členu L, se podeluje oprostitev kolekov in pristojbin za vse pogodbe, vloge in listine v svrho gradnje in instruiranja omenjenih železniških prog, kakor tudi oprostitev prenosnih pristojbin, ki narastejo pri odkupu zemljišč. Člen V. Izvršitev tega zakona, ki stopi v veljavo z dnem razglasitve, se poveri Mojemu železniškemu ministru in Mojemu finančnemu ministru. Poslansko zbornico. Na Dunaju, 11. dec. Nujnost nagodbenih predlog je bila danes sprejeta. Za sprejetje nujnosti je bilo treba dvetretjinske večine. Pred 14. dnevi je imel ministrski predsednik še velike skrbi, kako spravi to večino skupaj. Naj je računal kakor je hotel, dvetretjinske večine ni bilo nikjer. Toda v zadnji uri so mu priskočili na pomoč socijalni de-mokratje, ki so glasovali za nujnost, in priskočili so mu Malorusi s tem, da so se vzdržali glasovanja. Tako se je zgodilo, da je bilo za nujnost še dosti več glasov, kakor jih je potreboval Beck. Glasovalo se je kmalu v začetku seje. V zbornici je bilo kakih 400 poslancev. Med glasovanjem so češki ra-dikalci na različne načine apostrofirali svoje za nagodbo glasujoče rojake. Koj na to se je začelo meritorno posvetovanje o nagodbi. To ne bo tako hitro končano, ker pride kakih 50 govornikov do besede. V meritorni debati je prvi govoril socijalni demokrat dr. R e n n e r. Njegova stranka je bila pač za nujnost nagodbe, je pa proti nagodbi in hoče proti njej glasovati. To šalo si lahko dovoli, ker zdaj vlade ne spravi več v stisko. Renner je imel v svojem prav pametnem govoru več srečnih momentov. Kar je rekel glede tega, da ljudska zbornica ravno na dve ve-levažni zadevi, na armado in na zunanjo politiko nima prav nobenega vpliva, je resnično. Pokazal je tudi na gospodarske nasledke nagodbe in grajal površnost, s katero je vlada stvar obravnavala in s katero se postopa napram balkanskim državam. Po Čehu Diirichu in Cionistu Gablu je dobil besedo Š u k 1 j e. Ta je svoje poslušalce hudo razočaral. Mož pač peša. Izrekel se je za nagodbo, ker prinese belokranjska železnica deželi kranjski mnogo koristi, v ostalem pa je zabavljal na kočevskega poslanea Auersperga in zlasti na hrvaške poslance, na katere ima posebno jezo, ker nečejo biti marijonete v rokah slovenskih klerikalcev. Najpomembnejši je bil govor, ki ga je imel Biankini. Govoril je Biankini zoper nagodbo. Rekel je, da se očita Dalmatincem, da je nova železnica, ki jo dobe, in kar hoče vlada storiti za gospodarsko povzdigo Dalmacije že vredno, da glasujejo za nagodbo. Kar stori država za Dalmacijo, je njena dolžnost. Dalmatinci ne potrebuje nobenih milosti, zahtevajo samo, da stori vlada na vseh poljih, tudi na gospodarskem, svojo dolžnost. Hrvatje imajo pravico do svobodnega življenja in do združenja vseh Hrvatov v tej monarhiji. Da to dosežejo, so začeli boj in nadaljevali ga bodo toliko časa, dokler ne bodo zmagali. Razprava se je potem pretrgala. * * • V današnji seji proračunskega odseka se je razpravljalo o znižanju davka na sladkor. Dr. Korošec je čutil potrebo pokazati vso obsežnost svoje nevednosti v gospodarskih stvareh. Rekel je, da bi morali slov. poslanci pravzaprav glasovati zoper znižanje davka na sladkor, ker se v slov. deželah najmanj sladkorja porabi. Mož ne ve, da je to posledica vladajoče revščine oziroma draginje sladkorja. Čehi in Nemci zavžijejo več sladkorja, ker so bogatejši kot Slovenci. Če bo sladkor, ki je važno živilo, cenejši, ga bodo tudi pri nas več konsumirali. No, naposled se je dr. Korošcu začelo vendar svetiti in izrekel je, da bo glasoval za naj izdatnejše znižanje davka na sladkor. Slovanski dijaki proti zatiranju Slovakov. Dunaj, 10. decembra. Snoei so priredili češki, rumunski, ruski, srbski, hrvaški in slovenski visoko-šolci protestni shod proti zatiranju nemadžarskih narodnosti na Ogrskem. Maloruski dijaki so izjavili, da se ne morejo udeležiti shoda, ker bi sicer prišlo do konfliktov z Rusi, vendar so se izrekli za sklepe protestnega shoda. Shoda se je udeležilo do 2000 oseb. V sprejeti resoluciji je shod protestiral posebno proti krvavim dogodkom v Černovi, kakor sploh proti postopanju madžarske j lističe in parlamenta. Minister Kossuth o kvoti. Budimpešta, 10. decembra. Neodvisna stranka se je bavila danes v posebni seji pod predsedstvom ministra Kossuth a o kvoti. Kossuth je rekel v svojem daljšem govoru, da neodvisna stranka ne bo opustila svojih načel, ko se je tirana po patriotizmu izrekla za sodelovanje pri vladi in za podpiranje koalicijskega ministrstva. Ker pa je mogoče vladali le na temelju obstoječih zakonov, ne more neodvisna stranka zabranjevaii votiranja kvote, dokler se ti temelji ne spremene ustavnim potom. Neodvisna stranka izpolnuje celo svojo dolžnost, ako v sedanjih razmerah pospešuje odobritev kvote. Kdor želi carinsko in trgovinsko pogodbo in s tem državnopravne pridobitve, ki so obsežene v pogodbi, kdor želi, da se samostojno carinstvo pogodbeno zagotovi za leto 1917., ta mora sprejeti tudi s tem spojena bremena (namreč kvoto). Minister Kossuth je naglašal kot vodja neodvisne stranke, da se stranka ne makne od svojih tradicionalnih načel, ako prevzame taka bremena. Hrvaško - madžarski konflikt. Budimpešta, 10. decembra. Z današnjim dnem je doživela hrvaška obstrukcija hud udarec, ker se je dognala glavna podrobna debata o pooblastilnem zakonu. Potemtakem ima vlada nagodbo takorekoč pod streho. Jutri se izvrši le glasovanje, nakar pride takoj na vrsto kvota. — K zaključni besedi so se prijavili skoraj vsi hrvaški poslanci, toda ra-zun dveh je podpredsednih vsem odtegnil besedo. Posl. S u p i 1 o se je v svojem govoru tudi bavil s konferenco med dr. W e k e r 1 e j e m in dr. Frankom ter izjavil, da dr. Frank ni na Hrvaškem merodajna oseba, te-muč odločuje le hrvaško-srb-s k a k o a 1 i c i j a. Ta zastopa narodni radi kal izem in pravo emancipacijo hrvaškega naroda. Predsednik Justh, ki prevzame jutri predsedstvo v državnem zboru, je izjavil, da je revizija poslovnika neobhodno potrebna, drugače na Ogrskem ni mogoče vladati. Dokler bo on predsednik, ne bo trpel, da bi se glede poslovnika delala izjema napram Hrvatom. Za sedanji položaj so odgovorni tisti, ki so napravili leta 1868. nagodbo s Hrvaško. Za splošno volilno pravico na Hrvaškem. Zagreb, 10. decembra. Vodstvo socialno-demokratične stranke je razpisalo za 12. t. ni., namreč na dan otvoritve sabora, generalni štrajk kot demonstracijo za splošno volilno pravico. Delavske množice bodo demonstrirale pred saborom in pred vladno palačo s klici: »Ven s splošno, enako in direktno volilno pravico!« Trgovinska pogodba med Avstrijo in Srbijo. Dunaj, 10. decembra. Narod-no-gospodarski odsek je sprejel zakon, s katerim se vlada pooblašča, da uredi začasno trgovinske odnosa je z inozemstvom. Pri tem je trgovinski minister dr. Fiedler povedal, ^ da so pogajanja s Srbijo v najboljšem tiru. Avstriji se gre pri tem za zopet -no priboritev srbskih trgovišč za industrijske predmete. B e 1 g r a d , 10. decembra. Ministrski predsednik dr. P a š i ć je izjavil v skupščini na tozadevno vprašanje, da trgovinska pogodba z Av-stro-Ogrsko sicer še ni sklenjena, vendar je trdno uverjen, da se zgodi t o p r a v k m a 1 u. Ruske finance. Petrograd, 10. decembra. Finančni minister Kokovcev je danes v dumi razlagal državni proračun. Za pokritje izrednih izdatkov manjka okroglo 195 milijonov, za katere je treba najeti posojilo. Vsi izredni izdatki so narasli vsled nepričakovanih dogodkov na 204 milijone rubljev. Novo nasilstvo na Nemškem. 0 B e r o 1 i n , 10. decembra. V državnem zboru razpravljajo o novem društvenem zakonu, vsled katerega bi se smela na shodih in zborovanjih rabiti le nemščina. Proti novemu nasil-stvu se oglašajo vsi nenemški poslanci, nacralje^socialni demokratje in člani centruma. Tako je dokazoval član centruma T r i m b o r n , da bo novi zakod škodoval ugledu nemštva v inozemstvu. Socialni demokrat H e i n e je zahteval, naj se odpravi vsako policijsko vmešavanje pri zborovanjih; razglasi se naj popolna svoboda glede prirejanja shodov in zborovanj, snovanja društev in koalicij. V imenu elzaških Francozov je izjavil posl. dr. Gregoire, da kmečko prebivalstvo govori večinoma le francosko, a je s^eer lojalno. Novi zakon je za nje nesprejemljiv. V imenu Poljakov je govoril proti predlogi knez R a d z i -w i 1 , v imenu Dancev pa poslanec H a u s s e n. Tudi poslanci svobodomiselne zveze so odklonili predlogo. Potemtakem ni dosti upanja, da bi vladna nakana prodrla. Zborovanje Interesentov tujskega prometa na Bledu. Društvo za pospeševanje tujskega prometa na Bledu je sklicalo v nedeljo, dne 8. t. m. svoj občni zbor in to priliko je porabila deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, da je povabila interesente, zlasti v njeni organizaciji stoječa društva gorenjskega dela na zborovanje. Udeležili so se tega zborovanja zastopniki prometnih društev s svojimi predsedniki na čelu iz Bohinjske Bistrice, Gori j, Dovjega, Mojstrane, Kranjske gore in Radovljice. Zborovanje se je vršilo v »Blejskem do-nm« in prišlo je vse polno zboroval-cev iz vseh krajev Gorenjske tako, da s je videlo veliko zanimanje ljudstva za to narodno-gospodarsko stroko. Gorenjska se danes po očividnih uspehih tujskega prometa zaveda da je pospeševanje tega prometa danes že en del narodno-gospodarskega programa na Gorenjskem. Zborovanje je otvoril predsednik ondotnega društva in odbornik osrednjega odbora deželne zveze Jakob IV-ternel. Prisrčno je pozdravil vse udeležence, v prvi vrsti zastopnike deželne zveze. Tajnik Repe je poročal o društvenem delovanju, iz katerega \ ^oročila povzamemo naslednje: Društvo je dalo napraviti veliko reklamo oljnato sliko Bled, katero je potem reproduciralo v večjih in manjših oblikah. Po tej sliki se je izdelalo tudi več tisoč razglednic. Med letom je društvo priredilo dve veselici, se udeležilo mednarodne športne razstave v Berolinu, kjer je bilo tudi odlikovano z zlato medajlo in častno diplomo. Vsled njegovega prizadevanja priredi dunajsko ljudsko izobraževalno društvo »Simmering« tridnevni izlet na Bled in v okolico leta 1908. Zanimanje tega dunajskega društva za Gorenjsko se kaže v tem, da je izdalo za svoje udeležnike posebno prospektno knjižico z daljšim opisom Bleda in okolice ter z mnogimi jako lepimi slikami iz teh krajev. Dalje je društvo sodelovalo pri sprejemu angleških žurnalistov in v ta namen prispevalo znatno vsoto 500 kron. Poročevalec je predložil tudi angleški letoviški list, v katerem se nahaja popis potovanja Angležev po Kranjskem z nekaterimi slikami. Društvo je tudi veliko žrtvovalo, da se je izdala posebna številka Gorenjsko v časopisu »Reise- und Biiderzei-timg«, ki izhaja v Draždanih. Te krasne in vzorne ilustrovane številke je naročila zdraviliška komisija 10.000 iztisov, katerih so letošnji le-toviščarji jako mnogo pokupili. Tudi so se te številke porabile pri različnih banketih, prirejenih tujini gostom. Društvena blagajna izkazuje 5913 K dohodkov in 4813 K izdatkov. Tajnikovo poročilo se je vsprejelo z odobravanjem. Kot zastopnik deželne zveze je pozdravil dr. Krisper shod in izrekel blejskemu prometnemu društvu zahvalo in priznanje za toliko trudo-ljubno delo. Tudi je izrazil svoje zadoščenje, da se je odzvalo vabilu toliko gorenjskih prometnih društev. Govornik je omenil, da so sicer ljudje, ki menijo, da naš narod ne potrebuje tujskega prometa, toda ti se zelo motijo, ker je tujski promet neizogiben vsled novih železnic in zaradi tega je naša dolžnost, da se mi sami zanima- mo za njega. Tujski promet pa ni samo velikega narodno-gospodarskega pomena, temveč tudi važen v kulturnem oziru, ker probuja ljudstvo in ga sili k tekmovanju na polju napredka. Govornik je razložil namen dežel ne zveze,/ki leži v tem: voditi in organi-zovati tujski promet na Gorenjskem s pomočjo krajevnih prometnih društev. Ta organizacija obstoji v tem, da se mora po gotovih načelih i u gotovem načrtu postopati, ker vodi le tako urejeno delo do uspeha, ki ga bo-demo dosegli prav gotovo, kar se kaže že danes jasno, ker se je pojavilo v širših slojih ljudstva navdušenje in zanimanje, da sami žele tujskega prometa in dokazujejo s tem, da naša akcija ni nobena umetna, temveč narodova stvar. Govornik je poročal, da deželna zveza že dve leti marljivo {•<» sinje, da ima svojo pisarno in da si je pridobila zveze z vsemi kraji v državi in tudi v inozemstvu, da se je udeleževala tudi posvetovanj prometnih zvez na Dunaju prav pogostoma, isto-tako konferenc pri železniškem ministrstvu. Sedaj je deželna zveza izvršila svojo notranjo organizacijo in nastopil je čas, ko prične tudi večje akcije. Glede teh akcij je priporočal govornik dvoje. V prvi vrsti je jako nujna potreba ustanovitev šole za gostilničarje in natakarje v L j u b 1 j a n i. Take Šole ima že 20 krajev v Avstriji; posebno lepo je urejena šola gostilniear-ske zadruge na Dunaju, katero si je govornik tudi že sam ogledal, ter si preskrbel učni načrt in knjige. V Ljubljani se bode ustanovila šola v manjšem obsegu in sicer po geslu, ki je sploh merodajen deželni zvezi: praktično, enostavno in ceno. Taka šola bode odgovarjala našim dejanskim razmeram in kratki tečaji bodo omogočili posameznim gostilničar-skim sinovom udeleževati se pouka. Akoravno imamo na Kranjskem nekaj dobrih gostilničarjev, mora m-reči, da smo posvetili do sedaj premalo pozornosti gostilničarjem. X;« Kranjskem je okroglo 3000 gostilničarjev in v polni meri zaslužijo pozornost vseh faktorjev, posebno tudi trgovinske zbornice, ki se bode za nje brez dvoma rada zanimala. Gostilni-carski stan je takorekoč steber tujskega prometa, zaradi tega je tudi deželna zveza poklicana, zanimati se za njihov prospeh. Deželna zveza je stopila že v dogovor z gostilničarsko zadrugo v Ljubljani, katere zaslužni predsednik se zelo zanima za to idejo. Drug predlog, ki ga stavi deželna zveza, je, naj se leta 1909. priredi r a z s t a v a z a t u j > k i promet n a B 1 e d u. Govornik je razvil obširen program taki1 razstave, ki bode imela namen, poučiti naše domaČe ljudstvo o zahtevah in modernih pripravah tujskega prometa. Xa drugi strani pa bode ta razstava tudi služi la v to, da povzdigne ugled dežele tujcem nasproti. Ta razstava bode pa tudi dosegla, da bodo domači indu-strijci, trgovci in obrtniki, ki se bodo povabili na udeležbo, spoznali svoje lastne gmotne koristi iz tujskega prometa in s tem postali prijatelji našim težnjam. Govornik je izrazil končno željo, da bi tujski promet bil v blagor lepe Gorenjske. Zborovalei so navdušeni pritrdili izvajanjem govornika. Trgovec in gostilničar Josip R u s z Bleda je izrekel deželni zvezi zahvalo in izrazil željo, naj predloga ne prideta z dnevnega reda, ker je gostilniearska šola res nujna potreba, aasvetovana razstava pa bi bila posebno v pouk in korist ljudstva in za Bled velika pridobitev« Nato sta se soglasno sprejela naslednja sklepa: »Na današnjem zborovanju zbrani interesentje tujskega prometa iz cele Gorenjske sklenejo soglasno: 1. da je ustanovitev gostilničarsko in natakarske šole v Ljubljani nujna narodno-gospodarska potreba in 2. naj se priredi leta 1909. razstava za tujski promet na Bledu. Deželna zveza se pooblašča, da stori vse, da se uresničijo ti projekti.« (Konec prihodnjič.) L* Dnevne vesti V Ljubljani. 11 deoembra. — Poslanec Ivan Hribar je dobil s Poljskega za svoj govor v parlamentu v prilog zatiranim poznan j-skini Poljakom še tole zahvalo: G r o d e k J a g i e 11 o n s k i , (». decembra. Jasni, velemožni gospod Ivan Hribar, državni poslanec na Dunaju. — Vsled sklepa občinskega sveta kraljevega svobodnega mesta Grodka Jagiellonskega pod Lvovom z dne 5. decembra 1907. izražam jasnemu, velemožnemn gospodu poslancu naj iskrene j šo zahvalo in priznanje za energičen nastop v državnem zboru v obrambo proti ne-čuvenemu atentatu pruske vlade na pravice poznanjskih Poljakov. — Zupan : Jan Matanszek, cesarski svetnik. (Dalje v prilogi.) Priloga »Slovenskemu Naroda" št 287., dne 11 decenbra 1907. — Vse je zasluga klerikalnega kluba! Ustanovitev višje državne obrtne šole in naprava železniških delavnic v Ljubljani je gotova stvar. Za napravo železniških delavnic se je župan Hribar potegoval več let v železniškem svetu, čigar član je, za ustanovitev višje državne obrtne šole v Ljubljani pa se je z vso vnemo potezala »Trgovska in obrtna zbornica« in je v tem oziru Hribar kot zbornični svetnik in mestni župan opetovano posredoval pri vladi. Ko je Hribar kandidiral v državni zbor, je v svojem programnem govoru označil pridobitev višje državne obrtne šole in železniških delavnic v Ljubljani kot sredotočje bodočega svojega delovanja v parlamentu. Ko je bil izvoljen za poslanca, se je z vso žilavostjo lotil dela, da se čim naj preje ugodno rešite ti ne samo za ljubljansko mesto, nego za vso kranjsko deželo toli važni vprašanji. S sodelovanjem in pomočjo poklicanih faktorjev se mu je sedaj posrečilo doseči, da mu je dala vlada obvezno izjavo, da se v naj-* krajšem času ustanovi zaželjena višja obrtna šola v Ljubljani in da se tu napravijo tudi železniške delavnice. In sedaj, ko je stvar zagotovljena, se je oglasil »Slovenec« in hoče po svoji stari navadi vse zasluge za to pridobitev pobasati v malho klerikalnega »Slovenskega kluba«. Ne izgubili bi niti besedice in naj bi si Klerikalci še tako lastili zaslugo za to pridobitev, ako bi se bili klerikalni poslanci lc z mezincem zavzeli za stvar! A notorično je in znano vsi javnosti, ki se količkaj zanima za politične dogodke, da klerikalci niti koraka niso napravili v prilog uresničenju teh za mesto Ljubljano in za vso Kranjsko enako važnih vprašanj! A vkljub temu ima kljukec iz Kopitarjevih ulic drznost pisati: »Stvar ima v natančni evidenci »Slovenski klub«, ki se za stvar poteza« in »državno obrtno šolo v Ljubljani ima »Slovenski klub« že davno obljubljeno«. Xaj nam škofov list navede samo en konkretni slučaj, da seje klerikalni klub »poteza 1« za ustanovitev držav-ue obrtne šole, pa bomo takoj napravili globok poklon pred klerikalci ter jim priznali pravico, da ]X>-bašejo vse dozdevne zasluge v svojo malho. Klerikalni kljukec, na delo sedaj, željni smo tvojih razkritij! — Patentirani osrečevale! slovenskega ljudstva. Po zatrdilu klerikalnih listov jih ni boljših poslancev, kakor so slovenski klerikalni. Kar ti store, je vse prav, posebno ker toliko store za milo jim ljudstvo slovensko. No, če se stvar pogleda nekoliko natančnejše, se pa vidi, da slovenskim klerikalnim poslancem ni prav nič mar za koristi svojih volilcev. Z a znižanje sladkornega davka se je šlo te dni v državnem zboru. Klerikalni poslanci, lakaji vlade, so pa pri glasovanju za to znižanje čutili v sebi dolžnost, daso jo vsi potegnili iz zbornice in le tri mandeljee pustili notri za vzorec! Tako igranje z ljudskimi interesi je š k a n d a 1 o z n o in se obsoja tembolj, ker imajo naši klerikalni poslanci vedno polna usta lepih besedi za svoje volilee. 38 vinarjev davka se plača pri kilogramu sladkorja, oderuški davek je to, vendar kupljena tovarišija avstrijske vlade mirno in hladnokrvno prenaša in hoče prenašati še naprej to oderuštvo! Ni čudno, da vedo naši klerikalci potem toliko povedati o oderuhih! Sami jih podpirajo. — Klerikalni naklepi. Z Dunaja se nam poroča: V tistih dijaških krogih, seveda klerikalnih, ki se potepajo ponoči v družbi Kreka, Korošca in Pogačnika po nočnih kavarnah in kabaretih, se govori, da napravijo klerikalni poslanci napad na poslanca Hribarja ob priliki, ko pride predloga o dalmatinskih železnic ah h v zbornici na vrsto. Pravijo, da ga bodo pognali iz zbornice, da rajši sejo razbijejo, kakor bi pa prepustili poročanje o železnici Hribarju. Taki so klerikalni sleparji! Ako bi imel Hribar spraviti belokranjsko in dalmatinsko železnico v pravi tir, raje nič. Klerikalni dijaki še pripovedujejo, da bodo klerikalci onemogočili govoriti dr. P 1 o j u. Nič ne dvomimo, da imajo klerikalci res take namene, drugo vprašanje pa je, če jih bodo mogli izvršiti. — Deželnemu šolskemu svetu si dovoljujemo staviti sledeča vprašanja: 1. Ali je temu slavnemu deželnemu šolskemu svetu znano, da je ka tekel na deški ljudski šoli v Škofji Loki zagrozil vsem onim učencem, ki so se z dovoljenjem staršev vpisali kot naraščaj pri telovadnemu društvu »Sokol« v Škofji Loki, in z vednostjo teh svojih staršev tudi obiskujejo v ondotni sokolski telovadnici telovadne vaje, kaznovati jih za to na ta način, da jim bo dal slabe rede v — veronauku. 2. Ali odobruje ta slavni šolski svet tako postopanje kateheta. 3. Ali tudi odobruje, da je ka-tehet svojo grožnjo pri večini učen- cev, obiskujočih telovadne vaje pri škofjeloškem »Sokolu«, res izvedeli 4. Kako opravičuje tako nestrpnost omenjenega kateheta do učencev, ki so obenem tudi vpisani med sokolski naraščaj? 5. Ali je škofjeloška deška ljudska šola prostor, kjer smejo razni kateheti, kakor dokazuje naš slučaj, vganjati svoje politične burke in s tem po nepotrebnem netiti sovraštvo in izživljati prepir — in ako ni, kaj je slavni deželni šolski svet ukrenil, da se v bodoče enaki slučaji ne bodo več dogajali, temuč skrbelo, da se na deški ljudski šoli v Škofji Loki nastavijo taki kvalifikovani kateheti, ki bodo učence klasificirali po njih zmožnosti in pridnosti, ne pa po tem, a ajos udAZi oCppuAop^ puaon t; ijb kakem zasebnem društvu ali ne? 6. Ali odobruje tako klasificiranje učencev samo iz navedenega vzroka, dočim je znano, da katehet na škofjeloški deški ljudski šoli pred ustanovitvijo ondotnega »Sokola«, katerega slučajno mrzi, pri klasificiranju svojih učencev ni postopal na tak strankarski način? — V prilog četrtoletnikom mariborskega učiteljišča! Iz učiteljskih krogov se nam piše: Znano je slovenski javnosti, tla so zaprli dne 2. decembra t. 1. IV. letnik učiteljišča v Mariboru. In zakaj i Zato, ker so kanil idat i prosili drugega učitelja mesto Gabijela Majcena, ki jim je ob vsaki priliki zagrenil veselje do učiteljstva, ki jim je hotel po sili vbiti svoje mišljenje in ki jim je lani pred celim letnikom izjavil, d a je proklet vsak učitelj, ki poučuje mladino v d u h u svobode. Kar pa je glavno, — in to se je letos z nova pokazalo -- je, da je G. Majcen sploh nezmožen, pripravljati učiteljišenike na zrelostni izpit. Majcen ima mogočne zaščitnike; klerikalizem čuva največjo puh-lost. Škof Napotaik — to vemo — se je izjavil, da je bolje, ako se stre 29 eksistenc, nego pa da se odstavi »v z g 1 e d e n« učitelj Gabrijel Majcen! — Znano je, da so vsem četrtoletnikom vsled štrajka odtegnili vse deželne in državne ustanove, ter s tem prisilili mnoge, da ostavi jo sedem mesecev pred maturo zavod, — ako jim ne doj-de pomoč od drugod. — Zato pa apeliramo na naše učiteljstvo, da v svojih društvih po možnosti pobira prispevkov v podporo bodočih sotrudni-kov. Vsak dar bode hvaležno sprejet. Eventuvalni darovi naj se vpošljejo vodstvu »Lehrerbunda« (gospodu Gassareku) v Maribor! — Slovenščina v Gradcu. Uradniška gospodarska zveza v Gradcu priredi z novim letom polletni tečaj za učenje slovenščine, ter vabi k udeležbi vse državne, deželne, mestne in železniške uradnike, češ, da bo v bodoče imelo neznanje drugega deželnega jezika za uradnike veliko gmotno škodo. — Laški učitelji iz Trsta in goriški so priredili v nedeljo v Gorici mod, na katerem so se izrekli za la-ško vseučilišče v Trstu; proti premestit v i slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico; zahtevajo, da se razdeli tudi žensko učiteljišče v Gorici ter slovenski oddelek požene iz Gorice; zahtevali so končno laške srednje šole v Gorici. O učiteljišču je govoril učitelj Pasrpialis; skliceval se je na lažnivo statistiko, da je v Gorici le 4000 Slovencev, potem pa tožil, da bi premestitev slovenskega učiteljišča motila miren razvitek študij laškim dijakom! To je argument! Za glavo se mora prijeti človek, ko sliši take b u dal osti. — Vlada pač lahko vidi iz tega, da Lahi nimajo nikakih pravih argumentov proti premestitvi; vso gonjo jim narekuje le narodno sovraštvo. To pa mora zatirati prav vlada'. — Klerikalno zelotstvo na I. državni gimnaziji. K notici pod tem naslovom, priobčeni v včerajšnji številki »Slovenskega Naroda«, konstatiramo, da Miklavž, pisatelj one notice, ni identičen z gospodom D., predstaviteljem Miklavža na sobotnem večeru v »Narodnem domu«, ki sploh z ono notico ni ni ti v direktni niti v indirektni zvezi. Toliko, da ne bo kakih ne-sporazumljenj. — Iz poštne službe. Imenovani so: za višje poštne oficijale poštni oficijali: Alojzij M a g g i , Jos. Loj, Gregor V e r š e , Mihael K u s č e r , Alojzij D i e c h 11, Marij Poljak, Franc B e r g e r , Narcis P u e c h e r, Josip Sin, Leopold V i s j a n , Josip Taft, Adolf Korschner, Avg. A m h ii u s e r , Karel D a 1 1 e Fešte, Franc Poljak v Trstu in Viktor Z a 1 a z n i k v Pulju; za poštne oficijale asistent je: Friderik Bruni a t in Antoji P i c c i m i n i v Gorici, Josip Z e n t r i c h in Matija R 6 t h 1 v Ljubljani, Adolf Luna-č e k v Opatiji, Just P e š 1 e v Pazinu, Rudolf Mayerweg, Renat L o-r i n č i č , Aristid T o m a n i n i , Fr. T i t z k o , Alojzij R a b u s i n , Karel M i k s i č e k , Aristid W u r m -b r a n d in Herman M a y e r v Trstu. — Poštni upravitelj v Tržiču Adal- bert Zelenka je imenovan za višjega poštnega kontrolorja v Pulju. — Spremembe pri državni železnici. Uradniški aspirantje so postali volonter j i Fr. Bizjak pri Sv. Luciji — Tolmin, Anton Irgolič v Medvodah in Ernest S c h w a r z v Jesenicah. Kot volonter j a sta vstopila v službo Josip M i š o n v Vodnja-nu in Anton R u p a r v Lescah. Is ■MaHftlM pisarne. V petek (par) se uprizori prvič v Ljobijani •Bon Bernd", spisal Gerhart Hauptmann, poslovenil Josip Wester, % gosp. Borštnikom kot gostom. Naslovno vlogo igra gospa Danilova, Flamma g. Borštnik, Flammovko gospa. Borštnikova, Streokmanna gosp Dr aga ti no vi č, Keila g. Nufiič, Martioo ga Krei-s o v a, starega Bernda g. Danilo. Tudi g. Borštnik prszauje te dni Soletnioo svojega umetniškega delovanja, čigar velik del je posvetil stvaritvi in proovituslovenske drame. Naiel si je med brati Hrvati drago domovino, a ostal je vendar naše gore list ter se s veseljem odzval povabilu slovenskega gledališča, naj bi o priliki svojega lepega slavlja nastopil na odru, iz katerega je vera-stel. Tako bo tudi nam dana prilika, pozdraviti di onega rojaka v svoji sredi ter mu zaklioati: Na mnoga leta! Slovansko gledališče. Maioka- tera izmed modernih dram si je za toliko časa osvojila gledališče, kakor Ibaenova nNorau. Je pa ta ženska tudi taka, da fascinira človeka od prvega nastopa, ko veselo razburjena, skoro naivno vesela, v neprestanem smehu, napol govoreča, napol pojoča, prinese domov božičnih daril za otroke in moža, do zadnjega, ko ostavi dom, otroke in moža s trpkim priznanjem, da je bil njen zakon skozi oehh osem let le igranje, da je ona bila le punčka, „golobičica, veverica, škrjanček" svojemu soprogu, da bi se moralo zgoditi največje Čudo, „da bi skupno življenje njima moglo biti še kdaj zakon." Georg Brandes pravi nekje, da je to žensko bitje kakor metulj, ki se ga skozi tri Čine z iglo zbada in pika, da se ga nazaduje prebode Pravo Ibsenovo dete je, posebno v momentih, ko se zave, da je Človeška družba proti njej, da zahteva ta drugačnih pravio ko ona sama. Nepre-mosten prepad zazija med možem in ženo v zadnjem prizoru, ko skuša Helmer še pridržati in rešiti svojo ženo: „Nihče ne žrtvuje svoje Časti za tisto, ki jo ljubi • • in mu ona odvrne: nTo je storilo že na miljone žen.* Že od nekdaj je smatrala dražba zakon, v ljubezni sklenjen in od nobenega tretjega kaljen, od svečenikov posvečen, od pesnikov opevan, za varno zavetje in pristanišče v človeškem živjenju. Ibsen pa pokaže, da je tudi v takem navidezno srečnem zakonu polno čeri in plitvin. — Sooči pa nam ni bilo toliko do Ibse-nove Nore, ampak občinstvo je napolnilo gledališče do zadnjega prostorčka, da bi videlo Noro gospe Borštnik-Z vonar j e ve in jo na ta način prisrčuo počast lo ter ji izkazalo zasluženo priznanje za mene umetniške zasluge ob njeni petindvajsetletnih. Kako malo je naših umet niško Čutečih in izobraženih ljudi, ki bi mogli ostati v domovini, v tej pusti „dolini šentflorijanski!" Pretesne so meje, da bi se mogli v njih svo bodno razvijati, kakor jim veleva njih zmožnost in stremljenje. Zato gredo v tujino, le malokateri se vrne da tu nadaljuje prvetuo pot. Tem i&krenejše priznanje je doživela naša diČna umet nioa snoči od svojih rojakov, ko je ravno v „Noriu pokazala svoje izredne igralske vrline. Drhtela in živela je v tej vlogi, ki osredo-točuje krog sebe vse ostalo dejanje drame. V nje mimiki in kretnjah je odsevala vsa igra ost, lahkomiselnost, veselost, brezskrbnost, slast sreče, in derget pred neizogibno ne srečo, čutilo se je, kako izgubiva Čin za Činom, prizor za prizorom tla pod seboj; divje strastno pisana tarat tela je bila kakor slovo od življenja. Ljubka mati v igri s svojo deco, blazno obupana ženska, ko se zbudi iz dolgega osemletnega sna o sreči v zad njem prizoru 3. dejanja 1 Občinstvo je konoi 1. dejanja pripravilo umetnici prisrčno, burno ovac jo, na odra pa soji poklonili, kup vencev, dehte-čih šopkov ter dragocenih daril, med temi tudi srebrn veneo, ki so ga ji poklonili Člani slovenskega gledališča. Veselo razigrana se je zahvaljevala slavij enka Česti taj o čemu občinstvu. — Tovariši igralci so s premišljeno svojo igro vrlo pripomogli k lepemu uspehu tega večera. G. Nučič kot Helmer je bil posebno v 3. dejanja na tvišku svojega znanja; le premlada maska ga je malce kazila. Nad vse pričakovanje nam je ugajal g. Danilo v vlogi doktorja Ranka: v prizoru, ko razkrije postarni, smrti odločeni hišni prijatelj Nori svojo ljubezen, in v zadnjem, ko jemlje slovo od nje za —* večno, podavši ji rdeč nagelček v spomin. Fina poteza to! Iatrigantsko vlogo nesrečnega Guaterja je dobro igral g. Dragutinovič; njemu gre tudi priznanje za skrbno režijo in dobro naštudirano igro, dasi isprva ▼ svoji vlogi sam ni bil popolnoma trden. Gospo Linden je .kreirala s dobrim okusom gospa Danilova. Sploh se je igralo v diskretno realistični maniri r>rez pretiravanja. Oelo mala Emmy ni hotela motiti značaja igre, in je enkrat prav pritajeno brenknila na realistično struno — joka. Kdo ve, kaka umetnica še tiči ▼ njej! ■ >spe lofiii Borštnikovi poklonili so povodom snočojega slavja člani slovenskega deželnega gledališča srebrn veneo, na kojega listih so vdelana imena vseh njenih kolegi o j in kolegov. .Dramatično društvo v Ljubljani-* ji je poklonilo velik lovorov veneo za napisom: „Dramatično društvo v Ljubljani dični umetnici ob njeai petindvaisetietnioi". Gospod Anton VerovŠek je izročil slavljenki krasen lovorov venec z napisom: r0lani slovenskega gleda'išča v Trstu slovenski umetnici". Razen tega prejela je gospa Borštnikova mnogo o vetja in darov od posameznikov. Brzojavno so čestitali: intendant Fijan v imenu uprave zagrebškega narodae gledališča, ravnatelj Šubert v imenu mestnega gledališča v Kraljevih Vinogradih, dr. Mer h ar v imenu tržaškega slovenskega gledališča, prof. An dri č v imenu osješkega gledališča, člani narodnega gledališča v Sredou, bivša intendanta Miletić in Mandrović, pisatelji Begović, Ogrizović, V u k e 1 i č , poslaniški ataše N e n a -dić itd itd. »Glasbena Matica" naznanja, da priredi v nedeljo, dne 29 decembra, popoldne ob 5 uri velik koncert češko• moravskih učiteljev. Na Moravskem se je združilo 50 najboljših čeških pevcev-učiteljev v „Zvezotf, katera ima namen, v idealno popolnem, umetniškem smislu izvajati najlepše skladbe slovanskih mojstrov v moškem zboru. V svoji veliki idealni navdušenosti potujejo ti moravski učitelji vsako soboto popoldne po izvršitvi svojega šolskega pouka z raznimi vlaki v mesto Pre-rovo, katero je križišče več železnic Vsak peveo-učitelj, kateri hoče k tej „Zveziu pristopiti, mora imeti lep glas in dobro muzikalno izobrazbo. Vse pesmi, katere nZvezau določi za izvajanje, se mora vsak peveo še predno se je prva skušnja vršila, v besedah, vseh kiticah in notah v svojem gasu na pamet naučiti. Kdor pri prvi skušaji ne zaa v svojem glasa pesmi popolnoma na pamet, se ga ne pripušča k sodelovanja. Pevoi imajo vsako soboto zvečer od 7. do 11. ure, v nedeljo dopoldne dve uri in po potrebi Še popoldne najstrožje skušnje za fiaosti skupnega predavanja. Z navdušenjem, žrtvami, vztrajnostjo in zmožnostjo se je zbor „Z/eze moravskih učiteljevtf povzpel v zadijih dveh letih do najvišje popolnosti, katera se da primerjati izvajanju češkega pevskega društva „Smetana" v Piznu in dunajskih dveh najpopol nejših moških zborov „Wiener Maa-n^rg sangvereiu" in nSohabertbandu. Moravski učitelji so koncertovali v časa božičnih, velikonočnih in dragih p >čitnic najprvo v Prerovi, potem v Brnu. Pragi in dragih čeških mestih, seveda povsod z najlepšim uspehom. Pred enim letom so potovali v velikonočnih počitnicah tudi v nemška me-ta v Monakovo, Draždane, Lipsko in Berolia in so ondi samostojne kon oerte s Češkim petjem prirejali. Vsakdo je strmel nad to predrznostjo, najbolj pa nemška kritika in nemško koncertno občinstvo nemških mest. Nikjer niso bili pred konoertnim na stopom s posebno veliko reklamo sprejeti in koncerti tudi niso bili po sebno dobro obiskani, toda ko so Nemci zaslišali mojstrsko petje so izjavljali, taki pevci naj le zopet pri dejo. Kritike o njih petju so krasne. Avstrijski cesar je to „Zvezou dne 4 septembra t. I. odlikoval s tem, da ji je podelil zlato umetnostno me-dal i o. „Glazbena Matica". Za koncert češko in rav>k h učiteljev se od jutri naprej že prodajajo vstopnice v Tra fiki gospe Češarkove v Šeienburgovih uboah. Ker je pričakovati ob tako izrednim koncertu velikanske udeležbe, opozarjamo občinstvo ljubljansko, da si kmalu izbere in naroči vstopnice za ta koncert. Predavanje- Na sestanku članov društva nMerkuru, ki bo v soboto dne 14. decembra v salonu hotela „Ilirije", bo predaval diplom eksportni akademik g. Melhior To-meo o trgovski politiki napram inozemstvu. Pričetek ob 9 zvečer. Gosp. Člane in prijatelje društva vabimo k prav obili udeležbi. Vaien opomin. Ker že 15. t. m. poteče rok za zglaševanje onih mladeniče v, ki stopijo s novim letom v Črno vojno, se z ozirom na to, da se jih je dosedaj Še prav malo zglasilo, vnovič opozarjajo, da store nemudoma tozadevno svojo dolžnost v pisarni magistratnega vojaškega referenta od 8 do 12. ure dopoldne. Zglasiti pa se imajo: a) vsi 1. 1899. ▼ Ljubljani rojeni mladeniči neglede na njih pristojnost; b) tudi zunaj Ljubljane 1. 1889. rojeni mladeniči, ki so pa v Lj obijano pristojni. I skazila o domovinstvu je prinesti s seboj. Bolne, odsotne ali službeno zadržane mladeniče pa lahko sglase tudi njih sorodniki. Tvrtka Jernel Bahoveo v LIuMIsnl je založita krasne, po fo granjah okusno izdelane slike Pre« šerna, Jurčiča, Levstika in Gregorčiča. Vsaka slika z modernim okvirjem vred stane 22 kron. Priporočamo slovenskemu občinstvu, naj pridao sega po teh slikah, ki bodo okras vsakemu salonu. Detelaa vinska klet Pri nocojšnji, od 7. do pol 10. ure vršeči se javni vinski pokušnji se bodo točila razna dolenjska in vipavska vina naslednjih producentovi JanezaZorko, Fr. Božič, Albine fcJohoaer, J. Lav-renčiča, Turnske graščine, J. Pfeifer in Fr. Miklaučič iz Dolenjskega ter Fr. Kaučič, Fr. Doleuo, J. Lavrenčič in „ Kmetijskega društva" iz Vipav- Tovarna v Goričanah nas prosi z ozirom na vest, da je bila učiteljica Schittnig nastavljena na „sohul-vereinski" š li v Goričanah, pojasniti, „da Šola v Goričanah nikakor ni „sohulvereinskau, ker je ni ustanovilo društvo „Sohulverein", ker je neodvisna od tega društva in tudi ne dobiva od njega nobene podpore". Župan iz Železnikov pogorel Prod SOdiŽČem Klerikalni župan v Železnikih Maitin KlopČič je tožil našega pristaša Primožiča zaradi koi-portaže, ker je delil med somišljenike „Slovenski Narod". Klopčič je danes pri tukajšnjem okrajnim sodišču grdo pogorel, ker je bil Primožič oproščen, Klopčič pa ima dolg nos in precejšnje stroške. V Ratečah na Gorenjskem živita še dva Radeckega vojaka. Prvi je Janez Oman vulgo Žveroov, ta je bil potrjen 5 maja 1847. in je bil uvrščen med pijonirje. Ic Ljubljane je odšel na Da taj od tu pa nazaj na Laško. Udeležil se je bitke pri Novari, kjer je dobil od kosa topove kroglje rano na kolenu, zato je bil odposlan v bolnico v Mantovo in potem v Verono. Drugi je Jožef B o g a r, ki je bil potrjen 1848 in uvrščen k polku 17. Tudi ta je bil v bitvi pri Novari. Ta je bil pozneje „cuga kor p oral". Oba sta še čila in se dobro spominjata o*-a Badeckega. Prvi je pozneje doma ponesrečil in je zdaj brez leve roke v velikem pomanjkanja. Djbro bi bilo, da bi dobil kako podporo od usmiljenih src, posebno od starih vojakov, ki žive v boljšem blagostanju. Pevskega društva „Postolas" občui zbor bo v nedeljo dne 15 t. m. v prostorih hotela „Ogrske brone4. Is Trebnega. Ni še dolgo tega, kar so tukajšnji vstaši rogovilili in pretepali se, a umirilo jih je puškeno kopito tukajšnje žandarmerije. Sedaj so pa pričeli rogoviliti in voziti se na koleselnih pristni klerikalni kima voi, da se jim kar nosovi tresejo od sveto -hlinstva in veselja. Pa kaj bi se ne, saj se jim tako lepa prihodnost obeta l Vedao je pri njih v veljavi geslo „le denar vkup". Nameravajo namreč, pod pokroviteljstvom slavnoznanega župnika iz Št. Lorenca napravita mlekarno in se pečati s prekupovaajem mleka; za ta namen je že vse polno posod pripravljenih v tukajšnji mež-nariji; prekupujejo tudi jajca itd. Kmet ne da dragemu Človeku jajca, če ni klerikalec, in še ta ga mora s prositi na kolenih. Po dve jajci za 20 vinarjev. Še rajši jih pa nese v farovž, koder jih «gaspudu bolje plačajo! I a še povrh dajo s veti njoo Marijine družbe! Imajo tudi že za nameravani namen prostor v S barem trgu pri Trebnjem odkoder se bode mleko naprej pošiljalo, a Bog vedi kam! Že tako je tukaj neznosna draginja, vse je dražje kot kje drugod; tudi mesarji ne odjenjajo od svojih cen; še bolj draže, ko je itak ž; živina poceni. Vse je tako pretirano drago, da komaj že d h amo kakor kak nadušljiv konj! A če vprašaš katerega občana, kaj da je temu vzrok, ti moško odgovori, „to barabe" delajo (tako lepo nazivljajo delavoe pri zgradbi nove železnice). To je seveda prazen 'zgovor! Kdo ste vendar, Treba o j oi, ali spite ali so Vam črnuhi oči zamazali? Zdramite se, odprite oči in poglejte, kaj se z Vami in ubogim ljudstvom počenja! Samomor volaka. V Celju se je ustrelil vojak 87. polka Anton A r č a n, doma iz LjubeČne. Napadi v Maribora. Trije lopovi, dva civilista in en vojak, so v nedeljo zvečer v Mariboru napadli dva človeka in enega tako premika-stili, da zgubi morda oko. Kljub vsemu iskanju jih niso dobili. Zatigaloa. Pred mariborskimi porotniki sta stala te dni 291etna po-sestnioa Uršula DvorŠak iz Spodnje Nove vasi in 26letni njen nečak krojaški pomočnik Alojzij P i r s o h, obtožena zažiga. Prva je zažgala 10. maja hišo soseda Štefana Javornika, da je pogorela 8 hišo požigalke do tal. Javornik je imel škode 5275 K, DvorSak pa 2408 kron. Pirsoh je pa avgusta sažgal senik Dvorsakov. Oba obtoženca sta bila oproščena. Smrten udarec* V Đrumi na Goriškem je udaril konj 531etnega Ivana NikolavčiČa v prsi tako hudo, da je NikolavčiČ umrl kmalu nato v goriški bolnišnici. Velikanskega sulca ie vjel v Dravi pri Mitlovem na Koroškem celovški strugar Gross. Saleo je dolg 1V4 metra in tehta 18 kilogramov. Štrajk težakov v Trstu Iz Trsta se nam poroča: „Kakor se vidi, Štrajk težakov, uprizorjen od soo demokratične stranke, ne to nikakor dosegel tistih namenov, ki jih je hotel doseči. Štrajkujoči delavci se vračajo na delo, ker vidijo, da je znajo sioer izgubiti. Res, da se je nekaj t^žnkov danes, v torek, pridružilo Štrajku, a vse kaže, da bo ta čimprej končan. Aretirani so bili danes 4 težaki, ker so grozili delajočim delavoem, oziroma jih odvračali od dela. Shod je bil danes spet in se je sklenilo štrajk nadaljevati. Do demonstracij ni prišlo, ker je povsod toliko oborožene sile, da so se štrajkujoči takoj razpršili, kjer so se zbrali v večjem Številu Zveza delodajaloev je na vse trgovce izdala poziv, naj imajo svoja skladišča odprta in uaj svoje stalne te žake takoj odpuste, Če se ne vrnejo še danes na deio.u Tatinsko družbo so zaprli v Trstu z glavarjem vred. Glavar družbe je žganjar Evgen Sussioh Kradli so povsod^ vse, kar jim je prišlo pod roke. Mrtvega so potegnili fz vod n|aka v Trstu 26ietnega Josipa Bizjaka. Najbrž je sam skočil noter, mogoč je pa tudi kak zločin Zaprli SO v Trstu tiskarja lista „Germinalu Ivana Tomasichain odgovornega urednika anarhističnega lista Romeo Andreanija. Prijet noljuf. V Trstu so zaprli 341etnega natakarja Franca Ber-tottijaiz Benetk, ker je Petru Jugu iz Rojana prodal za 110 K verižico, ki je bila vredna 60 v. ter ga potem v zloglasni hiši še okradel. Bralno in pevsko društvo „uadja" V Devinu ima občni zbor 22. t. m. ob 3. pop. v dvorani gosp. Miroslava Plesa. Razgnan anarhističen shod. V Miljah v Istri je bil predvčerajšnjim sklican anarhističen shod po § 2. Pre davati bi se imelo o mednarodnem jeziku. Ravno bi se moral shod pričeti, pa so vdrli v dvorano policijski komisar in stražniki, ki so razgnan' shod, nekaj udeležencev pa zaprli. Is žalosti za umr im možem se je hotela usmrtiti v Zagrebu M a-rija Bobnar. Po cele noči je preklečala na moževem grobu in prejokala. Rešili so ji še življenje. Slovenci v Ameriki. — Šest slovenskih fantov is Cleve-landa je vstopilo prostovoljno v ameriško armado ter so odšli na Kubo. Aretovan je bil snoČi ključavničarski pomočnik Fran Wischnar, ker je svojemu vrnivšemu se mojstru Valantu nevarno grozil in je tudi streljal za njim. Je li bil strel namer-jen nanj, ali pa je aretovanec hotel Valanta samo prestrašiti, še ni dognano. Tudi bivšega sodoviČarja in državnozborskega kandidata Ivana Kunčiča so dejali pod ključ, ker ga je njegova ljubimka Marija Kanaj-zlerjeva, na katero je dal prepisati vse svoje imetje, obdolžila nepoštenosti in ji je baje tudi nevarno pretil. Obe zadevi se pojasnita pri deželnem sodišču. Poskusen v le m V pisarno fil-harmomčnega društra na Kongresnem trgu se je te dni nekdo vtihotapil in poskušal pri omarah vlomiti v predale. Tat ni odnesel ničesar, ker je bil najbrže prepoden. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 16 Hrvatov in Slovencev, nazaj je pa priŠ o 425 Hrvatov, Macedon-cev in Slovcnsev. —Ker se posebno sedaj zanima za delavsko g banje Urš d javnost, da ne bode kdo v zmoti, naznanjamo, da se naša poročila nanašajo le na one izseljence, kateri na južnem kolodvoru v Ljubljani vstopajo ali pa se le več ali manj časa v Ljubljani zadržujejo, ker sicer je sa moobsebi umevno, da je število delavskega gibanja mnogo večje. Izgubljene in najdene reči. Fran o Primožič, ključar, je našel črno torbico z manjšo vsoto denarja. Neža Grossova je našla žensko uro vredno 12 K. Najdena je rjava ženska boa. Gdč. L. Biberjeva je izgubila zlato žensko uro z dvema krovoma in dolgo srebrno verižico vredno 40 kron. Franja Primčeva,* učenka strokovne šole, je izgubila malo denarnico z okoli 3 K. „Društvena gođba ljubljanska" koncertuje danes zvečer po vinski pokušaji v kavarni nE?ropau. Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost. Drobne noviee. — Tri f ran - ooske ladje so se potopile na pota is Martinika. Ž njimi se je potopilo 125 mož. — 4500 rodbinam se je odpovedalo stanovanje v Napulju, ker niso hotele plačati povišane stanarine. Da se preprečijo izgredi, poklicanih je v Napulj ie 10000 vojakov.. — Nobelovo nagrado za literaturo je dobil ameriški humorist Kipling. — Za švedskim kraljem Oskarjem je odredil cesar 12dnevno žalovanje. — Crispijevo bogato biblioteko prodajo na javni dražbi D o se da j se je izkupilo za kujige jedva toliko, kolikor se bi dobilo za makulaturni papir. — Nov hrvaški lise. V Spljetu ustanovi z novim letom dr. Trum bič nov hrvaški list. — Nenavadno milo jesen imajo v Most ar ju, tako da je začelo drevje z nova zeleneti in o vete ti. * Obravnava proti generalu Stftssltt. Včeraj se je začela pred vrhovnim vojaškim sodiščem obravnava proti generalu Stosslu in soob toženim generalom Smirnovu, Fooku in Reiszu zaradi predaje trdnjave Port Artur. Povabljenih je 160 prič, med njimi general Kuropatkin in kontreadmiral Wiren. Car se je na dvornem obedu izrekel zele neugodno za Stossla, češ, da ga je golinfal, ker je že dva tedna pred predajo Port Artu ja začel pospravljati svoje stvari. * Straž i a krvoločnost. V San Pigarini pri Genovi je tramvajski kondukter Bianehi imel na stanovanju zakonska Q aatfcrochi. Ker nista hotela plačati najemnine, jima je Bianehi odpovedal sobo. To je Qnat-troohija tako razkaČilo, da je napadel Bianohijevo ženo, ki je imela enoletnega otroka na rokah. Zaklal je ma ter in otroka. Potem je razparal Bianchiju trebuh. DoČim je izmed ostalih treh otrok eden omedlel, hotela sta ostala dva zbežati iz sobe. Toda besna najemnika sta planila za njima ter ju zadavila. Morilca sta hotela nato pobegniti, toda razjarjena množica ju je zasledovala ter ju bila s palicami toliko časa, da sta se zgrudila. Potem so ju vrgli pod vlak, ki je oba grozno raztrgal. Izpred sodBfiL Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Zaradi razžaljenja časti je bil pri tukajšnjem okrajnem sodišču obsojen 191etni Ivan Srneo, ker je, ko je g. O., gostilničar v Kolodvorskih ul cah, vabil mimoidoče potnike v svojo gostilno temu poslednjemu zaklioal: Tako stojite tukaj, kakor kasni ravbarji. Ivan Srnec je obsrjen na globo 10 kron, oziroma 48 ur zapora in v plačilo kazenskih stroškov.* Politiziranje v gostilni. Šent petrski cerkovnik Valentin Pivk in solicitator g. B. sta v Flegarjevi gostilni na Zaloški cesti v bolj ali manj navdušenem razpoloženju udarila na politično struno. Predmet politike jima je bil lovski zakon Cerkovnik Pivk je bil kot pristaš S. L. S. mnenja, da obstoječi lovski zakon ni v prid kmeta in je seveda zastopal odločno stališče, da morejo njihovi poslanci to postavo na vsak način izpremeniti. Ker se pa g. B. ni hotel pridružiti mnenju Pivkovemu, ga je ta poslednji apostrofira! z žaljivko n*Winkelschreiber". Radi te psovke se je moral Pivk zagovarjati pred sodiščem in je bil obsojen v globo 10 kron oziroma 24 ur zapora in v plačilo kazenskih stroškov. — Zagovarjati se je pa moral todi g. B , ker je na psovko: „Winkels< hreiberja" reagiral: <3e sem jaz „Winkelschrei-ber", pa si ti čisto navaden mežaar. Zastopnik Val. Pivka dr. P e g a n predlaga, naj plača g. B primeren znesek kršČ. soo jalni zvezi in tožitelj potem odstopi od tožbe. Ker g B. tega predloga ni hotel sprejeti, ga je sodišče obsodilo v denarno globo 10 kron in v plačilo kazenskih stroškov. Zagovornik o d tožencev je po razsodbi javil priziv. Telefonski in Brzojavni noroffln Dunaj, 11. decembra. Poslanska zbornica je danes skoraj prazna. Govornike posluša jedva 15 do 20 poslancev. Domobranski minister G e -o r g i je odgovoril na dve interpelaciji, in sicer glede homoseksualnih slučajev v mornarici in o smrti vojaka Herškoviča v neki dunajski vojašnici. Nato se je nadaljevala razprava o nagodbenih predlogah. Govorili so K uran d a, W i 11 e k , Iro in Soukup. Prihodnja seja bo jutri. Splošno se sodi, da bo parlament do drugega četrtka rešil nagodbo, nakar bo takoj poslan na počitnice. Dunaj, 11. decembra. Proračunski odsek je v svoji današnji seji sklenil, naj se sladkorni davek od 1. septembra 190 8. z n i ž a z a 8 k r o n ter v zakon sprejme kazenska določba proti umetnemu proizvajanju sladkorja. Za poročevalca je bil izvoljen s 24 glasovi nemški klerikalec dr. Dreiel; Mlado-čeh Mastalka je ostal v manjšini. Dunaj, 11. decembra. Cesar je sprejel danes v posebni avdijenci finančnega ministra dr. K o r y t o w -s k e g a. Domneva se, da je ta avdi-jenca v zvezi z njegovo namero podati demisijo. Praga, 11. decembra. Češki klerikalci so priredili tu shod, na kate rem se je razpravljalo o političnem položaju. Med drugim je bila tudi sprejeta resolucija, v kateri se izreka zahvala dr. L u e g e r j u in grofu Sternbergu za obrambo pravic katoliške cerkve. Zagreb, 11. decembra. V mestu vlada kolosalno zanimanje za jutrišnjo saborsko sejo. Vstopnice na galerijo so že vse razdane. Prispelo je semkaj že veliko število peštan^kth, dunajskih in drugih časnikarjev. »B e r 1 i n e r T a g b 1 a 11« in »Germani a«, glasilo nemškega centra, sta poslala svoje posebne poročevalce v Zagreb. Z veliko napetostjo se pričakuje, kako bodo v saboru nastopili Starčevičanci. O tem se širijo najrazličnejše vesti: eni pravijo, da bodo podpirali koalicijo, drugi pa zatrjujejo, da bodo skupno z madžaroni stopili v službo Rakodczavja. Vlada se boji, da bo jutri prišlo do velikih nemirov in izgredov. Zato jekon-signiranovojaštvoinna tihem so poklicali več s t o t -nij iz drugih mest v Zagreb. Govori se, da bo R a k o d c z a v že jutri razpustil sabor, ako bo uvidel iz položaja, da se mu ne bo dovolila idemni-t e t a. Budimpešta, 11. decembra. Začetkoma seje je hrvaški delegat dr. Lorkovie stavil predlog, naj bi se vse predloge, tičoče se nagodbe, odstavile z dnevnega reda. Nato je odredil predsednik glasovanje o pooblasti 1 n e ra zakonu. Za zakon je glasovalo 14 9 poslancev, proti pa 3 7. Proti so glasovali Hrvatje, desidenti, baron B a n f f y , San-dor in D a n i e 1. Absentiralo se je 26 3 poslancev, med temi vsi narodnostni zastopniki. Pariz 11. decembra Iz Marzelja poročajo, da so pazniki v tamkajšnji blaznici zadavili komponista Dail-1 e r j a. Kristijanlla 11. decembra. „Sfcort-hing" je sklenil podeliti Noblovo mirovno premijo Italijanu Moneti in Francozu Renault u. Petrograd 11. decembra. Včeraj ob enajstih dopoldne se je pričela obravnava radi predaje Port Arturja proti generalom Stosslu, Smirnovu, Fo cku in Reissu. Vojnemu sodišču predseduje general D u k m a-s o v, obtožbo pa zastopa general Gurski. Stossla branita odvetnik Snertlanov in general N eto-bejev. Vsi drugi obtoženci imajo samo enega zagovornika. Stbssel je prišel k obravnavi v civilu, na prsih je imel dva reda sv. Jurja. Za glavno pričo je pozvan general Kuropatkin, ki je Že navzoč pri obravnavi. Kuropatkin seje včeraj živahno razgovarjal s generalom Smirnovim. V dvorani je navzočih izrecno malo poročevalcev časopisja. Na galeriji je le malo civilnega občinstv,a tem več pa vojaških dostojanstvenikov. Pri včerajšnji razpravi se je prečitala obtožnica in navedla imena k obravnavi povabljenih prič. Obravnava bo tra jala 3 tedne. Za prebivale« mast, uradnik« I t. d. Proti tezkotam prebavljanja in vsem naaled kom mnogega sedenja in napornega dufiev-aega dela je uprav neobhodno potrebno do mace zdravilo pristni irMoll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na pre bavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek, Skatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni salagate'f na DDNAJ1, Tuchlauben 9. V lekarnah na Ježeli je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podoi»otr» S 16-17 Darila. Upravniiivu našega Usta so poslali: Sa druiko sv. Cirila in Metoda: »Imitator« g. G. Brinšek na »Slavčevem« zabavnem večeru, za izredno zahtevano točko, nabral med občinstvom K 12 81. — Prijetna družba pri sestanku pri C. K. m. ph. K 15*— — Zavedni trgovski sotrudniki in potniki v kavarni »Evropa« K 20—. G. Vinko Okorn, učitelj na Bizeljskera pošilja znesek K 30*36, katere je darovala vesela družba št. Iljčanov in Bizeličanov pri dobrem vincu. — G. Mici Kostlova iz Kranja nabrala v veseli družbi Jeseničanov pri Križniču v Kanalu K 340. — G. Anica dr. Krautova iz Kamnika poslala K 2106, katere so darovali: g. Ivana Slat-narjeva 4 K, g Manja Kratnerjeva ter Amka Močnikova vsaka po 5 K, Kezika Karolnikova 1 K, č g. A Medved 1 K in nabiralka K 506 (torej skupaj K 21 05), in sict-r namesto venca na krsto gospe Mile Mlejnikove. — G. Zofija Haring iz Črnomlja K 20 22, in sicer K 15 22 kot prebitek Miklavževega večera in posebej 5 K, katere je daroval nadporočnik Gustav Jersmovec, od samega veselja nad Miklavževim darilom. — Hotel »Kramar« v Dol. Logatcu nabral K 24'--G. Mimica Makar v Gradacij nabrala v veseli družbi gg uradnikov iz Črnomlja pri g Mazelletu v Gradacu K 8—. — Neimenovan K r20 mesto vstopnine h koncertu Glasbene Matice v nemškutarski hotel »Union«. — Skupaj K 156-05. — Srčna hvala! Ž.veli! Zahvata. Podpisano šolsko vodstvo se tudi v imenu krajnega šolskega sveta prav toplo zahvaljuje gospodu Martina Mirto, ki biva že več let v Ameriki, za skiopbkon, katerega je omenjeni gospod kupil in podaril tukajšnji šoli. Vodstvo 1J. iole v VeL trnu pri Krškem, dne 9. decembra 1907. Alojzij Po ni k var nadučitdj. Heteorolojltoo porotno. I 1 o 9 •o •paso-vanja Stanja barometra a m Vttrsvi Rib« 10 a. *v. 784 3 1 4*5 al sz*hod del. Jasno 11. 7. sj. 794 4 1-7 al. szahod del. jasno. ■ S. »•*. 734 5 7*0 al. jjvzhod ak.oblačno Srednja včerajšnja temperatura ««il 10, — Padavina t km 00 4*5"' nst Zahvala« 4121 Ganjeni po premnogih dokazih sočutja ob smrti našega iskreno* ljubljenega soproga, oziroma očeta, starega očeta in tasta vincenco ie Tonilo kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo, se vsem najsrčnejše zahvaljujemo. Posebno prečastitemu gospodu župniku, tukajšnjemu šolskemu vodstvu in darovalcem krasnih vencev ter vsem sorodnikom in prijateljem pokojnika. Begunje pri Cerknici, 10. dec. 1907. Žalujoči ostali. Svarilo. Podpisana tem potom izjavljam, da nisom plačnica za d >)g »ve, ki bi jih naredil orez moje vednosti moj mož Jakob VTttllaml ali kdorkoli dragi. 4129—1 Marta Walland. HotelJnloiMolrof. Veliki salon. Igu Jutri, u četrtek. U. t. m. KONCERT Lu bljanskega seksteta na lok. Začetek ob osmih. Vstop prost. Za obilni obisk se priporoča 4130 Seldol, hotelir. primerne za v a v božična darila se dobivajo v Narodni knjigarni. prednosti 'jamajskega ruma.'. Flnost nežen oonj 4127-1 Izbornu hahooost mT čudno!! lepe, znamenite, pitano In tolste 4 84-Z ter fllllMPO nežne, tolste IIII1 lijj raspoiilia ta prihajajoče prasolko n za oelo sezono po nizkih cenah Bogmnlr Hude Wm^0ASr9mi Iičo ao dobro izvežbana prodajalka za voditeljico trgovine s Ipecerij- Hfeim in in a uu fakt arn■ JERNEJ BAHOVEG v Ljubljani poleg Prešernovega spomenika. Steckenpferd Bny-Riim Bergmanna & Ko m p., Draždane in De čin n. L. ae obnaša neprimerno dobro proti tvoritvi luskin in izpadanja las, pospešuje rast las in je za vdrg nenje proti revmatičnim boleznim izredne veljave. Dobiva se v steklenicah po 2 K in po 4 K po vseh lekarnah, drogerijah, parfamerijah in briv-nicah. n 2108 13 Vodovodi konolftoclie, kopoIBke naprave Projekti in izvršitev pri domači specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe znetoni). 8664-IS Inženir-hldrotekt Konrad Lachnik, Ljubljono Beetkrnsne ulice flev. 4. Brzojavi: Lachnlk-UunUana. Kinematosrnf »Edison M Dunajska cesta aasprett kavarat ,£vropa4 V sredo in soboto nov spored. 4126 Sprejme se spretna ilitilti m stroj. Naslov pove npravniitvo „Slov. Naroda". 4188 Iz nemSOne v sloveidčhio cirknlarjev, pisem in drugih tiskovin oskrbi OOM v tej stroki izvelban uradnik. Naslov v uprav. »Slov. Naroda*. Žepni robci v veliki izbiri za božična f zelo znižane cene. Anton lm Sv. Petra cesta štev. 8 4U8-1 v Ljubljani. O O .A. O 4" 9<—2 IE. CZUBA-DUROZIER & C francoska tvornica konjaka Promontor. i»«»i»av» novne«*. rstauotljena 1*J»4 Ces. kr. avstrijske državno železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1« Odhod Is MuMJane jut. toLi r-os zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. ro7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 0"OO pred poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. i!*4>0 prodpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žeU Beljak, (čez Podrožčico) Celovec ;-oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. i.4.5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. f'io zvedor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. r 38 £ veder. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. t>*+o ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel., Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž.^žel., (čez Podrožčico). Odhod Is L|nal|aae drl. kolodvor: 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, a-oo popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zvedor. Osebni vlak v Kamnik oso ponoftl. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih v oktobru.) oktobra 1907. leta Dohod t LJabijano Jni. toLi o-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta. 8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Rudolfovega, Grosuplja, II-IO prodpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. Žel., Jesenic. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel„ Trsta drž. žel. Jesenic, e-oo zvečer. Oseb. vlak iz Pragr, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Topllc, Rudolfovega. Grosuplja. 8- 40 zvedor. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. u oo ponool. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. Dohod w LJubljano dri. kolodvor: 6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-09 prodpoldne. Osebni vlak iz Kamnika 6-o zvedor. Osebni vlak iz Kamnika. 9- 89 ponodl. Osebni vlak iz Kamnika. (Sam? ob nedeljah In praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje -evropejskem času.) C. sr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu v Ljubljani prodaja vse manufakturno blago od ponedeljkn 2. decembra do Božiča IJJ po Iznenadno znižanih cenah. Kdor še ni nakupil zimskih potrebščin, dobi posebno damski °!*!ačl!% zadnje nouosti radi prevelike zaloge po brezkonkurenenih cenah. P* reinlčao priloinoatnlh cenah priporočam tudi ioss—7 praktična božična darila kakor preproje, ' zajrlnjola, an$le!ke plete, Sorniture, krojne ierpe in rute, odele, volnene in itepone. Belo Maso (platno, Schrollol Sifoni). namizno perilo in robci- Nihče naj ne zamudi res ugodne prilike! 300 i s vinskih sodov od 200, 300, 400, 700 1600 — 4000 litrov iz hrastovega les a'v prav dobrem stanja oddaja po nizkih cenah tvrdka M. Rosner & drug v Ljubljani. poleg Koslerjeve pivovarne. ii 3703—8 Dober tek i «*a»J Ifaiserjeve karamele Iz poprove mete. Zdravniško preizkušene m -priporočene!- Nenadomestljive ob motenju prebave, pomanjkanju slasti, želodčni slabosti itd. Osvežujoče in poživljajoče sredstvo. Zavitek po 20 In 40 vin. .'. Zalogo imajo: V Orlovi lelkarnl, poleg Železnega mosta v Ljubljani, v lekarni Jos. Mayr v LJubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagej Milana Leusteka v Ljubljani, pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v Ljubljani, pri G. Plccollju in pri A. Bohinc pri Kroni v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni Karel Adrtjanlc. — V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri Sv. Štefanu Jos. Ančlk. — V Idriji v lekarni Datilel Pire. V Metliki v lekarni Ivan Gjurlčić. — V Radovljici lekarnar A. Roblek. — V Litiji lekarnar Hlnko Brilll. — V Kranju lekarnar K. Savnlk. savarevaaja po aajraxuovrHtee|Sa% ped take ugodniim pogoji, ke savarovalmca Zlasti je 91,936.99*72 K. ikoeaai pe aejajijja ikeee eealeje takej ai eaJeoHii sloves, keeer as saSssk« CS3 160502 SVETO VN08 LAVNI 81 tvrdke FRATELLI BRANGA v MILANU ■DINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU I NautrpU'va v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesa! trgovini in v vsaki kavarni. pozor! Čitaj! pozor! Slavonska biljevina. Ts je napravljena is najboljših gorskih selišč — ter se izvrstno In ■ najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astra« — plinčnem kataru suhem kašUu, tuberkulozi itd. itd. Delovanje Izborao, napeli siguren. Gona |o franko na Ysnko f odrto n B klenicl 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 I 10 vin,: po po vse tj a, nli ee ne ponlfo napref. — Manj kot 2 steklenici re ne pcšitja Prosimo, ds se naroča n ravnost od: 3963 S I P. Jurišića, 1#kMMri%T ot. tat (Slavonija) Valu z i trpTce i Hdfc Opozarjam p. n. trgovce, Žganjetoče kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rnmove kompozicijo, raznovrstnih čajev, konjakov, malage, LaciimaeChrlatl finega lansa)afeeem rasna, pristale allvovke, brinjevca, troplnjevca ln pa vnosi vrat uorfov. Ugodno ie za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj. 3675 7 Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem Avgust Benigar I. kranjska trgovina s čajem, rumom In esenci. Ljubljana, Šelenburgove ulice št 3. (od katerega imam samo-prodajo sa Kranjsko) za stavbe in kiparje kakor tudi za vgako drugo obrt. Karbolinej Auenarius Mavec (Gyps) M olja in mazila za stroje olje proti prahu vrste kakor tndi priznano najboljše priporočam po tvorniikih cenah Adolf Hauptmaitn, Ljubljana tavana olinatth barv, Brnela, laka la kteja. aisi 49 jtfenavadna prilika! Za božični nakup »min ntas 1111S Vse vrste perila za dame in gospode, posteljne in namizne oprave, vse izdelano v - lastni šivalnici. - Šiion, platno, vezenje, nogavice, kravate in mnogo drugih predmetov. Anton Šare Sv. Petra cesta štev. 8. i 9 1 Božična priložnostna prodaja! Silno znižano ceno t Čez 1000 nanovo dospelih plaščkov za dame, gospode deklice in dečke cd gld. J*— naprej. Bogata zaloga najfinejših damskih paletotov, zimskih raglanov, jopic iz gladkega in stisnjenega pliša in kožuho vinastih koljejev. Največja izbira najfinejših moških oblek, zimskih sukenj, double-paletotov, kožuh, sako od gld. t§"— .-. naprej, lzprehodni in popotni kožuhi. .\ Primerna božična darilal ANGLEŠKO SKLADIŠČE OBLEK" O. BERNATOVIČ * v Ljubljani, Mestni trg Ste?. 5. Umih, Pariz, Ris M. 9C01 »8 Pozor! Kdor hofe knpltl ceno In dober klavir blagovoli ao obrniti 4066-3 o zalogo Klavirje« v Štltnburgovlh ulicah It. 6, n. usMrapfa, desno. Prodaja se tndi na obroke. pri nakupu za re * ■ i m bita« 40 lat obstoječo tvrtka R.H1KIAUC £jnbl|ana BL Stritarjeve (tottabke) ulice itev. 5. Ha zahtevo ao dopoiljelo vzorcL Haivečja in najcenejša Izber reklamnih koledarjev kot trgovska novoletna darila. Lopi ln oonl vnetni. Dobo ao i torbfoo aH bros torbice i tiskano Umio. Velika zaloga lepih molih In veiHh jaslic Be Tljmlno priporoča 8484 ! 8 Ivan Bonač tofevlaa papiri« v Ljubljani Pozor, gospodje In mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki Jo izvršujem ie več nego 30 let, ae mi je posrečilo itnaiti najboljše sredstvo ta rast brk. brade ln lnn, preti Iznndauln brk In las m to je KAPUOH it 1. Oadelnje, da Inate In brke postanejo gosti In dolgi, od-ftrsalafe prhljaj la vsake drago kotno bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic Stane franko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom 3963—3 I Wumar ▼ Pakracu štev. 66 v Slavoniji. Zakaj v tujini iskati, Če najboljše pred pragom leži. -m pianinikeva pražena kava se je vpeljala v kratkem času Sirom sveta. in z.k.]??? er je najfinejše kakovosti; zato povsod priljubljena, er je strokovno potom vročega zraka pražena; zato fino aromantlčna. er je prosta nezrelih in nezdravih zrn; zato zdravju neškodljiva, er je najizdatnejia zato najcenejSa. 13-u.Tol3a.ilelra. vel lisa, žg-alalca. kare KAREL PLANINŠEK tjabljasa, fiaaajalu ctsta, aasprali kavarna Evropa. 8936- 51 -I J* -s Otvoritveno naznanilo. Gospodom trgovcem ljubljanske okolice iu dežele vljudno naznau am, m _ SI da sem otvoril na kongresnem trgu št. 14 v v s pleteninami vsake vrste, drobnesa fn modnega bla$a. Vabim gospode trgovce za osobni obisk, kakor tudi za pismena naroČila, katere bodem vsikdar točno in po možnosti naj ceotjše izvrševal Priporoča se z veleapoitovanjem 4050— 3 LUD. DOLLENZ. i t ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Knjigarna Ig. pl.Kleinmayr & F. Bamberg v Ljubljani priporoča naslednje slovenske knjige: A,£3£r? Med Plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika. Vez. K 260. Andrelčkov Joie: Žalost in veselje. Povest. 90 v. Aškerc Anton: Jadranski biseri. Balade in romance. Broš. 3 K, vez. 4 K 50 v. Cankar Ivan: Aleš iz Razora. Povest, t K 50 v. Cankar Ivan: Hlaoec Jernej m njeg pravica. Broš. 1 K 40 v, vez. 2 K. Cankar Ivan: Krpanova kobila. Broš. 4 K, vez. 5 K 50 v. Ceoper L r. • Vohun. _ Broš. 1 K 60 v._ Dandet A. t Tartarin iz Tarascona. _Broš. 1 K 20 v._ Doato|evakl| F. M. s Ponižanim razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. Poslov. V. Levstik. Br. 3 K, vez. K 420. neatolevakli r. M.: Zločin in kazen. (V tisku.) ŽS* Znamenje štirih. (Londonska povest.) Vez. 1 K 80. Gregorčič S., življenjepis. Spisal Ant. Burgar. 1 K. Kette Drag.: Poezije. 2 ilustr. izdaja. Br. 4 K, vez. 5 K 50 v. Lahi: Vaška kronika. Broš. 1 K 70 v. Lipič Franjo: Strahovalci dveh kron I. in n. 2 K. Medved Anton: Za pravdo in srce. Vez. 3 K 50 v. Prus Bolesla: Straža. Povest. Broš. 2 K 40 v, vez. 3 K 40 v. Šanda Drag.: Poezije. Bros. 2 K 40 v, vez. 3 K 50. Sardenko Silv.: Rama. Poezije. Broš. 2 K, vez. 3 K 20 v. ŠašeU Iv.: Bisernice Iz belokranjskega narodnega zaklada I. Broš. 2 K. Šeaoa: Zadnja kmečka vojska Zgod. pov. iz 1. 1573. Br, K 160, v. 2*60. Slenkiewicz Henrik: Jernač Zmagajoč. Povest. Poslov. Fr. Virant. Vez. 1 K 40 v. ifo%. Novele in črtice. Vez. 3 K 60 h. Tolstoj L.: Tri povesti. 80 v. Tnrgenlev: 40 9 2 Stepni kralj Lear. Povest (Hiša ob Volgi.) Broš. 1 K 20, vez. 2 K 20 v. Isdajatelj ia odgovorni nrednik: Basto Pnatoelemlek. / ....... Laatnlna ia tisk »Narodne tiskarne". G5 72 86