NOVI TEDNIK
NT&RC
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčic
ŠT. 6 - LETO 52 - CEUE, 13.2.1997 ■ CENA 280 SIT
Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Klicali smo pomlad
Vesele seme, baloni, krofi in svinjske glave križem kraž po Celjskem. Strani 8-9.
Veselimo se - vsaj enkrat na leto!
Takole veselo je po Celju, prepeval in igral pisani klovn, ki gaje srečal tudi Gregor Katic.
Kakšne maškareje še bilo mogoče srečati in kaj vse se je v norčavem pustnem času pri nas dogajalo,
pa si oglejte v fotoreportaži na straneh 8 in 9. No, če je šlo po sreči, smo korak bliže pomladi...
Kako se bodo med zimskimi počitnicami
lahko zabavali šolarji na Celjskem v aktualni
temi na strani 25.

DOGODKI
Informativna dneva
jutri in v soboto
čas za prijavo na srednjo šolo bo do 13. marca, do 3. aprila pa bodo učenci lahko
prijavo prenesli
Informativa dneva, name-
njena podrobnejši predstavi-
tvi programov in dela na vseh
srednjih in tudi višjih stro-
kovnih šolah, ki so razpisale
prosta mesta za vpis bodočih
srednješolcev in študentov,
bosta jutri, v petek, ob ST. in
15. uri in v soboto ob 9, uri.
Bodoči srednješolci bodo
morali prijavo za vpis na šolo,
kamor se želijo vpisati, oddati
do 13. marca (izpolniti je tre-
ba obrazec DZS 1,20), podat-
ke o številu prijav v posamez-
ne programe bo ministrstvo
objavilo do 19. marca, 3. april
pa je datum, do katerega bodo
učenci lahko svojo prijavo
dvignili in jo prenesli na kate-
ro koli drugo šolo.
Za učence, ki potrebujejo
potrdilo o doseženem uspe-
hu, bosta prva roka iz pre-
verjanja znanja: 27. maja iz
slovenskega jezika, 28. maja
iz matematike, druga roka,
namenjena učencem, ki se
prvega preverjanja ne bodo
mogli udeležiti ali pa bodo
hoteli rezultate izboljšati, pa
10. junija za slovenski jezik
in 11. junija iz matematike.
Če bo število prijavljenih
učencev za posamezni pro-
gram na šoli večje od števila
vpisnih mest, bo šola omejila
vpis in pričela s postopkom za
izbiro kandidatov. Najprej bo
po predpisanih merilih (ki so
objavljena v razpisu) izbrala
učence na 90% razpisanih
mest, o rezultatih pa bodo
učenci obveščeni do 20. junija.
V drugem krogu pa bodo
učenci, ki na srednji šoli, na
katero so se prijavili, ne bodo
izbrani, lahko kandidirali za
10% prostih mest na srednjih
šolah, kjer bo vpis omejen, in
na vseh tistih šolah, kjer ne bo
dovolj prijavljenih kandidatov,
o rezultatih pa bodo ti kandi-
dati obveščeni do 30. junija.
Na šole, kjer vpis ne bo
omejen, bodo učenci doku-
mente, potrebne za vpis, pred-
ložili med 13. in 17. junijem in
se takrat nanje tudi vpisali, na
šolah, kjer bodo vpis omejili,
pa bo dokumente potrebno
predložiti od 16. do 18. junija.
V prve letnike srednjih šol
na Celjskem in v Velenju se bo
letos lahko vpisalo okoli 4600
bodočih srednješolcev, kar gle-
de na število osmošolcev, ki z
osnovnošolskem izobraževa-
njem zaključujejo (4500), po-
meni okoh 100 prostih mest
več kot je osmošolcev.
Učenci, ki bodo na šolo izbra-
ni v prvem krogu, bodo nanjo
vpisani 20. junija, tisti pa, ki
jim v prvem krogu ne bo uspe-
lo, se bodo o preostalih prostih
mestih odločali tako, da bodo
razvrstili 10 šol, na katere bi se
želeli vpisati. Svoje želje bodo
do 23. junija predložili na šolo,
na kateri bodo prijavljeni. O
razvrstitvi bodo obveščeni 30.
junija, do 2. julija pa se bodo
lahko tudi vpisali.
Bistvene novosti, ki jih bo
novo šolsko leto prineslo bo-
dočim srednješolcem na
Celjskem, so uvedba dualne-
ga sistema izobraževanja, o
katerem bomo podrobneje
pisali v prihodnji številki, in
pa dva nova programa - mon-
ter in upravljavec energet-
skih naprav - obrtni na Sred-
nji strojni šoli Štore ter pro-
gram turistični tehnik na
Srednji gostinski šoli v Celju.
Obenem z informativnima
dnevoma, namenjenima bodo-
čim srednejšolcem, bodo na šol-
skih centrih, v katerih izvajajo
programe višjih strokovnih šol
(v Celju, Velenju, Novem mestu
in na Bledu), predstavljeni tudi ti
programi. Bodoči študenti višjih
strokovnih šol se bodo morali
prijaviti do 8. marca.
N.-M. SEDLAR
Sprejem za duhovnike
župani Srečko Meh, dr.
Bogdan Menih in Ivan Ra-
kun so v Vili Široko v Šošta-
nju pred kratim pripravili
novoletni sprejem za duhov-
nike, ki opravljajo svoje delo
v občinah Velenje, Šoštanj in
Šmartno ob Paki.
V uvodnem nagovoru je ve-
lenjski župan Meh spregovoril
o dobrem medsebojnem sode-
lovanju, hkrati pa poudaril, da
jih še čaka veliko skupnega
dela. To velja predvsem za po-
dročje šolstva, na vidiku pa je
tudi bodoča regionalizacija
Slovenije, kjer si želijo obliko-
vanja Savinjsko-šaleške regije
z več kot 60 tisoč prebivalci.
Šoštanjski župan Menih je
izrazil željo po združitvi obeh
dolin. Ob koncu je spregovoril
dekan Šaleške doline Jože
Pribožič, ki se je predvsem
zavzel za čim prejšnjo položi-
tev temeljnega kamna za novi
cerkve sv. Barbare v Velenju.
LOJZE OJSTERŠEl
Med berlinskimi Slovenci
Za slovenski kulturni praz-
nik je obiskala berlinske Slo-
vence delegacija iz Šentjurja.
Gre za moški pevski zbor
Skladateljev Ipavcev, ansam-
bel Jožeta Bohorča s prijatelji
ter župana in poslanca Jurija
Malovrha. Iz Berlina so se
vrnili z izjemnimi vtisi, nji-
hov obisk pa je zelo razveselil
tamkajšnje Slovence.
Šentjurčani so obiskali Ber-
lin na povabilo tamkajšnjega
Slovenskega kulturno prosvet-
nega društva, prav tako so obi-
skali Slovensko katoliško misi-
jo. Šentjurski pevci so naredili
na berlinsko slovensko občins-
tvo velik vtis. Prepevali so
predvsem domovinske pesmi,
ki jih je posebej izbral njihov
zborovodja, Franci Plohi iz
Rogaške Slatine. Najprej so na-
stopili na občnem zboru slo-
venskega društva, ki združuje
več kot 700 članov. V soboto so
za Šentjurčane pripravili odlič-
no pripravljen ogled Berlina,
zvečer pa je zbor prepeval na
prireditvi ob slovenskem kul-
turnem prazniku. Tam so
predstavili predvsem Ipavčeve
ter ljudske pesmi. Na prireditvi
so bili tudi predstavniki beriin-
ske Slovenske katoliške misije.
Za razigrano razpoloženje je
poskrbel ansambel Jožeta Bo-
horča s prijatelji.
V nedeljo je šentjurski pev
ski zbor Skladateljev Ipavcei
pel še pri slovenski maši, kije
je opravil beriinski slovensk
župnik Izidor Pečovnik. Pr
obredu je sodeloval pomočnik
direktorja celjske bolnišnice
dr. Štefan Tiselj iz Šentjurja
Šentjurčane so v slovenski mi
siji tudi prijazno pogostili.
B.J,
Primopredaja
uspela
Predsedstvu sveta krajevne
skupnosti Rimske Toplice jei
ponedeljek le uspelo v celoti
opraviti primopredajo poslov
s starim krajevnim vodstvom,
Novo vodstvo kraja je sicei
konec januarja, po številnih
neuspešnih sestankih z biv-
šim predsednikom krajevn«
skupnosri, napovedalo, da bo
vso zadevo predalo »ustrez-
nim službam«, vendar je kljub
temu poskusilo še enkrat. To-
krat je bilo srečanje uspešno,
o tem, ali je novo vodstvo raz-
čistilo tudi vse nejasnosti v
finančnem poslovanju starega
vodstva, pa predsednik kra-
jevne skupnosti Drago Zupan
še ne želi govoriti.
JI
Cepivo je varno        I
»v Sloveniji vse, ki se želijo cepiti proti klopnemu menin|
goencefalitisu, cepimo s cepivom FSME - Immun Inject,
avstrijskega proizvajalca Immuno AG. Cepivo je povsem
varno in z njim ni možen prenos kakšne bolezni. Cepivo je
že pripravljeno za aplikacijo v sterilnih brizgalkah in s
sterilno iglo.«
Takšno je pojasnilo mag. Alenke Skaza Maligoj, dr. med.,
iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje na vprašanja zaskrblje-
nih pacientov, ki prihajajo k njim na cepljenje proti klopnemu
meningoencefalirisu. V časopisu Delo je bila namreč konec
januarja objavljena vest, da Italijani umikajo prodajo cepiva
HIB TiTER proti klopnemu meningoencefalitisu. Vzrok za to
naj bi bilo proizvajanje tega cepiva na govejih organih (možga-
nih ali jetrih) in strah pred prenosom bolezni norih krav -
spongiformne encefalopatije. Omenjeno cepivo prodajajo v
ZDA že od leta 1988, saj so raziskave pokazale, da prenos
bolezni norih krav s tem cepivom ni možen.
Zavod za zdravstveno varstvo še vedno vabi vse, ki se želijo
cepiti, da se oglasijo katerikoli dan med 8. in 12. uro v
ambulanti epidemiološkega oddelka ZZV Celje na Ipavčevi 18.
Trenutna cena 1 doze cepiva je 3.800 SIT. Za bazično zaščito je
potrebno cepljenje s tremi dozami cepiva v cazmiku 1 leta.
Temu cepljenju pa sledijo revakcinacije po petih letih z eno
dozo cepiva. MBP
Priznanja kulturnikom trek občin
Občine Slovenske Konjice,
Zreče in Vitanje pripravljajo
poleg prireditev v posamezni
občini tudi skupno praznova-
nje kulturnega praznika, na
katerem podelijo tudi prizna-
nja in nagrade kulturnim de-
lavcem. Letos je bila osrednja
prireditev ob slovenskem
kulturnem prazniku v petek
.,v kulturnem domu v Vitanju.
Nagrajenka občine Vitanje je
Breda Jakop za prispevek k
ohranjanju kulturne dediščine,
še zlasti šeg in navad s tega dela
Pohorja ter uspešno prenašanje
ljubezni do domače kulturne
dediščine na mlajše rodove.
V konjiški občini so podelili
skupinsko priznanje gledališki
skupini Mavrica DPD Svoboda
Slovenske Konjice, ki deluje
pod vodstvom Marije Golčer.
Mladi ustvarjalci skupaj z reži-
serko nenehno iščejo nove obli-
ke gledališkega izražanja, poleg
gledaliških predstav pa priprav-
ljajo tudi literarne večere. Priz-
nanji in nagradi sta prejela tudi
Franci Ratej za požrtvovalno
vodenje Likovne sekcije DPD
Svoboda Slovenske Konjice, ki
je pod njegovim vodstvom pri-
tegnila člane tudi iz sosednjih
občin in uspešno združila delo
poklicnih likovnikov in amater-
jev v skupno umetniško rast, ter
glasbena pedagoginp Bojana
Matavž za umetniško poustvar-
janje s harmoniko in uspešno
pedagoško delo z mladimi.
V občini Zreče so podelili
skupinsko priznanje za prispe-
vek pri obnovi Skomarske hiše
in pripravi programa ob nje-
nem odprtju Vitu Hazlerju,
Ivanu Podgrajšku, Martinu
Mrždovniku in Zdravku Iva-
čiču. Posebno priznanje so po-
delili tudi zreškemu podjetju
Comet za velik prispevek pri
ohranjanju kulturne dediščine.
Nagrade in priznanja so izro-
čili župani posameznih občin.
J.H.
Svetniki jemljejo slovo
Marjan Mešič, Jože Plev-
čak, Anton Bratuša - to so trije
žalski svetniki, ki v zadnjih
dveh mesecih zapuščajo vrste
žalskega občinskega sveta.
Že konec lanskega leta se je
za odstop odločil Marjan Me-
šič s Polzele, sicer član SLS.
Razlog za zapuščanje svetniš-
kih vrst je, tako pravi sam,
njegova velika obremenjenost
z delom na domači kmetiji, v
kmetijski zadrugi in krajevni
skupnosti. Komisija za man-
datna vprašanja, volitve, ime-
novanja ter priznanja je fe-
bruarja za novega svetnika,
prav tako iz vrst SLS, predla-
gala kmetovalca Avgusta Li-
keba iz Založ.
- Odstop iz žalskega občin-
skega sveta sta napovedala še
dva svetnika. Jože Plevčak z
Ločice, član SDS, je pojasnil,
da je letos odpri samostojno
samoplačniško zobozdravs-
tveno ambulanto, delo v njej
je zahtevno in zato mu pri-
manjkuje časa za dosledno
obravnavo gradiva ter udelež-
bo na sejah. Za odstop se je
odločil tudi Anton Bratuša,
ZLSD, ki pa svoje odločitve
javno ni komentiral. O obeh
odstopih in novem svetniku
bodo Žalčani razpravljali na
današnji seji občinskega sveta.
Na njej bodo med drugim
obravnavali tudi predlog pro-
računa občine. IB
28. seja Občinskega sveta
Na osnovi 18. člena Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine
Celje sklicuje predsednik Lojze Oset 28. sejo sveta Mestne občine
Celje, ki bo v torek, 18. februarja ob 8. uri, v veliki dvorani Narodnega
doma v Celju in se bo predvidoma nadaljevala v četrtek, 20. februarja
ob 8. uri.
■ Predlog dnevnega reda je naslednji: pod točko 3 - obravnava
poročila o realizaciji sklepov Občinskega sveta Mestne občine Celje od
31.1. 1995 do 10.2. 1997 in potrditev zapisnika 27. seje občinskega
sveta z dne 19.12. 1996 in 14.1. 1997; pod točko 4-a) odgovori na
vprašanja, pobude in predloge, b) vprašanja, pobude in predlogi, c)
pregled delno rešenih in odprtih vprašanj ter pobud članov Občinske-
ga sveta MOC od januaria 1995 do 31.12. 1996; pod 5 - poročilo o delu
delovnih teles Občinskega sveta MOC v prvi polovici mandatnega
obdobja 1994-1998; pod 6 - imenovanje direktonev javnih podjetij
Mestne občine Celje - a) JP Vodovod-Kanalizacija, b) JP Javne naprave
in c) JP Energetika; pod 7 - a) predlog za razrešitev članov upravnih
odborov skladov občine Celje in pod b) predlog za imenovanje novih
članov upravnih odborov skladov občine Celje; pod 8 - predlog za
določitev sejnin članom Kolegija predsednika občinskega sveta in
začasnih komisij občinskega sveta; pod 9 - predlog prireditev in
praznovanj v MOC v letu 1997; pod 10 - stališče do ukinitve železniške-
ga prometnega vozlišča v Celju; pod 11 - poplavna varnost Celja; pod
12 - stanje in problematika celjskega gospodarstva z razmišljanji o
nadaljnji razvojni viziji - predlog zaključkov in sklepov; pod 13 - sklep
o začasnem financiranju potreb iz proračuna MOC v letu 1997; pod 14
- ocena zaključnega računa proračuna MOC za leto 1996 in zaključnih
računov skladov MOC; pod 15 - odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno
izobraževalnega zavoda Glasbena šola Celje - druga obravnava; pod 16
- odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom - prva obravnava;
pod 17 - program Sklada stavbnih zemljišč občine Celje za območje
MOC za leto 1997; pod 18 - program priprave planske dokumentacije
in prostorskih izvedbenih aktov MOC za leto 1997; pod 19 - predlog
sklepa o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih
ureditvenih pogojev za območje Osenca-severno Zvodno in pod 20 -
predlog sklepa o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev
zazidalnega načrta Ljubečna.
|f, 6.-13. februar \997
1. SNOPIČ
DOGODKI
3
Podvrsnik
podžupan
Zreški svetniki so prejšnji
teden brez razprave potrdili
odU)ka o ustanovitvi javnih
zavodov osnovna šola V pa^
Icu in Glasbena šola Sloven-
ske Konjice.
V tem času razpravljajo o
občinskem proračunu. Nekoli-
1(0 dlje so se svetniki zadržali
pri razpravi o enajstodstotnem
dvigu vrednosti točke za izra-
čun nadomestifa za uporabo
stavbnega zemljišča. Po raz-
pravi so zato svetniki sklenili,
da bo za industrijske poslovne
prostore vrednost točke dvig-
njena v skladu z rastjo tečaja
marke, za druge pa velja enaj-
stodstotni dvig.
Za podžupana občine Zreče
je bil soglasno izvoljen pravnik
Boris Podvrsnik, vodja oddel-
ka za notranje zadeve v konjiš-
ki upravni enoti. Z izvolitvijo
mu je prenehala funkcija člana
občinskega sveta, kjer ga bo
predvidoma zamenjal Jože Ko-
želnik. A. N.
Vroče teme
Po osnutku šentjurskega
občinskega proračuna za le-
tos, ki so ga v občinskem svetu
sprejeli v ponedeljek, znašajo
skupni prihodki nad 924 mili-
jonov tolarjev, kar je za bUzu 5
odstotkov več kot lani. Svetni-
ki so razpravljali tudi o more-
bitni novi občini Planina, raz-
rešili pa so spor o imenu nove
šole v mestnem Hruševcu.
V zvezi z osnutkom letoš-
njega proračuna so imeli svet-
niki veliko pripomb, pri čemer
jih je precej predlagalo poviša-
nje zneska za investicijsko
vzdrževanje šol ter za kmetijs-
tvo. Veliko razprave je bilo tu-
di o pobudi Planinčanov za
samostojno občino. Pri tem je
predsednik odbora za gospo-
darske dejavnosti Branko Go-
rečan povedal, da na zahtevo
s Planine niso pripravili po-
trebnega mnenja o tej pobudi,
saj niso prejeli nikakršne
obrazložitve. Med razpravo o
pobudi Planinčanov se je del
svetnikov zavzel, da bi jim
ugodili, drugi pa ne, čeprav so
jim njihovo ustavno pravico
sicer priznavali. O potrebnem
mnenju se nameravajo odloči-
ti prihodnjič, ko bo znano tudi
stališče Gorečanovega odbora.
Župan in poslanec Jurij Malo-
vrh, ki bo v državnem zboru
vnaprej dejaven v odboru za
lokalno samoupravo, je pove-
dal da je tam trenutno 37 zah-
tev po novih občinah. Planina
pa se ne bi mogla osamosvojiti
pred letom 1999.
Veliko razprave je bilo tudi v
zvezi z imenom osnovne šole
v šentjurskem Hruševcu. Svet-
niki so se spet odločali med
poimenovanjem po kraju ali o
imenu »II. osnovna šola«. Od-
ločili so se za ime Hruševca.
Precej hude krvi je bilo spet
v zvezi z območjem načrtova-
ne soseske z novimi stano-
vanjskimi hišami, v okolici bo-
dočega šentjurskega doma
upokojencev. Zaradi pritožb
stanovalcev iz pretesne ulice
Pod Vrbco, so svetniki zahte-
vali da strokovne službe pri-
pravijo rešitev primernejšega
cestnega dostopa v sosesko.
BRANE JERANKO
Znani lastniki
V podjetju Elkroj so zaklju-
čili lastninski postopek. Pod-
jetje je poslej delniška družba
v 63-odstotni lasti zaposlenih,
15-odstotni lastnik podjetja je
mariborski Infond, preostali
del pa je v lastništvu države.
Elkroj izvaža 80 odstotkov
proizvodnje, od tega 95 od-
stotkov na zahodno tržišče. V
proizvodnji še vedno največji
delež obsegajo »Ion« posli,
vendar jih skušajo zmanjševa-
ti in povečati lastno prodajo.
Lani so za 9 odstotkov dvignili
produktivnost, plače pa so se
gibale v okviru kolektivne po-
godbe^_US
PO SVETU
Miloševic popusKI
Srbski predsednik Miloše-
vic je predsedniku vlade
Marjanoviču poslal pismo, v
katerem mu predlaga spre-
jem zakona, s katerim bi
opoziciji priznal izide lokal-
nih volitev v Srbiji. Kljub po-
puščanju Miloševiča in pri-
poročilom OVSE opozicija še
ni pripravljena prenehati z
demonstracijami.
To bo storila, ko se bodo
rešila še vprašanja demokrati-
zacije medijev, ko bodo kaz-
novani vsi, ki so sodelovali pri
volilni kraji in vsi, ki so odgo-
vorni za nasilje policije nad
demonstranti. Seveda na drugi
strani Miloševičevi socialisti in
združena levica opozarjajo, da
bi vztrajanje pri demonstraci-
jah dokazalo njihovo tezo, da
opoziciji ni samo do priznanja
izidov lokalnih volitev, temveč
do zamenjave družbene uredi-
tve in do oblasti. Tujim časopi-
som pa se ob tem zastavlja
vprašanje, ali je priznanje
zmage opoziciji dovolj, da se
Miloševic še naprej trdno ob-
drži v sedlu. On in njegova
soproga Mira namreč mnoge
spominjata na diktatorski par
Ceausescu, ki ni doumel, da se
je njun čas iztekel, za kar sta
plačala z življenjem. Zato tudi
ni nenavadno, da se je Miloše-
vic odločil zmago opoziciji
priznati z zakonom, in da o
tem ne odloča kakšna institu-
cija sistema (recimo ustavno
sodišče) kar potrjuje njegovo
samovidenje vrhovnega gos-
podarja Srbije in kar povsem
ustreza njegovemu politične-
mu in osebnemu značaju.
Bolgari bodo
predčasno volili
Po več kot 30 dneh demon-
stracij v Bolgariji so vladajoči
socialisti pristali na predča-
sne volitve, ki bodo najver-
jetneje 20. aprila. S tem pa se
država še ne bo rešila iz veli-
ke gospodarske krize.
Revni demonstranti in opo-
zicija seveda za nastale razme-
re krivijo vladajoče socialiste,
ki so jih decembra 94 sicer
izvolili za štiriletni mandat,
vendar so zdaj zaradi preveli-
kega pritiska demonstrantov
popustili. Tudi novoizvoljeni
predsednik Stojanov je pro-
testnike opozoril, da politična
umiritev še ne bo razrešila gos-
podarske krize. Januarska inf-
lacija je bila namreč kar 50-
odstotna, goriva ni, saj največ-
ja rafinerija v državi ne obratu-
je, ker ne more poravnati raču-
nov, vrste za kruh pa so vse
daljše. Bolgarski lev je namreč
vsak dan manj vreden, zato se
tudi osnovne dobrine dražijo
iz dneva v dan. Čeprav je trgo-
vanje s tujimi valutami v Bol-
gariji prepovedano z zako-
nom, tiste redke trgovine in
restavracije, ki so še odprte,
raje sprejmejo dolarje. V začet-
ku januarja je Bolgarija imela
za 415 milijonov dolarjev de-
viznih rezerv, lani ob tem času
pa za dobrih 955 milijonov
dolarjev. Vendar pa predsed-
nik Stojanov meni, da bodo
zdaj, ko je konec politične kri-
ze, tudi pogajanja o posojilih z
Mednarodnim denarnim skla-
dom in drugimi posojilodajal-
ci precej lažja. Seveda pa se
kljub temu država iz krize ne
bo izvlekla v nekaj mesecih.
Dolar naj se umiri
v Berlinu je bilo srečanje I
finančnih ministrov in gu-1
verjerjev centralnih bank i
sedmih industrijsko najbolj)
bogatih držav sveta (G7). I
Predstavniki ZDA, Velike
Britanije, Nemčije, Francije,
Italije, Japonske in Kanade :
so si bili enotni, da je čas, da I
se menjalni tečaji stabilizira-1
jo in da se rast ameriškega J
dolarja umiri.
To je nujno potrebno, saj je 1
npr, japonski jen v primerjavi 1
z dolarjem v zadnjih dveh letih
izgubil kar 50, nemška marka |
pa 25 odstotkov vrednosti. Mi-
nistri in guvernerji so v skupni \
izjavi še zapisali, da bodo giba-
nje na deviznem trgu skrbno!
opazovali in če bo potrebno I
skupaj ukrepali. Financal Ti- ]
mes jih pri tem graja in pravi,
da se finančni trgi pač pomika-
jo v določeno smer, če za to |
obstajajo dobri razlogi in ne |
zato, ker bi jim tako naročile I
vlade. Res pa je, da bodo tej
(predvsem v državah EU) ime-1
le pomembno nalogo, da pri-1
pravijo pogoje za euro kot trd-1
no valuto. Evropska komisija j
namreč opozarja, da je leto 97 |
»kvalifikacijsko« leto za drža-
ve, ki se hočejo pridružiti;
skupni denarni enoti in uniji.
Seveda pa morajo zainteresira- j
ne države še v tem letu njihov I
proračunski primanjkljaj in^
stopnjo inflacije uskladiti z
merili iz maastrichtskega spo-
razuma, da bi leta 1999 zaživel
skupni finančni trg.
O. J. Simpson ni
nedolžen
šestnajst mesecev po raz-
vpitem sodnem procesu pro-
ti nekdanjemu ameriškemu
nogometnemu zvezdniku O.
J. Simpsonu, na katerem so
ga oprostili obtožb, da je
ubil ženo in njenega prijate-
lja, se je končalo še civilno
sojenje. Na tem so črnskega
zvezdnika spoznali za kri-
vega.
49-letni Simpson bo sorod-
nikom umorjenih moral pla-
čati 25 milijonov dolarjev
odškodnine. K tako drugačni
razsodbi sodišča so precej
pripomogli predvsem novi
dokazi. Bistvena je bila foto-
grafija, na kateri O. J. nosi
čevlje znamke Bruno Magli -
na prizorišču umora so našli
odtise čevljev te znamke.
Simpson je zanikal, da bi bil
lastnik dragih italijanskih
čevljev, njegov odvetnik pa je
fotografijo označil za foto-
montažo. Porotniki v sojenju
oktobra 95 tudi niso vedeli,
da je Simpson »padel« na po-
skusu z detektorjem laži. Po-
rota tudi ni videla dnevnika
Nicole Simpson, v katerem
umorjena opisuje brutalno
znašanje moža. Tokrat je na
sodišču tudi pričala delavka
zatočišča za ženske, ki je po-
vedala, da je nekaj dni pred
umorom sprejela klic obupa-
ne ženske, ki se je predstavi-
la kot Nicole. Tokratno soje-
nje Simpsonu, ki je otroštvo
preživel v revni četrti kot
vodja mladoletne tolpe, je bi-
lo zaprto za medije.
DAMJAN KOSEC, POPtv
Šentjurčani iiocejo orožje
V upravni enoti so z denacionalizacijo razmeroma zadovoljni
V prostorih šentjurske
upravne enote so lani obrav-
navali vsega skupaj več kot 9
tisoč zadev, pri tem pa so
agrodili 87 odstotkom zahtev.
V vsem letu so prejeli le 16
pritožb, pri tem pa gre veči-
noma za neuslišane prošnje
za nošenje orožja. Med 38
takšnimi zahtevki so jih 10
za\rnili.
Na tiskovni konferenci šent-
jurske upravne enote je načel-
rka mag. Andreja Stopar
med drugim dejala, da so s 43
odstotki rešenih kmetijskih
denacionalizacij skih zahtev
bistveno nad slovenskim pov-
prečjem. Med zahtevki je bilo
299 hektarjev kmetijskih in
227 hektarjev gozdnih površin
ter 5 gospodarskih poslopij.
Bolj zapleteni so postopki na
gospodarskem ter stanovanj-
skem področju, kjer se zaradi
pritožb zavlačuje. Vrednost
vrnjenega ocenjujejo na 3 mi-
lijone DEM, pri postopkih pa
sodelujejo še trije zunanji so-
delavci, pravniki. Načelnica
meni, da bodo ti postopki le-
tos počasnejši, saj so vse, kar
je bilo mogoče vrniti v naravi
vrnili, zdaj pa jih čakajo zaple-
tenejše zadeve.
Letos bo v upravni enoti pre-
cej dela v zvezi z varstvom
vojnih invalidov, veteranov in
žrtev vojnega nasilja, saj so na
tem področju lani premalo po-
storili. V Ljubljani so s podza-
konskimi akti kasnih, zato so
morali v letošnje leto prenesti
več kot 40 odstotkov zadev
prav iz tega naslova (za dolo-
čen čas so zaposlili dodatno
delovno moč). Lani so prejeli
975 takšnih vlog, 523 so"jih
uspeli rešiti (od tega nad 400
za stranke ugodno), 452 za-
dev pa je na vrsti za letos, je
povedala Stoparjeva.
Letos jih čaka tudi precej
dela na področju zaščitenih
kmetij, vključujejo se tudi v
razvoj turizma. Lani so z do-
natorskimi sredstvi pripravili
celo dve likovni razstavi, Tho-
masovo ter Knezovo, zdaj pa
je na vrsti Rudi Španzel.
V upravni enoti so še pove-
dali o skrbi za izobraževanje
kadrov, pri čemer ima enajst
zaposlenih nepopolno izo-
brazbo. Precej pozornosti pos-
večajo še zlasti pravnim novo-
stim, računalniškemu izobra-
ževanju ter preverjanju zna-
nja, je bilo rečeno na novinar-
ski konferenci.
BRANE JERANKO
Schvrabova priznanja
Društvo zobozdravstvenih
delavcev Celje že tretjič za-
pored organizira strokovno
srečanje CEDENS - 3. dneve
celjskega zobozdravstva, ki
bodo 14. in 15. februarja v
celjskem Narodnem domu.
Na eni najvidnejših sloven-
skih strokovnih prireditev v
zobozdravstvu bodo predavali
vrhunski strokovnjaki iz ljub-
ljanske Medicinske fakultete
prof.dr. Uroš Skalerič, prof.dr.
Nenad Funduk, prof.dr. Mat-
jaž Rode, prof.dr. Ljubo Ma-
rion, kakor tudi ugledni celjski
strokovnjaki doc.dr. Danijel
Žerdoner, as.dr. Marija Snež-
na Fludernik, dr. Marta Ška-
pin, dr. Franc Štolfa, dr. Jože
Pungeršek, dr. Niko Lavren-
čič, kakor tudi gosta iz Nemči-
je dr. Milena Ačkun in Bernd
Kratz.
Predavanja bosta povezova-
la predsednik društva dr. Igor
Kos in podpredsednik dr. Jože
Pungeršek.
V petek, 14. februarja ob 20.
uri pa bodo priredili tudi tradi-
cionalno stanovsko srečanje
»Polono« v laškem hotelu
Hum, kjer bo tudi podelitev
vsakoletnih Schwabovih priz-
nanj zaslužnim članom in zu-
nanjim sodelavcem. Priznanja
letos prejmejo Magda Rezec,
Vida Jesenšek, Irena Flis, Hai-
da in Marjan Knez, dr. Zorka
Vučer in dr. Ljubica Knežič.
Zgornjesavinjska slalistika
V oddelku za upravne no-
tranje zadeve v Upravni eno-
ti Mozirje imajo na zadnji
dan lanskega leta zabeleže-
nih 16.695 prebivalcev, kar
je 14 manj kot leto prej.
V občini Mozirje se je rodilo
74 otrok, umrlo pa je 68 ljudi.
V Mozirju je bilo 48 rojenih ter
31 umrlih, medtem ko je bilo
na Rečici 26 rojstev in 37 smr-
ti. V občini Nazarje se je rodilo
25 otrok in umrlo 29 ljudi, v
občini Gornji Grad pa je bilo
rojenih 29 otrok in 26 umrlih.
V občini Ljubno je bilo 28
rojenih in 23 umrlih, v občini
Luče pa 19 rojenih in 26 umr-
lih. Pri tem so v matinem ura-
du Luče zabeležili 16 rojstev
in 15 smrti. Najbolj zaskrblju-
joč podatek je v Solčavi, kjer
so se lani rodili 3 otroci, umrlo
pa je 11 ljudi. US
Št.6.-13.lebrvar 1997
4
DOGODKI
Štorman ali Javico?
Jutri, v petek, se bodo sestali člani nadzornega sveta Darsa,
ki naj bi dokončno odgovorili na vprašanje, kdo bo gradil
objekte ob avtocesti na Lopati.
Konec lanskega leta je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano
podjetje Javico iz Logarske doline, kar je sprožilo val protestov v
javnosti, na takšno odločitev se je pritožil zasebni gostinec Zvone
Štorman iz Šempetra. Kasneje je bila imenovana komisija, ki naj
bi že do konca januarja razrešila problem oziroma odgovorila na
Štormanovo pritožbo. Tričlanska komisija se je sestala 30. januar-
ja in pripravila predlog za jutrišnjo sejo nadzornega sveta. Kakšno
je mnenje komisije, smo povprašali predsednika nadzornega
sveta Darsa Jožeta Zimska, ki pa predloga ni hotel komentirati
pred jutrišnjo sejo sveta. Zagotovil pa je, da bo jutri dokončno
znana odločitev, kdo bo gradil objekte in skrbel za gostinsko
ponudbo ob avtocesti na Lopati, z odločitvijo nadzornega sveta
pa bodo seznanili tudi javnost.
Kot je znano, sta v igri dva konkurenta, to je podjetje Javico iz
Logarske doline ter zasebni gostinec iz Šempetra Zvone Štorman.
Tokratna seja nadzornega sveta Darsa pa bo najbrž tudi ena
zadnjih sej pod vodstvom Jožeta Zimska. Le-ta bo zaradi poslan-
ske funkcije moral zapustiti mesto predsednika nadzornega sveta
Darsa. Pred časom je Zimšek dejal, da si bo sam prizadeval za to,
da bi funkcijo predsednika nadzornega sveta namesto njega
opravljal človek iz domačih, torej celjskih logov. IB
Gerkmani morajo
še počakati
VeČina poslovnih prostorov v Laškem je že zamenjala lastnike - Uprovna enota je
doslej rešila dobri dve tretjini zahtevkov za denacionalizacijo
Na območju občin Laško in Radeče je država doslej bivšim
lastnikom že vrnila 388 hektarjev gozdov, dobra dva hektar-
ja kmetijskih zemljišč, 16 stanovanj, 9 stanovanjskih hiš, 28
poslovnih stavb oziroma prostorov ter nobenega podjetja.
Upravna enota Laško je od 467 zahtevkov za denacionalizaci-
jo v celoti končala dobri dve tretjini primerov, postopki pa se
po besedah vodje oddelka za gospodarstvo Pavla Ajdnika
vlečejo predvsem zaradi kadrovskih težav.
Za vrnitev gozdov in kmetij-
skih zemljišč je bilo vloženih 95
zahtevkov, v celoti je doslej kon-
čanih le 38 primerov. Za 22 zah-
tevkov je treba do konca izpeljati
še postopek za izplačilo odškod-
nine, za pet zahtevkov je uprav-
na enota Laško zaradi pomanj-
kljive predložene dokumentaci-
je izdala sklep o prekinitvi po-
stopka, v 24 primerih ni bilo še
nič narejenega, ker gre za vrni-
tev v naravi, šest primerov pa
trenutno zaradi moratorija nad
vračanjem gozdov oziroma za-
radi vprašljivosti državljanstva
bivših lastnikov miruje. Gre
predvsem za zahtevke po vrnitvi
gozdov v okolici Jurkloštra in v
Radečah, ki so bili v lasti italijan-
skega veleposestnika in industri-
jalca Falteja oziroma Cerkve.
Od 117 vlog za vrnitev stano-
vanj in stanovanjskih prostorov
je upravna enota doslej v celoti
rešila 69 primerov. Bivšim lastni-
kom je bilo vrnjenih 16 stano-
vanj v skupni izmeri 1306 kva-
dratnih metrov, devet stanovanj-
skih hiš ter za 6.374 kvadratnih
metrov poslovnih površin. Gre
predvsem za poslovne stavbe in
poslovne prostore v središču
Laškega. Od nerešenih primerov
dvaindvajsetim manjkajo le še
odločbe, za 28 vloženih zahtev-
kov pa se postopek še niti ni
začel, vendar je že sedaj znano,
da bo večina bivših lastnikov
lahko za svoje premoženje dobi-
la le odškodnino.
Za denacionalizacijo na po-
dročju gospodarstva so v Laš-
kem dobili kar 255 vlog, vendar
gre le v šestih primerih za vrni-
tev podjetja. Vse ostalo so zah-
tevld bivših delničarjev Pivovar-
ne Laško in ustanoviteljev kon-
zorcija, ki je v poznih tridesetih
Vsi tisti bivši delničarji Pivo-
varne Laško, za katere je bilo v
delničarski knjigi razvidno, da
so pred vojno res imeli delnice
pivovarne, so leta 1994 vključi-
li v lastninjenje sedanje pivo-
varne. Še vedno je nerešenih
17 vlog, za katere teče posto-
pek na sodišču oziroma v
upravni enoti. Štirim delničar-
jev je bila vloga zavrnjena, ker
so svoje delnice po vojni proda-
li. Ker naj bi šlo za prodajo pod
prisilo, so se vsi štirje pritožili,
zato bo o njihovih primerih
odločilo sodišče. Preostalih tri-
najst zahtevkov so vložili po-
tomci ustanoviteljev konzorci-
ja Gostilničarska pivovarna
Laško, vendar so njihove vloge
dali v presojo ministrstvu za
gospodarske dejavnosti.
letih rešil pivovarno pred tujim
kapitalom. Od šestih zahtevkov
za vrnitev podjetja je upravna
enota rešila le enega in tudi že
izdala odločbo, vendar bodo po-
tomci predvojnega podjetnika
Gerkmana morali še nekaj časa
počakati na del stavbe sedanje
predilnice. Primer je namreč na
sodišču, ki je za sedaj prepove-
dalo odtujitev premoženja. Bivši
lastniki oziroma njihovi potomci
zahtevajo tudi vrnitev radeškega
podjetja Sopota, bivšega obrata
Tima v Gračnici in Hočevarjeve
lekarne v Radečah.
JANJA INTIHAR
PO DRŽAV|
Pucko izključen
UUBUANA, 5. februar,
ja (Delo) - Častno razsodiš,
če Slovenskih krščanskih^
demokratov je zaradi ško*'
dljivega delovanja proti-
stranki v skladu z 8. členom
statuta stranke izključilo iz'
SKD svojega člana poslanca
Cirila Pucka.
Pismo Clintonu
LJUBUANA, 5. februar-
ja (Večer) - Dr. Janez Dr-
novšek je v pismu predsed-
niku ZDA Billu Clintonu za-J
gotovil, da novembrske par-
lamentarne volitve v Slove-
niji nikakor niso spremenile
trdne odločitve naše države,
da čimprej postane polno--
pravna članica zveze Nato,
in da ta cilj ostaja prioriteta|
tudi nove slovenske vlad^
Drnovšek je še poudaril, di
Slovenija podpira medna
rodna prizadevanja za tra
jen mir v J V Evropi in je zat(
pripravljena sodelovati v aH
tivnostih zveze.
Sadni sejem
GORNJA RADGONA, 5;
februarja (Večer) - Vodstvi*
Pomurskega sejma se je od-
ločilo, da bo poleg dveh že
uveljavljenih mednarodnih
sejmov - gradbeništva in
kmetijsko-živilskega, kot pr-
vi pri nas pripravil letos še
mednarodni sejem sadja, se-
men, sadik, trsnih cepljenk
in sadjarske opreme. Sejen?
bo vsaki dve leti in bo pote-
kal v novembru, z njim pa
naj bi spodbudili večjo pri-
delavo sadja v Sloveniji.
Politiki     I
razmišljajo   i
UUBUANA, 10. februar-
ja (Dnevnik) - Po neizvoli-
tvi vladi so prvaki strank
zopet začeli razmišljati o
vseh različicah možne koa-
licije, ki so bile aktualne že v
preteklem mesecu. Sloven-
ski krščanski demokrati so
znova predlagali tehnično
vlado, ki naj bi opravila
ključne naloge, ki so pred
državo ter tako spremenila
ustavo, da bi bile olajšane
možnosti predčasnih voli-
tev. Socialni demokrati, ki
so sicer pripravljeni na nova
pogajanja, vendar pod dolo-
čenimi pogoji, predlog SKD
ne zavračajo, vendar meni-
jo, da bi lahko bila tehnična
vlada le začasna, do novih
volitev. ^
Vrhunski    I
ustvarjalci   ^
LJUBUANA, 7. februarja
(Delo) - Na osrednji slove-
snosti ob letošnjem kultur-
nem prazniku so podelili
Prešernove nagrade in na-
grade Prešernovega sklada,
najvišje priznanje Republi-
ke Slovenije za dosežke v
umetnosti. Letošnja Prešer-
nova nagrajenca sta slikar
Emerik Bernard in pesnik
Niko Grafenauer, nagrajenci
sklada pa so kostumografka
Bjanka Adžič Ursulov, skla-
datelj Alojz Ajdič, pisateljica
Maja Novak, režiser Matjaž
Pograjc, gledališki igralec
Jernej Šugman in slikar Tu-
go Šušnik.
Moški pevski zbor Kajuh se ponaša z Gallusovo listino. Zborovodja je Janez Kolerič.
Gallusove nagrade
v velenjskem kulturnem domu so priredili svečano kulturno akademijo, na kateri so
podelil Gallusove plakete in listine.
Ravnatelj velenjske glasbene šole Ivan Marin je izrekel zahvalo vsem kulturnim soustvarjal-
cem v Šaleški dolini, ostro pa je okaral vse malomeščane, ki kar naprej tarnajo zaradi kulturnega
mrtvila in se spogledujejo z večini nedosegljivim slovenskim centrom kulture, Ljubljano. V
kulturnem programu so sodelovali recitatorji Amaterskega gledališča Velenje, mladi pevci ŠC
Velenje, harfistka Marto Žerdin ter Moški pevski zbor Kajuh iz Velenja.
Dobitnika najvišjih priznanj in odlikovanj, Gallusove plakete in Gallusove listine, sta Danica
Pirečnik, zborovodkinja Mladinskega mešanega pevskega zbora Šolskega centra Velenje, in
Moški pevski zbor Kajuh iz Velenja. JOŽE MIKLAVC
Med predstavitvijo knjige. Z leve Vlado Vrbič, Franc Avberšek in Marko Šilih.
Beli dvor v graščini Gorica
Na predvečer kulturnega
praznika so v stari graščini
Gorica pri Velenju predstavi-
li drugi ponatis mladinskega
romana Beli dvor.
Avtor Gustav Šilih je roman
izdal leta 1938, s pomočjo Iva
Stropnika pa so ga jezikovno
posodobili in ponovno izdali
konec lanskega leta. Ob prisot-
nosti avtorjevega sina Marka
Šiliha, župana velenjske obči-
ne Srečka Meha in številnih
drugih gostov so v graščini Go-
rica (beli dvor iz romana) pri-
pravili prvi literarni večer z na-
menom, da to zanimivo delo o
»Zaleščanih« predstavijo v av-
tentičnem okolju ter s tem po-
kažejo na zdaj že propadajočo
kulturno dediščino. S tem do-
godkom si je ekipa Mestne ob-
čine Velenje, Kulturnega cen-
tra Ivan Napotnik in Krajevne
skupnosti Gorica zadala nalo-
go oživitve in postopne adapta-
cije graščine, ki je sedaj v zelo
slabem stanju.
Knjigo Beli dvor sta na 456
straneh v nakladi 2 tisoč izvo-
dov izdali založbi Pozoj iz Ve-
lenja in Karantanija iz Ljublja-
ne. Predsednik KS Gorica
Franc Avberšek je osnovnima
šolama Gustava Šiliha in Gori-
ca podaril prvih 20 izvirnikov
te knjižne lepotfce, ravnatelj
kulturnega centra Vlado Vrbič
pa je svojcem pisatelja ter go-
stom podelil posebne spomin-
ske izvode romana Beli dvor.
JOŽE MIKLAVC
Župan brez soglasja
Na zadnji seji članov nazarskega občinskega sveta je precej
razprav vzbudila dodatna točka »soustanovitev komunalne-
ga podjetja«. Svetniki so soustanoviteljstvo povezali s proble-
matiko naselja Prihova.
Gre za že znano problematiko, saj se želijo krajani v naselju
Prihova odcepiti od KS Rečica, in s tem od občine Mozirje, ter se
priključiti občini Nazarje. Po dolgi razpravi so nazarski svetniki
sprejeli sklep, v katerem niso dali soglasja županu za podpis
soustanovitve novega komunalnega podjetja z občino Mozirje,
dokler ta ne bo oblikovala stališča do občanov naselja Prihova in
posredovala odgovora na njihovo pobudo. »V interesu občine
Nazarje je, da rešuje in sooblikuje probleme na komunalnem in
drugih področjih s sosednjo občino, prav tako pa pričakuje tudi
pripravljenost z druge strani. Vprašanje naselja Prihova se mora
rešiti, o tem bodo odločali prebivalci, obe občini pa morata
odstraniti administrativne zapreke, da pride do referenduma,«
so zapisali v sklepu.
Sicer so svetniki po hitrem postopku sprejeli spremembe
odloka o gospodarskih javnih službah ter odloka o komunalnih
taksah in krajevni turistični taksi. Poleg tega so sprejeli 28-
odstotno povečanje vrednosti točke za določitev nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča, ki tako v občini Nazarje znaša
0,1828. US
Il.6.«13.f«br«>ar1997
1. SNOPIČ
DOGODKI I Q
Pod   11
zdraviliškim *
okriljem
Hotel Donat v Rogaški
Slatini, ki Je pred leti veljal
23 najboljši hotel v državi,
je od začetka meseca spet
pod okriljem Zdravilišča-
Gostinstva d.o.o.
Gre za hotel v lasti SKB
banke, ki ga je doslej uprav-
ljal poslovni sistem Dadas,
novi upravljavec pa je s tem
obogatil ponudbo z dodatni-
mi 220 ležišči A kategorije. V
zdravilišču menijo, da je ho-
tel v zadnjem času izgubil
nekdanjo veliko tržno pri-
vlačnost. Po novem bodo
lahko hotelski zimski termal-
ni bazen uporabljali vsi gosti
zdravilišča brez dodatnega
plačila, gostje iz Donata ter
Save pa še fitness in savno
ter brezplačni obisk številnih
kulturnih prireditev.
V Zdravilišču so optimistič-
ni. Pravijo, da bo hotel Donat
znova v samem vrhu sloven-
skega hoteUrstva. BJ.
Beli konj in -
Konjsica figa
Na slovesnosti ob sloven-
skem kulturnem prazniku
so v Slovenskih Konjicah po-
delili tudi priznanje Beli
konj in grajo Konjska figa.
V imenu odbora za razvoj
turizma v občini je Cveto Štefa-
podelil priznanja in graje
vsem tistim, ki jim jih je odbor
dodelil v lanski akciji ocenjeva-
nja objektov in okolice v konjiš-
ki občini ter razglasil zmagoval-
ce leta. Priznanje Beli konj 1996
so prejeli člani odbora za orga-
nizacijo prireditev ob 850-letni-
ci Konjic: župan Janez Jazbec,
arhidiakon Ivan Pajk, Marija
Golčer, Marija Menih in Jože
Fideršek. Konjsko figo za leto
1996 je dobilo konjiško komu-
^^0 podjetje. B.Z.
Od cest do graščin
Župan občine Vojnik Beno Podergajs o načrtih -Poudarek na komunalni dejavnosti, šolstvu in turizmu
Občini Vojnik je ob uvedbi lokalne samou-
prave »pripadlo« osem novih krajevnih skup-
nosti, temu pa so primerne tudi težave, s
katerimi se ta občina srečuje.
V občini težave večinoma dobro rešujejo in
razen specifičnosti KS Dobrna, ki v tem času
sproža postopek za ustanovitev samostojne obči-
ne, so krajani z delom novonastale občine v
glavnem zadovoljni.
Največje težave, ki pestijo celotno občino, so s
področja komunalne dejavnosti (slabo stanje vo-
dovodov in cest), poseben problem pa predstav-
ljajo tudi denacionalizacijski postopki. Načrte, ki
jih nameravajo v občini letos uresničiti, je pred-
stavil župan Občine Vojnik, Beno Podergajs.
Prednost komunalnemu
razvoju
»Ena glavnih nalog, ki se je bomo letos lotili, bo
umiritev prometa skozi Vojnik, kar naj bi uspelo
predvsem s semaforizacijo magistralne ceste Ce-
Ije-Marjibor, zaradi katere dobi-
vajo na občino pritožbe kraja-
nov, ki ne morejo čez cesto,«
pravi župan Podergajs, ki pou-
darja, da so letošnji načrti us-
merjeni predvsem v komunalni
razvoj občine. »V Vojniku bomo
uredih cesti v Tomažu in v Viš-
nji vasi (ob Remontovi žagi), na
Dobrni cesti v Klane in skozi
Vrbo, na Frankolovem pa do-
končali cestno povezavo Prista-
va-Bovše-Brezovica.«
V Novi Cerkvi želijo pridobiti
potrebno zemljišče za rekon-
strukcijo regionalne ceste Viš-
nja vas-Dobrna. »Če bo med
krajani dovolj razumevanja in
nam bo to uspelo pravočasno,
še obstaja možnost, da pridobi-
mo finančna sredstva v višini
100 milijonov SIT iz državnega
proračuna,« pravi župan. Na
Frankolovem nameravajo do-
končati izgradnjo vodovoda
Črešnjice, in cestno povezavo
Frankolovo-Črešnjice-Špitahč,
začeli pa bodo tudi z izgradnjo
vodovoda Pristava-Bovše-Bre-
zovica.
Obnoviti bodo skušali še ne-
katere krajevne vodovode;
predvsem na Frankolovem, v
Novi Cerkvi in na Dobrni, kjer
bodo nadaljevali s sanacijo či-
stilne naprave.
»Pogoste izpade električne
energije v občini bomo skušali
odpraviti s postavitvijo povezo-
valnega daljnovoda, nadaljevali
pa bomo tudi z izgradnjo siste-
ma kabelske televizije v Vojniku
in položili optične kable v smeri
Frankolovo in Dobrna, kar bo
osnova za položitev kablov še v
drugih krajih - tam, kjer imajo
težave še s sprejemom nacio-
nalnih TV programov,« pravi
vojniški župan.
Najvišje ležeča
osemletka
Na področju družbenih de-
javnosti je veUk poudarek pred-
vsem na razvoju šolstva. »Priče-
li smo s projektom dograditve
prizidka OŠ Vojnik, saj računa-
mo, da nam bo v prihodnjem
letu v ta namen del sredstev
uspelo pridobiti iz šolskega to-
larja, letos pa bo dograjena tudi
šola na Paškem Kozjaku.« Glav-
na gradbena dela na šoli, ki bo
najvišje ležeča osemletka v Slo-
veniji, so že opravljena; izvajal-
ce čakajo še notranja dela in
končna opremljenost šole, ki
naj bi jo odprli avgusta.
V naslednjih dveh mesecih
bo pripravljen program za kme-
tijstvo ter ožje gospodarstvo in
turizem v občini, pri čemer se
bodo smernice za razvoj turi-
stične dejavnosti razvijale v
vseh krajevnih skupnosti, obči-
na pa bo spodbujala predvsem
zasebnike. »V ta namen smo že
odobrili kredite osmim posa-
meznikom, ki so se odločili za
odprtje turistične kmetije, vino-
točev in za ukvarjanje s prenoči-
tvenimi dejavnostmi,« je pove-
dal Beno Podergajs.
Specifično področje v občini
Vojnik je tudi skrb za kulturno
dediščino; v načrtu je obnova
graščine Tabor, poskus reševa-
nja graščine Socka, gradu Lem-
berg, predvsem pa graščine na
Dobrni, v kateri so prostori Za-
voda Mihe Pintarja. »Ta grašči-
na je bila v denacionalizacij-
skem postopku vrnjena, je pa v
tako slabem stanju, da je po-
trebno za gojence in zaposlene
v zavodu nujno čim prej najti
nadomestno lokacijo,« pred-
stavlja Beno Podergajs glavne
načrte, ki jih bodo v občini
Vojnik skušali rešiti v letoš-
njem letu. Temu bo prilagojen
tudi občinski proračun, ki naj
bi ga vojniški svetniki sprejeU
do konca aprila.
fKKKHKHm NINA M. SEDLAR
PO DRŽAV]
Za smeh in v
posmeh
PTUJ, 9. februarja (Večer)
- Organizatorjem 37. ptujskega
kurentovanja in karnevala je
uspelo pripraviti še en pust, ki
so ga tokrat preživeli skupaj s
častnim pokroviteljem pred-
sednikom Milanom Kuča-
nom, s številnimi domačimi in
nekaj tujimi skupinami ter
večtisočglavo množico obi-
skovalcev. V pustni povorki, ki
se je po mestu vila kar tri ure,
so bili največ pozornosti de-
ležni Perničani, ki so ponujali
Drnovškovo juho, Puckovo
maslo, Protnerjevo sadno ku-
po in Thalerjev sladoled.
Politiki
razmišljajo
LJUBLJANA, 10. fe-
bruarja  (Dnevnik) -   Po
neizvolitvi vladi so prvaki
strank zopet začeli razmiš-
ljati o vseh različicah mož-
ne koalicije, ki so bile ak-
tualne že v preteklem me-
secu. Slovenski krščanski
demokrati so znova predla-
gali tehnično vlado, ki naj
bi opravila ključne naloge,
ki so pred državo ter tako
spremenila ustavo, da bi bi-
le olajšane možnosti pred-
časnih volitev. Socialni de-
mokrati, ki so sicer priprav-
ljeni na nova pogajanja,
vendar pod določenimi po-
goji, predlog SKD ne zavra-
čajo, vendar menijo, da bi
lahko-bila tehnična vlada le
začasna, do novih volitev.
Vabilo v Sf or
UUBUANA, 10. februar-
ja (Večer) - Generalni sekre-
tar Nata Javier Šolana je po-
slal slovenski vladi pismo, v
katerem Slovenijo tudi urad-
no vabi, naj se s svojimi sila-
mi pridruži v operacijo Sfor,
ki jo bo Nato izvajal v Bosni
in Hercegovini. Naslednji ko-
rak sodelovanja v Sforu bo
dogovor o konkretizaciji slo-
venske ponudbe ter podpis
sporazuma o sodelovanju in
finančnega sporazuma.
Drugi krog
UUBLJANA, 10. februar-
ja (Večer) - Mandatar Janez
Drnovšek je pričel drugi
krog pogajanj o sestavi nove
slovenske vlade. Novi pred-
log vladnega kabineta mora
biti poslan v državni zbor
najkasneje do nedelje, 16. fe-
bruarja. Čeprav premier for-
malnega predloga za sestavo
nove vlade še ni poslal stran-
kam, se večina le-teh že in-
tenzivno pripravlja na poga-
janja. Kot nova možna koali-
cijska partnerica se neurad-
no največkrat omenja Slo-
venska ljudska stranka.
Napad na
potrošnike?
UUBLJANA, 10. februar-
ja (Delo) - Predsednica Zve-
ze potrošnikov Slovenije Bre-
da Kutin je sporočila, da sku-
ša urad vlade za varstvo po-
trošnikov razbiti zvezo in
onemogočiti njeno delova-
nje. Urad je prav tako prene-
hal sofinancirati svetovalno
mrežo in revijo za potrošnike
LIP. Razlog za takšno oceno
je razpis ministrstva za eko-
nomske odnose za sofinanci-
ranje svetovalne dejavnosti
na tem področju.
Z roko v roki za občane
V Upravni enoti Mozirje predstavili delo v minulem letu - Novi zakoni brez potrebnih navodil
»Lani je bilo sodelovanje z
vsemi petimi zgornjesavinj-
skimi občinami izredno do-
bro, saj smo končno uspeli
razmejiti pristojnosti občin
in upravne enote. To je do-
bro, saj lahko le z roko v roki
delamo v prid občanov,« je
minuli petek na konferenci
za novinarje poudaril načel-
nik UE Mozirje Darko Re-
penšek.
V mozirski UE so lani zabele-
žili povečan obseg dela. »Neka-
teri zakoni obravnavajo starej-
šo populacijo, kar zahteva veli-
ko mero strpnosti in taktnosti,«
je povedal načelnik Repenšek
in poudaril, da si vsi zaposleni
prizadevajo, da bi ustvarili čim
bolj pozitivno podobo UE.
V oddelku za občo upravo,
druge upravrie naloge in skup-
ne zadeve, ki ga vodi Vida
Juvan, so lani obravnavali
22.372 različnih zadev, izdali
190 delovnih knjižic ter sode-
lovali pri izvedbi volitev in re-
ferenduma.
V oddelku za upravne notra-
nje zadeve pravijo, da se z veči-
no občanov srečajo vsaj enkrat
letno, lani pa so opravili skoraj
tretjino več postopkov kot leto
poprej. Še posebej veliko dela
bodo imeli letos na področju
društev, saj se bo izteklo pre-
hodno obdobje. Sicer pričaku-
jejo novo zakonodajo na po-
dročju javnega reda in nov za-
kon o varnosti cestnega prome-
ta, v katerem naj bi pristojnost
nad zakonitostjo dela avto šol
prenesli na pristojne organe.
Glede na to, da je lani obči-
na Mozirje, kjer je sedež UE,
sprejela nov grb, bodo poslej
spremenjeni tudi grbi na no-
vih registrskih tablicah, saj je
uporaba grba vezana izključ-
no na sedež upravne enote. V
oddelku, ki ga vodi Nada Fu-
žir, pričakujejo še nov zakon o
osebnih izkaznici, poleg red-
nih nalog in postopkov pa so
sodelovali tudi pri številnih
drugih akcijah, kot je na pri-
mer zbiranje podpisov za raz-
pis različnih referendumov,
poskrbeh so za volilne imeni-
ke... Skupno so v oddelku lani
opravili 17.395 zadev.
Glede mejnega prehoda
Pavličevo sedlo je načelnik
UE Darko Repenšek pojasnil,
da bo izgradnja zagotovo v
prednosti, saj je mejni pre-
hod v programu Phare. Gle-
de izgradnje radarjev na Me-
nini pa je poudaril, da so v
UE pristojni za infrastruktu-
ro. »Če bodo zahtevki v skla-
du z zakonom, nimamo raz-
loga, da ne bi vodili ustrez-
nih postopkov,« je razložil
Repenšek in povedal, že ima-
jo vlogo Telekoma.
V oddelku za kmetijstvo,
ekonomske odnose in družbe-
ne dejavnosti sta dva nova za-
kona, in sicer o dedovanju
kmetijskih zemljišč in o kmetij-
skih zemljiščih, prinesla precej
novosti, tako vsebinskih kot
glede vodenja upravnih po-
stopkov. Njihovo je tudi delo
na področju vojnih zakonov,
med njimi je tudi nov zakon o
žrtvah vojnega nasilja. Pri tem
je vodja oddelka Stanka Ro-
senstein opozorila, da so bile
UE pri reševanju zadev prepuš-
čene same sebi, saj je ministrs-
tvo za delo, družino in socialne
zadeve potrebna navodila po-
slalo šele sredi decembra, v
mozirski UE pa so prve odloč-
be izdali že marca.
V oddelku za okolje in pro-
stor, promet in zveze ter gos-
podarske dejavnosti je vodja
Terezija Plaznik povedala, da
so izdali precejšnje število raz-
ličnih aktov in odločb. Samo
za denacionalizacijo so skup-
no prejeli 162 zahtevkov in jih
doslej v celoti rešili 83. V 52
primerih so izdaU delne določ-
be, skupno pa jim je ostalo še
27 nerešenih zadev. V oddelku
ocenjujejo, da bi lahko več po-
storiU, če ne bi bilo treba
vzpostavljati na novo predpi-
sane evidence za 4 leta nazaj.
V UE Mozirje bi radi letos
uredili sprejemno pisarno, ki
bo delovala kot centralna in-
formacijska služba, kjer bodo
občani dobili vsa potrebna na-
vodila in tudi obrazce. Poleg
tega bi radi uredili arhive od
1962. do 1990. leta ter nakupili
še dodatno potrebno računal-
niško opremo.
URŠKA SELIŠNIK
Najprej Pristava
V občini Podčetrtek name-
ravajo za potrebe bodoče slo-
venske devetletke marsikaj
postoriti. Pri tem jih čaka naj-
več dela v podružnični šoli
Pristava pri Mestinju ter os-
novni šoli v Bistrici ob Sotlii
manjše potrebe pa imajo tudi
v matični šoli v Podčetrtku.
V občini so cicLcmbid uoi.iii
študijo o šolskem prostoru v
občini, ki je dopolnilo stare iz
leta 1994 (delo ljubljanskega
Uz inženiringa), ko v bivši
šmarski občini za bodočo 9-
letko še niso mogli vedeti. Z
njeno pomočjo se bodo v obči-
ni ter na šolskem ministrstvu
lažje odločili o potrebnih na-
ložbah. O tem so razpravljali
tudi na zadnji seji občinskega
sveta, zadnjo besedo pa naj bi
rekli na prihodnji seji.
Prednost ima prav gotovo na-
ložba v Pristavi, potrebe v Bistri-
ci ob Sotli bi skušali rešiti obe-
nem, v podčetrteški šoli pa bi
investirali z denarjem za inve-
sticijsko vzdrževanje, brez po-
vleči ministrstva. V pristavški
Podružnični šoli potrebujejo
prizidek, pridobiti pa morajo po
dve učilnici ter oddelka vrtca,
P3 še telovadnico v večnamen-
ski dvorani (kar že gradijo). Pre-
cej potreb imajo tudi v bistriški
osnovni šoli, kjer imajo pouk v
dveh stavbah, v novi ter stari
šoli. -Zato bi med njima zgradili
povezavo, v stari šoli pa pridobi-
li tri matične učilnice, pri čemer
omenjajo tudi možnost prizid-
ka. V vrtcu, ki bi ga prenovili, bi
eno igralnico usposobili za ja-
shčni oddelek, povečali garde-
robo, kabinet ter sanitarije
vzgojiteljic, nazadnje pa bi pri-
dobili še povečano telovadnico.
Matična šola v Podčetrtku je
na prednostnem vrstnem redu
na tretjem mestu. Tam so ne-
davno pridobili nekaj prostora
domačega vrtca, ki se je prese-
lil v nove prostore. Tako bi v
dveh na novo pridobljenih
prostorih uredili specialno
učilnico za tehnični pouk s
kabinetom ter matično učilni-
co za nižjo stopnjo, prijJobili
bi tudi zbornico, dolgoročno
pa razmišljajo že o atletskem
stadionu. Kot kaže, se bodo
naložb v matični šoli lotili kar
sami, brez pomoči šolskega
ministrstva.
Po eni od šolskih študij ra-
čunajo na priseljevanje v turi-
stični kraj. Če se bo to zgodilo,
ne bo posebnih težav, saj je v
posameznih oddelkih razme-
roma malo učencev.
Sl.6.-I3.febn>arl997
QI poeoPKi
Trenti in Soči
Jaka Čop, nečak Jože Čopa
je izdal že nekaj fotomono-
grafij. Pred časom je pri za-
ložbi Kmečki glas izšla foto-
monografija Trenta in Soča -
doline, gore in ljudje.
Knjiga, ki obsega 167 strani
velikega formata, je polna pre-
krasnih fotografij s pogledi na
trentarske vršace, doline in so-
teske, domačije trentarskih pa-
stirjev in tamkajšnjih prebival-
cev. Vijuganje reke Soče v doli-
ni in serpentinasto vzpenjanje
planinskih in lovskih poti z do-
lin proti vrhovom, popestrijo
pokrajinsko podobo tega sveta.
Zasnežene strmine mogočnih
gora in melišča pogojujejo pla-
stičnost marsikaterega posnet-
ka. Drobnica na visokogorskih
travnikih in v razpadajočih
ogradah pričara pravljične po-
glede na tamkajšnji svet.
Avtor je upodobil tudi doma-
čega človeka v bližini njegove
domačije, na travniku in na
polju. Upodobil je mlade in
starejše pri napornem celod-
nevnem delu. Domačije in sta-
novi, od katerih danes ne stoje
več vsi, spominjajo na ljudsko
arhitekture te doline. Skromne
kopice sena in gorsko cvetje so
okras na marsikateri od objav-
ljenih fotografij. Bogastvo voda
v tesnih soteskah in slikoviti
razgibani bregovi reke Soče in
drugih potokov so prečudovit
svet naše in v svetu vse bolj
znane doline Trente. Tam so se
odvijali hudi boji prve svetovne
vojne in mnogi ostanki in spo-
meniki spominjajo na ta čas. V
knjigi so upodobljeni znameni-
ti ljudje, ki so delali in živeli
tod: Belsazar Hacquet, slavni
bretonski naravoslovec, ki je
prvi opisal Trento, Albert Bois
de Chese, tržaški inženir, ki je
ustanovil botanični vrt Julija-
na, dr. Julij us Kugy, tržaški
trgovec, ki je s svojimi opisi
ponesel slavo doline Trente po
vsem svetu, dr. Hernrik Tu-
ma, velik alpinist in planinski
teoretik, ter mnogi drugi vod-
niki in trentarski lovci.
Opise krajine in prostora, po-
dobe iz davnine, ljudi in zem-
ljo, arhitekturno izročilo stav-
barstva v dolini in na planinah
ter trentarskih in soških obra-
zov pa je v uvodni besedi zapi-
sal Ivan Bizjak, direktor Tri-
glavskega narodnega parka.
CIRIL VELKOVRH
Med petkovo slovesnostjo so goste posebej navdušili člani dramskega krožka šole. ki so
zaigrali predstavo Čudežni ključek.
Na OŠ Lava so proslavili jubilej
Na OŠ Lava v Celju so v
minulem tednu s številnimi
aktivnostmi in prireditvami
obeležili dvajset let od dne,
ko je takrat nova šola prvič
odprla vrata učencem.
Dneve, ki so jih posvetili
praznovanju, so na šoU poi-
menovali kar teden aktivnosti,
v katerem se je dogajalo mar-
sikaj - tako za učence in učite-
lje kot tudi za starše, ki so na
svoj račun prišli predvsem v
četrtek, ko je šola odprla vrata
posebej zanje.
Učenci so se najbolj zabava-
li v sredo, ko so zanje v telo-
vadnici nastopili Čuki, osred-
nja slovesnost v čast obletnici
šole pa je bila v petek, ko so
odprli tudi prenovljeno šolsko
knjižnico in petnajstim učite-
ljem šole, ki v njej delajo že
vse od začetka, podelili tudi
spominska darila-.
N.-M. S., Foto: G. KATIC
Znamenja
V razstavišču Firšt v Solčavi
je na ogled razstava Znamenja
v Zgornji Savinjski dolini, ki
jo je pripravil Pokrajinski mu-
zej Celje.
Gre za znamenja, ki jih lahko
srečamo v mestih, trgih, vaseh.
križiščih, na poljih in travnikih,
in so neme priče številnih trage-
dij, težkih časov in vere naših
ljudi. Znamenja so v prostor po-
stavljene likovne in arhitekturne
stvaritve različnih oblik. Pripo-
vedujejo nam o davnih usodah,
različnih nesrečah in nadlogah,
prav tako pa so tudi odraz želja
in upov našega človeka.
Vzrokov za nastanek zna-
menj je bilo v različnih časov-
nih obdobjih več. Med starejši-
mi je bil vzrok pravnega znača-
ja, saj je tisti, ki je nekoga ubil,
moral poleg kazni, na mesto
uboja postaviti spomenik-zna-
menje. Če so v srednjem veku
postavljali znamenja kot pom-
nike uboja ali nesreče, se je
pozneje vzrok za njihovo posta-
vitev spremenil, dobila pa so
tudi zaščitniško funkcijo. Zna-
menje je bilo tudi kažipot, pou-
darjalo je pomembnost vaškega
prostora, nastopalo kot statusni
simbol premožne domačije,
obeleževalo mejo med dvema
farama in podobno.
V razstavišču Firšt je na ogled
več različnih znamenj, ki so
nastala v Zgornji Savinjski doli-
ni, razstava pa bo odprta do
začetka junija.
MMMfHHMMHMMMHMMi US
S kmeticami
v petek, 14. februarja, bo
redni občni zbor Društva
kmetic Šmarje pri Jelšah, ki
mu predseduje Francka Ja-
veršek. Poročali bodo o dose-
danjem delu ter govorili o le-
tošnjem programu društva,
opravili pa bodo tudi volitve in
imenovanja v upravni in nad-
zorni odbor ter častno razso-
dišče. Zbor bo v restavraciji
Pošta v Rogaški Slatini, z za-
četkom ob 19. uri. B.J.
BAROMETE
Celjske
gespedarstve
v Tuzli
Od 22. do 26. aprila bo
Tuzli 4. pomladansko s«
čanje gospodarstvenikov.
Lani se je sejma udeleži
70 slovenskih in med njiri
21 podjetij s celjskega oj
močja. Predstavniki orgari
zatorja Promo International,
ki so v ponedeljek obiskali
Območno      gospodarsko
zbornico Celje so povedali,
da letos pričakujejo vsaj dva-
krat toliko slovenskih ra^
stavljavcev. Na 40 tisoč kv||
dratnih metrih razstavnili
površin bo na sejmu Promo
Tuzla 97 sodelovalo  7O0
podjetij iz 16 držav, sejem
obišče približno 50 tisoč lju-
di. Prijave zbirajo v celjski
gospodarski zbornici do 15.
marca, v primeru, da se bo-
do gospodarstveniki odločili
za skupen nastop, bo zbor-
nica pokrila tretjino stroškov
za razstavni prostor.
Kongres    i
hmeljarjev  f
Danes se v Rogaški Slati-
ni začenja dvodnevni se^
minar slovenskih hmeljaS
je v.
Organizira ga Inštitut za
hmeljarstvo in pivovarstvo
Žalec v sodelovanju s Kme-
tijsko svetovalno službo. 35.
seminar o hmeljarstvu bo v
Kristalni dvorani Zdraviliš-
kega doma v Rogaški Slatini.
Hmeljarji bodo obravnavali
razmere v hmeljarstvu v sve-
tu in pri nas ter številna stro-
kovna vprašanja.
Slaba likvidnosf
Po podatkih celjske po-
družnice Agencije RS za
plačilni firomet je problem
pomaitijkkhja likvidnih
sredstev na območju po-
družnice vse bolj izrazit.
Od leta 1991 do vključno
lani se je število blokiranih
podjetij povečalo od 66 na
560, znesek povprečnih blo-
kad pa se je z dobrih 476
milijonov SIT v letu 91 lani
povzpel na preko 7 milijard
SIT.  Največ  likvidnostn^
problemov je bilo lani v imk
dustriji, trgovini in v fina|B
cah. Neporavnane obvezna||
sti podjetij s teh treh podrcP
čij so predstavljale decem-
bra lani 90,9 odstotka celot-
nega zneska blokad. Vse več
težav s plačilno sposobnost-
jo beležijo tudi zasebniki.
Konec lanskega leta je delež
blokad zasebnikov znaša]
45,9 odstotka vseh blokaa
gospodarstva podružnice. ji|
Po poteh divizije
številni pohodniki, predvsem iz Laškega, Celja ter s Kozjan-
skega, so se v preteklih dneh odpravili po poteh 14. divizije.
Iz Sedlarjevega ob Sotli, kjer je nekoč divizija prišla s hrvaške
strani, so odšli po snegu in blatu na Prevorje ter naprej proti
Laškem. Do Prevorja je hodilo tudi nekaj starejših pohodnikov,
med katerimi je bil najstarejši Rudi Simčič iz Celja. Mlajši so
nato odšU še čez zaledeneH Bohor, kjer je bil najzahtevnejši del
poti. Pohodnike so povsod lepo sprejeli, prav tako na posamez-
nih kozjanskih domačijah, kjer so bili odprtih vrat' že med
drugo svetovno vojno.
Številni ljudje so se udeležili proslav v Sedlarjevem, na
Prevorju ter v doUni Gračnice, pri spomeniku Iliji Badovincu,
kjer so obudiH spomin na zgodovinski čas. B.J.
Strojni krožek na Konjiškem
Kmetijska svetovalna služ-
ba Slovenske Konjice tesno
sodeluje s petimi društvi, v
katera so vključeni kmeto-
valci, kmečke žene in mladi-
na. Namen teh društev je izo-
braževanje, informiranje,
medsebojno sodelovanje in
druženje.
Eno izmed teh petih društev
je Združenje za medsosedsko
pomoč oziroma strojni kro-
žek. Ustanovljen je bil leta
1995, vanj je včlanjenih 52
kmetovalcev iz konjiške, zreš-
ke in vitanjske občine. Pred-
sednik društva je Karel Orož,
koordinator krožka pa Vlado
Pačnik. O dosedanjem in pri-
hodnjem delovanju združenja
so člani govorili na občnem
zboru minuU petek na kmetiji
Marguč v Draži vasi.
V preteklih letih je bilo v
Sloveniji ustanovljenih že 37
strojnih krožkov, ki združuje-
jo približno 4 tisoč kmetoval-
cev. Največkrat so povpraše-
vali po uslugah pri spravilu
pridelkov, predvsem žetvi žit,
koruze ter spravilu krme v ba-
lah, pri setvi koruze in škrop-
ljenju. Lani je bila formalno
ustanovljena tudi Zveza stroj-
nih krožkov Slovenije.     AS
NOVO NA BORZI
Krka kotira na borzi
Piše: JOŽICA MALTARiC
Dogajanje na trgu VP po-
staja vedno bolj zanimivo in
živahno. V kotacijo je spreje-
tih vse več vrednostnih pa-
pirjev, ki so zanimivi za širši
krog investitorjev. SBI je v
porastu in znaša že L655,36
točk (10.02.).
10. februarja smo pričeli tr-
govati z redno delnico Krke
d.d. Že na neorganiziranem tr-
gu pred kotacijo na borzi je
tržna cena presegla knjigovod-
sko vrednost delnice, ki naj bi
konec decembra 96 znašala 12
do 13.000 SIT. Investitorji že
dolgo niso pokazali tako veli-
kega zanimanja za nakup del-
nic, kot so ga tokrat za nakup
Krke. Tako je bil ponedeljkov
trgovalni dan prav zavoljo tega
papirja zelo zanimiv, pa tudi
razburljiv. Tečaji KRKG so se
gibali v razponu od 25 do
28.400 SIT. Skupno je bilo s
Krko za 693,4 mio SIT prome-
ta, sklenjenih je bilo 563 po-
slov, trgovalo pa se je s 26.485
loti. Krka ni samo pojem uspe-
šnosti doma, ampak spada
med uspešna podjetja tudi po
mednarodnih merilih. Krovno
podjetje vključuje v svoj okvir
Krko kozmetiko, Krko zdravi-
lišča in Krko novoterm. Prvi
dve sta v 100% lasti matičnega
podjetja, v zadnjem pa ima Kr-
ka 20% delež. Podjetje je moč-
no izvozno orientirano, saj iz-
vozi kar 70% proizvodov. Vred-
nost Krke, ocenjene na podlagi
uradne cenitve, je 19,194 mili-
jard SIT. Donosnost lastniške-
ga kapitala Krke znaša 8,2%.
Podjetje je kapitalsko zelo
močno. Lastni viri predstavlja-
jo kar 71% virov podjetja. Na
skupščini delničarjev bodo od-
ločali o delitvi dobička, ki se ga
je od leta 93 do konca leta 96
nabralo za več kot 6 oz. 9 mili-
jard. Na delnico odpade tako
dobrih 2.500 SIT čistega dobič-
ka. Vse kaže da je v prihodnjih
dneh pričakovati še večje zani-
manje za Krko. S Krko se tre-
nutno trguje na OTC trgu. Po
obravnavi in sprejemu revidi-
ranega zaključnega računa za
leto 1996 na skupščini delni-
čarjev bo Krka sprejeta v borz-
no kotacijo A.
Na OTC trgu smo v začetku
februarja pričeli trgovati tudi z
redno delnico Istrabenza
(ITBG) in redno delnico druž-
be Avto Celje (AVCG). Vedno
bolj postajajo zanimive banč-
ne delnice, predvsem SKB
banka in Probanka, saj so se
zanje začeli zanimati tudi tuj-
ci. Pred kratkim je Banka Slo-
venije sprejela ukrepe za ure-
ditev statusa portfeijskih na-
ložb tujcev. Bistvo nove uredi-
tve so skrbniški računi, ki jih
bo mogoče odpreti pri ban-
kah, ki že imajo licenco za
zbiranje deviznih hranilnih
vlog občanov. Pri tem je po-
membno, da na teh računih ne
bo dovoljeno poslovati z goto-
vino. Negotovinsko poslova-
Št. 6.-13. februar 1997
nje je pogoj za popoln nadzor
nad finančnimi tokovi naložb
tujcev, ki ga centralna banka
želi doseči. Hkrati bo onemo-
gočilo, da bi tujci kupovali del-
nice na sivem trgu.
7.2. je odbor za sprejem
sprejel sklep o sprejemu na-
vadnih delnic na oznako A in
G družbe Zdravilišče Raden-
ska, družba za opravljanje de-
javnosti turizma,*polnitev mi-
neralnih vod in brezalkohol-
nih pijač in proizvodnjo pol-
nilne in pakirne opreme d.d. v
borzno kotacijo A. V začetku
februarja je Ljubljanska borza
VP pričela izračunavati borzni
indeks po spremenjeni meto-
dologiji. Novi indeks delnic se
od dosedanjega razlikuje
predvsem po načinu izračuna-
vanja ter pogojih za vključeva-
nje delnic vanj. Iz indeksa sta
po novem izključeni delnici
Dadasa in Finmedie, vanj pa
so vključene redne delnice
Dolenjske banke, BTC in po-
novno delnice Salusa. Tako
novi SBI tvorijo delnice: SKB
banke, Leka, Kolinske, Term
Čatež, Droge, Salusa, Dolenj-
ske banke, Kovinotehne, Pro-
banke, BTC in Nike. Te pred-
stavljajo kar 80% tržne kapita-
lizacije celotne delniške A in B
kotacije.
Bralce obveščamo, da smo
pričeli odkupovati tudi delni-
ce Cinkarne Celje pridobljene
z lastninskimi certifikati.
1. SNOPIČ
GOSPODARSTVO
□
Veber v Hmezad banki
Dosedanji direlctor Mihael Gohčnik se seli v Ljubljano - Emisija delnic zaključena
pred rokom
Dokapitalizacija Hmezad banke ter usta-
novitev bančne skupine med Banko Celje in
Hmezad banko - to sta bili temi novinarske
konference, ki jo je vodstvo obeh bank skli-
calo pred tednom dni v Žalcu.
Hmezad banka d.d. je začela poslovati leta 1992,
uspešno je zaključila dve emisiji delnic in ima 811
milijonov SIT osnovnega kapitala. Da bi pridobila
vsa pooblastila za poslovanje na tolarskem po-
dročju mora doseči jamstveni kapital v višini
2.040 milijonov SIT. Z emisijo delnic v višini 938
milijonov SIT bo Hmezad banka pridobila za-
dostno višino jamstvenega kapitala. Večji del
delnic v višini 581 milijonov SIT, ki so v prodaji, je
Kupila Banka Celje, ki je s tem pridobila lastniški
delež v Hmezad banki v višini 40 odstotkov. Tudi
preostale delnice so skoraj v celoti prodane, tako
da bo emisija predvidoma zaključena pred ro-
kom, ta se izteče 23. marca letos.
Jože Veber je rojen v Migojnicah, v Celju je
končal učiteljišče, bil najprej zaposlen kot
učitelj, kasneje je bil v občinski upravi v
Velenju, opravljal je različne profesionalne
funkcije v SZDL. Ob delu je diplomiral na
prvi stopnji FSPN in kasneje na drugi stopnji
Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru.
Dosedanji direktor Hmezad banke Mihael
Goličnik zapušča banko, ker želi nadaljevati
svoje delo v Ljubljani. Zaposlil se bo v Glavni
podružnici Banke Celje v Ljubljani kot po-
močnik direktorja glavne podružnice.
Hmezad banka je lansko poslovno leto za-
k\i\ičila z 18,3 odstotkov višjo bilančno vsoto
kof lela 1995 in nekaj večjim dobičkom kot leto
popre). Že v začetku lanskega leta sta se Hme-
zad banka in Banka Celje začeli pogovarjati o
tesnejšem medsebojnem sodelovanju in pove-
Upravni odbor Hmezad banke je za vršilca
dolžnosti direktorja Hmezad banke imenoval
dosedanjega*pomočnika generalnega direk-
torja v Banki Celje Jožeta Vebra.
zovanju. Svet Banke Slovenije je na svoji zadnji
seji izdal sklep, da Banka Celje lahko kupi 40
odstotkov rednih imenskih delnic Hmezad
banke, podpisana je tudi pogodba o ustanovitvi
bančne skupine Banke Celje, v katero se vklju-
čuje Hmezad banka, bančna skupina pa bo
zaživela po zaključeni 3. emisiji delnic Hme-
zad banke. Vodilna banka bančne skupine bo
Banka Celje, Hmezad banka pa bo po dokapita-
lizaciji povsem samostojna pravna oseba, ki bo
imela možnost poslovanja po vsej Sloveniji, še
vedno pa se bodo Žalčani ukvarjali zgolj s
tolarskim poslovanjem.
IB
Slovenski traktorji leta 1997 - drugouvrščeni Zetor 43 4Q, prvouvrščeni Same Dorado 70 in
tretji Massev Fereuson 382.
Slovenski traktor leta 1997
v Slovenj Gradcu so v začetku februarja razglasili rezultate izbora za Slovenski traktor leta
1997. To je traktor Same Dorado 70.
Izbor so tretjič zapored pripravili v uredništvu strokovne revije Kmetovalec, glasilu Društva
kmetijskih svetovalcev Slovenije. Na drugo mesto se je tokrat uvrstil zmagovalec prvega in
drugega izbora, traktor Zetor 43 40, tretje mesto je zasedel traktor Massey Ferguson 382. Sledita
traktorja Zetor 53 40 in Zetor 63 40, tako da je med znamkami traktorjev že tretjič zapored zmagal
Zetor. ^ ML
Učinkovita družba
Ob 30-letnici Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije
Na pobudo osveščenih po-
sameznikov, ki so pred tride-
setimi leti videli rešitev in
razvoj slovenskega vinograd-
ništva in vinarstva v strokov-
nem in poslovnem povezova-
nju, kajti omenjena panoga je
bila v tedanji Jugoslaviji v
nezavidljivem položaju, slo-
venska vina pa nerazpoznav-
no v poplavi poprečnih pri-
delkov, so nastali zametki
omenjene skupnosti. Pri po-
slovnem združenju za hme-
ljarstvo, živinorejo in sadjars-
tvo Styria Celje-Maribor je
najprej začel delovati izvršni
odbor za vino, nato pa se je
Styria preimenovala in vklju-
čila v svoj naslov tudi vino.
Ob 30-letnici bo v Ljutome-
ru 25. februarja slavnostna se-
ja skupščine, kajti že v tridese-
tih letih tega stoletja so se lju-
tomerski vinogradniki in vi-
narji prvič zavzeli za zaščito
svojih kakovostnih vin. Na
omenjeni slovesnosti bodo
sprejeli še dva nova družbeni-
ka in sicer Boštjana Protnerja
in mariborsko škofijo.
Danes je Poslovna skupnost
za vinogradništvo in vinarstvo
Slovenije s sedežem v Celju
učinkovita, delniška družba, ki
združuje 43 družbenikov in
opravlja 90 odstotkov javnega
trženja slovenskega vina in 95
odstotkov njegovega izvoza.
Doslej je podelila tudi 370 mili-
jonov zaščitnih znamk za slo-
venska vina. Sodeluje tudi z
mednarodnim uradom za vino
OIV v Parizu in drugimi medna-
rodnimi institucijami, v zadnjih
letih pa je izredno veliko napo-
rov vložila v promocijo sloven-
skih vin. Vse bolj uspešna je
tudi pri povezovanju drugih
strok, ki so povezane s kako-
vostjo življenja, katerega po-
memben del je tudi vino. Tako
je organizirala več posvetovanj
in simpozijev na temo vino in
zdravje, na katerih so sodelova-
li zdravniki iz vsega sveta. Ker
skrbi za promocijo slovenskega
vina in dobre poslovne rezulta-
te svojjh družbenikov, skrbi tu-
di za o*sveščanje javnosti in dvig
vinske kulture. S takimi priza-
devanji bo nadaljevala-tudi le-
tos, ko bo namenila posebno
pozornost dvema temama: vinu
in hrani ter vzgoji mladih v
odnosu do vina. To je poudaril v
obširni predstavitvi načrtov ob
30-letnici skupnosti njen direk-
tor Janez Vrečer na novinarski
konferenci v Ljubljani. Dejal je
tudi, da pospešeno delajo na
uvedbi enotne vinske steklenice
z embalažo zaradi učinkovitej-
ših ekoloških rezultatov.
V zadnjih letih je bila skup-
nost močno prisotna na vseh
pomembnih svetovnih sejmih,
na katerih je promovirala slo-
venska vina in poskrbela za to,
da Slovenija ni več eksotična
neznanka na svetovnem vin-
skem zemljevidu. Tudi letos
bo sodelovala v imenu svojih
družbenikov na sejmih Alpe-
Adria in Vino v Ljubljani, na
Kmetijsko živilskem sejmu v
Gornji Radgoni, na Mednarod-
nem obrtnem sejmu v Celju,
na sejmu narava in zdravje v
Ljubljani in na Gost-tur v Ma-
riboru. Na tujih sejmih pa bo
predstavila slovenska vina v
Diisseldorfu na Provveinu, v
Veroni na Vinitaly, na Hrvaš-
kem na Vino Split in Jesen-
skem zagrebškem velesejmu v
Zagrebu, v Londonu na Wine
Trade Fair, v Bordeauxu na
Vinexpo in na Anugi v Kolnu,
poleg tega pa bodo organizira-
li še večje promocije v Bruslju,
na Dunaju, v Londonu in v
Stockholmu, izdelali in pred-
stavili pa bodo tudi študijo
angleškega vinskega trga.
Tudi na zakonodajnem po-
dročju jih čaka veliko dela, zla-
sti pri zakonu o vinu, pri ustrez-
ni dopolnitvi davčne zakonoda-
je za uvedbo davčne nalepke in
evidence pridelave ter pri zako-
nu o semenu in sadikah s pod-
zakonskimi akti, ki naj uredijo
področje trsnih cepljenk.
Nadaljevali bodo tudi z za-
ložniško dejavnostjo.  Izdali
bodo zemljevid vinorodnih
okolišev Slovenije z vinskimi
cestami, ponudbo ter sortniin*
izborom, dopolnili bodo kata-
log družbenikov, ki tržijo vino,
natisnili bodo pregled kako-
vostnih vinskih letnikov zad-
njih 27 let, izdajali strokovne
publikacije o kakovosti vinske-
ga letnika 1996 po vinorodnih
rajonih in izdali nov priročnik
Vinski vedež - Vino in hrana.
Poslovna skupnost za vino-
gradništvo in vinarstvo Slove-
nije ima ob svojem jubileju kaj
pokazati. Ob uspešni prodaji
slovenskih vin doma in na tu-
jem, pri skrbi za obnovo vino-
gradov na optimalnih legah,
teh je v Sloveniji še 8 tisoč
hektarov, ki niso zasajene z
vinsko trto, je največ hvale
vredno to, da se je načrtno in
strokovno lotila odgovornega
in dolgoročnega dela: izobra-
ževanja in osveščanja tudi
laične javnosti in predvsem
mladih, da bi znali v življenju
zdravo in srečno živeti tudi z
vinom. Njene naloge so po-
dobne tistim pred tridesetimi
leti, ker jih je v veliki meri
narekoval položaj gospodars-
tva v tedanji Jugoslaviji, zdaj
pa se slovenski vinogradniki
sooočajo s podobnimi izzivi
pred vstopom Slovenije v
Evropsko unijo.
5t 6.. 13. febrmir 1997

PUST
Še sonce se je smejalo!
Za pustovanje na celjskih ulicah si organiza-
torji zaslužijo nekaj krepkih pohval. Lanski,
ponekod še negotovi koraki, so namreč prera-
sli v norčavo, celodnevno veseljačenje, ki so se
mu ob giajhnih in velikih maškarah dokaj
naklonjeno odzvali tudi občani in nekatera
podjetja, ki so pustovanje tudi gmotno podprla.
Dopoldansko rajanje na Glavnem trgu je bilo
namenjeno najmlajšim. Maškare od najnežnej-
ših vrtčevskih do najstniških let, pa glasba,
petje, slastni krofi, sladki bonboni in nagajivi
baloni so polnih Glavni trg, pustni utrip pa so z
neposrednim prenosom beležili na Radiu Celje.
Popoldne je Celje po nekaj letih premora spet
doživelo ulični karneval. Povorka maškar se je
oblikovala pred Narodnim domom na Trgu
Celjskih knezov, krenila po mestnih ulicah,
radovednežem, ki jih v Celju ni manjkalo, pa so
se nekatere bolj, druge manj domiselne šeme
pokazale na Glavnem trgu.
In kljub vremenski napovedi, ki je grozila z
oblačnostjo, se je celjskim šemam smejalo še
sonce! In prav je imelo!
Po soboti se je torek poznal!
časi, ko so v lokalih na pustni torek strogo
prepovedovali vstop maškaram, se počasi
odmikajo, še več, organizatorji letošnjega
pustovanja v Celju so vse gostince in trgovce
v mestu pozvali, naj v svojih lokalih ustvarijo
čim bolj norčavo vzdušje.
Da maškare vsepovsod le niso zaželene, so
sicer tudi letos opozarjali svarilni napisi na
marsikaterih vratih, a k sreči je zvečine šlo za
državne in druge ustanove. Dobro voljo in
naklonjenost do maškar so ponekod pokazali
že v soboto, ko je, denimo, ekipa Centrovih
prodajalk v trgovini Rio, navkljub državnemu
prazniku, obiskovalce prijazno pozdravljala,
opravljena v norčave klovne.
In kakšno je bilo vzdušje na pustni torek?
Utrip v lokalih so merili poslušalci Radia Celje,
ki so za najbolj prijazen, norčavemu pustu
zagotovo najbolj všečen lokal, izbrali prodajal-
no Rio. Za celjsko pustno razpoloženje je letos
torej veljalo, da se po soboti torek pozna!
Celjski Radijci so med najbolj zaslužnimi, da ja pustovanje v Celju tako lepo uspelo, pa še na
grado so si prislužili. Z leve - Sergeja Mitič, Greta Senič, Nataša Gerkeš Lednik, mojstei
protokola na Glavnem trgu Tone Vrabl in Mateja Podjed.
Druga nagrada celjskega pustovanja - skupinska maska vojakov na kolesih. Nagrado so res
zaslužili.
Ena najlepših skupinskih mask na celjskem pustovanja so bili korenčki z zajčki. Za
izvirnost in nastop so dobili drugo nagrado v kategoriji skupinskih mask.
Mravlje so bile, po mnenju žirije in gledalcev, najlepša skupinska maska na celjskem pustovanja.
Prijazni možakar na sliki je v Celju nastopil kot POLONCAJ.
$t.».-13.febwiorl997
T SNOPIČ I PUST n D
Prodajalke v Centrovi samopostrežnici Rio v Celju so v preoblekah prijaznih klovnov
prinesle prijetno vzdušje v svojo trgovino.
Šoštanjski karneval že dolga leta privabi mnogo gostov. Pustni sprevod pa je bil tudi to pot
zelo zanimiv.
['^ki otroci so v soboto popoldan rajali na občinskem dvori-
Bilo je več radovednežev kot šem, vendar so bile te vse po
^^^ti prikupne. Kot tale klovna na sliki. Manjši bo morda
prihodnje leto dudo že zamenjal za velik rdeč nos.
Kremenčkovi so se na celjski pust pripeljali s svojim mogo-
mobilom« in svoj nastop dobesedno odgarali. Zaslužili so si
posebno nagrado.
Pustno Mozirje
v Zgornji Savinjski dolini so, poleg večih pustnih prire-
ditev v skoraj vseh največjih krajih, zagotovo med najbolj
odmevnimi in najbolje obiskanimi norčije, ki jih uganja
pust Mozirski.
Tudi letos ni bilo dosti drugače, med najbolj veselimi pa sta
bila nedeljska otroška maškarada in pustni torek, ki se je
začel z budnico in prevzemom oblasti v občini Mozirje ter
nadaljeval s pohodom mozirskih pustnakov po večjih podjet-
jih v občini in bližnji okolici. V popoldanskem karnevalu je
mozirski pust opozoril na večje in manjše napake v občini,
nekaj jih je z veliko mero humorja tudi rešil, druge pa predal
v reševanje pristojnim organom. Vseh nepravilnosti pa itak ne
smejo rešiti, da jih bo nekaj ostalo za prihodnji pustni čas.
Pustnaki so po tradiciji odvzeli oblast mozirskemu županu
Jakobu Presečniku in mu hkrati podarili nekaj uporabnih
stvari ter dali tudi nekaj napotkov. Tako so odstavljenemu
županu strogo zabičali, naj naselja Prihova nikakor ne odsto-
pi občini Nazarje, ampak ga naj proda najboljšemu ponudni-
ku. Poleg tega so mu podarili televizijski sprejemnik, s
pomočjo katerega si bo lahko nenehno vrtel slike žene, otrok
in ljubljenega Mozirja, za boljši stik med volivci in županom,
ki dosti časa preživi v Ljubljani zaradi opravljanja poslanske
funkcije, pa so Jakobu Presečniku mozirski pusti podarili
povsem originalen mobitel.
Sponzorji Celjsicega pusta '97
Celjski pust '97 so z nagradami za sodelujoče maškare
podprli:
Kovinotehna, Interspar, Engrotuš, Mik Pliberšek, ing. Jure
Godec, Drogerija Hartman, Celjski sejem. Toplice Dobrna,
Zdravilišče Laško, Gradbeno podjetje Pluton, Turistična agenci-
ja Orel, Turistična agencija Herman Celjski, Kompas Celje, Fit-
media. Moda Celje, Piccadilly, Metro Celje, Miroteks, Center
Celje, Potrošnik, Selmar, Banka Celje, Zavarovalnica Triglav,
Hotel Evropa, Muzej novejše zgodovine Celje, Mesnica Silva
Čas, Klasje Celje, Pekarna Težak Vitanje, Majolka, Na-na,
Pekarna Geršak, Bon-bon, Gostišče Berger, Mc Donald's, Dairy
Queen in Turbo Schuh.
^■6.-l3.febwiar \997
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Razvalina življenja iz Prebolda na Gomilsko
Preboldski igralci pod re-
žijskim vodstvom igralca SLG
Celje Renata Jenčka so lani
pripravili dramo F. S. Finž-
garja Razvalina življenja.
Dvakrat so jo uprizorili na
prostem pri gostilni Zmet v Sv.
Lovrencu, zaradi dobrega od-
ziva občinstva in številnih po-
vabil na gostovanja, bodo sedaj
predstavo priredili za oder.
Adaptacijo pripravljajo pod
vodstvom Jožice Ocvirk, pro-
stor pa jim je prijazno ponudi-
lo KuUurno društvo Gomil-
sko. Sodelujoče so k tej selitvi
prisilile neurejene prostorske
možnosti v Preboldu.
Predstavo pripravljajo v glav-
nem na celodnevnih vajah.
»Razvalino« bodo 9. marca pr-
vič odigrali na odru na Gomil-
skem, tudi v zahvalo za razu-
mevanje, gostoljubje in za na-
daljnje tovrstno sodelovanje na
gledališkem področju.
V predstavi sodelujejo Franc
Golič, Milica Podgoršek, Mar-
tina Kumer, Jani Pilko, Slavko
Žagar, Avgust Dobriha, Ana
Ocvirk, Milena Sedminek in
Jožica Ocvirk, ki je poskrbela
za adaptacijo (na sliki).
T. TAVČAR
Še so dobri
ljudje
v začetku februarja je
bil že 6. redni občni zbor
župnijske Karitas Vransko.
Od vsega začetka vodi to
dobrodelno organizacijo na
Vranskem predsednica Mar-
tina Felicijan, ki je tudi na
tokratnem občnem zboru
predstavila aktivno delo Kari-
tas v minulem letu. Skupaj s
približno desetimi aktivnimi
člani, ki se jim ob večjih akci-
jah pridruži še veliko obča-
snih sodelavcev, so pripravili
vrsto prireditev. V sodelova-
nju z osnovno šolo Vransko
so organizirali kulturni pro-
gram v domu upokojencev na
Polzeli, s hrano, obleko in
denarjem so pomagali števil-
nim socialno ogroženim, v
sodelovanju s krajevno skup-
nostjo so pogostili preko 130
krajanov, starih nad 70 let.
Razen tega so lani pomagali
tudi beguncem iz Bosne, ki
so živeli v njihovi krajevni
skupnosti. IB
Osicrun jeni spomenilc
že dlje časa je oskrunjen spomenik rojaka Gustava Šilih
ki stoji pred istoimensko osnovno šolo v Velenju. Očitno I
skrunitev nikogar ne moti, niti otrok, učitelji so ostali nem
pa tudi velenjski kulturni delavci niso nič rekli.
Sicer je to za Velenje dokaj značilen pojav, saj so počečkanei
popisane fasade v mestu vsakodnevni pojav. Še vedno je najboljn
udaru dom kulture, prizanesli niso niti občinski hiši, vendar kotd
to nikogar ne moti, kaj šele, da.bi »pisateljem« stopil na prste.
Za tovrstno početje mladih so v veliki meri krivi starš\,V
nimajo nadzora nad svojimi otroci. Ti svo) prosti čas preživljal
po velenjskih ulicah in si izmišljajo, kako bi mesto še lep:
»okrasili«. L. OJSTERŠE
Danes četrti kupon in prve prijave
v uredništvu NT&RC od pet-
ka dalje pričakujemo več po-
šte, kot jo dobivamo sicer, saj
boste vse tiste, ki ste se odločile
sodelovati v akciji 100 kmečkih
žensk na morje, začele pošilja-
ti dopisnice s kuponi.
Danes je izšel četrti kupon za
jubilejni, 25. izlet, tako da lahko
tiste, ki imate kupone od 1 do 4
že pošljete prijavnico. Ob kupo-
nih je treba na dopisnico napi-
sati tudi zahtevane podatke. Pri-
hodnji teden bomo objaviH še
rezervni kupon, s katerim bo
možno nadomestiti eno izmed
manjkajočih številk.
Letos bo izlet 21. in 22. marca
v Lucijo pri Portorožu. Iz Celja se
bomo odpeljali ob Z uri, obiskali
Postojnsko jamo in se popoldne
ter zvečer zadržali v prijetni Lu-
ciji, v soboto dopoldne bo ogled
Pirana, kjer bo žensko stotnijo
sprejel tudi župan občine Piran
Franko Fičur. Na letošnji izlet
bomo povabili mnoge stare
znance, med katerimi bodo tudi
mnogi, ki so bili na prvih izletih.
Zraven bodo ansambel Igor in
Zlati zvoki pa čarodej Jani Jo-
šovc, oktet Studenček in trio Vi-
kija Ašiča z novim programom,
Janko Mogu in Betka Novokmet.
V nočnih urah bo prišel tudi
ansambel Primorski fantje.
Med prispelo pošto udele-
ženk na prejšnjih izletih pa smo
za danes izbrali pismo, ki sta
nam ga pisah gospe Ločnikarji
va in Štravsova z Dobrne i
Vitanja: »Veliko sreče vam žel
mo pri vseh izletih. Lani je bil
čudovito. Prav pa je, da lahli
vsaka kmečka žena potuje!
enkrat, tako da bi sčasoma pri
le vse na vrsto. Z nageljni sro
bile povsod kot luštni svatje!«
Žrebanje srečnih potnic za 2
izlet bo v petek, 28. februarja!
kmečkem turizmu pri Fatur
Slatini pri Ponikvi, pokrovitelj I
je župan občine Šentjur Ju
Malovrh. Igral bo ansambel P'
gladič. In še nasvet: prijavijo;
naj samo tiste, ki so res krneči
žene in ki z nami še niso bile.
TONEVRAI
Šf.6.-13.lebrwqr!»9y^
!. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
■a
Mehka Logarska
I Gusti Lenar o dejstvu, da je Logarska dolina zaživela tudi pozimi - Poleg tekaškega
, centro še sankanje kot družinski šport
L|jjt..... . ' ./ivii>Wi(Mfato.>i«<ft<^^
Logarska dolina se tudi v zimskih mesecih
^ bolj prebuja. Nekdaj je namreč veljalo, da v
[^ogarski pozimi nimaš kaj početi. Z ustanovitvi-
L podjetja Logarska d.o.o., ki so ga ustanovili
Ijoinačini, se alpska kraljica vse bolj prebuja in
p(,nuja obiskovalcem obilo možnosti oddiha,
jdruženega z rekreacijo in zabavo.
Mrtvi sezoni se v turizmu ne moreŠ izogniti,
jedaj, ko smo nekako uredili zimo, je pri nas bolj
0[yo Še dva jesenska in dva spomladanska mese-
Kljub temu pa je velik uspeh, da smo uspeh
faztegniti sezono na osem mesecev,« je povedal
gusti Lenar, direktor podjetja Logarska.
V dolini sami je velik premik na bolje, prepro-
sto se zdi, kot da dolina tudi sedaj živi. Ne le, da
je precej obiskovalcev, veliko se jih tudi ukvarja
2 različnimi športi?
Vse to je sad strogo načrtovanega dela. Večjih
smučarskih vlečnic sicer nimamo, saj jih niti ne
želimo. Za rekreacijsko smučanje imamo dve
Ivlečnici, pri kampu v Logarski in
pri Ložekarju, kar je zaenkrat
(iisto dovolj. Naša glavna usmeri-
tev je namreč tek na smučeh. V
iprihodnjih letih bi radi uredili
tekaški center, ki bo privabljal na
dopust in oddih v Logarsko
predvsem ljubitelje tovrstne re-
kreacije. Za to, da se lahko poh-
valimo z dobrim obiskom, so
seveda »krive« tudi izjemno do-
bre nastanitvene kapacitete, saj
sarao\ zimskih mesecih razpo-
lagalno s 130 kakovostnimi le-
liišči, v poletnih mesecih pa od-
.prejo tudi druge objekte, tako da
je možnosti še več.
Precej pozornosti namenjate
tudi ljubiteljem sankanja in al-
pinistom...
Sankanje se že precej uveljav-
lja kot družinski šport, ki je zelo
primeren za sprostitev. Zato
imamo v Logarski dolini neneh-
no urejene tri sankaške proge
različne težavnosme stopnje.
Lažji sta pri kapelici in za hote-
lom Plesnik, medtem ko je san-
fališče s Plesnikove planine zelo
Mitevno. Poleg tega smo kadar
:f(oli sposobni urediti naravno dr-
jsališče, seveda če so primerni
temperaturni pogoji. Veseli nas
ludi, ker v dolino prihaja vse več
'lanincev, ki plezajo po različ-
zaledenelih slapovih. Samo
'Logarski imajo za to obUko
plezanja vsaj deset naravnih
Možnosti.
V podjetju Logarska ste po-
'l^rbeli tudi za izposojo vsega,
'^r potrebujejo obiskovalci za
•^^zlične oblike rekreacije...
. Za vse dejavnosti si je možno
•sposoditi opremo. V ta namen
^■^0 pri hotelu Plesnik uredili
Jieke vrste pisarno, kjer so na
yiJo tudi različne informacije.
J^^o razpolagamo z zadostnim
^'evilom sank, tekaških in na-
1'^diiih smuči ter druge potreb-
opreme, na voljo imamo
Nwboarde... Poleg tega smo v
Nnjem času veliko pozornosti
Namenili tudi vodniški službi,
šolskimi počitnicami bomo
['^'pravili tečaje za smučarski
tu pa je prisoten tudi vadi-
^'j- ki pokaže osnove tega teka.
Poprijel! tudi
domaani
. ,^ podjetjem Logarska so
^"i leta dela. Na začetku ste
[^slušali precej pripomb, češ
^ )e delo premalo učinkovito?
Najprej smo morali urediti os-
novne stvari, torej ureditev statu-
sa krajinskega parka in poskrbeti
za osnovno komunalno opre-
mo. Šele nato je prišla dodatna
ponudba, ki je bolj opazna. Mi-
slim, da smo sedaj že na dobri
poti, da se ne bi nihče, ki bo
obiskal Logarsko dolino, dolgo-
časil. Sedaj je pred nami še en
pomemben korak, in sicer rekla-
ma ter predstavitev možnosti, ki
jih dolina ponuja. Je pa res, da se
ne ukvarjamo več s kakšnimi
velikimi problemi. V dolini smo
se odločili za mehko varianto
turizma, ki je v Sloveniji še ni, je
pa najbolj primerna za krajinski
park in po tej poti bomo šli
naprej.
Veliko neprijaznih besed ste
slišali tudi na račun parkirni-
ne, ki je vsaj v začetku vzbudi-
la kar precej jeze?
To je parkirnina in prispevek
za ohranitev krajinskega parka.
V bistvu je bila to neka osnova,
na kateri smo začeli in hkrati
edini denar, s katerim smo raz-
polagali. To bi že pred nami
morala urediti država. Zbran de-
nar je strogo namenski in ga
porabimo za ureditev parka. Si-
Avgust Lenar
cer pa mislim, da so se ljudje
temu privadili, in sedaj ni več
nekih bistvenih pripomb. Ostali
smo zmerni, kar je tudi precej
pomembno, in 500 SIT na oseb-
ni avtomobil ni več takšen stro-
šek. Sploh če vidiš, da se je s tem
denarjem precej postorilo.
V zadnjem času se tudi zdi,
da se je podjetje s svojim delom
in usmeritvami prijelo med do-
mačini...
Zadovoljen sem, ker se tudi v
Solčavi stvari lepo pomikajo na-
prej. Rastejo nove turistične
kmetije, ki jih poskušamo pove-
zovati in na tem področju bomo
delali še bolj načrtno kot doslej.
Že lani smo pripravljali tedenske
programe za obiskovalce Logar-
ske doline, pri tem pa so sodelo-
vali tudi domačini. Res se občuti
premik v zavesti in mišljenju
ljudi. Če v začetku niso vedeli,
za kaj gre, potem sedaj verjetno
vidijo, da smo se^turizma lotili
resno in da je prišlo do razvoja.
Dobri rezultati, ki so se pokazali,
so itak pozitivni za celotno po-
dročje. Hkrati so pripomogli k
temu, da so se tudi drugi začeli
drugače obnašati in drugače de-
lati.
■■■■■■■ URŠKA SEUŠNIK
Kuharski tečaji in druga predavanja
Jožica Štruk: »Iz preprostih živil lahko pripravljamo bogate jedi«
Kmetijska svetovalna služ-
ba Slovenije, enota za kme-
tijsko svetovanje Žalec, pri-
pravlja tudi v tem in prihod-
njem mesecu vrsto preda-
vanj za kmetovalce iz Savinj-
ske doline.
Danes, v četrtek, ob 9. uri
bo na kmetiji Rojnik v Podvr-
hu pri Braslovčah Zlatka Ko-
bal pripravila .predavanje in
praktičen prikaz zimske rezi
jablan v intenzivnem in kmeč-
kem sadovnjaku ter ogled su-
šilnice za sadje. V sredo, 19.
februarja, bosta na temo pita-
nje govedi predavala Franc
Tratnik in Dare Simončič, 22.
februarja na temo varstva sad-
nega 'drevja Milan Žolnir in v
sredo, 5. marca, na temo ob-
nova travne ruše in novejši
kultivatorji trav in detelj Tatja-
na Pevec. Vsa tri predavanja se
bodo začela ob 9. uri v mali
dvorani Hmeljarskega doma v
Žalcu.
V sodelovanju z Društvom
kmečkih žena Savinjska doli-
na se bo zvrstilo tudi več
enodnevnih kuharskih teča-
jev. V soboto so ga pripravili v
kuhinji OŠ Vransko, udeležilo
pa se ga je osemnajst udele-
ženk z Vranskega in bližnje
okolice (na fotografiji). Vodila
ga je Jožica Štruk, ki je pove-
dala: »Na tečaju skušamo na-
šo vsakdanjo hrano izboljšati,
popestriti, saj zdravje prihaja
iz dobre in pestre kuhinje.
Vemo, da je naša prehrana
preveč enolična, vsaka gospo-
dinja pa lahko pripravi iz ko-
renčka, zelja in drugih živil
raznovrstne jedi. Moramo se
potruditi, da bo prehrana bolj
pestra, zdrava in poceni, s
tem pa ne mislim, da bo manj
vredna, saj lahko iz prepro-
stih živil pripravljamo bogate
jedi.«
Tečaj peke potic bodo pri-
pravili v Grižah 15. februarja,
v Podlogu 19. februarja in 24.
februarja v Vinski Gori, še en
kuharski tečaj pa 1. marca v
OŠ Šempeter.
Projekt
alpskih cest
Občina Žalec je lani pri-
stopil k projektu Alpskih
cest, ki ga izvaja podjetje
BSC iz Kranja.
Za realizacijo projekta je
kranjsko podjetje prijavilo
program javnih del, name-
njen usposabljanju tržni-
kov za prodajo turističnih
izdelkov in storitev na alp-
skih cestah. Projekt je žal-
ski župan Milan Dobnik
javnosti predstavil včeraj
popoldne v Šempetru,
predstavitev projekta pa so
združili z občnim zborom
Turistične zveze Spodnje
Savinjske doline. IB
REČENO (ne)STORJEN(|
Kaj se splača?
Marsikaj. Največkrat je od-
visno od tega kdo vam nekaj,
kar se splača, obljublja. Če
govorimo o omenjeni sintag-
mi splošno, ugotavljamo, da
se nekaj lahko splača v mate-
rialnem ali pa v duhovnem,
moralnem smislu. V material-
nem smislu lahko »se splača«
pomeni, da mislimo na neko
denarno korist, dobiček ipd.
Tako npr. prinaša gostilna do-
biček in se j o.zato splača ime-
ti. Ali pa, na primer, povabimo
nekoga na kosilo, se mu malo
priUzujemo in ga ob tem pre-
pričamo (pretentamo), da bo
kupil od nas nekaj po čim višji
ceni. Če nam uspe, se nam je v
denarnem smislu to izplačalo.
V duhovno-moralnem smi-
slu se splača, na primer, neko-
mu pomagati v stiski, ker bo to
v prvi vrsti pomagalo tistemu,
ki smo mu pomagali, v moral-
nem smislu pa tudi nam. Na ta
način se počutimo bolj človeš-
ke; recimo temu navadno -
»človeka vredno življenje«. Tu
sicer lahko pride do paradok-
sa, ki ga recimo izreče berač v
knjigi o retoriki: »Ne razu-
mem, kako lahko beračenje
velja za zločin v družbi, kjer je
dajanje miloščine krepost.«
Vendar omenjena dvoumnost
za razlago našega »se splača«
samo razširja problem, ki se
ga v tem kratkem sestavku ne
da razrešiti. Ostanimo torej pri
humanosti in verjemimo, da
človek to premore nesebično.
Zagotavljajmo si zato ne vem
kolikič že, da je bolje biti do-
ber kot slab, in da se konec
koncev prej ali slej to tudi naj-
bolj splača. Lahko pa napiše-
mo recimo dober slogan (ge-
slo) za na primer revijo STOP,
ki razpisuje za to primerno
denarno nagrado. Se splača.
Nikogar ne bomo pretentali,
nikomur storili nič slabega, le
nekaj cvenka več bo zažven-
ketalo v našem žepu. Reviji
bomo naredili uslugo z dobro
reklamo, obenem pa bomo
ohranili mirno vest pri samem
sebi. Če se nam seveda ne zdi,
da je tudi reklama namenjena
predvsem pretentavanju ljudi.
Toda potem tako ali tako ni-
smo iz tega sveta, pomagati pa
nam ne more takorekoč nihče
več. Tako dobrih ljudi kot smo
mi zemeljska obla namreč
skoraj ne premore več. Vpra-
šanje Kaj se splača? morda
prav zaradi tega »skoraj«, osta-
ja odprto. Toda zaenkrat ven-
darle, na žalost, najbolj velja
geslo (slogan): Se splača - če
se plača.
ZORAN PEVEC
Koto shoe v Levcu
Minulo sredo so v prostorih Prodajnega centra Lena v Levcu odprii novo prodajalno z obutvijo
Koto shoe. V prvi etaži so v trgovskem podjetju Žana Žalec preuredili 350 kvadratnih metrov
prodajnih površin, kupcem pa je voljo 8 tisoč parov obutve domačih in predvsem tujih
proizvajalcev. IB, Foto: G. KATIC
^aifiiMtiM
ni
NASI KRAJI IN UUDJE
Hudičeva dekleta
Legende Paškega Kozjaka, njegov župnik in vsakdanji utrip
»Samotne kmetije razloženega hribovske-
ga naselja na pobočjih Paškega Kozjaka
ločijo globoke, z gozdom porasle in zakrase-
le grape. Severno pod Radojčem sodi k Paš-
kemu Kozjaku del zaselka Lok. Pod planin-
skim domom je precej počltniškili hišic«
Tako je v Krajevnem leksikonu Slovenije
opisan Paski Kozjak, hrib, ki nekako ločuje
mishnjsko, vojniško in velenjsko občino. Toda
v teh kratkih vrstah ni nič napisanega o živ-
ljenjskem utripu, negovanju običajev in ohra-
njanju izročila, prizadevanjih za ohranitev šo-
le, vračanju življenja in mladih v kraj ter še o
marsičem, kar lahko občutiš že pri kratkih
pogovorih z ljudmi. Prav tako ni nič napisane-
ga o prečudoviti naravi, pobočjih, sedaj še
polnih snega, na katerih počivajo oči, in na
obilo spomladanskega cvetja, ki se je prikazalo
iz zemlje že v teh mrzlih dneh. Na kupe
telohov, ki željno iščejo sonce, cesto pa krasi
naravno vresje. To že sedaj, ko je v dohni še
zima, na Paškem Kozjaku pa se počasi prebuja
pomlad. Kozjačani čakajo na norice, tiste z
nevarnim vonjem, ki se bodo
kmalu bohotile v grmovju, pa
divji česen in še marsikaj se
bo našlo na sončnih pobočjih
Paškega Kozjaka.
Raje bera« kot na
tujem
»Nekdaj je na Paškem Koz-
jaku vladala huda revščina,
skoraj povsod je bila bolj kot
ne beračija in lakota. V dolino
so ljudje vozili z vozovi, nazaj
pa so vse, kar so prislužili,
prinesli na rami. Poljedelstvo
ni nikoli uspevalo, poleti plo-
dovi ne dozorijo, kmetje pa so
imeli po dve glavi živine, ma-
lokje več,« je orisal življenje
na hribu župnik Tone Krnc, ki
se je naučil čutiti s svojimi
farani. »Kljub temu so se ljud-
je vedno borili, radi imajo svoj
kraj in svobodo, ki jo občutijo
le tukaj. Ko gledam v prete-
klost, se mi zdi, da bi ljudje
raje beračili kot šh na tuje.«
Pred približno tremi deset-
letji so Kozjačani odšli tudi v
dolino, iskat službo, sedaj pa
se vse bolj vračajo. Ime Paski,
po razlagi župnika Krnca, iz-
vira iz reke Pake, lahko pa tudi
iz pekla, medtem ko se Kozjak
seveda imenuje po kozah.
Najvišji hrib na Kozjaku se
imenuje Špik, ki so ga v pol
stoletja uradno povečali za
meter (menda je to dokaz, da
kamen raste) in meri nekaj
več kot tisoč sto metrov. Koz-
jak sestavljajo štiri vasi: Lipje,
Loke, Globoka in Strmec.
Poleg župnika Toneta Krn-
ca je duša življenja na Paš-
kem Kozjaku, to so vsi zatr-
dili, Sonja Ramšak, ki se
skriva v ozadju vseh organi-
zacijskih priprav in kultur-
nih prireditev.
»Imena so bila dana z vrha
navzdol. Verjetno je Kozjak po-
menil nekdaj nekaj velikega in
od tu so bila dana imena,« je
omenil gospod Tone. Okoli
Kozjaka so še druga »huda«
imena: Hudinja, Hudičev gra-
ben. Huda luknja... »Menda je
bila takoj pod mostom ponikal-
nica. Vsakih nekaj let so morali
ljudje vreči v jamo dekle, če ne,
je prišel hudič in škodoval cele-
mu kraju,« je razložil župnik
Krnc nekdanjo legendo in »hu-
dičeva« imena.
Nenavadno
navaden župnik
življenje na Paškem Kozja-
ku je nekako prepleteno med
tremi gibah: cerkvijo, šolo in
gostilno. Že 24. leto med Koz-
jačani živi njihov župnik To-
ne. »Sem redovnik salezija-
nec, in v bistvu delam vse kot
navadni duhovniki. Razlika je
v tem, da smo mi bolj odvisni
od svojih predstojnikov in da
naša družba skrbi predvsem
za vzgojo mladine. Naša nalo-
ga niso toliko župnije, bolj
organizirani zavodi. So pa se-
veda tudi izjeme,« je razložil
župnik, ki je pred skoraj četrt
stoletja prišel na hrib zaradi
bolezni, sedaj pa rad pove, da
še bog oče ne ve točno, za
koliko duš mora skrbeti na
Kozjaku.
»Ne morem reči, kaj mi je
bolj pomagalo, vzdušje, zrak
ah delo... Vsekakor sem tu
Tone Krnc, župnik s Paškega Kozjaka.
ozdravel in tudi predstojniki
se strinjajo, da je bolje, da
ostanem tu,« je v svoji govori-
ci, ki nekoliko še vleče po
dolenjsko, razložil gospod
Krnc, ki na »svoji« kmetiji med
drugim skrbi za 12 koz, njiho-
vo število pa se bo kmalu bis-
tveno povečalo. Pa tudi druga-
če je kozjaškega župnika moč
videti pri zelo nevsakdanjih
opravilih oziroma pri čisto
vsakdanjem delu. »Rojen sem
bil na veliki kmetiji na Dolenj-
skem. Že tam sem začel spoz-
navati osnove kovaškega in
mizarskega dela, potem sem
se ukvarjal z elektroniko, pri
vojakih sem bil vezist... Tako
sem spoznal od vsakega po
malo. Sicer sem šel v šole šele
z 22. leti, in še to tako, da sem
najprej naredil gimnazijo, na-
to pa še izpite za višje razrede
osnovne šole, ker mi jih niso
priznah,« se je spominjal gos-
pod Krnc.
Še ena nenavadna ali pa na-
vadna, kakor vzamete, dejav-
nost je značilna za kozjaškega
župnika. Doma ima shranje-
nih ogromno različnih starin.
»Nočem biti zbiratelj starin, to
ni zame. Želim le shraniti te
stvari za dobro kraja, za do-
kaz, kaj so naši ljudje v prete-
klosti znali narediti. Te starine
verjetno, vsaj večina, nimajo
kakšne posebne umetniške
vrednosti, za kraj sam pa ima-
jo veliko vrednost. So pa bile
te stvari, ki jih še sedaj odkri-
vam po starih bajtah, uporab-
ne, praktične in lepe,« pravi
zbiratelj, ki to noče biti. Gos-
pod Krnc hkrati obžaluje, ker
je bilo v preteklosti precej teh
predmetov pokradenih ali s
pomočjo goljufije prodanih.
V zbirki se najdejo slike na
steklu, lepi kovaški predmeti,
posoda, pripomočki za vsak-
danje delo... Ali pa koščena
igla, ki je bila obdelana s kam-
nom in ostanek z grobišč, ven-
dar je vse skupaj premalo, da
bi strokovnjaki potrdili, kako
stara je v resnici naselbina na
Kozjaku. »Kdor koli kaj poda-
ri, mu obljubim, da bo to na
Kozjaku tudi ostalo. Kot do-
kaz kraja, kulture, vzdržljivo-
sti in iznajdljivosti. Jaz bom to
ohranil na Kozjaku, upam, da
bodo to tudi nasledniki,« je
zatrdil župnik, ki se je sicer že
pogovarjal, kam shraniti vse te
starine in kako jih uskladišči-
ti, vendar se s pristojnimi
zaenkrat še niso sporazumeh.
Na Paškem Kozjaku obisko-
valce pozdravlja cerkev sv. Jo-
šta iz leta 1882. »Prej je bila tu
lepa gotska cerkvica, našli pa
so tudi ostanke še starejše
zgradbe. Ko bomo cerkev ob-
navljali, bomo poskušali od-
kriti kaj več, saj obstajajo na-
migi na rimsko pogansko sve-
tišče.«
Sola za 33 učencev
Drugo gibalo življenja na
Kozjaku je popolna osnovna
šola, ki jo sedaj obiskuje 33
učencev, zanje pa skrbijo tri
učiteljice. »Odkar sem jaz tu,
so nam šolo ukinjali že trikrat.
Enkrat sem se celo sam ponu-
dil za učitelja, če ne bi šlo
drugače,« pravi Tone Krnc. Se-
daj so Kozjačani, tudi s po-
močjo trme in neuklonljive
volje, za nekaj časa pomirjeni.
Šolo na Kozjaku namreč ob-
navljajo, poskrbeli pa bodo še
za prizidek. Objekt naj bi bil
končan do začetka novega šol-
skega leta in tako bo letos
minilo 98 let, odkar se je začel
pouk na Paškem Kozjaku. Do
danes še ni bil ukinjen.
»Za kraj in njegovo identite-
to šola veliko pomeni. Otroci
tako od mladih let ostajajo
tukaj in se počutijo naši,« je
zatrdil drugi sogovornik. Dra-
go Ramšak, ki skupaj z ženo
Olgo skrbi za planinski dom
na Kozjaku. Tako tudi ni težko
doseči, da na božični večer vsi
višješolski otroci pripravijo
igrico. V skupino so vedno
vključeni vsi, ne glede na na-
gajivost ali mogoče pomanjka-
nje igralskega daru..
Tudi precej drugih običajev
se je ohranilo na Kozjaku. Ta-
ko bodo v teh pustnih dneh
vsi »ledik« fantje in dekleta
dobili klado, dolgo približno
meter. Seveda mora vsak kla-
do plačati, in čim starejši je,
dražja je klada. Ohranili so
tudi »oglarijo«, ko neporočeni
fantje pojejo pod okni, poskr-
bijo za šrango (plačilo neve-
ste), k polnočnicam prihajajo
peš z »lahternami« tudi iz Ve-
lenja, ob pogrebih bedijo v
Olga in Drago Ramšak, oskrbnika planinskega doma na
Paškem kozjaku.
domači hiši, na sedmino pi
po 150 ljudi, ob treh kraljil
na svečnico »hodijo po petj
ko skupina pevcev s harm(
karjem hodi od hiše do hiši
prepeva, za to pa dobi plač
Mnogim tem dejavnostim
veda sledijo zabavni večeri,
se zbere mlado in staro s K
jaka ter se poveseli.
Cesta, telefon ii
voda
Tako smo pri tretjem gib
življenja, gostilni oziroma
ninskem domu, ki ga uprav
ta Ramšakova. Planinski d
je med drugim ena izmed
stojank večih planinskih p
tako  na  primer  slovens
transverzale, poti 14. diviTii^^
Šaleške trans verzale, tu seoi
vijajo razUCnl trim poho
srečujejo se planinci iz 3 p
ninskih društev...
Olga Ramšak poskrbi v pl
ninski postojanki za res izvri
no, domačo hrano, ki je lah)
planinsko začinjena, skuha]
tudi vse po naročilu. V posi
Janki je 42 prenočišč, z oski
nikoma pa so zadovoljni tu
lastniki doma, Planinsko dri
tvo Velenje in njegov predse
nik Jože Melanšek. Velenji
planinci obljubljajo, da bo
letos poskrbeli za potrebi
popravila in kanalizacijo, d
mači pa razmišljajo o tem, I
ko bi popravili zunanji izgl
doma.
Na Kozjaku je prisoten ty
kukurni utrip, saj se tu srei
jejo umetniki, ki iščejo navd
v prekrasnih naravnih dan
stih. Gor prihajajo mladi:
različne raziskovalne taboi
planinske šole ali klasične šc
v naravi, veliko je naključn
obiskovalcev, takšnih, ki I
gozdovih Paškega Kozjaka
čejo gobe in drugo, kar poni
narava.
Dostop dp Paškega Kozja
je iz leta v leto lažji. Začetek
konec ceste, ki vodi iz Velen
sta že asfaltirana, vmes pa je
približno 3 kilometre maka^
ma, ki ga tudi namerava
preobleči v asfaltno preoblek
Lani so poskrbeli, da ima vsa
hiša na Kozjaku telefon, Id
jih čaka ureditev preskrbe
vodo, za kar že imajo potreb
dokumente. Dela je bi
ogromno opravljenega, še
ko bo potrebno postoriti, v«
dar pa verjamemo, da bg Pa3
Kozjak ostal takšen kot je.
te mika, da bi se vrnil in oS
pri ljudeh kot so Kozjačani.
■URŠKA SELIŠN
Foto: JOŽE MIKL^^
V poletnem času je župnik Tone sprejel mnogo otrok, ki jim je razkazal dediščino Kozjaka.
Št.6.-13.lebrt>af 1997
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE

Drevo se siri
Šestnajst otrok bisernih zakoncev Kroflič
v zaselku Straža domuje-
a Gregor in Karolina Krof-
lič, ki sta se v cerkvi na
Teharjah prvič poročila 3.
februarja 1937! V jubilej-
nem letu biserne poroke ni-
sta ponovno stopila pred ol-
tar, vendar to ne pomeni, da
si v družbi številne družine
nista izrekla tudi v bodoče
trde zvestobe, ljubezni in
spošto\anja.
Očelu Gregorju [13. marca
bo dopolnil 95 let!) in mami
(arolini (28. oktobra bo imela
14 let!) se je rodilo deset
otrok, oče Gregor pa jih je v
zakon pripeljal še šest, ki jih je
imel v prvem zakonu z ženo
Marijo, ki je leta 1935 umrla.
Vsi otroci so živi in ži,vijo ne-
daleč od svojega doma. Marija
živi v Zagradu, Jožica v Mur-
si(i Soboti, Ivan v Vrhu pri
Teharjah, Gregor v Šentjurju
ter Kari in Franc v Pečovju. To
so otroci iz prvega Gregorjeve-
ga zakona in so seveda že vsi v
pokoju, vdova pa je samo Joži-
ca. Sedanja žena Gregorja, Ka-
folina, je šestim otrokom do-
dala še deset »svojih«. Rodila
Heleno (živi v Gavcah pri
jniartnem ob Paki), Dragico
(Bukovžlak), Ivanko (Škofja
Ančko (Šentjanž), Marti-
'a (Straža), Jožeta (Vojnik),
^'lana (Ostrožno), Silva ,
'dravka (oba Straža) in za-
'jučila s Stanko, ki stanuje v
i^arju pri Jelšah. Zakonca
Kroflič imata 34 vnukov in 28
pravnukov, zadnji se je rodil 5.
februarja letos.
Gospa Karolina ima dober
spomin: »Na poročni dan je
močno snežilo, po poti v cer-
kev sv. Martina na Teharje pa
naju je spremljal oče, ki je bil
izvrsten ljudski muzikant.«
Lepo je bilo videti dolgo če-
tico, ko je ob lepem vremenu
krenila na njivo okopavat ko-
ruzo aU korenje, še lepša je
bila slika, ko so posedli za
veliko mizo. »Nikoli nismo bili
lačni ali strgani. Hrane je bilo
dovolj doma, obleke sem šiva-
la pozimi. Ni bilo vedno vse
novo, je pa bilo celo in lepo,«
se spominja mati Karolina,
mož Gregor pa se samo smeh-
lja in obraz ne skriva zado-
voljstva ob poslušanju dolgo-
letne življenjske sopotnice.
Zdaj zakonca Kroflič živita
pri sinu Zdravku in njegovi
družini. Pravzaprav jima nič
ne manjka, razen da ju malo
tarejo sopotniki starosti, ki se
kažejo predvsem v rahlem
zdravju. V družini je vehko
pevcev in glasbenikov, zato ni
čudno, da takrat, ko se dobijo
skupaj (to je enkrat ali dvakrat
na leto!), doni vesela pesem.
»Dobimo se za atov god, pa
za kakšen praznik, sicer pa so
vsako leto vsaj ena poroka ali
krst in smo tudi takrat večino-
ma vsi skupaj. Tako se naše
drevo širi in vesela sem, ko
smo skupaj. Dobro je bilo, ker
so biU otroci pridni in so radi
pomagali,« se pohvali bistra
gospa Karolina.
In še ena posebnost je zna-
čilna za Krofličevo družino.
Oče Gregor se je ukvarjal s
čebelarstvom, kar zdaj nada-
ljuje sin Zdravko, pa še dva ali
trije v sorodstvu so čebelarji.
Torej so bili pridni, kot čebele
in sladki kot med.
»Med za na kruh je bil ved-
no in tudi zaradi tega so ljudje
radi hodili k naši hiši,« se je
pohvaUla gospa Karolina, ki
pravi, da ji danes čisto nič ne
manjka.
------TONEVRABL
Dolga
tradicija
Gasilsko društvo Kozje
pripravlja v soboto, 15. fe-
*^ruarja, že 121. občni
zbor.
Društvo, ki je lani slavilo
'20-letnico obstoja, vodi
{Predsednik Peter Centrih.
^3 sobotnem zboru priča-
'^^jejo tudi predstavnike
prijateljskih gasilskih dru-
^^ev s Ptuja ter iz Krapine in
slanine Donje pri Sesvetih
Hrvaške) ter društev iz
^l^vira šmarske Gasilske
^^eze. Na območju občine
deluje pet gasilskih
'Iruštev. B.J.
Izvirno ali ne, obiskovalce Centra Interspar je že v petek strašila ali pa razveseljevala
domiselna maškara, povzeta po liku iz filma Maska.
Muzikantsko popoldne
V Centru Interspar so petkovo popoldne glasbeno obarvali s koncertom Mladinskega
harmonikarskega orkestra in Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje.
Sobotnega dopoldanskega vrveža v centru tokrat zaradi praznovanja slovenskega kulturnega
dne ni bilo. zato pa je bilo toliko bolj živahno spet v torek in sredo. S pustnimi graščaki Celjskimi
so maškare najprej rajale in se vesehle, zatem pa so z vsem dolžnim spoštovanjem na pepelnično
sredo pusta zažgali. IS, Foto: GK
Ljubezen je ena sama pesem
V podjetju Fit-media Celje letos spet pripravljajo prireditev
za vsa dekleta in žene, poimenovano Ljubezen je ena sama
pesem.
Prireditev, ki so jo podprli tudi v Klubu podjetnikov Zlatorog, ■
bo v ponedeljek, 17. marca ob 19. uri v Modri dvorani Celjskega'
sejma, celoten izkupiček pa je namenjen v humanitarne name-
ne. Celoten program prireditve še ni dogovorjen, med nastopa-
jočimi pa bodo igralci Milena Zupančič, Boris Cavazza, Ivo Ban,
Milada Kalezič in Janez Bermež, pevci Alfi Nipič, Vita Mavric in
Miha Alujevič, otroški pevski zbor Pinocchio, plesna skupina
Harlekin, ansambel Extra band pod vodstvom Alberta Završni-
ka, pianistka Simona Guzej in orkester malih violinistov Rado-
vana Marvina.
Vstopnice po 1.000 tolarjev so že v predprodaji, izkupiček
prireditve pa bodo organizatorji namenili invalidki (98-odstotna
slepota) Ireni Jezernik za zagotovitev delovnega mesta v podjet-
ju Svetloba. IS
Z leve Boris Kovše, predsednik društva, Jakob Meh, Anton
Gorogranc, Anton Pečečnik in Jože Drobež, poveljnik PGD
Velenje.
Sto let velenjskih gasilcev
Gasilci PGD Velenje so s
sobotnim jubilejnim občnim
zborom pričeli praznovati
stoto obletnico obstoja.
Zbor so pripravili v dvorani
gasilskega doma, udeležili pa
so se ga številni predstavniki
velenjskih društev. Gasilci so
se pogovorili o lanskem delu,
ko so opravili približno 90 in-
tervencij in dosegali uspehe na
različnih tekmovanjih, oprav-
ljali pa so tudi kulturno po-
slanstvo in poskrbeli za dru-
žabne dejavnosti.
Mestna občina Velenje bo še
naprej, kot je dejal župan Sreč-
ko Meh, finančno in organiza-
cijsko podpirala vsa zdrava
društva, ki skrbijo za lastne in
interese občanov ter širše druž-
be. Prav tako bo še naprej izva-
jala takšno strokovno politiko
na področju požarne varnosti,
reševanja in zaščite.
Žal sp velenjski gasilci lani
izgubili 4 pomembne člane,
med njimi dolgoletnega povelj-
nika Franca Pečečnika ter več-
kratnega funkcionarja Stanka
Hudalesa. Ob zaključku obč-
nega zbora so številnim čla-
nom podelili priznanja za dol-
goletno delo; Jakob Meh, An-
ton Gorogranc, Anton Pečeč-
nik in Rudolf Hudovernik pa
so postali častni člani PGD Ve-
lenje.
JOŽE MIKLAVC
Izlet v Izrael
Planinsko društvo Želez-
ničar Celje pripravlja zani-
miv izlet v Izrael in sicer od
27. aprila do 4. maja. Vse
zainteresirane planince za
ta turistični izlet vabijo, da
se čim prej prijavijo v pisar-
ni društva, najkasneje pa
do 4. marca oziroma do za-
sedbe mest. MM
Občni zbor
upokojencev
V učilnici za glasbeni
pouk II. Osnovne šole Celje
pripravlja Društvo upoko-
jencev Slavko Šlander iz Ce-
lja danes, v četrtek, ob 16, uri
letni občni zbor.
Po besedah predsednika
društva Friderika Žaberla bo-
do spregovorili o opravljenem •
delu ter delovnih načrtih za
letos, obravnavali pa bodo tu-
di predlog pogodbe o ustano-
vitvi in delovanju Zveze dru-
štev upokojencev Celje.     IS
Miškinijada za
šolarje
V III. Osnovni šoli Celje
pripravljajo jutri, v petek, na
zadnji predpočitniški dan,
Miškinijado.
Na zalDavni prireditvi se bo-
do učenci razredne stopnje po-
merili v znanju, Miškinijada pa
sodi v okvir projekta »V šoli je
lahko tudi veselo«. Miškinijada
se bo začela ob 16. uri v veliki
šolski telovadnici. IS
Valentinovo na Zusmu
Turistično prebujanje okolice Dobrine
Konec novembra ustanov-
ljeno Turistično društvo Do-
brina želi opozoriti na neiz-
koriščene priložnosti od-
maknjenega dela šentjurske
občine. V kraju v okolici Lo-
ke pri Žusmu, v šentjurski
občini, si najbolj želijo raz-
voja »Dobrinskih toplic«, za
začetek pa pripravljajo po-
hodniške poti.
V društvu, ki mu predseduje
Danica Recko, želijo izkoristi-
ti domači izvir termalne vode,
po vzoru bližnjih Atomskih
toplic. Za takšne naložbe je
potrebno precej denarja, za
začetek pa so pred leti, v bliži-
ni nekdanje šole, zgradili za-
silni bazen. Trenutno je bazen
zanemarjen, lani pa so na mo-
rebitno zdraviliško prihodnost
opozorili z zloženko Danijela
Artička iz Kamnika, o graj-
skem zdravilišču Dobrina.
Na tem gospodarsko šibkem
območju je veliko zanimivega,
med drugim bogati arheološki
ostanki, hribovski kraj Žu-
sem... Na Žusmu sta druga ob
drugi kar dve zgodovinski
cerkvi. Sv. Valentina in Sv. An-
tona, blizu pa so še ostanki
žusemskega gradu. Turistično
društvo Dobrina namerava le-
tos urediti štiri pohodniške
poti, ki bodo opozorile na po-
sebnosti teh idiličnih krajev.
Na tem območju si prav tako
prizadevajo za razvoj turistič-
nih kmetij, tudi s prenočitve-
nimi zmogljivostmi.
Med prvimi odmevnimi turi-
stičnimi prizadevanji mladega
društva bo prav gotovo- prvi
Valentinov pohod iz Dobrine
na Žusem. Nočni pohod bo v
soboto, 15. februarja. Pohodni-
ki se bodo zbrali pred dobrin-
skim gasilskim domom, od ko-
der nameravajo na pot ob 20.
uri. Organizator svetuje, da pri-
nesete s seboj starinske svetil-
ke. Med potjo bo postanek z
okrepčilom pri Drametovih v
Vrešju, na vrhu Žusma pa vabi-
jo na Valentinov čaj.
BRANE JERANKO

n _ŠPORT
Smuk brez zavojev
Miran Rauter o zimski univerziadi in štirih kolajnah
Med najbolj uspešnimi ude-
leženci zimskih svetovnih
športnih iger študentov v juž-
nokorejskem Muju je bil 25-
letni-Miran Rauter iz Velenja,
ki je osvojil dve zlati ter po eno
srebrno in bronasto kolajno.
»Vse je zelo podobno olimpij-
skim igram. Vse, od otvoritve,
do zaključka in podelitve kolajn
je bilo na najvišji ravni. Zbranih
je bilo okrog 1800 športnikov,
med njimi so bili tako profesio-
nalci kot amaterji in slovensko
zastopstvo je osvojilo 15 ko-
lajn,« je spomine na univerzia-
do v Aziji začel Rauter.
»Smuicaška proga v Muju je
bila zelo lepa. Zadnji del sicer
nekoliko >raven<, prva minuta v
zgornjem delu pa kar težka in
razgibana in Korejci so progo
dobro pripravili ter zavarovali.
Prvič so pripravili smukaško
tekmo in zato progo postavili
naravnost pod sedežnico. Brez
kakršnih koli zavojev, kar bi
bilo samomorilsko. Besedo
smuk - dovmhill - so v anglešči-
ni razumeli dobesedno in šele
po posredovanju Švicarjev so
uredili klasično smukaško pro-
go,« pravi Rauter.
Prvo kolajno je osvojil s števil-
ko ena, potem ko je že na tre-
ningih dosegal najboljše čase in
zmago izgubil na položnejšem
delu. Na stopničkah je bil tudi
drugi velenjski reprezentant
David de Costa in skupaj sta
delila sobo in nad posteljo zbi-
Miran Rauter.
rala medalje. »David, mojega
prostora za kolajne bo kmalu
zmanjkalo,« je po supervelesla-
lomu in drugi kolajni v šali dejal
Rauter, ki bi skoraj imel prav.
»Na slalomu sem imel never-
jetno tremo. Že dolgo se nisem
počutil tako čudno. Prav mož-
nost, da zmagam v kombinaciji,
ki ni bila seštevek smuka in
slaloma, temveč vseh discipUn,
je povzročila rahlo šibenje
nog,« je razlagal junak univer-
ziade in dodal, da se za kombi-
nacijo niso seštevali časi, mar-
več točkovala mesta.
»Po poškodbi in avgustovski
operaciji v Avstriji sem za vrni-
tev samozavesti potreboval ne-
kaj vrhunskih rezultatov. S ko-
lajnami z univerziade sem pre-
cej bolj zadovoljen, kot bi bil z
20. mestom na svetovnem pr-
venstvu. Težko je začeti znova
in zmagoviti start bo prava
spodbuda,« pred nadaljeva-
njem sezone menil Rauter.
MMMMMMMM DEJAN TAMŠE
Nove točke
Ameriška turneja svetovne-
ga pokala B v nordijski kombi-
naciji je Rolandu Kaligaru
skoraj zanesljivo zagotovila
nastop na svetovnem prvens-
tvu. V Lake Placidu je zasedel
9. mesto (Igor Jelen je bil 33.)
in na ekipni tekmi je največ
prispeval k Z mestu Slovenije.
Po skokih na 90-metrskem
olimpijskem objektu v Lake Pla-
cidu je bil Kaligaro drugi in s
tudi slabšim tekom na 15 km
(dosegel je šele 32. rezuUat)
vseeno obdržal uvrstitev med
deseterico. Po poletnih težavah
s poškodbo je drugič v tednu
dni osvojil točke svetovnega po-
kala in ostal med kandidati za
olimpijske igre v Naganu 1998.
Tekmovanja kombinatorcev bo-
do prekinjena zaradi državnih
prvenstev v solo skokih in na
našem bo v petek in soboto v
Mislinji nastopil tudi Kaligaro.

Februarski izbor
Začenja se februarski iz-
bor najboljših športnikov,
športnic in ekip na Celj-
skem. "Ridi v prihodnje bo-
mo predstavljali naše kandi-
date, svoj glas pa lahko seve-
da oddate tudi drugim posa-
meznikom ali ekipam.
Naši kandidati so rokometaš
Iztok Puc za odlično igro v
prvi četrtfinalni tekmi pokala
prvakov, atlet Gregor Cankar
za nov dvoranski državni re-
kord v troskoku in nordijski
kombinatorec Rolando Kali-
garo za 9. mesto na tekmi B
svetovnega pokala v Lake Pla-
cidu. Med športnicami sta bili
v ospredju teniška igralka Ka-
tarina Srebotnik z uvrstitvijo
v finale državnega prvenstva
in plavalka Urška Roš 'z oseb-
nim rekordom na 800 m pro-
sto na tekmi za svetovni pokal
v Imeperiji ter med ekipami
rokometaši Pivovarne Laško
z neodločenim izidom v četrt-
finalu pokala prvakov.
Med tistimi, ki boste poslali
svoje glasove (glasujete lahko
tudi za športnike, ki niso v
našem izboru) bomo konec
meseca izžrebali nagrajenca,
ki bo prejel lepo trenirko.
Publikum v Brazliji
Po dogovorih Publikumovega šefa marketinga Tomaža Ambrožiča, je bilo že na začetku
leta jasno, da bodo celjski nogometaši del priprav preživeli v Južni Ameriki, kamor so se
odpravili v torek. Ali imajo lahko priprave v poletni Braziliji tudi negativne posledice?
Predvsem trener Milovan Tarbuk se s podobnimi vprašanji ne obremenjuje. »Fantje so mladi
in psihično ter telesno dobro pripravljeni. Organizem se brez težav prilagodi temperaturnim in
podnebnim spremembam,« je pojasnil Tarbuk. Aklimatizacija torej ne bo problem, pogoji za
delo bodo baje tudi zelo dobri in obetajo se uspešne priprave.
»Vseeno je kje >polnimo akumulatorje< pred novo sezono. Če je to Brazilija, toUko bolje, saj
bomo imeli na voljo toplo vreme in nekaj kakovostnih ekip,« meni celjski trener. S
Publikumom je v Brazilijo odpotoval tudi Simon Sešlar, ki bi utegnil imeti kar nekaj težav. Trdi
treningi na Japonskem, vrnitev domov in po treh dnevih na povsem drug konec sveta.
»Sešlar ni v zaostanku z delom, tudi psihično je trden in verjamem, da ne bo imel težav s
ponovno aklimatizacijo,« pravi Brane Florjanič, ki je bil v zadnjeh dneh največ v stiku s
Sešlarjem. V desetih dneh priprav se bodo Celjani pomerili tudi z nekaterimi bolj znanimi
brazilskimi ligaši. Publikumovi nasprotniki bodo Cruzeiro, mladinska in članska ekipa
Americe ter Vitoria. Z rumeno-modrimi bosta trenirala tudi dva Brazilca.     TOMAŽ LUKAČ
PANORAMA
ROKOMET
Lliga
ženske - 15.krog: Žalec-
Branik 27:22 (11:11); V. Dolar
12, Zidar 6, Pahor 5, Kostjuko-
va 2, Derčar, Kline 1; Mlino-
test-Velenje 29:19 (14:9); Hu-
dej 6, Vujovič 4, Kranjc, No-
tersberg 3, Stevanovič, Radič,
Rakovič 1; Izola-Polje 34:18,
Burja-Kočevje 22:19 (10:8),
Krim-Olimpija preloženo.
Vrstni red: Krim 25, Žalec 22,
Olimpija 21, Mlinotest 20, Ve-
lenje, Piran 12, Kočevje 11,
Branik 10, Burja 8, Izola 7,
Polje 0.
Pokal Slovenije
Moški - četrtfinale (povratne
tekme): Pivovarna Laško-Akri-
pol 28:18 (13:10); Pungartnik,
Cvijič 6, Jelčič 4, Papež 3, Nači-
novič, Pajovič, Tomšič 2, Šafa-
rič, Stefanovič, Simon 1; Gore-.
nje-Rudar 28:14 (8:10); Bedeko-
vič 6, Tome 5, Ilič 4, Ojsteršek 3,
Krejan, Plaskan, Sovič, Seme-
drijev. Cvetko 2; Slovan-Prevent
26:26, Delmar-Prule 20:18. Na-
prej Pivovarna Laško z 59:31,
Gorenje z 58:46, Prevent z
61:48 in Prule s 46:41.
Lliga
Moški - IZ.krog: CP Celje-
Iskra 0:8 (4967:5255; izgubiU:
Vodeb 839, Brglez 862, Žnida-
rec 835, Topič 830, Sivka 815,
Khnar 786), Norik-Hidro 8:0,
Proteus-Rudar 7:1, Gorica-
Brest 2:6, Hrastnik-Konstruk-
tor 2:6; IS.krog: CP Celje-
Hrastnik 2:6 (5040:5135), Is-
kra-Norik 5:3, Hidro-Proteus
5:3, Rudar-Gorica 6:2, Brest-
Konstruktor preloženo. Vrstni
red: Iskra 24, Konstruktor (-)
20, Norik 18, Gorica, Rudar 14,
Proteus 13, Hidro 10, Hrastnik
9, CP Celje 6, Brest (-) 0.
Ženske - IZ.krog: Miroteks-
Triglav preloženo, Gorica-Izo-
la 6:2, Proteus-Rudar 2:6, No-
rik-Sl. Gradec 6:2, Adria-Kon-
struktor 7:1; 13. krog: Miro-
teks-Adria 8:0 (2557:2323,
zmagale: Tkalčič 413, Zupane
419, Lesjak 406, Šeško 439,
Kardinar 426. Petak 454), Tri-
glav-Norik 4:4, Rudar-Gorica
7:1, SI. Gradec-Proteus 5:3,
Izola-Konstruktor 7:1. Vrstni
red: Miroteks (-) 24, Norik 20,
Adria, Rudar 14, Triglav 13,
Proteus 12, Gorica 10, Izola 9,
Konstruktor, SI. Gradec 6.
Il.liga
Moški - 12. krog: Konjice-
Žalec 7:1 (5324:5049; Rošer-
Dobrajc 911:861, Fideršek-Ja-
kopovič 911:895, Jevšenak-
Podkrajšek 815:899, A.Kom-
pan-B.Kompan 911:838, Žni-
darič-Ramšak 925:736, Taš-
ler-Petek 851:820), Rudar II-
Šoštanj 1:7 (5022:5118), Fuži-
nar-Litija 3:5, Korotan-Raden-
ska 7:1, Črnomelj-Dravograd
5:3; 13.krog: Konjice-Fužinar
6:2 (5271:5367; zmagah: Taš-
ler 898, Fideršek 906, Rošer
910, Žnidarič 893; izgubila:
Kompan 855 in Čander 809),
Žalec-Črnomelj 6:2
(5086:4960), Šoštanj-Korotan
5:3 (5020: 4885), Dravograd-
Rudar II 6:2, Radenska-Litija
5:3. Vrstni red: Konjice 20,
Fužinar, Dravograd 17, Litija,
Šoštanj 16, Žalec 12, Črno-
melj 11, Rudar II10, Radenska
6, Korotan 5.
Ženske - 12.krog: Miklavž-
Miroteks II 2:6 (2309:2460),
Kočevje-Šoštanj 7:1 (2409:
2141), Kamnik-Gorica II 6:2,
MTT-Brest 5:3, Norik II-Koro-
tan 5:3. 13.krog: Brest-Miro-
teks II 6:2 (2352:2343), Šo-
štanj-MTT 6:2 (2272:2222),
Gorica II-Norik II 1:7, Kamnik-
Miklavž 3:5, Korotan-Kočevje
4:4. Vrstni red: Miroteks II24,
Kamnik 16, Kočevje 14, Koro-
tan, Norik II 13, Miklavž 12,
Šoštanj 11, Gorica II 10, MTT
9, Brest 6.
lll.liga-vzhod
Moški - 11.krog: Hrastnik-
Kovinotehna 5:3 (5057:5044),
MTT-Petrol Celje 7:1 (5166:
4799), Nafta-Sl. Gradec 4:4,
Krilato kolo-Miklavž 2:6,
Konstruktor II-Lokomotiva
6:2. Vrstni red: Konstruktor
II 20, Nafta 17, Miklavž 15, SI.
Gradec 13, MTT 12, Hrastnik
11, Kovinotehna 10, Lokomo-
tiva 8, Petrol Celje, Krilato
kolo 2.
Območna liga
12.krog - skupina A: Laško-
Kvit 6:2, Izletnik-Demit 3:5,
Kovinotehna Il-Šoštanj II 6:2,
Avto Celje prost; vrstni red:
Kovinotehna II 18, Laško 12,
Demit 11, Avto Celje, Kvit 10,
Šoštanj II 8, Izletnik 3; skupi-
na B: Zlatorog-Rogaška 1:7,
Konjice Il-Obrtnik 7:1, Ljub-
no-Komcel 6:2, Strojkovina-
Konjice ml. 5:3; vrstni red: Ro-
gaška 22, Konjice II18, Ljubno
15, Komcel 14, Stroj kovina 12,
Konjice ml. 9, Obrtnik 6, Zla-
torog 0.
ODBOJKA
Lliga
Moški (A) - S.krog: Topolši-
ca-Pomurje 0:3 (-8, -4, -9), Ma-
ribor-Krka 3:0, Olimpija-Kam-
nik 3:0. 9. krog: Krka-Topolši-
ca 2:3 (-8, -8, 7, 5, -12), Salo-
nit-OUmpija 3:1, Fužinar-Ma-
ribor 3:0, Pomurje-Kamnik
3:0. Vrstni red: Salonit, Mari-
bor 14, Fužinar 10, Oliinpj
Pomurje 8, Krka 6, TopolJ
4, Kamnik 0.
Ženske (B) - 4. krog: Koj
je-Zg.Savinjska 0:3 (-5, -8.,
Gorica-Ptuj 2:3, Prevalje-Tg
3:1. Vrstni red: Ptuj, ZgJ
vinjska 8, Prevalje 4, Koče
2, Gorica, Tabor 0.
Il.liga       I
Moški - 13.krog: Šempd
Prvačina 3:0 (6, 4, 9), Ble(
Portorož 3:0, Triglav-Hoče
Salonit-Kovinar 0:3, Vuzen
Intes preloženo, Brezo|
prosta. Vrstni red: Kovinar: |
Šempeter 18, Brezovica, H|
16, Vuzenica 14, Salonit IL
Triglav, Prvačina, Intes 8,;
torož. Bled II 6.
Ženske - 13.krog: Bled
Šempeter 0:3 (-4, -4, -9), ^
tvid-Šoštanj 0:3 (-9, -10,
Branik Il-Solkan 3:0, Kam
Ruše 2:3, Piran-Šenčur
Rogoza-Mežica 2:3. Vr?
red: Šoštanj, Šempeter ;
Branik II 22, Šentvid 18, Ri
16, Piran 14, Mežica 12, Rq
za 10, Šenčur, Kamnik 6, S
kan 4, Bled 2.
lll.liga-vzhod   j
Moški - 13.krog: BrasloJ
Mežica 3:1 (3, -16, 5, 10). 1
slinja-Topolšica II 3:0 (2,9,
Kurent-Fužinar II 0:3, Čn
Beltinci 0:3, Savinja in Len
prosta. Vrstni red: Fužinai
20, Beltinci 18, Braslovče.l
slinja 16, Mežica 12, LenartI
Savinja 6, Črna, Kurent 4,
polšica II0.
Ženske - 13.krog: Vita
Dobje 3:0 (7, 13, 12), dJ
grad-Puconci 3:0, Raderi
Granit 0:3. Č.rna-Prevaljtj
3:1, Boč-Benedikt 1:3, Sti
Branik 1110:3. Vrstni red: B
nik III 22, Benedikt, Grai
Dravograd, Črna 20, Prev
II, Vitanc 16. Step. Boč 8,
conci 4, Radenci 2, Dobje (
'^''^'^''STOJUANjT^
Lliga
Zračna pištola - Zki
Kranj-Konjice 1666:16
Mrož-Olimpija ž. 1666:16!
Poženel-Moris 1672:1633,1
pačevina-Celje 1660:16-
Ptuj-Predoslje 1648:16
Ohmpija-Kamnik 1680:16
Vrstni red: Mrož 21, Konji
Poženel, Kranj, Olimpija
Kopačevina 15, OUmpija
Ptuj 13, Moriš 11, Celje, Ka
nik. Predoslje 7.
Il.liga-sever
Zračna puška - 7.kr
FLV-Celje 1661:1677. Jute
Elektro 1711:1668. Orm
Marok 1686:1719. Radgo:
Kanja 1680:1627. Vrstni n
Kanja 21, Radgona, Marok
Celje 15, Juteks. TSO 14,
mož 11. Domžale 10, Elek
9, FLV 8.
Šl.6.<13.feimiar1997

1. SNOPIČ ŠPORT I m
Edina - z ali brez točic
Kogaška Slatina ves teden gosti teniški turnir igralk z nagradnim skladom 25.000 dolarjev - Državno prvenstvo
obstalo na polovici
v ponedeljek se je v Ro-
3§ki Slatini s kvalifikacija-
ji začel teniški turnir po-
klicnih igralk Edina Rogaš-
Open z nagradnim skla-
dom 25. 000 dolarjev. Prvi
dvoboji glavnega turnirja z
32 igralkami so bili včeraj,
jj„,i!e pa bo v nedeljo.
Med udeleženkami so tudi
^iiii slovenske igralke: Tina
|,;i:.an po uvrstitvi na svetov-
ni lestvici (151. mesto) ter Ka-
tiMiu Srebotnik, Petra Ram-
)re in Tina Pisnik s povabilom
irganizatorja. V zdraviliški
Ivorani so doslej dvakrat pri-
iravili podoben turnir za
noske (leta 1993 je zmagal
[afeljnikov!) in pred kratkim
amenjali pod, s čimer so raz-
nere spet optimalne.
Med udeleženkami najmoč-
lejšega ženskega turnirja pri
las po letu 1970 so tudi Ame-
iaMauresmo iz Francije (lan-
ska zmagovalka Pariza in
Wimbledona za mladinke),
Marion Maruska iz Avstrije (v
začetku leta je v Aucklandu
dobila turnir z nagradnim
skladom 107.500 dolarjev) ter
še štiri igralke, ki so med naj-
boljših sto na svetu.
Letos v točkovanju za sve-
tovno lestvico WTA ni več
izračunavanja povprečkov,
marveč je v veljavi enostavno
seštevanje točk. Zmagovalka
Rogaške Slatine jih bo dobila
25 (in 3850 dolarjev), poraže-
na finalistka 18 (in 2374 dolar-
jev), igralki iz polfinala po 11
ter četrtfinalistke po 7. Za os-
tale ne bo točk, pač pa že
samo nastop v 1. krogu zago-
tavlja 240 dolarjev.
Za Srebotnikovo je zelo po-
membna zadnja odločitev
Mednarodne zveze ITF, da bo
desetim najboljšim mladin-
kam na zaključni svetovni les-
tvici dodelila po dve posebni
vabili za nastopa na turnirjih.
Med privilegiranimi je tudi Ve-
lenjčanka (ob koncu leta je bila
na 7. mestu) in bo lahko izbra-
la turnirja, ki sta z nagradnim
skladom 25.000 dolarjev v ran-
gu Rogaške Slatine.
Škandal v Celju
Serija dvoranskih državnih
prvenstev se je s turnirjem za
absolutno konkurenco konča-
la v Celju, ki je letos v Golovcu
gostilo tudi konkurenco do 14
in 18 let. V ženskem finalu je
Rampretova premagala Sre-
botnikovo s 6:3, 6:3, moški
del prvenstva pa se je končal
že v četrtfinalu.
Srebotnikova je na lestvici
WTA zdaj na 527. mestu s
14,60 točkami.
Na prvenstvu je bilo šest
igralk s' svetovne lestvice
(270. Rampre, 503. Vukaso-
vič, 527. Srebotnik, 532. Ko-
vač, 564. Rajh, 796. Kobetič)
in trije z moške (969. Trupej,
1089. Janškovec, 1167. Tka-
lec), zato so se organizatorji
odločili za delitev nagradnega
sklada 5000 mark v razmerju
4:1 v prid žensk. Četrtfinalisti
moškega dela turnirja se s
tem niso strinjali in niso nada-
ljevali z igranjem.
Od igralcev s celjskega ob-
močja sta daleč največ poka-
zala Serdoner in Privšek (oba
Bum), ki sta izpadla v 2. kro-
gu. Privšek je nudil močan
odpor drugemu nosilcu Janš-
kovcu (4:6, 6:4, 4:6), Serdoner
pa petemu Severju (6:2, 1:6,
1:6). Gaber in Monfreda (oba
Celje) sta izpadla v 1. krogu,
pri ženskah Anderluhova (Ža-
lec) v drugem ter Pakova (Ro-
gaška), Dvorškova (Bum) in
Freitagova (Celje) v 1. krogu.
-- ,^ •   ŽEUKO ZULE
NA KRATKO
Sofija: na mladinskem EP v
karateju bosta v Bolgariji nasto-
pila tudi Matjaž Končina v bor-
bah nad 75 kg in v ekipnem
delu Rok Gajšek, na sliki (oba
Žalec). (TT)
Ljubljana: v nadaljevanju B
skupine hokejskega DP Slavija-
Celje 10:2 (2:1, 6:0, 2:1; Dura-
kovič, Lukman).
Bjelovar: na reprezentanč-
nem dvoboju Hrvaška-Sloveni-
ja v streljanju z zračno pištolo
zmaga Mačkove 378, šesta Kuf-
nerjeva (obe Pož) 365, med
člani 6. Veternik (Mrož) 564.
Ptuj: na strelski tekmi z
zračno pištolo za pokal Ku-
renta zmaga Ptuja s 1667 kro-
gi pred Poženelom 1632 in
Konjicami 1624. Med posa-
mezniki 1. Štuhec (Pt) 575, 2.
Trstenjak (Ce) 565, 4. Sajovic
(Pož) 555, 5. Brezovšček
(Konj) 555.
Nova Gorica: na izbirni loko-
strelski tekmi zmagi Jožice
Emeršič s 321 krogom ter med
mladinci Saša Emeršiča (oba
Pol) s 319. Oba rezultata
polzelskih lokostrelcev sta no-
va državna rekorda.(J.E.).
Cankar začel z rekordom
V svojem edinem letošnjem nastopu v troskoku do 16,21 m - Na prostem samo Teršek
Novo tekmovalno sezono je
Gregor Cankar začel z dvo-
ranskim državnim rekordom
v troskoku (16,21 m) in dvoj-
nim naslovom zimskega pr-
vaka, čeprav zaradi bolezni
ni treniral kar štiri tedne.
V edinem letošnjem nasto-
pu v troskoku je Cankar iz-
boljšal kar deset let star re-
kord. »Preveč bi tvegal, če bi
še naprej tekmoval v discipli-
ni, ki je ne treniram,« je odlo-
čitev pojasnil Cankar, ki je bil
pred zadnjo serijo s 15,25 m
šele tretji in se torej poslovil z
rekordom.
Velenje je na občnem zboru
AZS (novi predsednik je po-
stal Jože Brodnik) tudi urad-
no postalo kandidat za evrop-
sko prvenstvo v krosu 1998.
Cankar je seveda zmagal tudi
v skoku v daljavo, toda s 779
cm je bil nezadovoljen. Štirikrat
je prestopil in se pri zmagovi-
tem skoku odrinil daleč pred
desko. »Pred dobrim mesecem
dni sem zamenjal zalet. Lani
sem ga začenjal s poskoki, zdaj
pa z mesta, kar je težje, a zato
bolj zanesljivo in natančno. Na
prvenstvu nisem prestopal za
več kot stopala in upam, da
prilagajanje na novost ne bo
trajalo pol leta, kar se je nekate-
rim tekmecem že dogajalo,« je
po prvem letošnjem nastopu
dejal naš rekorder.
Dvoranski prvakinji sta po-
stali tudi Anja Valant v trosko-
ku s 13,30 m (v skoku v daljavo
je bila tretja s 594 cm) in v
odsotnosti vseh najboljših Desa
Čalasan v skoku v višino s 177
cm in na nizkih ovirah z 8,86.
Miro Kocuvan se je odpovedal
zimski sezoni. »Moja disciplina
je 400 m ovire in ne 60 m ovire
ali 200 m. Čeprav ne bom tek-
moval v dvorani, bodo priprave
še daljše kot prejšnja leta.«
Zimsko prvenstvo v metih
je bilo že po tradiciji v Kopru,
kjer je Kladivar zastopal sa-
mo novinec Robert Teršek.
Radečan je v metu kopja zma-
gal s 70,80 m in z orodjem še
ni veliko delal, tako da je z
uvodnim nastopom zadovo-
ljen.
aJllljlIllilllilBaiMlilllUlI Ž.Z.
ŠPORTNI KOLEDAR
PETEK, 14.2.
Košarica
Celje: Ježica-Šentvid (17),
Ingrad-Maribor (polfinale DP
mladink, 19).
Rokomet
Žalec: Žalec-Burja (17 krog
1. ženske lige, 18).
SOBOTA, 15.2.
Hokej
Celje: Slovenija-Francija
(prijateljska tekma mladin-
skih reprezentanc, 18).
Kegljanje
Ljubljana: Norik-CP Celje
(14. krog 1. moške lige, 16);
Norik-Miroteks (14. krog I.
ženske^ lige, 13.30); Črno-
melj: Črnomelj-Konjice, Liti-
ja: Litija-Šoštanj Trbovlje:
Rudar 11-Žalec (14. krog 11.
moške lige, vse 16); Celje: Pe-
trol-Nafta (14. krog 111. moške
lige, 10); Črnomelj: Črno-
melj-Komcel (13), Krško: Krš-
ko-Miroteks 111 (10. krog 111.
ženske lige, 13.30).
Košarka
Postojna: Republika-Pivo-
varna Laško Domžale: He-
lios-Polzela (obe 19), Ljublja-
na: Litostroj-Rogaška (16.
krog A-1 moške lige, 19.30);
Slovenske Konjice: Comet-
Zagorje, Šentjur: Kemoplast-
Radovljica (16. krog A-2 lige,
obe 19); Celje: Ingrad-Sežana,
Ljubljana: Jezica ml-Comet
(6. krog 1. ženske lige, obe
18); Polzela: Prebold-Gorica
(1. krog končnice B moške
•lige, 19); Grosuplje: Grosup-
Ije-Podčetrtek (1. krog konč-
nice C moške lige, 18).
Rokomet
Flensburg: Flensburg-Go-
renje (povratna tekma četrtfi-
nala pokala EHF, 17).
NEPEUA, 16.2.
Kegljanje
Celje: Miroteks 11-Šoštanj
(14. krog 11. ženske lige, 10);
Maribor: Miklavž-Kovinoteh-
na (14. krog 111. moške lige, 8).
Košarka
Slovenske Konjice: Rogla
Atras-Olimpija ml (1. krog
končnice B moške lige, 20);
Celje: zaključni del DP za
mladinke, za 3. mesto
(13.30), finale (15.30).
Rokomet
Celje: Pivovarna Laško-Pfadi
Winterthur (povratna četrtfinal-
na tekma pokala prvakov, 18).
PONEPEUEK, 17.2.
Rokomet
Velenje: Velenje-Polje (17.
krog 1. ženske lige, 19).
TOREK, 18.2.
Hokej
. Celje: Celje-Slavija (6. krog
končnice B lige, 18).
SREDA, 19.2.
Rokomet
Ljubljana: Prule-Gorenje
(17. krog 1. moške lige, 17).
Jerman ob
rekord
Jure Jerman od sobote ni
več Slovenec z najdaljšim
skokom na smučeh. Skakal-
cu iz Matk je laskavi naziv
prevzel super šampion Pri-
mož Peterka, ki je spet vo-
dilni v svetovnem pokalu.
V Harrachovm je 7 marca
rekord najprej izboljšal Peter
Kolenc iz Gabrk s 190 m, le
dobro uro pozneje pa je Jure
Jerman (oba sta člana Vele-
nja) pristal pri 192 m. V Kul-
mu je Peterka v soboto letel
195,5 m in se v nedeljo še kot
prvi Slovenec zapisal v elitni
»klub 200«. Zaustavil se je pri
203 m in po trditvah trenerja
Grosa rekordni let še zdaleč
ni bil njegov maksimum. Os-
tala je rezerva za finale sve-
tovnega pokala, ki bo od 20.
do 23. marca v naši Planici...
In pod Poncami bosta tudi
oba savinjska smučarska pti-
ča - Jure Jerman in Peter
Vn]e>hr
Skoki V
maskah
V Braslovčah in na Vizorah
nad Novo Cerkvijo sta bili
pustni tekmi v smučarskih
skokih. Bolj zanimivo je bilo
na Savinjskem, kjer so si na-
stopajoči nadeli maske.
Med člani je zmagal domačin
Podkrižnik pred Čepelnikom
(Velenje) in Moglom (Braslov-
če), med mladinci Ograjenšek
(Vel) pred Finkštom (Ljubno)
in Vrečarjem (Vizore) in med
kadeti Gostečnik (Mislinja)
pred Kamenikom (Šmartno) in
Klepejem (Šentrupert). Na Vi-
zorah so skakali v enotni kate-
goriji. Najboljši je bil Ograjen-
šek, sledita Čepelnik (oba Vel)
in domačin Vrečar.
Ekipno državno prvenstvo
za mlajše mladince je bilo v
Mostecu, kjer so Velenjčani
(Kočnik, Globačnik, Štehar-
, nik, Perše) zasedli 6. mesto.
Na osnovi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za
oddajo javnih naročil (Ur. list RS, številka 28/93 in 19/94)
objavlja
Občina Kozje
J JAVNI RAZPIS
za izbiro izvajalca del v kamnolomu Šonovo s postop-
no sanacijo kamnoloma
1, Naročnik: Občina Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje.
2. Predmet razpisa: Izvajanje del za pridobivanje in prodajo
gramoza ter postopna sanacija kamnoloma.
, 3. Naročnik pričakuje povračilo do 20% od količine proizvodnega
nasipnega materiala.
4. Ponudba mora vsebovati:
■elemente, določene v 12. členu Odredbe o postopku za
izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, kakor tudi:
-dokazilo o usposobljenosti ponudnika za izvajanje del z registra-
cijo in dovoljenjem za delo v kamnolomu;
-elemente vodenja, zaščite, varnosti in nadzora po Zakonu o
rudarstvu;
-obveznost vodenja ustrezne dokumentacije in tekočo dostavo le-
te naročniku;
-program oziroma vizijo izkoriščanja kamnoloma.
5. Merila za izbor najugodnejše ponudbe so:
-celovitost ponudbe;
■reference ponudnika;
■dokaz o usposobljenosti ponudnika za izvajanje ponudbenih del;
■program izkoriščanja kamnoloma;
■boniteta ponudnika;
■ponujena cena;
■ugodnosti, ki jih ponudnik nudi naročniku.
Naročnik ni obvezen sprejeti ponudbe, ki vsebuje najugodnejšo
ceno, temveč prosto presoja o izbiri najugodnejšega ponudnika v
skladu z merili iz prejšnjega odstavka. Do ponudnikov, ki ne bodo
'Zbrani kot najugodnejši, naročnik nima nobenih obveznosti.
6- Rok za oddajo ponudb je 24. febmar 1997, in sicer do 12.
ure v občinski urad Občine Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje.
Ponudniki morajo tudi v primeru oddaje po pošti posredovati
Ponudbo na naslov naročnika do datuma in ure, kot je navedeno v
tem razpisu.
Ponudba z zahtevano dokumentacijo mora biti zapečatena z
oznako »ne odpiraj - ponudba za kamnolom Šonovo«.
^- Odpiranje ponudb bo v prostorih Občine Kozje, Kozje 37, v
^- dneh po poteku roka za oddajo pisnih ponudb. O času
^odo ponudniki pravočasno obveščeni. Pri odpiranju ponudb
'Morajo imeti prisotni predstavniki ponudnikov pisna pooblastila za
zastopanje.
^- O izbiri najugodnejšega ponudnika bomo ponudnike obvestili v
''Oku 15 dni od dneva odpiranja ponudb.
Naročnik si pridržuje pravico, da lahko ob neizpolnjevanju
Pogodbenih obveznosti s strani izbranega ponudnika takoj preki-
'^e pogodbo in pozove k podpisu pogodbe drugega najugodnej-
šega ponudnika.
^0- Dodatne informacije dobite v Občinskem uradu Občine
*^o?Je, Kozje 37, telefon (063) 781-074 in pri Javnem
l^odjetju OKP Rogaška Slatina, telefon (063) 814-626
'dosedanji   upravljavec  kamnoloma).

1^1
Bomba za polfinale?
V prvi četrtfinalni tekmi pokala prvakov v rokometu Iztok Puc zagotovil ugodno izhodišče za Golovec - V nedeljo ob .18. uri
...Gudme, Pariz, Wintert-
liur. Iztok Puuuuuc! Znova
je odločil še eno tekmo. Tek-
mo, v kateri so pravi samo
veliki igralci. Švicarska kan-
tonalna televizija je pozno v
noč neutrudno vrtela gol ro-
kometnega Michaela Jorda-
na po izteku igralnega časa z
enajstih metrov, s katerim so
Celjani prekinili dve leti dolg
zmagoviti niz Winterthurja.
»Žogo bo spustil nad glava-
mi Švicarjev in zabil gol,« je
stavil njegov tast, rokometni
superzvezdnik iz zgodnjih se-
demdesetih let Hrvoje »Cve-
ba« Horvat. Kang se je motal
okrog gruče v rumenih dresih
in opozoril Meisterhansa, da
bo streljal Puc, a ni pomagalo.
Žoga se je silovito zabila v
desni zgornji kot in »bomba«
je bila tudi v špici večernih
poročil programa Schvveiz 4.
»Igral sem že boljše,« se je
Puc po tekmi otepal čestitk.
«Odigrali smo pametno in kar
se da omrtvih igro, kajti Švicarji
so prevzeli korejski stil igranja
in na njihovih tekmah je ogrom-
no golov. Zadnji gol? Veliko po-
dobnih sem že zabil in vsak je
kombinacija natančnega strela
ter predvsem presenečenja,« je
razlagal daleč najboljši posa-
meznik v celjskem moštvu, ki
se je s tobačnim zakonom od-
povedal cigaretam.
Celjani še zdaleč niso igrah
vrhunsko. Bili so zreli za po-
raz tudi s petimi goli razlike,
bolj poudarjena globoka
obramba je v prve četrt ure
»plavala«, Korejca sta bila pre-
Iztok Puc - v Winterthurju rokometni Michael Jordan.
hitra in potop je preprečil Peri-
č. V dobrih desetih minutah je
branil štiri »zicerje« (pri 2:3,
3:6, 4:6, 5:6 in 5:7) ter »penal«
(2:4). Do odmora je nanizal
deset obramb, v nadaljevanju
le še dve. Njegov zaveznik je
bila sreča, Švicarji so v dru-
gem polčasu šestkrat zadeli
okvir vrat (Kang trikrat, U.
Scharer dvakrat, Spengler en-
krat) in nekateri neprepričlji-
vo prisegali, da predvsem za-
radi dobrih postavitev Perica.
Bruppacher:
»Prednost Celju«
Pfadi si je želel zmago s
štirimi do šestimi goli razlike.
tik pred koncem prvega polča-
sa je v dobri minuti trikrat
zadel z igralcem manj (!?),
toda s poškodbo Brunnerja se
je koncept porušil. »Začeli
smo fantastično, povedli s 6:2,
nato pa sta Derungs in Spen-
gler naivno zapravila stood-
stotne priložnosti. Možnosti
zdaj niso več 50:50, marveč je
v Celje v veliki prednosti in
predvidevam, da bo tudi na
povratni tekmi podobno soje-
nje,« je bil na novinarski kon-
ferenci uraden Pfadijev trener
Peter Bruppacher.
Več je povedal švicarskim
novinarjem. »Urs Scharer bi
moral biti joker, toda ni imel
sreče,« je začel Bruppacher in
se znašel v »pressingu« mena-
džerja Linigerja. »Če Brunner
do nedelje ne bo O.K., bo na
levem zunanjem zaigral Serjo-
gin. Nič ne moremo izgubiti, v
poštev bo prišla tudi obramba
S+\ s pokrivanjem Puca,« sta
premlevala Švicarja, ki imata
še drugo varianto: večji strel-
ski delež Brunnerja, ki bi na
krilu odprl več prostora Serjo-
ginu.
»Katastrofa,« je bila prva be-
seda Jae-Won Kanga. »Trikrat
smo imeli Celjane že povsem
načete, a so se vselej vrnili v
tekmo. Zdaj smo brez možno-
sti za napredovanje, v Golovcu
bo nemogoče zmagati tudi z
igro daleč nad našimi zmož-
nostmi. Naša velika priložnost
je bil Winterthur, pet ali šest
razlike bi bilo dovolj za mirno
pripravo, tako pa bomo prisi-
ljeni še enkrat jurišati,« je na-
povedoval daleč najboljši igra-
lec Pfadi, ki je še vedno na
ravni iz leta 1989, ko je bil prvi
rokometaš sveta.
Zdravko Zovko je imel več
sreče kot poguma. Predvsem
pri Šerbčevi poškodbi, kajti
velikega dolžnika Winterthur-
ja je na klop potegnil šele v 45.
minuti, čeprav naj bi si gleženj
poškodoval že v eni uvodnih
akcij. Kapetan je po dveh zgre-
šenih strelih trmasto rinil na
črto, Vugrinec pa je pokazal
veliko več odločnosti in zadel,
ko je bilo Celje brez izključe-
nega Jelčiča in je Kang izoliral
Puca.
»Seveda bo potrebna temelji-
ta analiza, toda če bi lahko še
enkrat vodil tekmo, se v nobe-
nem trenutku ne bi odločil
drugače,« je odgovarjal Zovko
in priznal, da je njegovo moš-
tvo igralo pod pričakovanji.
»Vratarja sta bila najboljša po-
sameznika tekme, zato tudi
slabša realizacija strelov. Za
polfinale moramo doma zai-
grati veliko boljše...« Predvsem
v nasprotnih napadih je veliko
rezerv, saj so v Eulachhalle iz-
peljali le enega - v 57. minuti,
ko so Švicarji končno pustili
nekaj več prostora.
Jelčic na
srednjem?
Miro Požun je bolj konkre-
ten: »Doma lahko igramo tudi
za 60 odstotkov boljše!« Odgo-
vor na morebitno še bolj agre-
sivno obrambo Winterthurja
je Jelčič na srednjem ter Stefa-
novič na levem krilu. »Mana«
je na srednjem že igral lani v
Zadru in tudi na tekmi Hrvaš-
ka-Rusija, za Stefanoviča pa je
že dlje časa jasno, da v jugo-
slovanski reprezentanci nika-
kor ne more biti organizator
igre in je veliko bolj koristen
na boku. V povratni tekmi se
bo seveda veliko lažje odlo
za tvegane poteze in tudi;
menjave obramb, kajti Celj^
so praktično ves čas vztraj
pri globoki postavitvi 3-2-1,
»Ključni so bili štirje Perji
vi »zicerji«, njegove obrani
so omogočile mirno igro vj
padu in podaje na črto. Pfj
jeva »kontra« je bila zaustj
Ijena, z njo je najmočnejši
je bil prikrajšan za najmj
pet, šest golov. Ugodno j
ključje je bila tudi Brunner
va zgodnja poškodba, z nj
ima Kang uigranih nekaj ai
ki s Scharerjem niso bile us
šne in Korejca sta lahko zi
rala tudi po dva igralca,«
prvo četrtfinalno tekmo po
la prvakov iz nevtralnega h
ocenjeval Matjaž Tominec.
»Celjani so z eno nogo 2
polfinalu, toda vseeno bo
trebna previdnost. S popol
ma zdravim Brunnerjem
tudi Kang nevarnejši, dr
nevarnost pa je Serjogin
levem zunanjem. Iz Moskv
prišel kot zunanji igralec, to
na račun domačih zvezdnik
ga kot tujca usmerjajo na li
lo. Prav lahko se uresniči Li
gerjev nasvet, da bo v igri
vse ali nič dobil priložnost
svojem standardnem mesti
pravi naš strokovnjak iz Švii
ki je s podatki o Pfadiju osj
bel tudi Zovka. j
ŽEUKO ZUI
Foto: GREGOR KAj
Pfadi Winterthur-Pivovarna Laško-GOl
Gudme 21:21 (11:10)
Dvorana Eulachhalle, gledalcev 2300, sodnika Klucsoif
Lekrinszki (oba Madžarska). Delegat: Anthonsen (Norveška
Pfadi Vl^interthur: Meisterhans, Landolt; Suter, Brunner ,
Spengler 1, S. Scharer 2 (1), Derungs 1, Kang 7 (1), Cho 3 i\
U. Scharer, Serjogin 5. ^ \
Celje Pivovarna Laško: Lapajne, Peric; Šafarič, Vugrineci
Šerbec 1, Načinovič 3, Pajovič, Jelčič 2, Stefanovič 3, Pungaj
nik 2, Tomšiči, Puc 8.
Izključitve: Pfadi Winterthur 4 (Sutter 2, Brunner 2), Pivovi
na Laško 14 (Načinovič 2-1-2, Pajovič 2, Jelčič 2, Tomšič 2).   i
Sedemmetrovke: Pfadi Winterthur 4 (3) - S. Scharer 1 (|
Kang 2 (1), Cho 1 (1); Pivovarna Laško 2 (0) - Puc 2 (0).
Streli na gol (iz igre): Pfadi Winterthur 18:36 (Suter O
Brunner 2:2, Spengler 1:5, S. Scharer 1:1, Derungs 1:4, Kal
6:10, Cho 2:5, U. Sch_e4rer 0:2, Serjogin 5:6), Pivovarna Laš
21:36 (Vugrinec 1:1, Šerbec 1:4, Načinovič 3:4, Jelčič 2J
Stefanovič 3:7, Pungartnik 2:4, Tomšič 1:2, Puc 8:10). Obrai
be: Meisterhans 11 (1) - Peric 12 (1). |
Izgubljene žoge: Pfadi Winterthur 6, Pivovarna Laškoj
Pridobljene žoge: Pfadi Winterthur 4, Pivovarna Laško 5. .
Gibanje rezultata: 2:0 (3.), 3:2 (6.), 6:2 (11.), 6:5 (16.), 1
(26.), 11:9 (30.), 13:13 (36.), 16:13 (42.), 16:15 (48.), 18:,
(53.), 21:18 (56.). \
Naiveč tri razlike
Prve četrtfinalne tekme po-
kala prvakov so bile silno ize-
načene. Na prvi pogled je od-
prt le še zmagovalec dvoboja
Kiel-Caja Cantabria, na stav-
nicah pa bolje kaže Nemcem.
Prvo tekmo sta sodila Romu-
na, povratno bo jugoslovan-
ska dvojica Popov-Stakič...
Caja Cantabria-Kiel 26:23
(11:10). Nemci so bili večji del
tekme boljši, v 50. minuti še
vodili z 22:20, toda v končnici
so nerazumljivo popustili.
Strelci: Jakimovič 8 (1), Kise-
lev 5, Dominguez 3, Ortega 3,
Urdiales 3 (1), Fernandez 2,
Pisonero 1, Jorgensen po 1 za
domače, Olsson 7, Wislander
6, Mast 4 (4), Menzel 2, Knorr
2, Sheffler 1 za goste.
Szeged-Barcelona 25:26
(12:12). Prvaki so vse opravih
že v prvi tekmi, čeprav so imeli
težave z zunanjo linijo doma-
čih. Strelci: Bajus 7, Mezei 5,
Bartok 4, Avar 4 (4), Brajdi<
Radovics 1, Petruševskij l|
domače, Garralda 7, Gujio?
(2),Soler4,Šepkin3,Urdari
rin 3, Masip 2, Ortega 2, 0'C
laghan 1 (1) za goste.      ]
Prve četrtf inalne tekme ]
kala prvakinj: Krim-H)
21:26, Podravka-Viborg 25:
D. Petrov-Mar Valencia 23:
Byasen-Ferencvaros 20:20.
Braga-Zagreb 24:23 (13:1
Brez poškodovanega Dobres
ja so domači dosegli le nu
malno zmago, čeprav je kaz
veliko bolje. Vse do vstopa la
poškodovanega Goluže, ki j
obrambi umiril Resendi
Strelci: Resende 6 (3), Cru2
Dolgov 3 (1), Almeida 3, '
lambas 2, Matos 2, Martin-*
Neves 1 za domače, Čavar 81
Bilič 5 (1), Džomba 5, Ivan«
4, Galič 1 za goste.
Roševa prvič
za SP
Celjska plavalka Urška
Roš je prvič nastopila na
svetovnem pokalu v malih
bazenih in je lahko z obe-
ma dosežkoma zadovoljna.
V italijanskem mestu Im-
peria je na 400 m prosto pla-
vala osebni rekord 4:23,10 in
zasedla 15. mesto, na naj-
daljši progi pa je dosegla re-
zultat 9:04,71. Roševa je ko-
nec tedna nastopila na mla-
dinskem državnem prvens-
tvu v Kranju in osvojila osem
zlatih kolajn.Valclova je pr-
vakinja postala štirikrat, ka-
det Hudohmet pa dvakrat.
Viharjeva deveta
Po štirimesečni odsotnosti je Petra Vihar končno spet
zaigrala na turnirju za mladinski Grand Prix v squashu in
na Italian Opnu zasedla 9. mesto.
Velenjčanka je bila v Milanu četrta nosilka in je po uvodnem
porazu z Wegnerjevo (Izr) s 7:9, 7:9, 6:9 nanizala tri zapored-
ne zmage. Zaradi skromnega števila nastopov - naša zveza v
prihodnje ne bo več plačevala stroškov za udeležbo na
tovrstnih turnirjih - je na evropski mladinski lestvici izpadla iz
najboljše deseterice in je pred Milanom zasedala 15. mesto.
Nemci premočni za Gorenje
Tretjo evropsko sezono bodo rokometaši Gorenja končali v
četrtfinalu pokala EHF, kajti možnosti za napredovanje so
zapravili že z visokim porazom v domači dvorani proti
favoriziranemu Flensburgu z 19:28 (12:15).
Velenjčani so z globoko obrambo prisili goste k počasni igri
na dolge napade in so imeli veliko težav s streli. V nadaljevanju
so se Nemci prilagodili postavitvi in telesno bolje pripravljeni
zlahka višali prednost. Pri domačih sta še posebej blestela
neustrašni kapetan Plaskan in odkritje sezone Bedekovič (na
sliki), ki je še lani igral v drugi ligi. Za Gorenje so gole dosegli
Bedekovič in Plaskan po 5, Ilič 4, Semerdijev 3 ter Krejan in
Cvetko po 1, za goste pa Hann in Christiansen po 6, Kjendalen
in Leidreiter po 5, Hjermind 4 in Fegter 2.
Foto: GREGOR KATIC
Št.6..13.lebrttar 1997
%. SNOPIČ
KULTURA ■ Q
V veselja dom vstopa še
Gospa poslančeva
V tednu norosti in praznika v vrhu komedij Afrika ah Na svoji zemlji
\ II; gledališču so se
j^^iiuili konec tedna kot v po-
^Qiki vrstile komedije iz tek-
^,o\alnega sporeda šestih
piievov komedije: Elvis de lu-
je, Gledališča Glej&Grape-
juit, Primorsko dramsko gle-
lališče iz Nove Gorice s Štiri-
mi letnimi časi in Slovensko
stalno gledališče iz Trsta s
jredstavo Afrika ali Na svoji
temlji-
Komedije, vpete med sioveii-
;ki kulturni praznik in pust, so
ninuli teden ob številnih dru-
jjh prireditvah in proslavah na-
:edile mesto kulturno živahno
n nasmejano/ Nadaljevale se
)odo še konec tega tedna. Jutri
pride v Celje Slovensko mla-
iinsko gledališče iz Ljubljane s
(omedijo Veselja dom, nato pa
v hišo smeha vstopa še celjska
Gospa poslančeva.
Predstave, ki jih je celjsko
občinstvo videlo in ocenilo v
minulem vikendu, so se odli-
kovale po izvirnosti, izvrstno-
sti in z gledališkim izzivom,
[vsaka na svoj način.
! Elvis de luxe skupine Grape-
(ruit je veliko obetala, veUko je
\udi ^ala, občinstvo p3 je (yu-
%o] S/vise, prijetno odštekane,
iživahne, nabite z udarnim in
laktualnim humorjem, za kar
i prevzema večino »krivde« Iztok
Lovrič, sicer pa je znano, da je
veliko dela in idej skupinskega,
nagradilo z dolgim aplavzom in
oceno skoraj prav dobro: 3,94.
Komedijant večera je postal
prav Iztok Lovrič, ki je v tej
(yugo) kombinaciji in parodiji
na karaoke tičal v koži Elvisa
kot Dalmatinca... Predstava se
je odlikovala z izvirnostjo, tem-
pom (»fički« so se vozili sem in
tja), računalniško animacijo, pi-
rotehniko, video projekcijo,
glasbo... Obeta se jim dolga tur-
neja po nekdanjih republikah
Jugoslavije in po zdajšnji Jugo-
slaviji, kjer bodo »bratski« Elvisi
prav gotovo naleteli na poseben
odziv občinstva. Elvis de luxe
l^omedija je udarna in drugač-
na! Mladci so sicer pričakovali
^eč. A več so to v resnici dali
^edaj, ko so v Celju zmagali z
Atero pouhn kufr. Sicer pa -
(celjsko občinstvo zna dobro gle-
dati in ocenjevati.
štirje letni časi, izvirna ko-
Jiedija Vinka Moderndorferja,
je izšla kot najboljša komedi-
i^^ iz lanskoletnega natečaja na
^orštnikovem srečanju za naj-
bolj izvirno slovensko komedi-
je priigrala oceno občinstva
'-^2. Večer, v katerem sta bila
)Onilni kolesi komedijantskih
'rhov predstave, bo ostal v
'Pominu predvsem po zakon-
'l^em paru Miri Lampe-Vujičič
Janezu Starini, ki je tudi
Postal komedijant večera. Tudi
^inko Moderndorfer se je lotil
^■"užine poslanca, lahkotne ko-
j^edije, ki je bila enim bolj,
_''>Jgim manj po okusu. Zrno
^^snice je bilo včasih bolj, vča-
"h manj debelo in okusno. Ost
^ pa bila očitna: satira na poh-
^P. oblast, grabežljivost in
|'"^ge poslanske skušnjave...
^^žiser je bil Samo Strelec.
. Potem pa je na pustno nede-
lo zvečer iz Trsta prišla, nav-
dušila in (zaenkrat) prevzela
vodstvo (doslej Bolha v ušesu
ali kaplja čez rob s 4,6) Afrika
ali Na svoji zemlji, avtorja in
režiserja Borisa Kobala, v iz-
vedbi Slovenskega stalnega
gledališča iz Trsta. To je tisto
pravo, aktualno, s pravo mero
satire, nostalgije in jasno pove-
danih, v komedijo zavitih
problemih iz zamejstva, je ko-
mentiralo in čutilo tudi občins-
tvo. Predstava, zabeljena s pri-
morskim temperamentom in
gostom, pravim črncem iz črne
Afrike, ki ga domov pripelje
domača hči, Inaciom Binthen-
dem, sicer inženirjem gozdars-
tva, ki prej nikoli ni bil v gleda-
Hšču, je dobila visoko oceno
4,8. Stari partizan Stanko Čer-
nigoj, zaveden Slovenec, no-
stalgično navezan na, kot pra-
vi, »polpreteklo zgodovino« in
slovenski film Na svoji zemlji,
ki živi pri sinovi družini, a ne
Černigoj, temveč že s poitali-
jančenem priimku Montenero.
V komičnih situacijah in zmeš-
njavah, po zaslugi odlične eki-
pe na odru, zlasti Vladimirja
Jurca, ob njem pa še Maje Bla-
govič in Barbke Cerar, Franka
Korošca in Stojana Colje, gleda-
lec postane kot del te družine.
In čeprav so se Tržačani bali,
da bo igra, napisana in igrana
precej v tržaškem narečju in na
mestih celo v italijanščini, ob-
činstvu na štajerskem koncu
manj razumljiva, jezikovnih
pregrad ni bilo. Občinstvo se je
odzivalo na pravih mestih, je
pohvalila gledalce osemčlan-
ska ekipa Tržačanov. Za kome-
dijanta večera pa je izžrebana
vrsta izbrala Adrijana Rustjo, v
vlogi starega partizana Stanka.
Dnevi komedije se bodo po
pepelnični sredi nadaljevali in
končali jutri, v petek, pojutriš-
njem in v nedeljo, ko bo slav-
nostni zaključek, ki ga spet pri-
pravlja Plesni Studio Igen in
igralka Anica Kumer. Proglasili
bodo tudi letošnje nagrajence
festivala: žlahtno komedijantko.
žlahtnega komedijanta, žlahtne-
ga režiserja in najboljšo predsta-
vo po izboru občinstva. Po ted-
nih smeha bodo za zaključek
občinstvu podarili še malo tišine
z lanskolehio zmagovalno pred-
stavo Silence, silence, silence, v
režiji Vita Tauferja.
Gledališče bo torej te dni
spet dom veselja in smeha!
MATEJA PODJED
Foto: SHERPA
Vsi Elvisi de livce - v fičku levo zmagovalni Iztok Lovrič.
Afrika ali Na svoji zemlji - čestitke Adrijanu Rustji - z leve Stojan Colja, z desne Boris Kobal.
Nastop pedagogov GŠ Celje
v četrtek 6. februarja so ob slovenskem kulturnem praz-
niku nastopili pedagogi Glasbene šole Celje.
Zahteven in tehtno izbran program skladateljev J. S. Bacha,
A. Diabellija, F. Liszta, I. Stravinskega, A. Skrjarina, S. Šuleka,
A. Piazzalle, A. Dvofaka, C. Debussija, F Gerliča, W.A. Mozar-
ta, F. Chopina in F. Borne, so predstavili številnim poslušalcem
v koncertni dvorani Glasbene šole Celje in jih navdušili z
zavidljivo interpretacijo izbranih del.
Nastopili so: Petra Arlati (violina), Larisa Čanji (klavir). Jelena
Dukič (klavir), Alenka Firšt (violina), Klemen Gohner (klavir),
Benjamin Govže (klavir), Blanša Jovetič (kitara), Kristian Kolman
(violina). Jure Krajnc (pozavna), Franjo Maček (klarinet), Jernej
Marinšek (flavta), Davor Mikulič (bariton), Helena Poles - Plaveč
(flavta) in Tvrtko Sarič (kitara). ALENKA ZALOŽNIK
Picasso v Riemerievi galeriji
Minuli petek so v Riemerje-
vi galeriji v Slovenskih Konji-
cah predstavili Picassovo lito-
grafijo iz leta 1958, ki jo je
Franc Riemer kupil na nedav-
ni dražbi v Mariboru v galeriji
M Aer Prestige. Slika je forma-
ta 40x60 cm na originalno ži-
gosanem papirju, na njej pa je
motiv s šopkom rož.
Tako je znani konjiški ljubi-
telj umetnin in starin Franc
Riemer dodal k svoji bogati
zbirki umetnin tudi delo zna-
nega Pabla Picassa, ki je v
prvih letih tega stoletja v Pari-
zu naslikal znamenita dela v
modri seriji, ki so ji sledila
dela artistov v rožnatem, itd. V
letu 1917 sta skupaj z Bra-
quom prešla v kubizem, ki je
njun izum, zatem pa se je
Picasso loteval realizma in
ekspresionizma, katerega vrh
je njegova znamenita Guerni-
ča iz leta 1937. D.M.
ZAPISOVANJA
V znamenju Prešerna
Piše: TADEJ ČATER
Pa smo jih podelili; Prešerno-
ve nagrade. In nagrade Prešer-
novega sklada. Literatom. gle-
dališčnikom, glasbenikom...
In s tem za leto dni opravili s
kulturo. Spomnili se je bomo
znova ob prihodnjem sloven-
skem kulturnem prazniku. Ob
prihodnji podelitvi nagrad, ko
pridejo na vrsto nova imena in
novi obrazi. Do takrat pa bomo
kulturo lepo pustih na miru.
Hja, takole nekako je izgle-
dala tista letošnja podelitev Pre-
šernovih nagrad, ki jo je prena-
šala tudi nacionalna televizija.
In pri tem namerno pozabila,
da so minili časi, ko je bila še
edina televizija na Slovenskem.
Da večino tukajšnjih državlja-
nov bolj zanima kakšen lahko-
ten ameriški film kot pa podeli-
tev Prešernovih nagrad. In sto-
kanje ter jamranje kulturnikov
ob dnevu kulture. Kar je po-
vsem razumljivo. Tako s strani
televizije, ki je pač nacionalna
in to nekako mora prenašati,
kot s strani gledalca: če ne bi bil
prisoten na sami podelitvi v
Cankarjevem domu, gotovo ne
bi dobro uro zleknjen na kavču
prenašal te državno-kulturne
morije. Pač pa bi si kvečjemu
ogledal kakšen film ah kakšno
nanizanko na kakšnem dru-
gem programu. Ali pa bi šel v
petek zvečer (hej, v petek zve-
čer!) gotovo kam žurat. Hočem
skratka povedati, da je podeli-
tev Prešernovih nagrad še eden
zadnjih ostankov prejšnjih ča-
sov. In ki se jih kultura kar
nekako noče znebiti. Zakaj?
Hmm, morda zaradi nagrad,
ker slejkoprej vsakdo pride na
vrsto, da jo končno prejme, če
že ne glavne, pa vsaj tisto iz
Prešernovega sklada, čeprav
dvomim; pesnikom denimo ve-
liko-več pomenijo Jenkove na-
grade, ki se podeljujejo izključ-
no pesnikom, pisateljem so ve-
liko bolj pri srcu kot Prešerno-
ve, nagrade Kresnik, ki so tudi
nekako bolj finančno motivira-
ne, gledališčniki bolj kot na
Prešernove prisegajo na Boršt-
nikove nagrade... Stanovske
nagrade, skratka, imajo v kul-
turi precej večjo težo. In končno
niso državne nagrade.
Drugi in precej bolj pomem-
ben razlog se skriva drugje. V
sami strukturi podelitve na-
grad. Ker za praznik najbrž
tako in tako nihče ne mara. Še
več; bolj kot kulturni je bil mi-
nuli konec tedna v znaku tele-
sno-kulturnega praznika. Pe-
terka je preskočil 200 metrov in
ponovno povedel v svetovnem
pokalu, rokometaši Pivovarne
Laško so se iz Švice vrnili nepo-
raženi, v Tivoliju pa smo praz-
novali Dan slovenske košarke.
In publicisti, novinarji, glasbe-
niki... zbrani v skupno ekipo
premagali politike. Kar je goto-
vo ena pomembnejših vesti pre-
teklega konca tedna.
No ja, ob kulturnem prazni-
ku se tudi politika in z njo
država za trenutek pomudi pri
kulturi. In to kulturnikom us-
treza. Še več, namesto države o
kulturi spregovorijo kulturniki.
Konkretno, lanskoletni nagra-
jenci. Kar je odlična priložnost
za neskončno tarnanje. In opo-
zarjanje ter žaganje državi. Kar
pa kakopak ustreza tudi drža-
vi. Ker namesto nje govori kul-
tura. Ker o kulturi sama nima
kaj povedati, prepusti to mesto
kulturnikom. In kulturi. Oziro-
ma drugače; čeprav se kultura
zaveda tega preprostega dejs-
tva, nanj zvesto prisega in ga
uporablja kot svoje orožje. In
država? Uporablja povsem isto
orožje. Kar pomeni, da se ob
kulturnem prazniku in edinole
ob kulturnem prazniku, ki ga
simbolizira podeljevanje Pre-
šernovih nagrad, medsebojno
soočita kultura in država. In to
z istim orožjem. Pri čemer jasno
ni zmagovalca. In ravno to je
tisti keč, ki je hkrati ostanek
prejšnjih časov in, ki koristi
tako enim kot drugim. Ker se
potem tako in tako leto dni ne
bodo videli. In manj kot se
vidijo, rajši se imajo.
Petrovičeve novitete
Slikar Stane Petrovič te dni razstavlja v avli hotela
Dobrna svoje najnovejše akvarele in dela v mešani tehni-
ki. Razstava predstavlja nekakšen pregled enoletnega
dela, že na prvi pogled pa potrjuje ustvarjalčevo nenehno
rast in zrelost.
Osrednji motivi so še vedno pejsaži, ki jih avtor išče v
naravnem okolju, saj se ne more odlepiti od njega. Veliko časa
namreč preživi v neposrednem stiku z naravo, le ta pa mu je
neizčrpen vir navdiha. Že več let zelo skrbno neguje tudi
slikarske tehnike, ki jih podreja motivom. Njegove barve so
mehke, nanosi barv so kljub navidezni vehemenci zelo na-
tančni, kajti slikar z njimi rešuje tudi probleme perspektive
oziroma kompozicije. Le ta je največkrat kombinirana oziro-
ma diagonalna. Slikar je sčasoma opustil varno oprijemanje za
realistične atribute za vsako ceno. Le ti so vidni tudi v
najnovejših delih, toda njihova vloga je v prefinjenem dopol-
njevanju smelo postavljenih ploskovnih razmerij, niso pa v
ospredju. Ta razmerja so temeljni dejavniki njegovega ekspre-
sionističnega sloga, ki ga je razvil v povsem samostojno
likovno kulturo, ki je tako izrazita, da so vse novosti podrejene
njeni intonaciji. Akvareli so postali smele kompozicije mojstr-
ske roke, ki je sposobna eliminirati vse odvečne in obremenju-
joče drobnarije, olja in mešane tehnike pa so mehka in
poetične poljane skrbno izbranih barv in potez z njimi. Barva
namreč ni le ploskev, temveč je tudi rob, je polnost prostora
slike in njene zgodbe. DRAGO MEDVED
S».6..13.lebrvar1997

KULTURA
Teden knjige razgibal Celje
Obljuba, da bo celjski knjižni teden poslej tradicionalno v času slovenskega kulturnega praznika
»Odziv slovenslciti založb,
da se s svojo ponudbo predsta-
vijo na Knjižnem tednu v Ce-
lju, je bil veliko večji od priča-
kovanj. Zato mi je žal, da smo
zaradi prostorske omejenosti
nekatere morali zavrniti,« je
ob odprtju prodajne razstave
v prostorih Celjskega doma
minuli petek dejal Jože Vol-
fand, direktor podjetja Fit-me-
dia, ki je letos prvič pripravilo
teden knjige, glede na odziv
založb pa že napovedalo, da
bo prireditev poslej tradicio-
nalna.
Na približno 230 m^ razstav-
nega prostora v veliki dvorani
Celjskega doma se predstavlja
15 slovenskih založb, organiza-
torji pa so v dneh od 7. do 14.
februarja poskrbeli za vrsto
spremljajočih prireditev. Pokro-
viteljstvo nad prvim celjskim
knjižnim tednom je prevzela
Nova ljubljanska banka d.d.,
predstavništvo Celje, razstavo
pa je slovesno odprl župan
Mestne občine Celje in posla-
nec DZ Jože Zimšek.
Knjižni teden v Celju sta pod-
prla tudi mestna občina in Celj-
ski dom kot gostitelj. Posamez-
ne založbe se predstavljajo s
svojo redno ponudbo in knjiž-
nimi novostmi, večina pa knjige
Na Knjižnem tednu v Celju se predstavlja 15 slovenskih založb.
prodaja s popustom, tudi do 50- '
odstotnim. Za še dodatno ;
vzpodbudo so poskrbeli v pod- ;
jet*u Fit-media, kjer vsakemu, J
ki kupi knjige v vrednosti nad ,
1.000 SIT, podarijo grafični list iz j
mape vedut Spomini na Celje. |
Knjižni teden v Celju sprem- |
Ija vrsta novinarskih konfe- i
renc, predstavitev in literarnih !
srečanj, v salonu Celjskega do- 1
ma pa jih bodo sklenili danes, v i
četrtek, s predstavitvijo knjige j
Klepetosnedke celjske pesnice \
Bine Štampe-Žmavc, ki je izš- j
la pri Založbi Obzorja, ter ju-
trišnjim literarnim srečanjem
in pogovorom s pesnikom Ni-
kom Grafenauerjem,  letoš-
njim Prešernovim nagrajen-
cem.
IVANA STAMEJČlČ
Foto: SHERPA
Čeprav je lutkovno gledališče Fru-Fru iz Ljubljane s priljub-
ljeno pravljico Rdeča kapica v razmaku nekaj mesecev v
nedeljo dopoldne v Celju gostovalo že tretjič, je bil salon
Celjskega doma skoraj pretesen za vse, ki so si lutkarja želeli
ogledati. V salonu pa so v ponedeljek popoldne iz niza sprem-
ljajočih prireditev Knjižnega tedna v C^lju pripravili tudi
predstavitev knjige Nostra maxima culpa, ki je izšla pri založbi
Znamenje iz Petrovč, na predstavitvi pa je sodeloval tudi
naslovni škof dr. Vekoslav Grmič.
Velik dan je
danes
Monografija Josipa Pelikana v ponos Celju
»Vehk dan je danes, vehko,
zelo vehko dela pa nas še ča-
ka,« je ob predstavitvi mono-
grafije »Josip Pelikan, sloven-
ski fotograf«, ki sta jo konec
minulega tedna izdala Mohor-
jeva družba Celje in Muzej
novejše zgodovine Celje, deja-
la direktorica muzeja Andreja
Rihter. Še en velik dan za vse,
ki spoštujejo in cenijo življenj-
sko delo mojstra fotografije,
pa se v mestu ob Savinji napo-
veduje že v kratkem, saj bodo
predvidoma v enem mesecu
odprli tudi prenovljeni PeUka-
nov fotografski atelje v Razla-
govi ulici.
Avtorji monografije dr. Janez
Cvirn, mag. Mirko Kambič in
Andreja Rihter so se na svojs-
tven način poklonili umetniku
in mojstru fotografije Josipu
Pelikanu, kije od leta 1919j
vse do smrti v letu 1977 belei
podobe in utrip Celja, vklju6
z okoliškimi zdraviUškimi krj
in njemu tako ljubimi Savinjsl
mi Alpami. Po krivici prezrle
in pozabljenega mojstra so«
Celju prvi spomnili kon
osemdesetih let v Muzeju n
vejše zgodovine, kjer sta c
mevni Pelikanovi razstavi, ki
jo je v poletnih mesecih ogleii
lo preko 5 tisoč ljudi, sledili
razstavi o Celju leta 1990 in
bližnjih zdraviliščih v letu 19!
Z zahtevnim in odgovornim c
lom dokumentiranja ter ohi
njanja zajetne avtorjeve fol
grafske dediščine so v muzf
nadaljevali, rezultat - upajrr
da le prvi iz niza, ki bi ga gle
na bogastvo Pelikanovega i
tvarjalnega življenja lahko p
čakovali - pa je izjemno lepa
kakovostna monografija.
Ob predstavitvi monograi
je Andreja Rihter posebno za
valo namenila Boženi Pelika
hčerki fotografskega mojstra,
je tako kot sestra Nada ti
sama nadaljevala z družins
tradicijo. V pripravi monogra
je je sodelovala z Rihterjevo
Bredo Kolar Sluga v zahti
nem in trudapolnem izbiral
fotografij ter s številnimi zgc
bami in pripovedmi osvetlila
svojega očeta kot vsestranske
človeka. Pomembno vlogo
odigrali tudi v Mohorjevi dn
bi, kjer so se izdaje monograi
lotili s posebno naklonjenos
in pozornostjo. Monografijo,
jo je v tesnem sodelovanju
avtorji oblikovala Mihaela Si
tek, fotografije ateljeja in fo
grafske opreme pa so delo ^
rijana Smerketa, so izdali
nakladi tisoč izvodov. Ravnat
Mohorjeve družba Celje Jan
Jeromen jo je na prodajne p<-
ce knjigarn pospremil z žel
da bi čim prej prišla med lju
na nek način pa bi svoj d'
lahko poravnala tudi celjs
podjetja in ustanove, saj je it
nografija izšla povsem bi
sponzorske pomoči.
1. STAMEJC
Obdelana le sedmina
v sozaložbi ZRC SAZU in
Muzeja novejše zgodovine
Celje je pred kratkim izšlo
delo dr. Dušana Kosa Celjska
knjiga listin I. V knjigi, ki so
jo v Celjskem domu predsta-
vili minuli četrtek, je avtor
predstavil prvih 212 od skup-
no 1.500 ohranjenih listin
Celjskih, obdelano gradivo
pa sega do povzdignjenja
Žovneških v celjske grofe le-
ta 1341.
Slovenska akademija zna-
nosti in umetnosti je ustanovi-
telj Znanstvenoraziskovalnega
centra, v okviru katerega delu-
je 14, zvečine humanističnih
inštitutov. Lastno založniško
enoto so v ZRC SAZU vpeljali
pred tremi leti, iz preprostega
razloga, da bi lahko izdali kar
največ znanstvenih raziskav
in študij. Samo lani so v ZRC
SAZU na trg ponudili 17 knjiž-
nih in 6 periodičnih izdaj. Za
knjigo Celjska knjiga Ustin 1.
pa sta tako avtor dr. Dušan
Kos kot urednik Vojislav Li-
kar dejala, da je tudi na po-
gled ena najbolj všečnih to-
vrstnih izdaj, saj vključuje
barvne fotografije listin in do-
datkov.
Nova knjiga o
zgodovini celjsicili
Dušan Kos: Celjska knjiga
listin I: listine svobodnih gos-
podov Žovneških do leta 1341.
- Ljubljana: ZRC SAZU; Celje:
Muzej novejše zgodovine
1996. - 296 str.: ilustr.; 24 cm
Petek, 24. januarja letos, je
bil za zgodovino celjskih gos-
podov in za splošno slovensko
zgodovino pomemben dan.
Založba ZRC je tedaj pripravi-
la tiskovno konferenco ob izi-
du te knjige v Ljubljani, sode-
lavec zgodovinskega inštituta
Milka Kosa na Znanstveiiora-
ziskovalnem centru Slovenske
akademije znanosti in umet-
nosti (ZRC SAZU), je zbral vse
znane listine, kjer so plemiški
gospodje Žovneški vsaj ome-
njeni, obsega pa obdobje od
prve omembe (1123-1130) do
pokneženja (1341).
Zbral je skupaj 212 listin, ki
so podane v maniri regestov,
kar pomeni, da je vsaka listina
predstavljena v naslednjem
zaporedju: letnica, mesec, dan
ali približa časovna oznaka,
kraj izdaje, izvleček vsebine,
nahajališče hstine, dosedanje
objave listine in regestov, listi-
na ali citat iz listine v izvirnem
jeziku, torej v latinščini ali sta-
ri nemščini ter dodanim opi-
som dodatkov, pogosto vošče-
nih pečatov. Če so gospodje
samo omenjeni, sledi izvle-
ček, pomembnejše listine so
podane v celoti v izvirniku.
Ponekod sledi še dodatek o
pravilnosti dosedanjih razlag.
V uvodu avtor našteje skoraj
dve strani literature o Celjskih
grofih, ugotavlja pa, da se pi-
sanja celotne zgodovine tega
pomembnega rodu še ni lotil
nihče, obstajajo samo posa-
mezne, ki so časovno omeje-
ne. S to knjigo podaja osnovo
za prvo obdobje, ob tem, da
naj bi »imela edicija žovneško-
celjskih listin še en, za korekt-
nega raziskovalca sicer nebis-
tven, namen - »demistifikacijp
Celjskih grofov«, od negiranja
njihove vloge v avstrijskem
zgodovinopisju do malikova-
nja rodbine ob osamosvojitvi
Slovenije. Originalne listine so
raztresene po različnih arhi-
vih, nekaj pa jih je bilo pred
desetletjem vrnjenih v Slove-
nijo v Arhiv Slovenije.
Predgovor avtorja je podan
tudi v nemščini in angleščini.
Avtor nam ponuja zgledno iz-
dajo zgodovinskih virov, kakr-
šnih pri nas ni veliko.
Uporabnosti knjige prispe-
vajo svoje že seznam kratic.
objavljenih in neobjavljenih
virov na kar šestih straneh,
indeks krajevnih in osebnih
imen, stvarni indeks in sez-
nam slikovnega gradiva.
To je prva knjiga v pričako-
vanem nizu izdaj virov za zgo-
dovino Celjskih grofov. Publi-
kacija je izšla v lepi opremi,
oblikovanje je na višini, pe-
strosti pa pripomore pred-
vsem 27 barvnih fotografij li-
stin in grbov. Redko lahko ob-
čudujemo Ustine ah pečate na
razstavah, ta knjiga nam pa te
užitke ponuja kar doma.
Prof. DRAGO SAMEC
Elmerjev dan
EPTA, Založba najlepših slikanic je v ponedeljek popoldne v Celje pripeljala enega svojih
slikaničnih junakov, pisanega slončka Elmerja.
Elmerjev dan, ki je bil v salonu Celjskega doma zamišljen kot pustno rajanje celjskih otrok, sta
spremljala Mojca in Kaličopko, najmlajšim še kako znana iz otroškega programa televizije A-
kanal.
Svojo promocijsko predstavitev je EPTA, Založba najlepših slikanic pripravila v torek dopoldne, na njej
pa je sodelovala tudi priljubljena otroška pesnica Bina Štampe-Žmavc.       IS; Foto: GREGOR KATlČ
fl.#.-ia. februar 199
%. SNOPIČ
KULTURA

Drugačni Zvitorepci
Slovenska politika skozi karikaturo Mikija Mustra
UR«"-
V avli drugega nadstropja
)srednje knjižnice v Celju
,3 Muzejskem trgu bo me-
,gc dni na ogled zanimiva
azstava politične karikatu-
ki že dve leti nastaja iz-
jod svinčnika priznanega in
enjenega avtorja Mikija
^ustra.
i^;     mmmmmmmmm
Verjetno ga ni med nami, ki
,i ne poznal del akademskega
(iparja Mikija Mustra. S slav-
lini triom. Zvitorepcem, La-
[Otnikom in Trdonjo, ki so za-
jeli izhajati v obHki stripa že
lavnega leta 1952 v tedniku
'oltove podobe in povesti, so
ikozi neverjetne svetovne pri-
>ode več kot dvajset let hodile
reneracije otrok. Napisal je
tar 36 knjižic Zvitorepčevih
:godb, ki so jih kasneje zaradi
relikega zanimanja ponatisko-
ali. Slovenski javnosti se je
kluster predstavil tudi kot iz-
vrsten animator risanih fil-
mov. Še danes se mnoge ma-
me spominjajo, kohko truda
so jim prihranili Mustrovi
zajčki iz špice Cik-cak ljub-
ljanske televizije, ko so svoje
nadebudneže morale spraviti
k počitku.
V zadnjih dveh letih pa je
Mustrovo delo skoraj v celoti
zaznamovano s politično kari-
katuro, ki je v svetu že dolgo
časa. zelo uveljavljena oblika
sporočanja, pri nas pa si me-
sto, ki ji gre, pravzaprav šele
išče. V t.i. demokratičnih
družbah so javne osebnosti,
med njimi tudi politiki, vse
bolj izpostavljeni javnosti, za-
to morajo računati, da bodo
njihova početja tudi karikira-
na. Seveda ni namen karikatu-
rista, da bi »portretiranca«
osebno žalil. Njegova osnovna
naloga je, da lahko karikaturo,
eno samo smešno situacijo, ki
je izražena v prispodobi, ljud-
je na vizualen način takoj po-
vežejo z resničnostjo. Politič-
na karikatura, z dobro vsebin-
sko in ilustratorsko izvedbo.
zahteva od karikaturista pravo
malo študijo. Muster meni, da
so najboljši karikaturisti tisti,
ki znajo izbrati pri karikirancu
pravo značilnost - ne samo
tiste vidne, ampak tudi nevid-
ne, kot so npr. karakterne last-
nosti (zasanjanost, nadutost,
strogost, hinavščino...). Prav
to pa sta tisti bistveni kompo-
nenti, po katerih ljudje lahko
najlažje spoznajo osebo in
smisel sporočila na karikaturi.
Ker je namen karikature pri-
kazati resnično zgodbo v obli-
ki slike, smešne situacije, je
odziv na takšno sporočilo do-
kaj različen-. Muster pravi, da
pameten politik svoje karika-
ture zbira in hrani, saj so mu
nenazadnje lahko dobra rekla-
ma, pa če je vsebina še tako
neprijetna. Je pa zanimivo, da
so predvsem ljudje (politični
simpatizerji), zelo užaljeni in
prizadeti, če se karikaturist
»dela norca« iz politika, ki ga
imajo sami za nedotakljivega.
Zato se mora karikaturist dr-
žati načela, da do upodoblje-
nih oseb ne sme biti žaljiv.
Poudarjene človekove telesne
značilnosti morajo zato skozi
tematsko situacijo temeljiti le
na karikiranju politikovega
dela, nikakor pa ne zasebne
plati njegovega življenja. In te-
ga načela se Muster, kot sam
pravi, drži v celoti.
Njegove umetniške stvari-
tve, ki so nastajale v zadnjih
dveh letih in bile objavljene v
enem od slovenskih magazi-
nov, bodo sedaj na ogled tudi
v mestu ob Savinji (20.2.-
15.3.). Zanimivo bo spremlja-
ti, kakšni bodo odzivi tistih, ki
si bodo razstavo ogledali. Vse
tiste, ki želijo avtorja spoznati
ali se z njim pogovoriti, pa
vabimo v četrtek, 20. februar-
ja, ob 18. uri, v Levstikovo
sobo Osrednje knjižnice Celje,
na večer z Mikijem Mustrom
in odprtje razstave njegovih
političnih karikatur.
BRANKO GOROPEVŠEK
Gledališki kostum
v prostorih Galerije sodobne umetnosti Celje - galeriji
Hodnik, ki je namenjen predstavitvi del domačih umetnikov,
bodo v petek, 14. februarja, ob 19. uri, predstavili dela
kostumografinje Cvetke Mirnik z naslovom Gledališki ko-
stum - razstavni objekt.
Scensko zasnovana postavitev razstave z modeli že realizira-
nih predstav, kot so Pirandellova Kaj je resnica?, Volpone (S.
Zweig) ter kostumski osnutki v risbi Wilderjeve Ženitne meše-
tarke. Za Lukrecijo (J. Giraudoux) in nerealizirani projekti, ki so
v zadnjem letu nastajali v njenem ateljeju, My Fair Lady,
musical po igri Pigmalion G. B. Shawa in Dom Bernarde Albe F.
G. Lorce, bo odstrla značaj umetniškega ustvarjanja avtorice
Cvete Mirnik, ki je s svojo občutljivostjo in tenkočutnim odno-
som do dramskega dela vizualizirala vrsto gledaliških predstav.
Razstava bo na ogled do 5. marca.
Borba za Internet
Računalniške novosti v laški knjižnici
z letošnjim januarjem so
tudi v Knjižnici Laško prešli
na računalniško vodeno iz-
posojo knjig. Novost bo omo-
gočila bolj učinkovito rabo
knjižničnega gradiva, poleg
tega pa bo gotovo tudi v veli-
ko pomoč učencem in dija-
kom pri pripravah na bodoči
študij.
V Laškem delajo na računal-
niški obdelavi že od leta 1993.
Najprej so imeli v program
COBIB, to je bazo gradiv vseh
slovenskih knjižnic le mož-
nost vpogleda, od leta 1995 pa
so polnopravni člani tega pro-
grama. Kot pravi vodja knjiž-
nice Metka Kovačič, so bile
priprave na vstop v program
zejo naporne. Vnašanje gradi-
va, ki ga ima laška knjižnica,
je trajalo kar leto in pol, opra-
vili pa so ga s pomočjo javnih
del. »Smo pa zato zelo vehko
pridobili, saj ima sedaj tudi
naša mladina dostop do gradi-
va vseh slovenskih knjižnic,
inštitutov in informacijskih
centrov, po drugi strani pa lah-
ko o knjigah, ki jih imamo pri
nas, dobijo informacije tudi v
drugih delih Slovenije,« je za-
dovoljna Kovačičeva.
Z uvedbo računalniško vo-
dene izposoje so v Knjižnici
Laško opremili še dve računal-
niški mesti za uporabnike. Pr-
vo omogoča dostop do baze
gradiv vseh slovenskih knjiž-
nic, na drugem pa je mogoče
brskati po gradivu domače
knjižnice in po priljubljenem
Internetu. Prav za slednjega je
zanimanje med učenci in dija-
ki zelo veliko. »Gneča v kotič-
ku, kjer je računalnik z dosto-
pom do Interneta, je vsak dan
med 12. in 14. uro tolikšna,«
pravi Metka Kovačič, »da le
malo manjka do izbruha pre-
tepov. Zato nam ne bo preo-
stalo nič drugega, kot da čim
prej omejimo uporabo na naj-
več 20 minut.«
Knjižnica bo za vse svoje
člane, teh je samo v Laškem
nekaj več kot 1800, kar pome-
ni, da hodi v knjižnico vsaj en
član vsake družine, pripravila
tudi posebno izobraževanje,
posebno pozornost pa bodo
namenili učencem sedmih in
osmih razredov. Že prihodnji
mesec bodo v knjižnici, zopet
s pomočjo javnih del, začeli
vnašati v računalniško bazo
tudi gradivo svojih enot v Rim-
skih Toplicah in Radečah, do
konca leta pa naj bi obe knjiž-
nici dobili tudi dostop do pro-
grama COBIB.
mmmmmmmmm J. intihar
Jubilej zbora upokojencev
v soboto zvečer so pevci
Moškega zbora Društva upo-
kojencev Slovenske Konjice
praznovali pomemben jubi-
lej - štirideseto obletnico de-
lovanja. Zbor vodi zborovod-
ja Vlado Kukovič, predsed-
nik zbora pa je Roman An-
derlič.
Repertoar zbora je bogat z
ljudsko pesmijo, še posebej radi
pa posegajo po pesmih iz dobe
čitalnic. Njihovo petje je bilo v
soboto doživeto in ubrano.
Na koncertu so sodelovale
tudi pevke ženskega pevskega
zbora upokojenk, ki je nastal v
lanskem letu in ki ga vodi
Adela Pečovnik. Kljub temu,
da zbor deluje le nekaj mese-
cev, so se pevke uspešno pred-
stavile.
Kot je dejala ena od slav-
nostnih govornic, petje v zbo-
ru pomeni pevcem in pevkam
v tretjem življenjskem obdob-
ju ne samo umetniški užitek.
ampak je zanje to tudi po-
membna oblika druženja.
Skupaj namreč preživijo pre-
nekateri srečen trenutek, ki
bogati njihovo življenje.
Nekdo pa je na prireditvi
rekel: »Dokler bomo imeli Slo-
venci pojoče dedke in babice,
ki bodo s takšno ljubeznijo
negovali slovensko ljudsko pe-
sem in jo tudi doma prenašali
na mladi rod, se nam ni bati za
obstoj Slovencev.« In res je
tako. Domača pesem, zapeta
otroku v najnežnejših letih
njegovega življenja je seme, ki
obrodi bogati sad.
Pevkam in pevcem so pode-
lili tudi Gallusova priznanja za
dolgoletno prepevanje. Zlate
značke so prejeli: Tone Kom-
poš, Jože Furman, Anton Bru-
mec, Ivan Škrlj, Adolf Pristov-
šek, Ivan Iršič, Miha Podpe-
čan, Pavlica Štuklek, Kristina
Godec ter Angela in Marija
Jakob. J. H.
Predstavitev knjig
Krajevna skupnost Braslovče, Kulturno zgodovinsko druš-
tvo Žovnek in Prosvetno društvo Braslovče pripravljajo v
petek, 14. februarja, ob 18. uri, v sejni sobi Krajevne skupno-
sti Braslovče večer z Francem Ouncarjem in Konradom
Rakom. Predstavili bodo njuni knjigi Duhovnik v taborišču
smrti in Kolesje usode. Pogovor bo vodila Jožica Ocvirk ob
spremljavi citrarke Marije Završnik. T. TAVČAR
Nove zgodbe
v knjigi zgodb Ervina
'ritza so vesele pravljične,
•nenavadne zgodbe. Kar de-
fet jih je v lepi izdaji, ki jim
čar vdihnil tudi ilustra-
tor
Marjan Manček, prav-
zaprav je Devet zgodb in
"esetnica.
1 Niso napisane za določeno
'larost. Okvir za večino zgodb
^ vzet in znan iz ljudskega
'lovstva, a res zgolj okvir,
'^otraj njega raste in se boho-
' čudovit, pisan, nenavaden
'^et dogodivščin in oseb . Za-
te zgodbe za otroke niso
'^iTio za otroke. Vsak bo v njih
JJ^Šel kaj, kar je sposoben in
'^Ijan sprejeti iz njih. Neko-
l^u bodo most z otroštvom,
'^ti, ki v večni dirki s časom
'^ojim otrokom nikoli niso
"'ipovedovali zgodb, bodo
'skrili, da jih še neizrabljene
'^sijo v sebi, morda pa bodo
'ornu vrnile srce otroka in mu
•^^0 sedanjost prepletle s
'■^^vljičnim svetom.
Meni so dočarale prijazno
domačnost z izrazoslovjem
savinjske govorice. Avtorjev
humor, ki tu in tam kar zašije
iz zgodb, pa bo všeč še komu.
Odraščajočim bo všeč, ker pi-
satelj ne »teži«. Čeprav ima
vsaka zgodba tudi svoje pisno
sporočilo, pripovedovalec bla-
gohotno dopušča, da ga vsak
porabi za svoj doživljajski
svet. Ko bomo iskali zajčka
Petra, ko bomo občudovaU
prisrčnega, v filozofiji podko-
vanega grofica prašiča, ko bo-
sta koroška voliča povedala,
kako sta povodnemu možu
preselila jezero, če bomo šli
po Kranjski in Koroški z godr-
njavim svetim Petrom in potr-
pežljivim Jezusom, če bomo
verjeh Mihi, ki ga je gorski
škrat zaradi pohlepa zaklenil v
goro; ko se boste na lastne oči
in ušesa prepričali v divjo ja-
go, pred katero je Barbica
ubranila župnika, šli z Alenči-
co, sestro Gregčevo, nad Tur-
čine - v zgodbi, ki je napisana
v verzih; se smeji Tomažu, ki
je smrt ukanil ali pa vas bo
zabolela nehvaležnost ali...
In tako je z vsako zgodbo.
Papagaj kralja Matjaža vas bo
že prepričal, da imajo tudi po-
membni ljudje kakšne grde
razvade in strasti. Skratka
zgodbe in pol, če bi jih kdo
bral Desetnici v trdem svetu,
bi jih desetina gotovo bila pri-
jaznejša.
Avtor ve, da potrebujejo
otroci veliko prijaznih zgodb,
ki so kot pesmi »sposobne na-
praviti velik čudež: pomagajo
otrokom živeti in odrasti v le-
pe ljubeznive ljudi«, kot je
nekje napisal.
A. KRČMAR
Čuden par v Zibiki
Predstave domačih igralcev so praznik
v Zibiki, v šmarski občini,
deluje prizadevna dramska
si<upina, ki pripravi vsako le-
to po eno predstavo. Za letos
so pripravili komedijo Neila
Simona Zares čuden par, ki
so jo uprizorili v nedeljo, 9.
februarja.
rVzibiški okolici se ponaša-
lo z zelo dolgo dramsko tradi-
cijo. Zadnja leta igrajo veliko
wmedij, pa tudi zahtevnejša
lela domačih in tujih avtor-
ev. Letos predstavljajo Simo-
lov Zares čuden par, komedi-
jo o dveh zares čudnih moš-
kih. Prvi, Oskar, je pretirano
len ter zanikrn, drugi, Feliks,
pa suženj čistoče, kuhanja in
pospravljanja. Njune žene ju
seveda zapustijo, tako da mo-
rata živeti sama, pri vsem pa
se vrstijo številni šaljivi zaple-
ti.
Nastopa osem igralcev. Os-
karja predstavlja Janez Bele,
Feliksa Robi Krivec, v drugih
vlogah pa nastopajo Branko
Metličar, Rafko Krivec, Ivan
Premrl, Boštjan Čoki, Ber-
narda Bele in Majda Zidar.
Nastopa torej osem igralcev, v
zakulisju pa sodelujejo še dru-
gi, od šepatelca do pomočnika
režiserja. Scena je delo Vlada
Rančigaja. V dramski skupini
Kuhurnega društva v Zibiki je
precej igralcev, pri tem pa so
pozorni, da pokažejo vsako
leto igralsko sposobnost raz-
lični nastopajoči. Dramsko
skupino vodi že vrsto let Hele-
na Rančigaj, ki je režirala tudi
letošnjo komedijo. Lani so
uprizorili Krape, pred tem
Razvalino življenja, Moliero-
vega Skopuha... S svojimi igra-
mi se ponavadi predstavijo še
v prijateljskih Gabrkah pri Šo-
štanju, razmišljajo tudi o odru
v Šentvidu pri Grobelnem...
BRANE JERANKO
SK6.»13.febr«ar 1997
20j
KULTURA
Nova umetnikova podoba
Slikar Goce Kalajdžiski je
prejšnji teden ob navzočno-
sti makedonskega veleposla-
nika v Sloveniji predstavil v
razstavnih prostorih šentjur-
ske knjižnice svoja najnovej-
ša likovna dela.
Tokrat se je predstavil z eks-
presionističnimi kompozicija-
mi, v katere je vnesel kot li-
kovni in barvni element tudi
zemljo. Avtor je svoj cikel olj-
nih slik oziroma mešane teh-
nike poimenoval Razgovor s
preteklostjo. V veliki meri je
nastajal lani na osrednji ma-
džarski likovni koloniji, ka-
mor so organizatorji Kalajdži-
skega povabili kot predstavni-
ka makedonskega društva h-
kovnih umetnikov. Za svoje
delo je prejel odkupno nagra-
do, ustvarjena dela pa so bila
že razstavljena lani ob koncu
leta in letos v Zalaegerzsegu in
Szombathelyju.
Najnovejša olja v kombina-
ciji z zemljo oziroma več vrst
prstmi so kompozicijsko zelo
razčlenjena, a hkrati urejena v
razpoznavni estetiki. Prevla-
duje svetla tonaliteta, na kateri
je grajena celotna barvna les-
tvica. Takšne ploskovne in
barvne rešitve kar vabijo tudi
v tehniko sitotiska. Ob zemlji
je slikar uporabil tudi plutovi-
no in druge trodimenzionalne
pripomočke, recimo kamne,
kar daje slikam značaj kolaža.
Od barv prevladuje bela, ka-
kor izvor svetlobe, na katerem
je grajeno vse ostalo. Rjava je
kakor zemlja v svojih neštetih
plasteh, modra je barva nebeš-
kega odseva, a je hkrati tudi
voda, ki se skriva v nedrjih
zemeljskih globin. Rumena je
barva zlata in zrele pšenice, je
pa lahko tudi metafora za
Rimsko cesto. Tu je še rdeča v
vlogi kontrasta, pa cela vrsta
sivih in drugih temnih barv.
Avtorju je uspelo najti ustrez-
no razmerje med klasičnimi
barvami in pigmenti mlete
zemlje ter drugimi materiali, s
katerimi je sestavil enega naj-
bolj zanimivih ciklov na svoji
ustvarjalni poti.
DRAGO MEDVED
Razstavlja Potočnik
Minuli petek so v Likov-
nem salonu v Celju odprli
razstavo kiparja Ervina Po-
točnika iz Žalca.
Otvoritev je spremljala pro-
jekcija 8 mm kratkih filmov
Potočnikovega umetniškega
kolega slikarja Boštjana Ple-
sničarja. Uvodno besedo je
imel celjski slikar Marjan
Krošl, ki je pozoren dolgoletni
spremljevalec Potočnikovega
dela, sicer pa neobičajen sli-
karski in likovni avtodidakt.
Nekoliko nenavadna pa je
tudi umetniška oseba kiparja
Ervina Potočnika, ki se je na
ljubljansko Akademijo za li-
kovno umetnost vpisal relativ-
no pozno, leta 1990, glede na
to, da je rojen leta 1957. V
študijskem letu 1993/94 je
prejel študentsko Prešernovo
nagrado, diplomiral pa je leta
1996 pri prof. Luju Vodopivcu.
Trenutno je študent kiparske
specialke pri istem profesorju.
Potočnik je tako pravzaprav
na začetku svoje umetniške
poti, za njim pa je že nekaj
samostojnih in skupinskih
razstav. V študijskem letu
1991/92 je v okviru zaključne
akademijske razstave samo-
stojno razstavljal v galeriji B
52 v Ljubljani. Septembra
1993 se je udeležil mednarod-
ne likovne delavnice Labin Art
Expres v Labinu. Julija 1994 se
je v okviru razstave Poletne
premiere samostojno predsta-
vil v Likovnem salonu v Celju.
Kot eden od štirih avtorjev je
sodeloval na razstavi Štiri bar-
ve neba (po izbdru umetn.
zgodovinarke Nadje Zgonik) v
ljubljanski galeriji Škuc. Raz-
stavljal pa je tudi v okviru
cikla Prima vista v Umetnostni
galeriji v Mariboru (1996).
Razstava Ervina Potočnika bo
odprta do 29. februarja
Galerija Keleia vabi
v Galeriji Keleia v Muzeju novejše zgodovine Celje bodo
jutri, v petek, ob 18. uri odprli razstavo IX. Mednarodni
slikarski tedni.
S svojimi deh se bodo na razstavi, ki bo na ogled do 31.
marca, predstavili: Ashod Bayandour, Mario Benedetti, Gu-
stav Gnamuš, Tommy Lydon, Valentin Oman in Uroš Pater-
nu. Galerija Keleia je odprta od torka do petka med 10. in 17.
uro, ob sobotah pa med 9. in 12. uro. I§i
Za ljubitelje vseh
zvrsti
v okviru meseca kulture
pripravljajo zgornjesavinjski
ljubitelji kulture več pred-
stav, ki se bodo zvrstile v
skoraj vseh večjih krajih do-
line.
Bogata kulturna dejavnost se
bo pričela danes, v četrtek, 13.
februarja, ob 17. uri v Kultur-
nem domu Mozirje, kjer pri-
pravljajo radijsko oddajo Quo
vadiš. V Osnovni šoli Luče bo-
do v petek, 14. februarja, ob
19.30 pripravili predstavo Slepi
v Lučah, v soboto, 15. februar-
ja, ob 19. uri pa bodo v kuUur-
nem domu v Novi Štifti člani
domačega Prosvetnega društva
premierno predstavili gledališ-
ko igro Bosa v parku. Igro
bodo ponovili še v nedeljo, 16.
februarja, ob 19. uri.
Gledališko igro pripravljajo
tudi v Prosvetnem društvu Le-
pa Njiva, kjer so se odločili za
predstavo Dve nevesti, ki jo
bodo premierno izvedli v sobo-
to, 15. februarja, ob 19. uri v
podružnični osnovni šoli v Le-
pi Njivi, nato pa ponoviU še v
nedeljo, 16. februarja, ob 15.
uri v podružnični OŠ v Šmihe-
lu. V kulturnem domu na Reči-
ci bo v soboto, 15. februarja, ob
19. uri koncert, na katerem se
bodo predstavili Mešani pevski
zbor Mozirje, Ženski pevski
zbor Šmartno ob Dreti in Moš-
ki pevski zbor Šmihel. Prav
tako v soboto, 15. februarja,
bodo v Galeriji Mozirje ob 18.
uri pripravili literarni večer s
Tomom Križnarjem, v organi-
zaciji Zavoda za kulturo Mozir-
je. V Delavskem domu Nazarje
bo v nedeljo, 16. februarja, ob
IZ uri koncert oktetov, na ka-
terem se bodo predstavili Ave,
Rožmarin in Mešani pevski
zbor Gorenje. V Zavodu za kul-
turo Mozirje so poskrbeli še za
najmlajše, saj bodo v torek, 18.
februarja, ob 16. uri v Kulturni
dom Ljubno povabili gledališ-
če Fru fru z lutkovno igro
Tobija. US
O svobodi,
lepoti...
v prostorih knjigarne in
antikvariata Antika na Lin-
hartovi ulici v Celju bodo
danes, v četrtek, ob 17.30
uri gostili pisatelja in pre-
vajalca Miho Jensterla.
»Ne morete ljubiti, če ne zaz-
navate lepote. Lepota ni nekaj,
kar vidite, ni lepo drevo, lepa
slika, lepa zgodba ali lepa žen-
ska. Lepota obstaja le takrat, ko
vaša zaznava in srce občutita
ljubezen. Brez ljubezni in ob-
čutka lepote ni vrline,« je v
prevodu knjige Svoboda je on-
kraj znanega avtorja Jiddu
Krishnamurti zapisal naš pisa-
telj in prevajalec Miha Jenster-
le, ki ga bo v prostorih Atitike
nocoj gostil Mohor Hudej. Ve-
čer bo s prebiranjem citatov iz
prevedene literature popestrila
Nada Jensterle, sodeloval pa
bo tudi glasbenik Zdene Vo-
dopivec. IS
IZ GUTENBERGOVE
,MLAKSIJE................
O vesolju, življenju In sploh vsem!
(Duglas Adams: Štoparski
vodnik po galaksiji; Ljublja-
na, Tehniška založba Slove-
nije, 1996).
Znamenita »trilogija v štirih
dehh« je ponovno na knjižnih
policah v novi izdaji. Prilož-
nost za vse stare ljubitelje
kultne knjige, ki so jo v letih
od zadnje in tudi prve izdaje
izgubili ah so jim jo odtujili
»prijatelji«, da ponovno pride-
jo do svojega priljubljenega
čtiva, ter priložnost za vse ti-
ste, ki so prejšnjo ali katero od
prejšnjih knjig zgrešili, da pre-
berejo štiri dele »trilogije«
naenkrat v eni knjigi.
V tokratni izdaji so združili
Štoparski vodnik po galaksiji.
Restavracijo ob koncu vesolja,
O življenju, vesolju in sploh
vsem ter Zbogom in hvala za
vse ribe. Torej vam za celotno
zgodbo manjka samo Pretežno
neškodljiva, ki jo v to sicer
odlično knjigo iz neznanih raz-
logov založniki niso vključili.
Poudariti pa je potrebno odli-
čen, če ne že briljanten, prevod
Alojza Kodreta.
Zgodba, ki se odvija v knjigi,
se je prvič pojavila leta 1978
na BBC kot radijska nadalje-
vanka in takoj dosegla izje-
men uspeh. Zato so jo, se ve,
izdali na plošči in kaseti, nekaj
kasneje (pet let) pa je izšla
tudi v knjižni obliki ter takoj
postala svetovna uspešnica. V
tem spominja na, v Slovenji
prav tako kultno, Butnskalo,
ki je izvorno prav tako radij-
ska nadaljevanka.
Žanr bi lahko označili kot
znanstvenofantastično satiro s
psihoanalitičnim pristopom, ki
ima namen bralca zabavati.
Ost satire je obrnjena v človeš-
ko zaplankanost in njegovo
skrajnost, antropocentrizem, s
katerim je obseden ves SF. Veli-
ko širše pa je idejno sporočilo
Vodnika, to je pogled na Veso-
lje, življenje in sploh vse. To
pravi, da smo zgolj »igra nara-
ve« in da za svoj obstoj nikakor
ne rabimo kakšnega posebne-
ga poslanstva ali popolnosti. Iz
tega stališča bizarnost Adam-
sovih domislic ni več bizarna:
muhavost naključja je način
delovanja Vesolja. In edino kar
lahko Stvarnik pove svojemu
Vesolju je »Oprostite za more-
bitne nevšečnosti«.
Knjiga ponuja tudi končni
odgovor na smisel bivanja. Ta
je 42!!!! Zdaj moramo vedeti
samo še pravo vprašanje.
Piše: BRANKO LESJAK
Srečanja v Celjskem domu
Salon Celjskega doma je nova, z vidika družabnosti prav
žlahtna pridobitev knežjega mesta, saj njegova prijetna
notranjost kar sama vabi k družabnim dogodkom ob čaju
ali kavici.
Prvo iz niza srečanj v salonu Celjskega doma bo že nocoj, v
četrtek, ob 19. uri, ko je publicist Drago Medved za sogovornika
izbral etnologa Vita Hazlerja in mlinarja Otona Samca iz Polž
pri Novi Cerkvi. Etnolog Vito Hazler je po diplomi na Filozofski
fakidteti Univerze v Ljubljani deloval v Zavodu za varstvo
naravne in kulturne dediščine Celje, zadnji dve leti pa poučuje v
oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo filozofske
fakultete. Kot etnolog in konzervator je izdelal več konservator-^
skih programov, enega med njimi pa s pomočjo Zavoda za
varstvo naravne in kulturne dediščine Celje že več let uspešno
uresničuje Oton Samec iz Polž pri Novi Cerkvi. IS
PRIREDITVE
GLEPAIISCE
SLG Celje bo danes ob 19.30
gostilo Slovensko mladinsko
gledališče iz Ljubljane s pred-
stavo Veselja dom. v soboto ob
19.30 bo SLG Celje uprizorilo
komedijo Gospa poslančeva, v
nedeljo ob 19.30 pa bo dneve
komedije zaključila predstava
Slovenskega mladinskega gle-
dališča iz Ljubljane Silence, si-
lence, silence. V ponedeljek ob
20.30 bodo za Abonma 8 in
izven uprizorili Eksplozijo spo-
mina, v torek ob 19.30 pa bo
gostovalo HNK iz Zagreba s
Krležovo predstavo Gospoda
Glembajevi.
V knjižnici v Rogaški Slati-
ni bo nocoj ob 18. uri nastopil
Marko Cvahte s predstavo »Jes
sn Vodovnik Juri«.
V Domu kulture v Velenju
bodo v soboto ob U. uri za
Pikin abonma in izven gostova-
li člani Lutkovnega gledališča
Fru-fru iz Ljubljane z artistič-
nim programom Mini cirkus
Buffetto. V nedeljo ob 16. uri
pa bo gostovalo gledališče Na-
smeh Zveze slepih in slabovid-
nih Slovenije s predstavo Va-
lentina Katajeva Dan oddiha. ;
KONCERTI
V dvorani Glasbene šole
Frana Koruna Koželjskega v
Velenju bo nocoj ob 19.30 kon-
cert kitarista Istvana Romerja
in pianista Milka Pravdiča.
V Kulturnem centru Laško
bo jutri ob 19.30 koncert Ali
Capone štrajh trio.
V Zdravilišču Atomske to-
plice bo jutri ob 20. uri kon-
certni večer z vokalno skupino
Cvet iz Celja.
V Kulturnem domu Zarje v
Trnovljah bo jutri ob 19. uri
tradicionalni koncert Pihalne-
ga orkestra štorskih železarjev.
V dvorani Zdraviliškega do-
ma na Dobrni bo jutri ob 20.
uri koncert Mešanega pevske-
ga zbora Gostinskega podjetja
Na-na Celje.
V Domu krajanov na Tehar-
jah bo v soboto ob 17. uri kon-
cert cerkvenega pevskega zbo-
ra Teharje, s prikazom ljudskih
običajev v izvedbi Folklorne
skupine iz Kompol.
RAZSTAVE
V galeriji Hodnik bodo jutri
ob 19. uri odprli razstavo ko-
stumografskih del Cvete Mir-
nik iz Celja. Na ogled bo do 5.
marca.
Osrednja knjižnica Celje
vabi v sredo ob 18. uri v Levsti-
kovo sobo na Muzejskem trgu
na večer z Mikijem Mustrom in
odprtje razstave političnih ka-
rikatur.
V Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu bodo jutri ob 18.
uri odprli razstavo Veljka, Ka-
tarine in Urše Toman z naslo-
vom Družinsko soočenje.
V Likovnem salonu je na
ogled razstava del kiparja Ervi-
na Potočnika.
V knjižnici v Šentjurju raz-
stavlja Goce Kalajdžiski.
V Galeriji Velenje razstavlja
slike Žarko Vrezec.
V Srednji zdravstveni šoli v
Celju je do 5. marca na ogled
razstava »Raziskovalna dejav-
nost učencev Srednje zdravs-
tvene šole Celje«.
V Lapidariju Pokrajinskega
muzeja Celje sta Pokrajinski
muzej Celje in Musei Civici
Udine pripravila razstavo J
nesančna keramika Vidma.
V Pokrajinskem muzeju
do sobote odprta razstava J
nik in njegovi zakladi.
Pokrajinski muzej in j
stišče Firšt vabita na ogled n
stave Znamenja v Zgornji i
vinjski dolini, ki bo na ogled
1. junija.
V Hermanovem brlogu
Celju je na ogled razstava]
konjiček.
V jedilnici celjske bolni^
ce razstavlja Barbara Suša]
Etolu Raj ko Mlinaric, v hotij
Merx Hranislav Kociča, v C«
ski koči Jože Polajžar in vb
tiku Steklar Vesna Filipčič.
OSTALO    ]
V Levstikovi sobi Osredj
knjižnice bo drevi ob 18. j
predstavitev knjige Hoja za ^
čo, proznega prvenca - pov«
Ivane Djesnič iz Celja. V sr«
ob 17. uri bo dipl. ing. Hub
Ankerst z diapozitivi predstj
svoje potovanje z naslovon
osemdesetimi leti okoli svet;
V dvorani Gasilskega doi
v Žalcu bo danes ob 18.
koncert indijske spiritual
glasbe, predavanje Skrivno
duha in uprizoritev komed
Telodrom v izvedbi Vaišn
skega teatra.
V Razstavnem salonu v 1
gaški Slatini bo nocoj ob ;
uri Folklorna skupina Vin
Koržeta iz Cirkovcev pri Ptt
predstavila pustne maske, o
čaje in plese z Dravskega po
V knjižnici v Velenju i
drevi ob 18. uri Dea Volarič
slikah in glasbi predstavila i
o Zlatorogu - beli kozi, ki žh
tolminskih gorah.
........................."I
KINO
Union od 13. do 16.2. ob i
19. in 21. uri ter od 17. do 19
ob 17. in 21.15 ameriški fi
Tistega čarobnega dne; M
Union 13.2. ob 20. uri, 14.2.
21.30 in od 15. do 19.2. ob:
uri ameriški film Klub vra2
babnic; Metropol 13. in 14
ob 16., 18.15 in 20.30 ameri
film Svetloba, 15.2. ob |
18.15 in 20.30 ameriški fi!
Svetloba in ob 23. uri slovens
film Outsider, 16.2. ob 1
18.15 in 20.30 ameriški fi
Svetloba, 17.2. ob 10. uri afl
riški film Svetloba in ob 16., 1
in 20. uri ameriški film Spa
Jam, 18.2. ob 10. uri risani fil
Notredamski zvonar in ob 1
18. in 20. uri ameriški fil
Space Jam in 19.2. ob 10. i
ameriški film Tajni agent OC
ob 16., 18. in 20. uri ponoV
ameriški film Space Jam.
Kino Dobrna 15. 2. ob 1
uri in 16. 2. ob 17. uri amerii
film Nori božič.
Kino Žalec 14. in 15. 2.|
20. uri ameriški film Lom i
lov, 15.2. ob 18. in 22.45 terl
2. ob 18. in 20. uri ameri^
film Klub vražjih babnic.
Šf.6.«13.lebf«arl99fl
%. SNOPIČ
PISMA BRALCEV "H Q
I PREJELI .
SMO   I
AMZS proti
davku na
mladosi
j\vto-moto zveza Slovenije
,g ne strinja s spremembami
zavarovalnih pogojev za zava-
ovanje avtomobilske odgo-
fornosti, kot jih predlaga Slo-
venski zavarovalni biro, in že-
i uveljaviti ministrstvo za fi-
lance. Storila bo vse, da bo
raščitila interese voznikov
)ziroma lastnikov avtomobi-
ov.
AMZS se ne strinja z uved-
,0 35-odstotnega doplačila k
avarovalni premiji za vozni-
ce, stare od 18 do 25 let, saj
neni, da gre za diskriminacijo
nlade generacije. Nevzdržno
e namreč, da mora nekdo sa--
no zaradi mladosti plačati
fišjo premijo, pa čeprav stati-
itični podatki o številu nesreč
lokazujejo, da gre za pogoste
)ovzročitelje nesreč. Meni-
no, da je s tem kršena osnov-
la pravica, po kateri smo vsi
Judje enakopravni. V Sloveni-
i imamo uveden sistem ob-
ranega zavarovanja bonus-
nalus in menimo, da je v tem
listemu dovolj manevrskega
)rostora, da tisti, ki povzroči-
0 nesrečo, tudi plačajo us-
rezno višjo premijo. Vseka-
kov H s takim načinom bolj
spodbujali premišljeno ravna-
: ije m/adih udeležencev v pro-
inetu. AMZS meni, da je ute-
neljevanje doplačila zavaro-
valne premije s preventivo v
:estnem prometu povsem v
lasprotju z logičnim razmiš-
janjem.
AMZS je tudi proti predlo-
;u, da bi morali zavarovanci,
1 potujejo v tujino, doplačati
1-odstotni delež k zavaroval-
li premiji. Zavarovalnice ta
iikrep utemeljujejo s povpreč-
no višjo izplačano zavaroval-
nino, kot jo izplačujejo za ško-
ie v Sloveniji, kar je tudi ra-
zumljivo zaradi višjih stroš-
wv dela in bistveno drugač-
nega vrednotenja človeškega
-ivljenja, kot ga imamo pri
nas. Ker pa podatki in izkuš-
nje, ki jih ima AMZS preko
'lužbe Pomoč-informacije,
dokazujejo, da slovenski voz-
'^iki v tujini naredijo zelo ma-
0 prometnih nesreč, zgolj na-
gajanje povprečne visoke ško-
^e ne kaže vse resnice o obre-
•inenjenosti slovenskih zava-
ovalnic.
Avto-moto zveza
Slovenije
Diskriminacija
mladilt
Mladi liberalni demokrati in
l^iTiokratke ostro nasprotuje-
"•o predlogu sprememb zava-
Kilnih )ogojev za obvezno
'^'^omobilsko zavarovanje, ki
'■^ predlaga Slovenski zavaro-
valni biro, in pozivamo mini-
'^•^stvo za finance, da ne pod-
"^e oziroma ne uveljavi
pobude.
Menimo, da je uvedba 35-
'^stotnega doplačila k zava-
°^'dlni premiji za voznike sta-
^od 18 do 25 let čista diskri-
^'rnacija mlade generacije in v
nasprotju s slovensko zakono-
dajo, ki govori, da smo v Slo-
veniji vsi enakopravni. Prav
tako menimo, da ne gre za
reševanje pereče problemati-
ke nesreč na naših cestah,
temveč za povsem finančni
interes zavarovalnic po še več-
jem zaslužku. Vemo, da ob-
stajajo drugačni načini
vzpodbujanja bolj premišlje-
ne vožnje voznic in voznikov
(sistem zavarovanja bonus-
malus), kot pa generalno udri-
hanje po žepih že tako social-
no ogrožene generacije mla-
dih.
Če želijo zavarovalnice
manj nesreč, naj omogočijo
brezplačen test varne vožnje
za vse začetnice in začetnike,
ki prvič sedejo za volan avto-
mobila. Takšna rešitev bo v
obojestransko korist, saj manj
nesreč pomeni manj izplača-
nih zavarovalnih premij, test
varne vožnje pa varnejšo vož-
njo na slovenskih cestah.
ROMAN JAKIČ,
predsednik MLD
Naša pot z
avtobusom
Radi bi opisali našo vsakda-
njo vožnjo v šolo in nazaj.
Vsako jutro nas ob šestih po-
bere izvrstno ohranjen prime-
rek Izletnikovega avtobusa, ki
je po naših ocenah zapustil
tovarno v zadnjih dneh tovari-
ša Tita. Najprej, ko vstopiš v
avtobus, je treba zapreti okna
(če ne gre drugače, pa zatlačiš
zaveso), nato pa poskušaš se-
deti čimbolj pri miru. Na ta
način namreč ohraniš še zad-
nji kanček toplote, ki jo odda-
ja tvoje telo. Ko se navadiš na
mraz, ki je zelo dobro viden
ob vsaki tvoji izrečeni besedi,
se lahko poskušaš bolj udob-
no namestiti. Samo ne obrni
se na stran, ker obstaja mož-
nost, da ti bo pol ure pihalo.
' Potem boš na stara leta (ali pa
že prej) okusil užitek prehla-
jenih ledvic.
Ko nekako predremaš prvo
kitico, vesel ugotoviš, da je
temperatura vedno bolj zno-
sna. Še bolj vesel pa bi bil, če
bi takšna tudi ostala. Namesto
tega pa postaja na avtobusu
tako toplo, da se začne v zad-
njem delu avtobusa kaditi iz-
pod sedežev. Ob obilici oglji-
kovega monoksida smo vese-
li, da se bo danes kadilo tudi
tistim na prednjih sedežih.
Novi šofer si je namreč, verjet-
no zaradi začetniške treme,
prižgal cigareto. Zdaj ti preo-
staneta dve možnosti. Prva je,
da zapustiš avtobus nekje pri
Frankolovem in počakaš na
drugo čudo tehnologije. Dru-
ga, boljša v tem zimskem ča-
su, pa je, da si daš čez nos in
usta šal, čez oči kapo in zas-
piš. Vseeno pa se za vsak slu-
čaj drži za ročaj ali kaj podob-
nega, ker je šofer očitno velik
ljubitelj formule 1... Še kak-
šen dežnik bi tudi prav prišel,
saj s strehe avtobusa vztrajno
kaplja.
Seveda pa ima hitra, vrato-
lomna vožnja tudi svoje pred-
nosti. V šolo niti ob najhuj-
šem snegu ne zamudiš. V Ce-
lje prideš povsem zbujen in
prepihan že kakšnih 20 ali več
minut prej. Tako imaš čas, da
skočiš še na kavo in cigaret ali
pa v šolo prepisovat domačo
nalogo. To je pač odvisno od
finančnega stanja. Ko te drugi
dijaki vprašajo, kako lahko že
tako zgodaj toliko govoriš, le-
po pojasniš, da si za razliko
od njih, ki zdolgočaseno gle-
dajo televizijo na avtobusu,
postoril že mnogo drobnih
opravil. Pa kaj zato, saj vse to
dobimo za borih 8.000 tolar-
jev.
Skupina dijakov
iz Zreč
Zakaj mora
pasti Arnovski
gozd?
Težnje po uničevanju na-
ravnega okolja so prisotne tu-
di v Savinjski dolini. Zaradi
intenzivne urbanizacije in
kmetijstva se močno spremi-
nja podoba krajine, siromaši
ekološka pestrost in slabša
kvaliteta okolja. Kljub temu,
da je obrobje doline še zelo
zeleno, pa se v sami dolini
ruši naravno ravnotežje. Do-
datne negativne vplive bo
imela tudi izgradnja avtoceste
ter predvidena izgradnja proi-
zvodno obrtne cone v Arnov-
skem gozdu.
Osnova za nekatere zgreše-
ne posege in odločitve v prete-
klosti so prostorski plani obči-
ne, ki so bili sprejeti pred no-
vo zakonodajo o varstvu oko-
lja in torej niso predvideh
vseh negativnih vplivov na
okolje. Po sprejetem odloku o
zazidalnem načrtu (ZN) v ju-
liju 1992 je predvidena uredi-
tev proizvodno-obrtnih dejav-
nosti ter regijskega centra in-
dustrijskih prodajaln v gozdu
ob obstoječem industrijskem
območju Juteks, na prometno
atraktivni lokaciji, ob vstopni
postaji Arja vas na avtocesto.
Vehkost območja je 33 hektar-
jev.
Slabosti sprejetega ZN so,
ker v celoti posega v gozd.
Ohranja se varovalni pas goz-
da v širini 50 metrov, ki pa ne
more ohraniti obstoječe splo-
šno koristne in varovalne
funkcije. Zaradi velikega krče-
nja gozda, gradnje objektov in
utrjenih funkcionalnih povr-
šin se bo pojavil efekt toplot-
nega otoka in s tem spremem-
ba mikroklime. Nadalje pred-
videni kompleks pomeni
možnost povečanega onesna-
ževanja okolja in slabšo kvali-
teto življenjskega okolja v na-
selju Ložnica in v širši okolici.
Poleg tega območje nima ure-
jene oskrbe s pitno in tehno-
loško vodo (potrebna izgrad-
nja akumulacije Vršca), za
čiščenje odpadnih vod pa niso
zagotovljene ustrezne kapaci-
tete na ČN Kasaze. V procesu
usklajevanja interesov so bila
zapostavljena prvotno nega-
tivna mnenja gozdarjev, po-
seg ne vsebuje celovite preso-
je vplivov na okolje, kot je
predvideva Zakon o varstvu
okolja.
V prostorskih dokumentih
občine Žalec imamo predvi-
denih več območij v bližini,
kjer je možno razvijati obrt-
no-industrijsko in trgovsko
dejavnost (industrijsko ob-
močje Juteks Ložnica, Miner-
va Ložnica in industrijski
kompleks Juteks v Žalcu). Ta
območja so večinoma infra-
strukturno urejena, ureditev
zato predstavlja manjše stroš-
ke in manjše vplive na okolje.
Zaradi zgoraj navedenih
razlogov menim, da je izgrad-
nja obrtno industrijske cone
Arnovski gozd z vidika vars-
tva okolja neprimerna, z gos-
podarskega vidika pa neracio-
nalna. Če bi pri investiciji
upoštevali vse realne stroške
in dolgoročno povzročeno
škodo v okolju, bi bila cena
takšnega posega znatno višja.
Kot svetovalka za varstvo
okolja v občini Žalec smatram
za dolžnost, da opozarjam na
ta problem. Ker pa do danes
še nisem dobila ustreznega
odgovora, postavljam javno
vprašanje: Ah obrtno indu-
strijsko cono Arnovski gozd
res potrebujemo in za kakšno
ceno?
dipl.ing.kraj.arh. MARJANA
KOPITAR,
Celje
ZAHVALE^
pohvale'
Prijaznost
izboljšuje
počutje
Proti koncu januarja me je
prijazna in požrtvovalna
zdravnica v DU Šmarje pri
Jelšah Vera Čakš napotila k
nevrologu v celjsko bolnišni-
co. Med potjo sem srečala ve-
liko prijaznih ljudi: voznika
rešilca Ivana, mlado sestro v
bolnišnici, zdravnika Emila
Čatra, bolničarko pri informa-
cijah... Še posebno zahvalo
zasluži dr. Godina, zdravnica
na dermatološkem oddelku
celjske bolnice. Imam težave s
hojo, v starem delu celjske
bolnišnice na tem oddelku so
namreč stopnice, zato mi je
dostop v ambulanto otežko-
čen. Vedno so bile poleg ne-
pogrešljive, prijazne medicin-
ske sestre.
Zavedam se, da so tudi
zdravniki (samo) ljudje v be-
lem, ki opravljajo zelo težko
in odgovorno delo, zato tudi
ne morejo biti vedno razpolo-
ženi. Nobenih čudežev pa žal
od njih ne smemo in ne more-
mo pričakovati.
HILDA LOKOŠEK,
Šmarje pri Jelšah
pritožnJ
iKNJIGA
Slabo z dobrim
Ljudje smo pač takšni, da
raje kritiziramo kot hvalimo.
Zato ne bi želela, da moje
pismo izzveni kot kritika,
temveč kot dobronamerno
opozorilo.
Maturantski ples je dogo-
dek, ki ga človek doživlja kot
velik praznik in enkraten do-
godek. Kot upokojena prosvet-
na delavka sem imela to srečo,
da so me moji učenci spošto-
vali in me tudi kdaj pa kdaj
povabili na njihov zaključni
ples. Zdaj imam nekaj ljube-
čih vnukov, ki so pridni učen-
ci, in ko pride ta njihov dan,
sem tudi jaz med gosti.
Tako sem imela čast biti na
enem prvih letošnjih matu-
rantskih plesov. Kljub dobre-
mu počutju, dobri volji in ve-
selju, pa me je motil odnos
mladega, sicer zelo prijaznega
natakarja. Pri naši mizi je
stregel fant, ki pa je tam nekje
po polnoči odšel v »ilegalo«.
Pa to še ni bilo tako hudo, bolj
me je motilo njegovo »preža-
nje« na mizo in stole okrog
četrte ure zjutraj. Očitno se
mu je zelo mudilo domov. Do-
besedno je opazoval omizja in
če se mu je zazdelo, da je
nekdo vstal z namenom, da
odhaja, je ne glede na ostale
še sedeče, začel pospravljati
pogrinjke in stole. Prepričana
sem, da v gostinski šoli učijo
kdaj in kako pospraviti za go-
stom. Očitno je fant to lekcijo
»prešprical«.
Da pa ne bom le kritizirala,
naj pohvalim organizatorje za
viden napredek, ki ga opaziš
že takoj pri vstopu v dvorano.
Tokrat je bilo res čudovito. Od
plesnega programa, lepe ko-
reografije, pogrinjkov, cvetlič-
nih aranžmajev ter lepe in
okusne dekoracije dvorane.
Zavedam se, da je v vsako
takšno prireditev vloženega
veliko truda vsakega posa-
meznika, denarja in entuziaz-
ma. Zato vam želim še veliko
tako uspešno izpeljanih prire-
ditev.
KAROLINA PREMIC,
Laško
MESTNA OBČINA CELJE
Trg Celjskih knezov 9, 3000 CEUE
Mestna občina Celje razpisuje prosta delovna mesta
1. V Komunalni direkciji
SVETOVALCA DIREKTORJA
Pogoji:
-diplomirani pravnik   .
-pet let delovnih izkušenj
-poskusno delo 3 mesece
2. Na Zavodu za planiranje in izgradnjo
VIŠJI SVETOVALEC ZA FINANČNA VPRAŠANJA
Pogoji:
-diplomirani ekonomist
-5 let delovnih izkušenj
-poskusno delo 3 mesece
-obvladanje osnovnih računalniških aplikacij
3. V Tajništvu občinske uprave
SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC - ZAŠČITA IN REŠEVANJE
Pogoji:
-diplomirani obramboslovec
-dve leti delovnih izkušenj
-poskusno delo 2 meseca
-obvladanje osnovnih računalniških aplikacij
4. V Oddelku za pravna in premoženjska vprašanja ter gospodarstvo in
kmetijstvo
STROKOVNI SODELAVEC
Pogoji:
-pravnik, VI. stopnja strokovne izobrazbe
-3 leta delovnih izkušenj
-poskusno delo 2 meseca
-obvladanje osnovnih računalniških aplikacij
5. v Oddelku za finance in proračun
ADMINISTRATIVNI SODELAVEC
Pogoji:
-administrativni ali ekonomski tehnik, V. stopnje strokovne izobrazbe
-2 leti delovnih izkušenj
-poskusno delo 1 mesec
-obvladanje osnovnih računalniških aplikacij
6. v Sekretariatu občinskega sveta
ADMINISTRATIVNI SODELAVEC
Pogoji:
-administrativni tehnik, V. stopnja strokovne izobrazbe
-2 leti delovnih izkušenj
-poskusno delo 1 mesec
-obvladanje osnovnih računalniških aplikacij
Za vsa zgoraj navedena razpisana delovna mesta bomo delovno razmerje
sklenili za nedoločen čas.
7. V Oddelku za finance in proračun
FINANČNI REFERENT I
Pogoji:
-ekonomist, VI. stopnja strokovne izobrazbe (s predhodno izobrazbo sred-
nje ekonomske šole - V. stopnja)
-2 leti delovnih izkušenj
-poskusno delo 2 meseca
-obvladanje osnovnih računalniških aplikacij
Za delovno mesto pod zaporedno številko 7 bomo delovno razmerje sklenili
za določen čas 6 mesecev.
Kandidat mora izpolnjevati še posebne pogoje iz 4. člena Zakona o
delavcih v državnih organih (Ur. list RS, številka 15/90, 5/91, 18/91, 22/
91 in 2/91-1).
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15. dneh od dneva
razpisa na naslov: Mestna občina Celje, Tajništvo občinske uprave.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30. dneh po zaključku
razpisa.
ŠK6..i3.fftbriiorl997
22
RADIO - INFORMACIJE
RADIO CELJE
OD 13. DO 19.2. 1997
četrtek, 13.2.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji dan,
6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kronika
RaSlo, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poro-
čila, 8.25 Poročilo OKC Celje,
8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek
dopoldanskega sporeda, 9.30
Gospodarski mozaik, 10.00 Novi-
ce, 10.10 Viktorji, 11.00 Novice,
12.00 BBC novice, 13.00 Poročila,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
16.15 Domače 4, 1700 Kronika,
18.00 20 vročih, 19.15 Valentinov
vrtiljak polk in valčkov - prenos
iz Žalca, 20.00 Ročk blok, 21.00
Nokia, 22.00 Zaključek programa
in priključitev RaSlo.
Petek, 14.2.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji dan,
6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kronika
RaSlo, 730 Tečajnica, 8.00 Poro-
čila, 8.25 Poročilo OKC Celje,
8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek
dopoldanskega sporeda - Valenti-
novo dopoldne z Jožico in Nata-
šo ter nagradami, 10.00 Novice,
11.00 Novice, 12.00 BBC novice,
13.00 Poročila, 13.15 S knjižnega
trga, 14.00 Pričetek popoldanske-
ga sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00
Obvestila. 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
17.00 Kronika, 17.30 Valentinov
večer, 20.00 DJ Robi, 21.00 DJ
tirne, 22.00 Iz komedijantske
malhe - javljanja z Dnevov kome-
dije, 24.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Sobota, 15.2.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji dan,
6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Do-
mača melodija tedna. 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 700 Druga jutranja kronika
RaSlo, 730 Tečajnica, 8.00 Poro-
čila. 8.25 Poročilo OKC Celje.
8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek
dopoldanskega sporeda, 9.30
Filmski sprehodi, 10.00 Novice,
11.00 Novice, 12.00 BBC novice,
13.00 Poročila, 13.15 Študentski
servis, 14.00 Pričetek popoldan-
skega sporeda, 14.15 Jack pot,
15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 16.00 Čestitke, in
pozdravi, 1700 Kronika, 18.00
Športni večer na Radiu Celje,
22.00 Iz komedijantske malhe - v
živo iz Dnevov komedije, 24.00
Zaključek programa in priključi-
tev RaSlo.
Nedelja, 16.2.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji dan,
6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 700 Druga jutra-
nja kronika RaSlo, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00 Pri-
četek dopoldanskega sporeda.
9.15 Luč sveti v temi. 10.00 Novi-
ce. 12.00 feeC novice. 12.30 Iz
domačih logov - oddaja Jureta
Krašovca. 13.00 Čestitke in poz-
dravi. 18.00 Prenos rokometne
tekme med Celjem Pivovarno
Laško in PFADI Winterthurjem.
20.00 SQ dance. 21.00 Pod doma-
čo lipo, 22.00 Iz komedijantske
malhe - v živo iz zaključka Dne-
vov komedije, 24.00 Zaključek
programa in priključitev RaSlo.
Ponedeljek, 17.2.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika RaSlo, 730 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče-
tek dopoldanskega sporeda, 9.30
Športno dopoldne, 10.00 Novice,
11.00 Novice, 12.00 BBC novice,
13.00 Poročila, 13.15 Minute za
zdravje, 14.00 Pričetek popoldan-
skega sporeda, 14.15 Jack pot,
15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 17.00 Kronika,
18.00 Podalpski biser, 20.00 Vrti-
ljak polk in valčkov, 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev Ra-
Slo.
Torek, 18.2.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji dan,
6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 700 Druga jutranja kronika
RaSlo, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poro-
čila, 8.25 Poročilo OKC Celje.
8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek
dopoldanskega sporeda, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 11.15 Cen-
ter mejnih znanosti, 12.00 BBC
novice, 13.00 Poročila, 13.15 Po-
kličite in vprašajte, 14.00 Pričetek
popoldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 17.00 Kronika,
18.15 Radi ste jih poslušali, 21.30
Iz glasbene skrinje, 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev Ra-
Slo.
Sreda, 19.2.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji dan,
6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop. 7.00 Druga jutranja kronika
RaSlo, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poro-
čila, 8.25 Poročilo OKC Celje,
8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek
dopoldanskega sporeda. 10.00
Novice, 11.00 Novice. 12.00 BBC
novice. 13.00 Poročila. 13.15 Ma-
li O. 14.00 Pričetek popoldanske-
ga sporeda. 14.15 Jack pot, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
16.15 Pop loto, 1700 Kronika,
18.00 Full cool, 21.00 Glasbeni
ex-press. 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev RaSlo.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00, ob sobotah do 24.00.
IZBOR IZ SPOREDA
Petek, 14. februarja ob 9.15 -
Valentinovo
Valentinovo na Radiu Celje. Se spominjate kako je bilo letos, 1.
januarja dopoldne na Radiu Celje? Jožica Skorja in Nataša Gerkeš sta
klepetali z vami, se šalili, skupaj ste peli, nekateri pa ste bili deležni
tudi nagrad. Ker je bilo navdušenje med poslušalci veliko, je bilo kar
nekaj takšnih, ki so rekli, da bi želeli vsak dan takšne oddaje. Pa sta
Jožica in Nataša že takrat povedali, da ne bo šlo vsak dan. Ker bi se
izpelo, postalo morda že zoprno, neokusno. A tu in tam, ob posebnih
priložnostih pa morda vendarle, sta takrat obljubili. In na Valentinovo,
sta rekli, bo ravno pravšnji čas. Veliko glasbe, klepeta in dobre volje sta
prihranili za to dopoldne, se obložili z nagradami za vas, poslušalce, in
sedaj nestrpno čakata, da jima pris^ihnete. Tisti, ki to ne boste mogli
storiti dopoldne počakajte na večer. Po Kroniki bo nagrade delila še
Greta Senič in klepetala z vami.
Nedelja, 9. februarja ob 22.00-
Dnevi komedije
Dnevi komedije na Radiu Celje se iztekajo. Kdo bodo letošnji
nagrajenci? Prvi boste to izvedeli, če boste poslušali Radio Celje.
Mateja Podjed in Nataša Gerkeš ob tehnični asistenci Bojana Piska
in Mitje Tatareviča bodo strnili vse, kar se bo dogajalo na zaključnem
večeru Dnevov komedije v SLG Celje.
Radijska pošta
Ja, pišite nam. Saj veste,
papir mnogo prenese. Kriti-
zirajte nas. Pohvalite nas.
Dajte mnenja. Pobude. Če bo
mogoče jih bomo upoštevali,
če ne, bomo pojasnili zakaj
ne. Ne veste naslova? Radio
Celje, Prešernova 19, 3000
Celje. Tu smo.
Minuli teden, na primer, je
poklicala poslušalka, in pri-
jazno povedala, da jo motijo
zvočni znaki, ki v osrednji
informativni oddaji Kroniki
naznanjajo rubriko Črna kro-
nika. Zavijanje sirene inter-
ventnega vozila }e zanjo in
njene sodelavke, ki delajo v
bolnišnici, menda moteče.
Verjamem, spoštovane poslu-
šalke. Toda zaenkrat tega še
ne bomo umaknili. Morda pa
na koga, ki se pri delu ne
srečuje z omenjenim zvokom,
vendarle deluje tudi preven-
tivno. Zvok zavijanja sirene
gotovo vsakega asociira na
nesrečo. Morda zato pozorne-
je prisluhnejo črni statistiki
ob koncu Kronike in - zopet
morda - se kdo zamisli: »Mar
je tega res treba? Kaj lahko
storim sam, da bi bilo druga-
če?« Naivno, pravite? Že mo-
goče. A ni vrag, da se vsaj tu
in tam kdo ne bi vendarle tako
vprašal. In če jih je samo ne-
kaj, ki kasneje previdneje se-
dejo za volan, je del našega
poslanstva že opravljen.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Vi sprašujete, policija
odgovarja
z marcem bomo v spored Radia Celje uvedli novo oddajo,
v kateri boste vsako prvo soboto v mesecu, med deseto in
enajsto uro, lahko zastavljali najrazličnejša vprašanja poli-
cistom in kriminalistom.
z gosti v studiu in poslušalci bo kramljal Primož Škerl,
poHcisti pa se zavedajo, da bodo v studiu deležni tudi neprijet-
nih vprašanj poslušalcev. Lepo bi bilo, če bi tisti, ki vas takšna
oddaja zanima, v njej zastavljali konkretna vprašanja. Po
možnosti ne le o nepravilnem parkiranju, ker bi se sicer oddaje
odvile v nepravo, neproduktivno smer. Zaželeno bi bilo, da se
vaša vprašanja ne ponavljajo. Če en poslušalec zastavi vpraša-
nje, ki je podobno vašemu, prizanesite, prosimo, soposlušal-
cem s ponavljanjem istih vprašanj. V takšnem primeru namreč
sčasoma oddaja ne bi imela več smisla. In končno - bi jo bilo
potrebno ukiniti. Na žalost tistih, ki pa bi v njej vendarle lahko
dobili konkretne odgovore na konkretna vprašanja. Prva odda-
ja bo na sporedu že prvo soboto v marcu.
VTV priporoča
Parada z vitezom
VTV-Vaša televizija. Gost Velenje in Združenje lokalnih
televizij Slovenije pripravljajo že četrto TV parado humorja,
ki bo v petek, 14. februarja, ob 20. uri v Rdeči dvorani v
Velenju.
Organizatorji obljubljajo, da bo petkova prireditev največji
slovenski televizijski humoristični projekt, kjer se bodo zbraU
najboljši slovenski humoristi in skupine. V Rdeči dvorani se
bodo predstavili Moped Show, Sašo Hribar, Modra kronika, Iča
in Matevž, Jaka Šraufciger, Geza, Vanka in Tonca, Franc
Pestotnik-Podokničar in skupina Alkotest. V glasbenem delu
prireditve bodo nastopili Boris Novkovič, ansambel Gamsi, Adi
Smolar, Natalija Verboten, ansambel Prerod, plesna skupina
Prinzen Garde in plesni par Rabič-Lesar.
Lani so na paradi humorja prvič podelil naziv »vitez dobre
volje«, ki ga je prejel predsednik Slovenije Milan Kučan. Tudi
letos bodo v viteški red dobre volje sprejeli nekoga, vendar bo
izbranec znan šele na prireditvi.
Na osnovi sklepa
Izvršnega odbora Združenja šoferjev
in avtomehanikov Celje,
Slomškov trg 1, Celje
objavljamo prosto delovno mesto
vodje delovne skupnosti In avto šole
Kandidat mora poleg splošnih in posebnih pogojev izpolnjevati še nasled-
nje:
-daje državljan Republike Slovenije ter da izpolnjuje splošne in posebne
pogoje, določene z zakoni in drugimi akti
-najmanj srednjo izobrazbo prometne, ekonomske, tehnične ali druge
ustrezne smeri
-5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah vodenja in organiziranja
-poznavanje poslovanja v društvih
-da ni bil kaznovan zaradi storitve kaznivega dejanja iz koristoljubja ali
drugih nizkotnih nagibov
S kandidatom bomo sklenili individualno pogodbo za 4 leta. Pisne prijave z
dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15. dneh po objavi
na naslov: Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje, Slomškov trg 1,
Celje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po sprejetju sklepa o
izbiri.
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
31. 1: Zdenka GUČEK iz
Šentjurja - deklico, Judita
PUNGARTNIK iz Vinske Gore
- deklico. Višnja KUČIŠ HOF-
MAN iz Rogatca - deklico in
Romana GORENJAK iz Celja -
deklico;
1. 2.: Barbara FERENČINA
iz Velenja - deklico, Majda
TURNŠEK iz Celja - dečka,
Nada ŠKOPIK iz Kozja - dekli-
co. Angela ZANIČ iz Loč pri
Poljčanah - dečka in Marija
PISTOTNIK iz Loč - deklico;
2. 2.: Sonja BRIC iz Šmartna
ob Paki - dečka, Alojzija
ZGORŠČAK iz Rogaške Slatine
- deklico in Liljana ZORINIČ iz
Celja - dečka;
3. 2.: Renata VOGRINC iz
Celja - dečka, Ana PUŠNIK iz
Laškega - deklico. Maja BAN-
JEGLAV iz Celja - deklico, Si-
mona ROŽIČ iz Gomilskega -
deklico, Karin TREPEU iz Žal-
ca - dečka, Lavra KOLAR iz
Slovenskih Konjic - dečka, Ma-
teja ZALEZINA iz Sevnice -
deklico in Irena SENIČAR iz
Celja - dečka;
4. 2.: Suzana DRENŠKI iz
Rogaške Slatine - dečka, Kse-
nija OSET CENTA iz Celja -
dekhco, Ksenija POLŠAK iz
Žalca - dečka in Ines VERBIČ
iz Velenja - deklico;
5. L: Štefica ZUPANC iz Ce-
lja - dečka, Karina OSTROŽ-
NIK HORVAT iz Teharij - de-
klico. Dilvezija MEHDI iz Ce-
lja - dečka in Ema ŽLAVS iz
Škofje vasi - deklico;
^ 6. 2.: Irena GREBOVŠEK iz
Žalca - dečka, Amadeja MOČ-
NIK KRESNIK iz Brežic - deč-
ka, Melita KOŠIR iz Laškega -
dečka in Damjana MAK iz Go-
milskega - dečka.
POROKE
Šentjur pri Celju
Poročila sta se dva para in
sicer Albin DRAČ iz Javorja in
Marija SIVKA iz Vodruža ter
Ernest HROVAT in Melita
RIBIČ oba iz Šentjurja.
SMRTI
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Ivan HRUSTEK,
63 let iz Babnega brda, Tere-
zija VEHOVAR, 85 let iz Ka-
mence, Karel Janez PANCE,
85 let iz Rogaške Slatine, Do-
minik SOTOŠEK, 85 let iz
Vojska, Mihael POLŠAK, 71
let iz Zagorja, Marija PLEV-
NIK, 84 let iz Šmarja pri Jel-
šah, Marija LAH, 58 let iz
Sedlarjeva in Ana KNAP, 83
let iz Imena.
Celje
Umrli so: Marija BELEJ, 91
let iz Celja, Franc KOKOL, 89
let iz Celja, Marija POTO-
ČNIK, 87 let iz Frankolovega,
Marjeta GORJUP, 89 let iz
Ljubečne, Davorin ZUPAN-
ČIČ, 73 let iz Sevnice, Ludvik
PINTER, 74 let iz Kamenega,
Jožefa STOPINŠEK, 53 let iz
Sevnice, Marija KOROŠEC,
84 let iz Celja, Elizabeta
ELLERO, 78 let iz Dobrteše
vasi, Branko POGAČNIK, 71
let iz Celja, Karmen JEV-
ŠNIK, 21 let iz Šentjurja, J
jana RAVNIKAR, 71 let iz j
čilnega, Anton STARIČ, 5S
iz Topolšice, Justina SAD
75  let  iz  Velenja,  Luc
ŠTEPIHAR, 65 let iz DobH
Franc KOČEVAR, 76 let iz 1
ca, Alojz PODHRAŠKI, 45 ]
iz Prožinske vasi in Mar
KRAJCER, 41 let iz Celja.
Velenje
Umrli so: Alojzij GABE
73 let iz Slovenskih Konj
Ivana STOJAN, 75 let iz Le^
na, Juliana HOLOBAR, 981
iz Migojnic, Ivana GROBE
NIK, 80 let iz Kasaz, Iv,
JELENKO, 68 let iz Veleii]
Ivana HRIBERNIK, 72 let
Šoštanja, Ivan VIDENŠEKl
let iz Galicije, Alojzija Z
UUBERŠEK, 85 let iz Velenj
Rozalija ŠARONJA, 69 lett
Raven in Alojz BRGLEZ,
let iz Topolšice.
Žalec    1
Umrli so: Amalija KLOKi
ČOVNIK, 73 let iz Podvii
pri Polzeli, Venčeslav B,
UER, 73 let iz Žalca, Mi
FLETEN, 50 let iz Preloga
Ljudmila BERŠNAK, 79 let
Žalca. ^
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek.
Podjetje opravlja časopisno- ■
založniško, radijsko in agencijll
tržno dejavnost. Naslov: Prešerncl
19,3000 Celje, telefon (063} 442-1
442-201, 442-223. fax: 441-032,.
Novi tednik izhaja vsak četrtekl
Cena izvoda je 280 tolarjev I
NarotSnine: Majda Klanšek, tel.|
442-500, int. 28. Mesečna naročni
je 930 tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 22.000 tolarjev. Številka
žiro računa: 50700-603-31198.
Nenaročenih rokopisov in fotogrl
ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in rei|
d.d„ Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministi-stva za
informiranje z dne 23.6.1992 sod
časopis Novi tednik med proizvo|
informativnega značaja, za katere!
plačuje 5% davek od i)rometaa
proizvodov.
Odgovorni uretinik:     l
Branko Stamejčič.      I
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklic,       |
Urednica Petice: Titjana Cvirn|
Uredništvo: Marjela Agrež, Ireri
Baša, Janja Intihar, Brane Jeranl«
Ksenija Lekič, Gregor Katič^UršI
Selišnik. Ivana Stamejčič, ŽeljkI
Zule.
Tajnica uredništva: Mojca Mard
Tehnični urednik: Franjo Bogad
pomočnika: Robert Kojterer, Igo
Sarlah.
Oblikovanje: MinjaBajagič. J
Direktor: Franček Pungerčič:!
V. d. odgovorne urednice: Natai
Gerkeš. |
Pomočnik urednice: Mitja Umri
Uredništvo: Simona Brglez, VesI
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja PodjI
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špege
Vodja tehnike: Bojan Pišek. 4
Telefon studia: 441-310,441-51(
Opravlja trženje oglasi ug.i fit: U
v Novem tedniku in Radiu Cel|
ter nudi ostale agencijske storit|
Direktor Agencije: Rado Pantej
Propaganda: Valter Leben, VojI
Grabar, Zlatko Bobinac, Carnii
Hriberšek, Vesna Matjašič;j
tajnica: Suzana Rober.
Telefon:
063/442-500, 442-201, 442-22;
fax; 441^032.443-511   i

24]
VROČA TEMA
Občina v oblakih,
obrtniici v težavah
Iz Laškega beži vse več obrtnikov - Krivo je občinsko vodstvo, pravijo v obrtni zbornici, saj je za obrt in podjetništvo pripravljeno
dati le lepe besede
Včeraj so se zbrali člani Območne obrtne
zbornice Laško in obravnavali zadeve, ki so
običajne za njihove letne skupščine. Neobi-
čajno od dosedanjih sestankov pa je bilo to, da
so medse povabili tudi predstavnike občin-
skega vodstva. Pa ne zaradi lepšega, ampak
zato, ker se hočejo rešiti podrejenega položa-
ja, v katerega jih je občina potisnila že pred
mnogimi leti in nič kaj ne kaže, da bi se
razmere lahko že kmalu spremenile na bolje.
Obrtna zbornica bo zato, tako so vsaj pred
dnevi povedali njeni predstavniki, zahtevala
od občine Laško, naj čimprej pripravi strategi-
jo razvoja in pospeševanja obrti in podjetniš-
tva. Ali so občinski možje končno le prisluhnili
obrtnikom, žal še ne vemo, vemo pa, da imajo
v obrtni zbornici povedati marsikaj na račun
občinske politike na tem področju. »Saj prav-
zaprav sploh ne zahtevamo veliko,« je prepri-
čana sekretarka območne obrtne zbornice An-
dreja Roje. »Želimo le, da se zbornica končno
reši večletnega primeža med obrtniki, ki zah-
tevajo jasne odgovore o možnostih za svoj
razvoj, in občino, ki teh odgovorov noče ali pa
ne zna dati.«
Območna obrtna zbornica že lep čas prosi
občinske službe, naj ji vendarle dovolijo
urediti dovoz do njihove stavbe in narediti
ob njej še kakšno parkirišče, pa vsakokrat
naleti na gluha ušesa. Če občina že pri
takšnih malenkostih nima posluha do nas,
pravijo v zbornici, potem kaj velikega od nje
niti ne moremo pričakovati.
»Ne vem, na katerih oblakih živi naše občin-
sko vodstvo,« pravi predsednik Območne
obrtne zbornice Laško Štefan Grosar. »Očitno
mu je dovolj, da dobi vsako leto nekaj denarja
iz države, nekaj iz lastnih virov, pa potem živi
iz meseca v mesec, iz leta v leto. O tem, da bi
kaj naredili še zraven, pa v občinski upravi
verjetno niti ne razmišljajo. Kar hudo mi je,
ko pomislim, kako so te stvari urejene dru-
god. Kar precej občin je že, kjer imajo izdela-
no natančno vizijo razvoja obrti in podjetniš-
tva in kjer za ta razvoj nudijo tudi konkretne
možnosti, bodisi z industrijskimi conami ali z
denarjem. Pri nas pa temu še zdaleč ni tako.
Gotovo se marsikdo ne bo strinjal z mano,
vendar moram poudariti, da v Laškem podpi-
rajo razvoj obrti le z besedami, konkretnega
pa ni bilo storjenega še nič ali v najboljšem
primeru, skorajda nič. Lahko bi celo rekel, da
je občina vsa leta po 2. svetovni vojni ta razvoj
zavirala. Laška občina je bila vedno primer
restriktivne podpore obrti. Ko so, na primer,
on koncu osemdesetih let v celi državi veljale
olajšave za začetnike, smo imeli pri nas odlok,
ki je dobiček v tej dejavnosti še dodatno
obdavčeval. Obrti in podjetništvu se je skbo
pisalo s prejšnjimi občinskimi vodstvi, nič
bolje ni z novim.«
S posojili vec škode kot
koristi
v območni zbornici svoje trditve, da občina
res ni naredila nič dobrega za razvoj obrti,
podkrepljujejo tudi z »nesrečnimi« posojili za
razvoj podjetništva, ki so jih v Laškem delili
pred petimi oziroma šestimi leti. »Občina je
takrat ljudi zavedla,« pravi Grosar, »saj niko-
mur ni povedala, da velja enoletni moratorij le
na odplačilo posojila, nikakor pa ne na pripis
obresti. Le-te pa so bile v tistem času tako
velike, da so marsikoga spravile na boben.«
Upravni odbor zbornice je o težavah najemni-
kov občinskega posojila že razpravljal, vendar
je sprejel le splošni sklep, da bo pomagal
vsem, ki bodo to sami hoteli. Pogoj je le, da
dobi natančne podatke z imeni in številkami.
»Že pred časom smo prosili občinske službe,
naj nam dajo seznam posojilojemalcev, pa so
nas zavrnili, češ, da so podatki tajni,« pravi
Andreja Roje. »Verjetno zato, da ne bi preveč
drezali, vendar vemo, da lahko drugi te podat-
ke dobijo brez velikih težav.« Grosar in Rojčeva
ne vesta, kdo od občinskega vodstva je zadol-
žen za razvoj obrti in podjetništva. »Tudi to
dokazuje,« pravi Štefan Grosar, »da je zbornica
v zelo podrejenem odnosu do občine in da nas
sploh ne jemljejo resno. Preprosto ne vemo, na
koga naj se obrnemo, koga naj vprašamo o
zadevah, ki so sicer zapisane v občinskih pro-
gramih, poznajo pa jih le svetniki in delavci
najožjega občinskega vodstva.«
Vendar to še zdaleč niso vse zamere zbornice
na račun občinskega vodstva. Občina Laško je
lani, razpisala za štiri milijone tolarjev posojil kot
podporo razvoju obrti in podjetništva. Ker je bil
razpis objavljen v uradnem listu v času poletnih
dopustov, so ga na zbornici spregledali. Na razpis
se v postavljenem roku ni prijavil nihče, vendar si
zaradi tega laški svetniki novembra niso preveč
belili glave. »Če že niso mogli s pismom, bi nam
lahko vsaj po telefonu povedali, da bo razpis
objavljen in da naj o tem obvestimo naše člane,«
je ogorčen Grosar. »Dejstvo, da je bil razpis
objavljen, še zdaleč ne pomeni prav nobene
podpore obrti in podjetništvu. Če je bila namera
iskrena in so bila v proračunu res rezervirana
sredstva za razvoj podjetništva, potem bi moral
biti razpis odprt toliko časa, dokler ne bi poralj
vsega denarja. Če pa to ni res, potem je bil lan^
razpis še eno zavajanje vseh nas, češ, občina
svoje naredila, nihče pa se ni prijavil. Lahko bij,
vsaj zaskrbelo, zakaj ni bilo nobene prijave, pa
vse skupaj ostalo nepojasnjeno.«
občina izgublja delovna «
mesta
v občini Laško so pred leti govorili, da boc
na območju Spodnje Rečice uredili obrtr
cono, pa s tem pozneje ni bilo nič. Sprejetij
bili namreč takšni prostorski in drugi načrti ti |
narejene takšne kategorizacije zemljišč, da;;
vse možnosti za razvoj obrtne cone padle ;
vodo. V preteklih letih je zato iz občine mora i
oditi drugam nekaj večjih obrtnikov, ki < |
zaposlovali skupaj več kot sto delavcev. Podoi
na usoda čaka v prihodnjih mesecih tudi obi
nico iz Marija Gradca, ki zaposluje petnaj
ljudi, sedaj pa bi rada proizvodnjo razširil
Potrebuje okrog 200 kvadratnih metrov pr
štora, ki pa ga v občini ne more dobiti. Najve
jetneje bo obrt kmalu presehla drugam. (
občina ne bo hitro ukrepala in v naslednji
dveh ali treh letih pripravila obrti in podjetni
tvu »prijazne« prostorske načrte, bo dožive
še močnejši odliv programov in delovnih mes
pravijo v zbornici.
Edina, ki je v zadnjem času naredila nek,
konkretnega za razvoj podjetništva v Lašker
je bila po Grosarjevem mnenju Pivovarii
Laško. Poskrbela je namreč, da na pogorišč
Elektrokovinarja zopet vznikne proizvodnj
pa čeprav sedaj v zasebnih rokah. Pomembr
je, pravi Grosar, da bo s tem ohranjenih S
delovnih mest in da bo zagotovljena socialn
varnost vsaj stopetdesetim ljudem,
»Dovolj imamo izgovorov, da ni primerni
zemljišč,« ogorčeno ugotavlja Štefan Grosai
»Če bi bilo v interesu občine ali kakšneg
določenega posameznika, bi se gotovo dalo vi
urediti.« V zbornici se tudi sprašujejo, kaj be
skoraj sto njihovimi avtoprevozniki, ki si mas*
jo v naslednjih petih letih zagotoviti urej«
parkirni prostor. Občina se je namreč že izj,
snila, da tovrstnega prostora zanje ni in naj ki
gredo kam drugam. »Samo nekaj bi rad vedel
dodaja Grosar. »Kaj bodo odgovorili svetniki!
občinsko vodstvo, če jih bo ob izteku mandal
kdo vprašal, koliko problemov so rešili i
koliko novih delovnih mest je bilo ustvarjeni
z njihovo pomočjo.« j
MHHMMHHHHMHHH JANJA INTIHA
Štefan Grosar
Andreja Roje
Grdi, umazani, zli
V Velenju bitka za študente - Zaradi imena se bosta Mladinski servis Velenje in
mariborska enota študentskega servisa v Velenju srečala na sodišču
Pred kratkim si je Mladinski servis Velenje
v »podnaslov« imena pripisal še »študentski
servis Velenje«, kar je seveda precej razburi-
lo tiste, ki delajo v Študentskem servisu
Maribor, enoti Velenje. Sedaj krožijo dopisi,
v katerih obe sprti strani obveščata in razla-
gata.
Tako je vodja velenjske enote mariborskega
študentskega servisa Suzana Žula na različne
naslove poslala obvestilo, v katerem poudarja,
da gre za dve ločeni podjetji in »zlorabo našega
imena, ki je znano v širši okolici in uveljavljeno
zaradi dolgoletnega trdega in napornega dela
ter korektnega obnašanja. Hkrati je naš namen
preprečiti vsakršno nadaljnjo namerno zavaja-
nje naših članov in poslovnih partnerjev v
zmoto,« je zapisano v obvestilu.
Spuščajo bubice
»z mladinskim servisom imamo nenehne
probleme, vendar se mi je vedno zdelo izpod
nivoja, da bi se spuščali v lokalno bitko. Tega
pa enostavno ne moremo pogoltniti,« je pove-
dala Suzana Žula in zatrdila, da vsak, ki reče,
da gre »na študenta«, s tem misli njihov servis.
»Zato podnaslov v imenu mladinskega servisa
pomeni očitno zavajanje javnosti.«
»Če bi bilo prvič kaj takšnega, bi šh mimo
tega. Toda v mladinskem servisu nam kar
naprej spuščajo bubice,« je zatrdila Suzana
Žula. Mariborska enota študentskega servisa
Velenju deluje od leta 1986, mladinski serv
pa je nastal nekaj let kasneje.
»Zakonsko si v mladinskem servisu lahkot
privoščijo, ker ime Študentski servis Velenjei
zaščiteno. S stališča nelojalne konkurence f
je privzeto ime odraz grdega neposlovne[
vedenja. Sicer se izgovarjajo, da so oni lokali
servis in da želijo opozoriti študente, da lahli
pri njih dobijo napotnico,« je že delno razloži
Suzana Žula in povedala, da Študentski serv
Maribor precej sredstev nakazuje študentsl
organizaciji v Mariboru. Gre za vsoto približi
Suzana Žula (levo) med delom. (Foto: Gregor Katic)
Št. 6.-13. februar 19«
t. SNOPIČ I AKTUAINO "      | H
Od drsanja do cocktailov
Za zabavo šolarjev med zimskimi počitnicami najbolje poskrbljeno v Celju in Velenju
čeprav so bili letošnji naj-
Ijolj zimski meseci s snegom
pO dolgem času dobro zalo-
teni, je ta zatajil ravno v
^3su, ko bi ga bili najbolj
yeseli. Med zimskimi počit-
nicami, ki se na našem ob-
jiiočju pričenjajo v ponede-
ljek, bo šolarje s Celjskega
lako razveseljevalo pred-
jvsem sonce.
■
; To pa še zdaleč ne pomeni,
ida jim bo med počitnicami
dolgčas, saj so se tako pri zve-
šzah prijateljev mladine kot tu-
Idi v drugih ustanovah potru-
dili za najmlajše v času počit-
nic organizirati čim več aktiv-
nosti in dejavnosti, s katerimi
se bodo šolarji v prihodnjem
tednu lahko zabavali.
Od ponedeljka pa vse do
nedelje se bodo vrstile razne
ustvarjalne delavnice, športne
aktivnosti in filmske predsta-
ve, večina aktivnosti pa bo v
fasu počitnic organizirana
brezplačno.
Celje
Za rekreacijo počitnikarjev
bo najboljše poskrbljeno v Ce-
lju, kjer sta Oddelek za druž-
bene dejavnosti MO Celje in
^ Športna zveza Celje spet pri-
piavilei vrsto športnih dejav-
nosti; predvsem v objektih
SRC Golovec, kjer bodo vsak
dan med osmo in deseto uro
organizirani turnirji v ma-
lem nogometu in košarki,
petek pa bo rezerviran za fi-
nalna tekmovanja. V torek bo
tudi tekmovanje v mini roko-
metu, na katerega se lahko
'prijavijo dečki in deklice od 5.
do 8. razreda OŠ. Za turnirje
se lahko prijavite 30 minut
pred pričetkom v dvorani A.
Vsak dan bo za počitnikarje
odprt tudi bazen na Golovcu.
Za tiste, ki bodo tudi v času
počitnic vstajali bolj zgodaj,
bo kopanje organizirano od
9.30 do 10.00 ure, za večje
zaspance pa od 11.00. do
12.30. Edini pogoj za vstop v
bazen je, da imate oblečene
standardne kopalke; če boste
prišli opremljeni v »bermuda«
stil, vas v bazen namreč ne
bodo spustili...
Za krepitev mišic boste lah-
ko v Golovcu med počitnicami
tudi kegljali; v torek, četrtek
in petek od 9.00 do 12.00 deč-
ki, v sredo od 11.00 do 13.00
pa bo kegljišče na Golovcu
rezervirano samo za deklice.
Kegljanje, organizator je Keg-
Ijaški klub Miroteks, bo pote-
kalo pod nadzorom vaditeljev.
Vstop v dvorane je dovoljen
samo v čistih copatih; vse ak-
tivnosti so v času počitnic
brezplačne.
Tisti, ki vas bolj privlačijo
zimski športi, pa se lahko v
času počitnic vsak dan med
10.00 in 11.30 uro odpravite v
celjski mestni park, kjer bodo
za vas vsak dan odprta vrata
drsališča.
O zabavi mlajših šolarjev so
razmišljali pri Občinski zvezi
prijateljev mladine Celje,
kjer v času počitnic pripravlja-
jo razne delavnice. Ponede-
ljek v prostorih OZPM bo na-
menjen šahistom, v torek se
boste lahko lotili poslikave
majic in se udeležili raznih
zabavnih iger, v četrtek vas
vabijo na delavnico ustvarjal-
nosti, v ponedeljek pa se lah-
ko s člani celjske OZPM od-
pravite na izlet v neznano.
Tudi vse te aktivnosti bodo
brezplačne.
Velenje
Da bodo zimske počitnice
nepozabne tudi za šolarje iz
Šaleške doline, so letos izdat-
no poskrbeli tudi pri Medob-
činski zvezi prijateljev mla-
dine Velenje, pri čemer so
jim pomagala krajevna druš-
tva in kino Velenje.
V Velenju bodo vsak dan
počitnic med 10.00 in 12.00
uro organizirane ustvarjalne
delavnice, na katerih se bodo
otroci učili izdelovati rože iz
papirja, slikali na svilo, mo-
delirali in telovadili. Ustvar-
jalne^delavnice pripravljajo v
domu krajanov Konovo, v
prostorih KS Desni breg na
Kersnikovi 1 v Velenju in v
prostorih KS Levi breg na
Foitovi 2.
V pozdrav počitnicam se
bodo šolarji iz Lokovice že v
ponedeljek ob 10.00 zbrali na
zimski čajanki, v torek ob
16.00 se bo v telovadnici OŠ
Livada pričela otroška olim-
piada, katere udeleženci se
bodo preizkusili v desetih
športnih disciplinah.
Posebej zanimivo bo za po-
čitnikarje iz Velenja v sredo,
saj so vabljeni na cocktail k
Ani Oblak, prvakinji v meša-
nju cocktailov, ki obljublja, da
bo obiskovalce naučila pripra-
viti nekaj dobrih in zdravih
napitkov.
Če bi se radi poizkusih v tej
umetnosti, pokličite na števil-
ko 853-369 ali pa se oglasite v
njihovih prostorih na Šaleški
19/a, kjer boste dobUi infor-
macije tudi o vseh ostalih ak-
tivnosti, načrtovanih za kraj-
šanje časa med počitnicami.
Sicer pa bodo v domovih kul-
ture v Velenju, Šoštanju in
Šmartnem ob Paki od srede
do nedelje predvajali tudi
filmske predstave.
Šentjur
v Občinski zvezi prijateljev
mladine iz Šentjurja priprav-
ljajo od 21. do 23. februarja
boom počitnice v taboru na
Bohorju. Tam se bo mogoče
učiti orientacije, preživetja
naravi, pripraviti nameravajo
tudi krajše pohode. Za 3-
dnevno bivanje v obnovlje-
nem domu je treba odšteti 3
tisoč tolarjev. Prijaviti se je
mogoče pri vodji tabora, Ireni
Mlakar s Planine (tel. 791-
112).
Taborniki iz rodu Beli konj
v Slovenskih Konjicah bodo
zimovali na Boču. Tam bodo
smučali, sankali, delali sne-
žake, kurili ognje, kuhali čaj
v naravi, lovili lisico, se od-
pravili na orientacijski po-
hod... Zimovanje bo od 17. do
22. februarja, za prevoz, bi-
vanje in šest polnih penzio-
nov v planinskem domu, pa
bo treba odšteti 7900 tolar-
jev.
V šentjurski knjižnici bo
mogoče med počitnicami re-
ševati uganke, gledati risanke
in mladinske filme ter se igrati
z didaktičnimi igračami, če se
bo zbrala večja skupina pa
bodo lahko poslušah tudi
pravljice. Mladinski oddelek
je odprt ob ponedeljkih in sre-
dah in petkih (vedno od 7. do
10. ure, ob ponedeljkih in sre-
dah tudi od 11. do 17. ure, ob
petkih pa do 15. ure). Za učen-
ce do 8. razreda nudijo letos v
knjižnici brezplačno članari-
no.
Šmarje pri Jelšah
Medobčinska športna zve-
za iz Šmarja pri Jelšah pri-
pravlja med. počitnicami
smučarski tečaj na Rogli. Za
petdnevni tečaj, z vsakod-
nevnim prevozom, je treba
odšteti 13.500 tolarjev. Obso-
teljski otroci imajo najbližjo
možnost na smučišču Janina
v Rogaški Slatini, za katerega
skrbi domači smučarski
klub.
V knjižnici Rogaška Slatina
bodo v ponedeljek 17. februar-
ja vrteli mladinski film Annie,
v torek 18. risanko Kremenč-
kovi, v sredo 19. mladinski
film Sreča na vrvici, v četrtek
20. risanko Kraljevstvo prav-
ljic ter v petek 21. mladinski
film Andre. Vse predstave bo-
do ob 10. uri.
Žalec in Laško
V Žalcu in Laškem kakšnih
posebnih aktivnosti v času
počitnic ne bo; le v šolskih
telovadnicah bodo organizira-
ne športne dejavnosti, v Žalcu
le, če bo dovolj zanimanja.
Smučarski klub Gozdnik pri-
reja tradicionalni smučarski
tečaj na Rogli. Avtobus bo na
Roglo vozil iz Žalca ob 7.15, iz
Celja 15 minut pozneje, po-
vratek z Rogle bo okoli 15.
,ure.,Cena tečaia je 16 tisoč
tolarjev (v dveh obrokih).
Mlade Žalčane, ki jih zanima
streljanje, pa žalska strelska
družina vabi v svoje prostore
na ogled treningov.
Počitnikarjem z našega ob-
močja se v prihodnjem tednu
torej obeta obilo zabave, veči-
na aktivnosti pa bo pod orga-
niziranim vodstvom in nadzo-
rom, kar bo prav gotovo po-
menilo mirnejši spanec tudi
za starše, ki bodo v dopoldan-
skem času v službi.
Da pa šolarji med letošnjimi
počitnicami vseeno ne bi po-
zabili, kako izgleda sneg, šte-
vilna športna in druga društva
zanje pripravljajo tudi razne
smučarske šole in tečaje
(predvsem na Kopah in na
Rogli), o katerih lahko po-
drobnejše informacije dobite
pri društvih prijateljev mladi-
ne in na sedežih športnih dru-
štev.
sto tisoč mark na mesec, pa tudi enota v
Velenju po pogodbi vsak mesec Šaleškemu
študentskemu klubu nakaže tisoč mark. »Tu so
še potem darila, ki jih delimo med študente, od
borš, nahrbtnikov, majic do kart za koncer-
te...«
Kakor je mimogrede omenila Suzana Žu-
•a, vodja velenjske enote študentskega servi-
sa, je solastnik mladinskega servisa Dragan
Martinšek, predsednik Občinskega sveta
Mestne občine Velenje.
Članstvo se nenehno obnavlja in iz leta v leto
'^'irašča. Tako so v mariborski enoti študent-
skega servisa v Velenju lani obnovili približno
^ tisoč članstev, na novo pa jih sprejeli približ-
no tisoč petsto V povprečju vsak mesec napiše-
od 500 do 600 napotnic, lani pa so v treh
poletnih mesecih napisali približno 4 tisoč
'i^H^iotnic za delo. V servis so poleg velenjskih
•študentov in dijakov vključeni tudi člani iz
^^^vinjske doline, pokrivajo pa območje vse do
^'ovenj Gradca.
"Vedno pravim, da je konkurenca zdrava, saj
spodbuja tvoje delovanje. Vendar pa se to ne
^ela na takšen način, kot to počnejo v Mladin-
skem servisu Velenje. Napis o študentskem
^^rvisu znotraj mladinskega je prvič izšel ko-
j^^c lanskega leta v almanahu,« je pripovedova-
Suzana Žula in poudarila, da so primer
Predali pravni službi. »Točno so vedeli, kaj
Počnejo in v kaj se spuščajo. Če bi dobro delali,
''•^ tega ne bi bilo treba. Delo v študentskem
^^rvisu je zelo lepo, saj delaš usluge tako
"hladim kot tudi podjetjem. Ljudje so hvaležni,
ohranitev renomeja pa je potrebno veliko
'^^Pora. Nočem reči, da so v mladinskem servi-
grdi, umazani, zli... Ne mislim se spuščati
na nivo lokalne vojne, vendar če bo treba, se
bomo srečali na sodišču. Preprosto ne moremo
biti vsi po vrsti študentski servisi. Zakaj imajo
na Ptuju na primer Čebelico?« se je za konec
vprašala Suzana Žula.
Domače podjetje
Direktor podjetja Mladinski servis Velenje, ki
nosi v imenu še sporni »študentski servis Vele-
nje«, je Uroš Meža, ki je izročil kar dopis, ki so
ga prav tako pošiljali podjetjem. S tem so se
odzvali na dopis Študentskega servisa Maribor,
podružnice Velenje, »ki je bil poslan večini
podjetij z našega območja. V njem povsem
neupravičeno, nestrokovno in zavajujoče kle-
vetajo Mladinski servis Velenje,« je zapisano v
dopisu, v nadaljevanju pa je predstavljenih
nekaj dejstev.
Mladinski servis je podjetje, ki je registrirano
za posredovanje občasnih in začasnih del za
študente in dijake. Za svoje delovanje ima
koncesijo Ministrstva za delo, družino in so-
cialne zadeve RS. Nadalje med dejstvi navajajo,
da je mladinski servis domače, velenjsko pod-
jetje, ki je registrirano v sodnem registru za
opravljanje začasnih in občasnih del za študen-
te in dijake, medtem ko podjetja Študentski
servis Velenje v sodnem registru ni.
Mladinski servis mora kot vsak servis z
državno koncesijo, del manipulativnih stroš-
kov (po zakonu 10 odstotkov) namenjati za
obštudijsko dejavnost študentov in dijakov. »V
ta namen imamo kot edini v Velenju podpisa-
no pogodbo s Šaleškim študentskim klubom,
obenem pa finančno podpiramo tudi projekte
ostalih društev in posameznikov. Tako denar
ostaja in se koristno uporabi tukaj, v Velenju
in okolici, kar pa bi težko trdili za Študentski
servis Maribor,« je zapisano v dopisu.
Nadalje še navajajo, da kombinacija besed
»Študentski servis Velenje« ni zaščitena, zato
lahko to kombinacijo uporablja kdor koli. (V
dokaz nam je Uroš Meža priložil tudi odgovor
Urada Republike Slovenije za intelektualno
lastnino.) »Zato smo se v Mladinskem servisu
Velenje odločili, da kot vsebino svojega dela
predstavimo tudi kot »študentski servis Vele-
nje«, s tem pa želeli poudariti, da opravljamo
posredovanje začasnih in občasnih del za dija-
ke in študente,« pravijo v Mladinskem servisu
Velenje, ki so tudi navedh, da so o dopisu vodje
velenjske enote obvestili tudi direktorja Štu-
dentskega servisa Maribor.
»Glede zavajanja v dopisu, nastalega na pod-
lagi samosvoje predstave o pojmu poslovne
etike in tudi očitne namere širjenja neresnič-
nih podatkov, pa smo pooblastili odvetnika za
sprožitev ustreznih postopkov na pristojnem
sodišču,« so zapisali v Mladinskem servisu
Velenje in dodali, da je vse več podjetij, samo-
stojnih podjetnikov in drugih ustanov ter po-
sameznikov, ki sodelujejo z njimi. »To priča o
korektnosti, skrbnosti in hitrosti našega poslo-
vanja ter medsebojnega zaupanja.«
URŠKA SELIŠNIK
Pred poslopjem Mladinskega servisa Velenje. (Foto: Jože Miklavc)
^K«.. 13. februar 1997
MALI OGLASI - INFORMACIJE
%. SNOPIČ I      _KRONIKA

NOČN^
, Gospa Angela je 5. februar-
3 ponoči sporočila, da jo je
jretepel mož Alojz, ki je zad-
aje čase topogledno precej
^2trajen. Je pa odklonila inter-
i^encijo patrulje s pojasnilom,
(ja mož zdaj že spi. Bi bilo pa
fgs nerodno, če bi nasilnika
j(£]o zmotil pri zasluženem
počitku.
IV četrtek malo pred drugo
yro ponoči je šla patrulja in-
tervenirat v stanovanje v sose-
ski Pod gabri. Tam je Marko s
Idofutami obdelal svojo ženo
in se istočasno lotil še njene
prijateljice, ki je tepeno žen-
sko poskušala zaščiti.
#V petek zvečer je Drago s
Trubarjeve pregarbal svojo
ženko Slobo.
• Anton V. je v soboto po-
poldne prijavil, da ga je v bi-
stroju Olčjek na Ljubečni po
ustih udarila neznana mlajša
ženska. Ob tem je poudaril,
da je klofuto pokasiral brez
slehernega razloga ali povo-
da. Sovražno nastrojena žen-
ska je medtem že zapustila
lokal, policisti pa so na kraju
nezaslišanega nasilja ženske
nad moškim izvedeh, da Tone
le ni bil tako nedolžna ovčka.
Po lokalu naj bi se podil s
stolom v roki in na tak način
ustrahoval ter preganjal goste.
• Lea je 8. februarja popoldne
zahtevala policijsko interven-
cijo z navedbo, da jo je obiskal
^onsK. in da ji grozi, ker si je
viijegovi odsotnosti izbrala
1drugega prijatelja. Resnica pa
je bila menda malce drugač-
na. Boris je hotel videti svoje-
ga otroka, Lea pa nad tem ni
bila navdušena.
• Angela iz prve cvetke je bila
v soboto zvečer spet tepena.
Mož Lojze pa se ni lotil le nje,
ampak tudi njune hčerke, je
povedala. Ob prihodu patrulje
je bil gospod Lojze že nekje
zunaj doma. Revež si je šel
hladit živce.   •
M.A.
Če ne gre drugače,
pa v zapor
Grešnikov, ki ne poravnavajo denarnih kazni za prometne prekrške, je veliko
Storilcev (večinoma) pro-
metnih prekrškov, od katerih
nikakor ni mogoče izterjati
izrečene denarne kazni, je
veliko in mnogi med njimi
imajo na vesti na desetine
tovrstnih »grehov«, za katere
niso nikoli poravnali izreče-
ne kazni. Ena takšnih je tudi
26-letna Mateja iz Mozirja,
kateri je sodnica za prekrške
denarne kazni spremenila v
zaporno kazen. Pri tem pa se
je zapletlo.
Policisti PP Mozirje so, na
osnovi pravnomočne odredbe
sodnice za prekrške, že od
aprila lani poskušali uresničiti
prisilno privedbo Mateje, ka-
tere dolg iz naslova kazni za
storjene prekrške je znašal že
53 tisoč tolarjev. Ženska bi
morala v zapor za devet dni, a
se je temu vseskozi uspešno
izmikala, policisti pa v njeno
stanovanje na silo niso mogli
oziroma hoteli vstopiti, tudi
zaradi njenih treh mladolet-
nih otrok, na katere se je vse-
skozi zgovarjala, da jih nima
komu izročiti v varstvo.
Prejšnji teden jo je policijska
patrulja spet ustavila, ženska je
policistu skozi okno izročila
prometno dovoljenje in se od-
peljala dalje, še istega dne pa se
je, v spremstvu otroka, oglasila
na policijski postaji, da bi ji
prometno dovoljenje vrnili. Ob
tej priložnosti so ji povedali, da
jo bodo odpeljali na prestajanje
zaporne kazni in da bo za otro-
ka poskrbela socialna služba.
Glede otrok so se pohcisti s
socialnimi delavkami namreč
predhodno že dogovorili. Žen-
ska se je temu obvestilu upria
tako, da je z otrokom namera-
vala pobegniti iz policijskih
prostorov, kar pa ji ni uspelo.
Otroka so ji odvzeli in ga izroči-
U socialni delavki, Mateja pa se
je vztrajno fizično upirala pri-
silni privedbi v zapor. Na koncu
ni kazalo drugega, kot da so jo
vklenili. Po privedbi v zapore je
tožila, da jo boli noga, zato so jo
odpeljali v bolnišnico, kjer so
ugotovili, da ima poškodbo v
gležnju, po ustrezni oskrbi pa
je zdravnik ocenil, da ni nobe-
nih zadržkov za prestajanje za-
porne kazni. Ponovno so jo od-
peljali v zapore, tam pa je bila
Že naslednje jutro izpuščena.
Očitno je bil medtem dolg iz
naslova Matejinih denarnih
kazni za storjene prekrške po-
ravnan.
Sicer pa so imeli mozirski
policisti lanskega decembra v
rokah kar 24 odredb za prisil-
ne pri vode na prestajanje za-
porne kazni iz naslova nepo-
ravnanih denarnih kazni, ve-
činoma za prometne prekrš-
ke. Ko so se naslovniki soočih
s temi odredbami, jih je 14
nemudoma poravnalo »dolg«,
7 oseb so privedli v zapor, dve
odredbi pa sta jim bili vrnjeni
zaradi spremembe naslovni-
kovega bivahšča. V tem mese-
cu so prejeli 33 takšnih
odredb za privedbo 10 oseb in
tudi v teh primerih gre večino-
ma za prometne prekrške ozi-
roma neizterjane kazni zaradi
prekrškov, kot so vožnja brez
vozniškega dovoljenja, vožnja
pod vplivom alkohola, vožnja
z neregistriranim vozilom, kr-
šitev javnega reda in miru ipd.
MARJELA AGREŽ
Oljni madeži na
Savinji
Na reki Savinji, v bližini
tovarne Glin v Nazarjah, so
5. februarja dopoldne obča-
ni opazili večji oljni madež.
Policisti PP Mozirje so,
skupaj s pristojnimi služba-
mi, pri pregledu vodotoka
ugotovili, da je do onesnaže-
nja prišlo zaradi izteka kuril-
nega olja iz rezervoarja sta-
novanjske hiše Ota Z. v Reči-
ci ob Savinji. V kanalizacijo,
od tam pa v strugo Savinje,
je izteklo pribhžno tisoč li-
trov olja, ki so ga gasilci po-
klicne gasilske brigade iz Ce-
lja v kraju Siteska zajetih in
odstranili.
Celjski klubovci (spel) odlični
v Črnomlju je bil minulo
soboto državni turnir v ju-
jitsu borbah, katerega se je
udeležilo tudi trinajstčlan-
sko moštvo Policijskega klu-
ba borilnih veščin iz Celja.
Celjani so osvojih kar 11
odličij. V članski konkurenci
so prva mesta (v različnih ka-
tegorijah] osvojili Robert Ja-
kopič, Peter Petrovič, David
Tramšek in Peter Bevc, drugo
mesto si je priboril Mirko Kri-
vec, tretje pa Davorin Čander.
Malo manj uspešna je bila
kadetska vrsta, katere člani so
osvojili po 2 drugi mesti, 3
tretja mesta in 2 peti mesti.
Dosežki posameznikov so
moštvo Policijskega kluba bo-
rilnih veščin Celje uvrstili na
drugo mesto, boljši so bili tek-
movalci iz Krškega, tretje me-
sto pa je osvojilo moštvo iz
Maribora.
M.A.
PROMETNE NEZGODE
Na nasprotni pas
Na magistralni cesti zu-
naj naselja Verpete se je v
četrtek, 6. februarja zve-
čer, pripetila nezgoda, v
kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe.
Gmotna škoda na vozilih
znaša približno 550 tisoč
tolarjev.
Janez O. (22) iz Vojnika je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Stranic proti Frankolo-
vem. Zunaj naselja je zapeljal
na nasprotni vozni pas, kjer je
najprej oplazil osebni avto-
mobil, ki ga je iz smeri Fran-
kolovega vozil 20-letni Bošt-
jan K. iz Zreč, nato pa je trčil v
osebno vozilo 30-letnega Sta-
nislava K. iz Dobrave pri Slo-
venskih Konjicah, ki je prav
tako vozil iz smeri Frankolo-
vega. V trčenju je voznik Ja-
nez O. utrpel hude telesne
poškodbe.
V icup snega
v križišču lokalne ceste
za naselje Konjiška vas in
tamkajšnje regionalne ceste
se je v soboto, 8. februarja
ponoči, pripetila nezgoda, v
kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana.
Franjo K. (18) iz Tolstega
Vrha je vozil kolo z motorjem
iz naselja Konjiška vas proti
regionalni cesti. V bližini kri-
žišča je trčil v večji kup zmrz-
njenega snega, padel po vo-
zišču in se huje telesno poško-
doval.
Bila je žensica
Na Celjski cesti v Rogaški
Slatini se je v soboto, 8. fe-
bruarja okoli 23. ure, pripe-
tila nezgoda, v kateri sta hu-
de telesne poškodbe utrpeli
dve osebi.
Albin K. (32) iz Rogaške
Slatine je v omenjeni noči na
Celjski cesti doživel promet-
no nezgodo. V stiski mu je na
pomoč priskočil 62-letni Jože
T. iz Rogaške Slatine in oba
sta pričela navezovati vlečno
vrv, da bi poškodovano vozi-
lo odpeljala z vozišča. Takrat
pa se je iz smeri Podplata
pripeljal neznani voznik
osebnega avtomobila znam:
ke RenauU Clio, temno zele-
ne barve, ki je zapeljal na
nasprotni vozni pas ter trčil v
Jožeta T. in Albina K., nato pa
še v poškodovano vozilo. Oba
ranjenca sta obležala na trav-
niku ob vozišču, neznani
voznik clia pa je brezvestno
peljal dalje.
V sodelovanju z občani so
policisti iz Rogaške Slatine
iskano vozilo v nedeljo izsle-
dili, 44-letna voznica Tatjana
R. iz Maribora pa se je istega
dne javila na postaji mejne
policije v Rogaški Slatini in
povedala, da je ona tista, ki je
povzročila prometno nezgo-
do in potem peljala dalje.
Trčila v drevo
Na lokalni cesti v kraju
Klokočovnik se je v ponede-
ljek, 10. februarja popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri
je ena oseba utrpela hude
telesne poškodbe.
Franja P. (19) iz Suhadola je
vozila osebni avtomobil iz
smeri Kraberka proti Ločam.
V Klokočovniku je v blagem
levem ovinku zapeljala desno
z vozišča in trčila v drevo ter
utrpela hude telesne poškod-
be.
M.A.
AVTOVLOMI
v torek, 4. februarja zvečer,
je nekdo vlomil v osebni avto-
mobil, parkiran na Dečkovi
cesti v Celju. Iz vozila je ukra-
del avtoradio kasetofon in
lastnika Aleksandra A. oško-
doval za 22.500 tolarjev.
V noči na 5. februar je bilo
vlomljeno v osebni avtomobil
R4, ki je stal na Prušnikovi
ulici v Vojniku. Storilec je
ukradel avtoradio znamke Ai-
wa in lastnika Aljošo R. iz
Celja oškodoval za okoli 100
tisoč tolarjev.
V noči na 5. februar je nez-
nani storilec vlomil v osebni
avtomobil, parkiran na Obla-
kovi ulici v Celju. Odnesel je
avtoradio in žensko j akno.
Lastnica Lejla L. je oškodovana
za približno 110 tisoč tolarjev.
V noči na 8. februar je nez-
nani storilec vlomil v osebni
avtomobil znamke Jugo Ko-
ral, parkiran na Drapšinovi
ulici v Celju. Ukradel je avto-
radio kasetofon znamke Ices
in lastnika Marcela P. oškodo-
val za dobrih 30 tisoč tolarjev.
Predpustno alkotestiranje
V noči na pustno nedeljo so policisti na območju celjske regije opravili nadzor v
prometu, preverjali pa so predvsem psihofizično stanje voznikov.
V poostrenem nadzoru je sodelovalo 51 policistov, ki so od 22. ure v soboto do 6. ure
naslednjega dne ustavili 844 vozil in kontrolirali prav toliko voznikov. Pri tem so ugotovili 219
različnih kršitev cestnoprometnih predpisov, kar pomeni, da je bil v tej noči vsak četrti
ustavljeni voznik tudi »grešnik«. Hujših kršiteljev je bilo 133 in ti se bodo morali zagovarjati pri
sodniku za prekrške, 51 pa jih je moralo takoj seči v denarnice in plačati kazen za storjeni
prekršek.
Zaradi suma, da vozijo pod vplivom alkohola, je moralo 338 voznikov opraviti preizkus z
alkotestom, rezultat tega preverjanja pa je bil vse prej kot spodbuden. Kar 109 ali 32 odstotkov
je bilo takšnih voznikov, ki so pred vožnjo zaužili preveč alkohola (nad dovoljeno stopnjo 0,5
g/kg). Brez občutka odgovornosti in brez slabe vesti so sedh za volan, ne meneč se za ostale
udeležence v prometu, če jim je že skrb za lastno varnost španska vas. Štirje vozniki so bili tako
zelo pijani, da so jih policisti morali pridržati do streznitve, med njimi pa so bili večinoma
takšni, ki niso upoštevali odredbe o prepovedi nadaljnje vožnje. Neslavni zastavonoša v tej
akciji pa je bil voznik M.L., ki je na območju Celja vozil svojo stoenko, alkotest pa je pri kontroli
pokazal, da je imel v izdihanem zraku 3,36 g/kg alkohola. M.A.
S».6.-I3.ffeimr1997
Q ^_KRONIKA
Goljuf težjega
kalibra
Policisti Policijske postaje
Celje so v minulem tednu us-
pešno opravili in končali še
eno preiskovalno nalogo, ko so
28-letnemu Zlatku Š. odvzeli
prostost in ga 7. februarja pri-
vedli na zaslišanje k preisko-
valni sodnici Okrožnega sodiš-
ča Celje. Ta je za osumljenega
storilca odredila pripor.
Zlatko Š. je osumljen kazni-
vih dejanj goljufij, ponarejanj
listin in podajanj krivih ovadb,
na tak način pa naj bi se okori-
stil za več kot 18 milijonov
tolarjev.
Kot so ugotovili policisti, naj
bi osumljeni omenjena kazni-
va dejanja storil v času od
lanskega oktobra dalje, ko je
napeljal več podjetnikov, da so
zastavili potrebne listine za
nabavo različnih vrst blaga, to
blago pa je potem sam proda-
jal po sistemu plačila »na ro-
ko«. Na tak način je od podjet-
ja Famis d.o.o. pridobil več
različnih kmetijskih strojev v
skupni vrednosti 5 milijonov
700 tisoč tolarjev, jih potem
prodal preko oglasa, dobavite-
lju pa izdal nekrite akceptne
naloge in naročilnice podjetja,
ki je že propadlo.
Zlatko S. naj bi med drugim
nagovoril tri svoje prijatelje, da
so na svoje ime in na lizing
sistem plačila kupili tri avtomo-
bile višjega cenovnega razreda.
Kmalu po nakupu so prijatelji te
avtomobile izročili osumljene-
mu, ki se je v nadaljevanju ne-
zakonitega posla podal v Ukraji-
no in tam avtomobile prodal.
Zadevo je organizacijsko sklenil
tako, da je po vrnitvi domov
prijatelje (kupce avtomobilov)
pripeljal na policijsko postajo,
kjer so prijavili tatvine »svojih«
oziroma tistih avtomobilov, ki
so že imeU nove lastnike nekje v
dal j ni Ukraj ini. M. A.
Ropar v menjalnici
Za zdaj še neznani storilec je 5. februarja ob 17.45 uri oropal menjalnico Atka v Velenju,
Zamaskirani ropar (čez glavo si je navlekel črno kapo z izrezoma za oči) je ob vstopu
menjalnico najprej uslužbenko prestrašil, ko je držal pred njo nož in ji grozil z ubojem. Zahtev,
je, naj mu pove, kje je denar, ko je to dosegel, pa jo je z udarcem zbU na tla. Nato je pobral za
milijon 830 tisoč tolarjev denarja v različnih valutah ter pobegnil.
Ropar je visok od 180 do 185 cm, v času ropa pa je bil oblečen v črno jakno in svetle ponosen
kavbojke. M.A., Foto: SHERP
Kako varna je Evropa?
Koncem minulega leta je
bila v Bruslju konferenca o
preprečevanju kriminala, ki
je zlasti v evropskih mestih
povezan z odvisnostjo od ma-
mil. Neka raziskava, ki so jo
obravnavali na konferenci, je
pokazala, da se vsak tretji
Evropejec počuti ogroženega.
Po javnomnenjski raziskavi
Eurobarometer, ki je zajela 16
tisoč prebivalcev držav Evrop-
ske skupnosti, se jih kar 32
odstotkov boji hoditi ponoči
po ulicah svojega mesta.
Prebivalci zahodnega dela
Evrope se počutijo bolj varne
kot prebivalci vzhodnoevrop-
skih držav. To je zlasti značil-
no za nekdanjo Nemško de-
mokratično republiko, kjer se
dobrih 60 odstotkov prebival-
cev boji, da se jim bo ponoči
kaj hudega zgodilo. Takšen
strah je izrazilo 39 odstotkov
Špancev ter 37 odstotkov Ircev
in 34 odstotkov Portugalcev,
tohko kot prebivalcev zahod-
nem delu Nemčije.
Evropska komisija ugotavlja,
da je stopnja občutka varnosti v
Evropi podobna tisti v Severni
Ameriki in Aziji, strah med ljud-
mi pa stopnjujejo predvsem nji-
hove vsakdanje izkušnje s pre-
prodajalci ali uživalci mamil.
Anketirani so še odgovorili, da
jim strah vzbuja tudi brezdelna
mladina, ki postopa po ulicah in
na zidove hiš riše grafite. Nela-
godno se počutijo tudi takrat,
ko srečujejo berače in potepu-
he, vznemirjajo jih stare zapuš-
čene hiše in razbita okna. Da jih
je ponoči strah hoditi same, je v
anketi povedalo 44 odstotkov
žensk, »strahopetcev« med
moškim spolom pa je precej
manj, le 19 odstotkov. Raziska-
va je še pokazala, da je strah
izrazitejši med prebivalci večjih
mest in med ogroženo popula-
cijo, kot so otroci in starejše
osebe. Kriminala se bolj bojijo
revnejši sloji prebivalstva, naj-
manj varne pa se v državah
Evropske skupnosti počutijo
ženske, starejše od 55 let. Tak-
šnih je kar 62 odstotkov.
Severnjaki (Danci, Švedi, Ni-
zozemci in Finci) se po izsled-
kih iste raziskave počutijo naj-
bolj varne. Med Danci npr., jih
je le 11 odstotkov takšnih, ki
ponoči raje ostajajo doma, smo
za naše bralce odbrali iz najno-
vejše številke revije Sled.
Popravek
V prejšnji številki se nam
je na koncu prispevka pod
naslovom Obračun s pištolo
vrmila neljuba napaka, ko
smo zamenjali imeni napa-
dalca (Ivan G.) in žrtve (Ot-
mar F.). Zadnji stavek se tako
pravilno glasi: Ivana G. so
kmalu po krvavem dogodku
policisti prijeli in ga nasled-
nji dan privedli k preiskoval-
nemu sodniku. Za napako se
prizadetim opravičujem.
MARJELA AGREŽ
Onesnaženi potok
Jože K. iz Ljubije je 8. fe-
bruarja dopoldne po svojem
travniku ob Šklubovem poto-
ku razpršil okoli 11 tisoč li-
trov fekalij.
Zaradi odjuge je večja količi-
na fekalij odtekla v omenjeni
potok, od tam pa delno v reko
Savinjo. Po ugotovitvah prei-
skovalcev do pogina ribjega živ-
Ija ni prišlo. M.A.
MINI KRIMIČI
Zmikavt v hiši
V torek, 4. februarja, je nez-
nani storilec vlomil v stano-
vanjsko hišo Franca L. na
Šlandrovi ulici v Velenju. Od-
nesel je več izdelkov iz zlata,
prenosni telefonski aparat in
video kamero. Lastnika je oš-
kodoval za približno 600 tisoč
tolarjev.
Kradel oblačila
v prvih dneh minulega ted-
na je neznani storilec kradel v
trgovini Tekstil na Mestnem
trgu v Slovenskih Konjicah.
Nabral si je več izdelkov žen-
ske konfekcije, s tem pa ome-
njeno trgovino oškodoval za
57 tisoč tolarjev.
Huligan
v četrtek zjutraj se je v hote-
lu Planja na Rogli potikal ob-
jestnež, ki je v hotelu poško-
doval telefonsko govorilnico,
kar pa mu še ni bilo dovolj. Na
parkirišču pred hotelom je
poškodoval še sedem osebnih
avtomobilov ter jim odtrgal
antene in brisalce stekel.
Skupno je povzročil za okoli
100 tisoč tolarjev gmotne ško-
de.
Denar, zlatnino
Minuli četrtek zvečer je nez-
nani tat vlomil v stanovanje
Jakoba D. Na zelenici v Celju.
Iskal, našel in ukradel je 37
tisoč tolarjev gotovine, zlat pr-
stan ter žensko denarnico z
osebnimi dokumenti. Skupna
škoda znaša okoli 60 tisoč to-
larjev.
Neznani storilec, ki je 7. fe-
bruarja popoldne vlomil v sta-
novanjsko hišo Franca Z. v
Uhci Toneta Melive v Sloven-
skih Konjicah, je prav tako
ukradel 200 tisoč tolarjev de-
narja in več kosov zlatnine ter
lastnika oškodoval za približ-
no 350 tisoč tolarjev.
Črpalki z
gradbišča
v času od novega leta do
minulega četrtka je neznanec
storil tatvino v priročnem skla-
dišču gradbišča avtoceste v
Golem Rebru. Odnesel je dve
vodni črpalki ter s tem podjet-
je STC iz Ljubljane oškodoval
za 400 tisoč tolarjev.
Opel zamenjal
»lastnika«
Sredi minulega tedna je nez-
nani storilec ukradel osebni
avtomobil znamke Opel Ka-
deti 1,6 D, ki je stal na parkiriš-
ču v Šaleku pri Velenju. Vozilo
je svetlo modre barve, z reg.
oznako CE 20-09S, lastnik
Željko P. pa je oškodovan za
okoli 550 tisoč tolarjev.
Pohopsal tudi
tajnico
v času od 5. do 7. februarja
je neznani storilec izkoristil
odsotnost Rudija B. iz Mesti-
nja. Potem ko je vlomil v nje-
govo stanovanjsko hišo, je
ukradel prenosni telefon
znamke Uniden, telefonsko
tajnico znamke Swissphone
Systems in sprejemnik za sate-
litsko anteno. Lastnika je oš-
kodoval za približno 100 tisoč
tolarjev.
Rop
Mirko (29) iz Žalca se je
minuU petek mudil v lokalu
Stalin v Celju ter ga zapust
okoh 23.30 ure. Ko je z nege
tovimi koraki stopal proti Mai
gajevi ulici, sta ga obstopil,
dva neznanca. Eden ga je tak
močno udaril v obraz, daj(
padel na tla, na tleh ležečeg
pa sta oba napadalca še obre
la ter mu iz zadnjega hlačne^
žepa ukradla denarnico in rui
no uro znamke Seiko. S tei
sta ga oškodovala za približn
80 tisoč tolarjev. Mirko je k;
sneje iskal zdravniško pomo
v celjski bolnišnici, kjer s
ugotovili, da sta mu neznan
storilca - roparja prizadejal
hudo telesno poškodbo.
Tat na delovišcu
v dneh minulega vikenda)
neznani storilec obiskal del(
višče na avtocesti na območj
med Ločico ob Savinji in Šei
trupertom. Tam je vlomil v pi
parkiranih tovornih avtomob
lov in iz njih ukradel CB posti
je, avtoradio in nekaj orodj<
Lastnike vozil je oškodoval i
približno 120 tisoč tolarjev.
Vlomilca v Clubu
v noči na 10. februar si
Alen M. ih Božidar P., oba i
Velenja, vlomila v lokal Clu
Catana v Podlogu. Ukradla si
radio kasetofon, ojačevalec
CD player in telefonski apar;
v skupni vrednosti okoli 10
tisoč tolarjev. Bila pa sta slab
sreče, saj so ju kmalu po dej«
nju prijeli prometni policist
ki so našli tudi vse ukraden
predmete.
Sam se je prijavil
v torek, 11. februarja, nek'
minut po polnoči, si je neni
vadno zabavo privoščil 36-le
ni Ivan S. iz Velenja. Na Ljut
Ijanski cesti v Velenju se j
lotil bistroja Zofka, ko je
motorno žago poškodovi
vhodna vrata in okna lokalj
Po končanem opravilu se I
odpeljal na velenjsko polic'
sko postajo in prijavil kaznih
dejanje, ki ga je storil. Lastn
ku Štefanu Š. je povzročil 2
okoli 300 tisoč tolarjev gm"'
ne škode. M-^
Oropana menjalnica Ekopooi
V torek, okoli pol dvanajste ure je bil izvršen rop v
menjalnici Ekopooi na Krekovem trgu v Celju.
Dejanja je osumljen mlajši moški, star okoli 20 let, visok od
175-180 cm. Oblečen je bil v ponošene modre jeans hlače,
krajšo jakno rumeno-rjave barve, čez glavo pa je imel temno
modro pleteno kapo z izrezoma za oči. Obut je bil v športne
copate bele barve s prečno svetlo modro črto. Govoril je
slovensko, brez naglasa. Ko je ob vstopu v menjalnico od
uslužbenke zahteval, naj mu pokaže, kje je denar, je v roki
držal daljši nož s širokim rezilom. Potem je pobral še neugo-
tovljeno vsoto tolarjev in deviz in zbežal v smeri centra mesta.
Do zaključka redakcije roparja še niso prijeli.
ŠI.6.<l3.folNruar1997
Valentinovo je predvsem priložnost za trgovce.
Foto: GREGOR KATIC;
Sv« Valentin, zavetnik
zaljubljencev?
Praznovanje je k nam prišlo z druge strani oceana, slovensko izročilo ga ne pozna
če pobrskamo po Letu
svetnikov ali Prazničnem le-
tu Slovencev ali morda po
Knjigi o praznikih, bomo
težko našli zapise o Valenti-
ki bi bil v kakršni koli
povezavi z ljubeznijo.
im.'. .mmm
Omenjen je sv. Valentin, ki
jOduje 14. februarja kot zavet-
nik za oči in pravo spoznanje
pogled duše); po rimski le-
!^ndi je namreč slepi pogan-
jki deklici vrnil vid, nakar se
^ z vso družino dala krstiti,
^er ime Valentin izhaja iz la-
'iske besede Valens - močan
in zdrav - so ga ljudje imeh za
priprošnjika zoper telesne sla-
bosti in kužna obolenja. Iz
Termija v Italiji, kjer je po ler
gendi vrnil zdravje otroku s
padavico, je prišla k nam na-
vada, da so se mu priporočali
božjastni bolniki.
Zmešnjava s
svetniki
o življenju sv. Valentina si-
cer ni znanega veliko, bojda je
bil duhovnik (prezbiter) in je
pod cesarjem Klavdijem 11. v
letu 269 za Kristusa prelil svo-
jo kri. V istem času naj bi v
okolici Rima živel tudi škof
Valentin, jii pa znano, ah gre
za dve različni osebi, ki ju je
izročilo kasneje združilo, ali
pa sta dejansko živela dva mu-
čenca, sv. Valentina.
Častili pa so naši predniki
tudi škofa sv. Valentina, ki go-
duje že 7. januarja. Le-ta je bil
v 5. stoletju škof in misijonar v
Passauu. Na Slovenskem je bi-
lo pozidanih enajst cerkva,
posvečenih sv. Valentinu, ki je
upodobljen kot duhovnik z
bolniki ob nogah. Slovenska
legenda je sv. Valentinu doda-
la še brata sv. Pelegrina, ki pa
goduje šele 26. aprila.
Valentin je »prvi spomladin«
in »prinese ključe do korenin«,
konec je trde zime, zato je po-
stal tudi zavetnik čebelarjev.
Priporočali so se mu tudi novo-
poročeni, ki so se vzeli v pred-
pustnem času. Da se na Valen-
tinovo ptički ženijo, je poročal
že leta 1884 narodopisec in
zbiratelj narodnega blaga Jožef
Pajek: »Na dan sv. Valentina
imajo ptički gostuvanje; kdor
jo hoče videti, mora bos do
grmovja, naj bo mrzlo kakor
rado... Tisti dan najdeš lehko v
mejah povitic, gibanc in drugih
vsakovrstnih jedil...«
Znano je tudi, da se ptički
ženijo na Gregorjevo (12. ma-
rec), potemtakem se na Valen-
tinovo snubijo. Med Slovenci
je namreč Gregorjevo veljalo
za prvi pomladni dan. Skrat-
ka, kaže, da je tudi med svet-
niki zmešnjava.
Valentinov
marketing
Vsekakor je Valentin, kakr-
šnega častimo te dni, priplul
čez lužo do Evrope, a vseh src
še ni osvojil. V ZDA, Veliki
Britaniji, Italiji je 14. februar
tudi uradno podpisan za za-
ljubljence. Izjema so Nemci,
ki ta dan štejejo celo kot dan
hude usode. Takšna usoda
nas gotovo ne more doleteti.
V Sloveniji se navadno z Va-
lentinovim začne obdobje
praznovanj, letos že s pu-
stom, kar znamo narediti
nadvse prijetno - mi in trgov-
ci. Če dvomim, da je sv. Va-
lentin zavetnik zaljubljencev,
potem zagotovo ne gre dvo-
miti v Valentinov marketing s
predznakom SQ.
MMMM TANJA HOHNEC,
■BBHH   dipl. etnologinja
34
REPORTAŽA
Zakaj mačke ne jedo fižola
O starih časih, coprnicah in ljudskih modrostih z letošnjo dobitnico Zlatega možnarja Marijo Salobir
Občina Laško je med redki-
mi v Sloveniji, ki se lahko
pohvali z izjemno bogatim in
uspešnim delom odbora za
obujanje, ohranjanje in pri-
kazovanje starih ljudskih šeg
in delovnih opravil, odbor pa
je edini v Sloveniji, ki za iz-
jemne dosežke na etnograf-
skem področju že sedem let
podeljuje priznanje Zlati
možnar. Ko je posebna komi-
sija prejšnji mesec odpirala
kuverte s predlogi za letoš-
njega dobitnika, je bilo v njih
eno samo ime: Marija Salobir.
Drugače niti ni moglo biti.
Gospa Marija je leto 1996 zaz-
namovala z imenitno pred-
stavo Nekega lepega dne na
Kozjanskem, ki jo je sama
napisala, režirala, pa še eno
od glavnih vlog je zaigrala.
'■m
Ko sem vprašala Marijo Salo-
bir, koliko časa je pisala scena-
rij za predstavo Nekega lepega
dne na Kozjanskem, njenemu
odgovoru nisem verjela. Da bi
nekdo dveurno igro, v kateri je
na odru zopet zaživela kmečka
družina na prelomu stoletja,
napisal kar tako mimogrede, v
nekaj večerih! Že po eni uri
pogovora z njo, bolje rečeno,
poslušanja njenih zgodb, pa
sem verjela. Res je mogoče v
nekaj večerih napisati predsta-
vo, vendar moraš biti Marija
Salobir.
Marija Salobir, ki jo vsi v
laški občini poznajo kot Salo-
birjevo Micko, je pristna Trob-
nodolčanka. Lani je napolnila
sedemdeset let in ves ta čas živi
v svoji rojstni vasi, v svoji rojst-
ni hiši. Celo svoje življenje je
delala na kmetiji in gospodinji-
la. Ima sina, ki je sedaj gospo-
dar kmetije, hčerko, ki živi v
Laškem, štiri vnučke in veliko
dela. Zdravje ji še vedno dobro
služi, zadnje čase jo nekoliko
muči le išijas. »Kaj čem,« pravi,
»leta pač hočejo imeti svoje.«
Marija je duša vsega kulturne-
ga dogajanja v svojih krajih,
vendar pa, kot pravi sama, brez
pomoči sovaščanov »iz nobene
njene pobude ne bi nič ratalo.«
Začelo se je takoj po vojni, z
Marija Salobir: »Ljudje, ki so stari toliko kot jaz, po tihem še
vedno verjamejo v coprnice.«
mitingi, potem pa se niso mogli
več ustaviti. Ker ni bilo odrov,
so imeli igre kar pod vaškimi
kozolci - enkrat pod enim, dru-
gič pod drugim. »Vsako leto
smo pripravili po dve ali tri igre
in na predstavah se je kar trlo
ljudi. Tudi igralcev je bilo veh-
ko. Nastopal je vsak, kdor je
hotel, bili so mladi in stari, prav
nič >aklih< nismo bili. Res je bilo
lepo takrat.« Pred petnajstimi
leti so Trobnodolčani svoje
društvo registrirali, postavili
kukurni dom in začeli z delom
še bolj resno. Na čelu z Marijo
so si prizadevali, da stari časi in
običaji ne bi kar tako utonili v
pozabo. Ohranjajo jih v pred-
stavah, pri katerih pa imajo
zadnje čase precej težav z mla-
dimi igralci. »Včasih v naših
krajih ni bilo ne cest ne telefo-
na,« pravi Marija, »zato so se
mnogi odselih. Danes imamo
ceste in telefon, ni pa deklet in
fantov.«
izpod kozolca na
veliki oder
Laške etno skupine se že do-
bro desetletje zbirajo na poseb-
nih predstavah, na katerih pri-
kazujejo ljudske šege in običa-
je. Seveda so vedno zraven tudi
Trobnodolčani. In prav zaradi
enega od prikazov je nastala
igra o nekdanjem življenju na
Kozjanskem. »Pred osmimi ali
devetimi leti so nam predlagali,
naj vsaka od etno skupin pripra-
vi svoj program,« se spominja
Marija. »Šmiklavčani so se odlo-
čili, da bodo kosili, neka druga
skupina je rekla, da bo kuhala
šnops, mi pa smo se spomnili,
da ne bi bilo slabo prikazati
nekdanje življenje kmečke dru-
žine na Kozjanskem. Na hitro
sem nekaj vrgla na papir in smo
šli v Marija Gradec. Nastopali
smo pod kozolcem in ker so nas
ljudje slabo slišali, so nas začeli
nagovarjati, naj predstavo pri-
pravimo še enkrat. Prelagali
smo iz leta v leto in lani smo
končno to tudi naredili.«
Marija je na papir prelila svo-
je spomine in spomine svoje
babice. »Nekaj večerov sem se
usedla in sem najprej dobila
osebe, potem pa sem kar vede-
la. Ta mora govoriti in delati to,
drugi drugo, pa je šlo. Pisala
sem o tem, kar se spominjam
iz svoje mladosti in o tem, kar
so mi pripovedovali stara ma-
ma. Ta je bila živa pravljica.
Posvetovati se nisem imela s
kom, saj sem skoraj najstarejša
v vasi. Edini, ki še zna kaj
povedati, je Tuhtarjev Ivan. Tu-
di on še ni pozabil pripovedi
svojega starega očeta. Ta je bil
sila vraževeren. Na kresni ve-
čer, ko coprnice najbolj pleše-
jo, je vedno povsod obesil kre-
sne rože, da bi jih pregnal. Pa
Sivkatovo Gelco, ki je slišala
divjo jago, bi skorajda pozabi-
la.« No, pa smo tam. Pri eni od
Marijinih najljubših tem. Pri
zgodbah o čarovnicah. Prav za-
radi njih je Marija že pred leti
postala znana daleč naokoli.
»Coprnice so imele v naših
krajih veliko moč. Meni ni sicer
nobena nič naredila, tudi vide-
la nisem nobene. Ponavadi so
za coprnice osumiH kakšno
hudobno sosedo, ki je imela na
licu krasto, ali če je križem
gledala, če se ni nič umivala, ali
pa je imela posebne navade.
Kravam so jemale mleko ali pa
naredile tako, da so poginile
svinje in da krave niso hotele
biti breje. Skupaj s hudičem so
plesale v žitu, da se ga potem ni
dalo požeti. Če domačih ni bilo
pri hiši, se je brž kakšna copr-
nica splazila v klet in se skozi
veho polulala v sod, da se je
vino skisalo. Če so starši zbrali
sinu za ženo bogatega dekleta,
on pa se je zaljubil v revno, je
tudi to bilo delo copcnic« Veli-
ko zgodb, kjer so imele čarov-
nice prste zraven, je Mariji po-
vedala babica. Vendar pa zanjo
to niso samo zgodbe za dolge
zimske večere. »Ljudje, ki so
stari toliko kot jaz, po tihem še
vedno verjamejo v coprnice,
vendar tega ne upajo ali pa
nočejo priznati,« je iskrena Ma-
rija. »Pred tremi leti je pri neki
hiši kar čez noč kravi zmanjka-
lo mleka in v vasi so takoj
začeli šepetati, da je kriva copr-
nica. K sreči je bila gospodinja
toliko korajžna, da je poklicala
živinozdravnika Kolmana, ki je
z injekcijo takoj uredil stvar.«
Marija pravi, da so čarovnice
včasih zelo strašile ljudi. Bilo je
celo tako, da tisti, ki jih »copr-
nice niso vlačile«, sploh niso
kaj prida veljali. In da ne bi bili
manjvredni, so si zgodbe pre-
prosto izmislili.
Možje pijanci, žene
mucenice
Ko je bila Marija še otrok, je
bilo v vasi veliko ljudi. V druži-
nah je bilo po osem ali celo
deset otrok. Veselo je bilo samo
takrat, ko je bila letina dobra.
Sicer pa, pravi, je bilo več revš-
čine kot bogastva. »Ljudi je bilo
sram svoje bede in so jo skrivali.
Meso, ki ga danes vsi odrivajo,
je bilo le malokdaj na mizi. Če je
imela družina meso na mizi
vsako nedeljo, je to pomenilo,
da je kmetija bogata. Kosti, ki so
ostale po kosilu, niso vrgli v
smeti, ampak pod mizo, kjer so
ležale do večera. Da so fantje, ki
so popoldne prišli vasovat, lah-
ko videli, da je družina jedla
meso. Šele zvečer so kosti po-
medli na smetišče. Tam doli v
vasi je bila hiša, kjer so imeli pet
ali šest za ženitev godnih de-
klet. Takrat je bilo zelo pomem-
bno, da je nevesta imela lepo
doto in da je bila pridna. Če je
bila po vrhu še lepa, je bilo pa še
toliko bolje. No, v tej družini
kosti niso vrgli na smeti, ampak
so jih hranili in jih vsako nede-
ljo znova vrgli pod mizo. Ven-
dar so fantje kmalu ugotovili, da
so pod mizo zmeraj iste kosti.
Tako je bilo, ja.«
Kmečki so vsaj imeli hrano, se
spominja Marija, po majhnih ko-
čah, kjer je bilo veliko otrok, ker
je tako zahtevala vera, pa je bila
tudi revščina velika. Kočarji so
zato poskušali dobiti za botre
svojih otrok gruntarske, da so se
vsaj kdaj pošteno jedli. Morda je
v Marijini predstavi prav zato ves
čas na mizi hlebec belega kruha.
Vsakomur, ki pride na obisk, ga
odrežejo velik kos. Tudi bera-
čem. Marija pravi, da jih je bilo
včasih veliko, pa tudi enaki niso
bili vsi. Prišleki ali postopači šo
ostali nekaj dni, ko pa so se
naveličali delati ali pa jim ni bila
všeč hrana, so šli k drugi hiši.
Potem pa so tam »obirali«, da
bog pomagaj. Tako je nastal pre-
govor, da golob hišo umaže zu-
naj, prišlek pa znotraj. Bili so
tudi peklarji. Hodili so križem
kražem po svetu, od hiše do hiše
in molili, da bi dobili kaj za jesti.
Velikokrat so se ustavili pri kak-
šni revni kocki in dali svojo hra-
no kočarskim otrokom.
»Res so bili hudi časi in še
nepravični povrhu,« pravi Ma-
rija. »Možje so bili pijanci, žene
pa mučenice. Vse so morale
delati, imele pa niso nobene
veljave. Spominjam se Marko-
tove Neže. Imela je osem otrok,
ko je moža zadela kap. Vse je
morala sama gor držati, pa ni
imela niti volilne pravice. Tisti
Drejnovski Tinček, ki je stano-
val tam doli pod šolo, ni znal
ne pisati ne brati in je imel
manj pameti kot naša kuraj
je smel voliti.« j
Za vsako delo
poseben likof
Na koncu Marijine predst
vsi luščijo fižol. Marija pripo
duje, da je bilo včasih res ta
da je cela vas prišla k hiši
pomagala pri opravilih. »Da
je drugače,« pravi. »Včasil^
bilo sredi tedna veliko Iji
danes ne dobiš nikogar. Vs
šoferji in »šihtnarji«. Cest;
prinesla povsem drugi rit
življenja.« Včasih je vsako d
imel svoje vrste likof in sv
običaje. Točno se je vedelo,
gre prvi dan, kaj drugi in ti
naprej. Bog obvaruj, da bi I
drugače. Žanjice so bile pos
no spoštovane ženske, ki
zelo rade pele. Spoštovane
bile tudi terice, vendar so 1
oblastne ženske. Če je bila 1
na dobra, je bil praznik. »Ko
ko je tega, koliko je še ti
starih stvari,« rada zavzdihi
ob spominih na mladost.
Zgodbe, ki jih pripoved
Marija, niso nikjer napisa
Nekaj so jih pred časom posi
na magnetofonski trak, več
pa je zapisana le v spom
naključnih poslušalcev. Zate
boste kdaj hodili blizu Troli
ga dola, ki je ime dobil po 1!
kem vaščanu, ki je trobil ('
vseh pomembnih dogodkii
obiščite Salobirjeve. Recite U
riji, naj vam pove še kakši
zgodbo o coprnicah. Tisto o le
Urški, ki je zaradi starih coprr
morala v samostan na Breza
pa o tem, kako so na Virtah ce
noči plesale coprnice in vabi
medse nedolžne duše. Pove r
vam tudi o občinskem reve;
numerjeku, ki je hodil od hi
do hiše in pri vsaki ostal tolil
dni, koUkor zemlje so ime
Arčk Lojzek so mu rekli in le|
je igral na orglice. Prosite Ma
jo, naj vam tudi kaj zapoj
Kakšno od tistih starih, ki soj
peli v njenih mladih časih in
časih njene babice.
Marija vas bo gotovo z ves
Ijem popeljala v svoje spomii
in vam vmes natrosila še poli
prgišče ljudskih modrosti
izrekov. Tistega, na primer, z
kaj mačke ne jedo fižola. Tro
nodolčani pravijo, da zato, k
bi potem vse miši razgnale.
JANJA INTlHA
Foto: VLADO MARC
Tako je bilo nekega lepega dne na Kozjanskem.
Št.6.-13.febrHar1»9y^
PETICA
DEDISCINA-HUMOR

Edinstven tehnični spomenik
Macesnikova domačija v Podolševi
LJUDSKO 1
STAVBARSTVO
Ko sem se prvič odpravila na obisk k
l^acesnikovim, so me v Solčavi pošteno pre-
jtrašili. češ da se bom morala peljati »čez
jlaz«. Moja- domišljija je pri tem »dobila
(rila« v negativnem smislu, a kakršnakoli je
lebila pot proti samotni kmetiji pod Olševo,
me ni odvrnila od namere. Splačalo se je.
fjenazadnje tudi zaradi jutranjega umitega
pogleda na Savinjske Alpe z meglicami v
dolini.
Samotno Macesnikovo domačijo, ki leži na
nadmorski višini 1178 m, vsako leto obiščejo
j številni popotniki, ki si obenem ogledajo tudi
bližnjo Potočko zijalko. Skozi hribovsko vasico
podolševo, nekdaj imenovano Sv. Duh, vodi t.
im. »panoramska cesta«, ki se spusti do Matko-
vega kota in Logarske. doline. Macesnikova
domačija sodi med največje gorske kmetije na
območju naših Karavank. Posestvo je med
obema vojnama obsegalo okrog 260 ha zemlje:
gozda, pašnikov in njiv. Domačijo sestavljajo
nova stanovanjska hiša, kašča, veliko gospo-
darsko poslopje, dve kapeli in elektrarna. Do
leta 1975 sta na domačiji stali še stara hiša in
' pte\i.titkarska bajta. Z njuno rušitvijo je doma-
W Jzgubila enovitost svoje domačijske podo-
I Na tolikšni nadmorski višini polj edelstvo bolj
i slabo uspeva, so pa ugodni pogoji za živinorejo
na prostranih pašnikih pod Olševo, kamor
I ženejo živino pozno spomladi, domov pa se
I vrača v pozni jeseni. Vendar je od nekdaj
1 glavno bogastvo visokogorskih kmetij pred-
istavljal gozd, hkrati pa celoletno gospodarjevo
opravilo. Vzrok za tako edinstveno mehaniza-
cijo na Macesnikovi domačiji je bila vsakoletna
skrb za spravilo lesa, za njegovo predelavo,
; pripraviti je bilo potrebno dovolj krme in stelje
i za živino za zimski čas ter si kar najbolj olajšati
delo na polju. Začetnik mehanizacije je bil
Boštjan Krivec, ki je na kmetiji gospodaril v
letih 1840 -1904.
Gospodarsko stavbo sestavljata dve vzpo-
redno postavljeni poslopji, med seboj poveza-
ni z mostovži, tako da iniajo strehe podobo
i!etverokotnika. Po oceni imajo strehe skupaj
kar 1120 kvadratnih metrov površine in so vse
i prekrite s skodlami ali žaganimi macesnovimi
deskami.
Prikaz spravila sena
Macesnikova domačija, last Petra Krivca,
predstavlja danes svojevrsten in edinstven teh-
nični spomenik. Gospodarsko poslopje slovi po
svojih lesenih tehničnih napravah, ki jih je še v
60. letih preko vodnega kolesa in »transmisij-
skega mehanizma« sprva poganjala voda, zdaj
pa elektrika. Številna pogonska kolesa, ki so
med seboj povezana z jeklenimi žicami ali
jermenicami, poganjajo naprave kot so žaga
venecijanka, sekularka, drvosek, mlin, mlatil-
nica...
Pred desetletji so s pomočjo mehanizmov
spravljali tudi seno z bližnjega travnika in orali
na njivah pod gospodarskim poslopjem.
Julija 1960 je na domačiji potekala potekala
prava »demonstracija« spravila sena z jerme-
nom v dolžini 400 m. Na jermen je bil pripet
vitel, ki je vlekel v rjuho spravljeno in zvezano
seno in sicer s pomočjo vodnega pogona s
travnika pod hlevom pa vse do hleva. Celoten
potek je prikazoval tedanji gospodar Jože Kri-
vec, oče današnjega gospodarja Petra, doku-
mentiral pa ga je Tehnični muzej Slovenije z g.
Vidmarjem.
Do leta 1990 je pod nadzorom ZVNKD Celje
potekala obnova streh in fasad na gospodar-
skem poslopju, ki pa zaradi izredne kvadrature
zopet kličejo k obnovi. Restavratorsko je bila
tedaj obnovljena tudi starejša kapela.
Vir: Jože Vidmar, terenski zapiski, Tehnični
muzej Slovenije, 26. junija 1960 (arhiv ZVNKD
Celje)
Vito Hazler, Macesnikova domačija. V: Po
poteh ljudskega stavbarstva Slovenije, Ljublja-
na 1994, str 90-91.
TANJA HOHNEC, dipl. etnologinja
Macesnikova domačija v Podolševi.
Foto: Vito Hazler
Stavbe na domačiji spet kličejo po obnovi.
STRANKA ŠALJIVCEV
Kje so naše ladje ali kaj delajo naši šaljivci?
To je tema današnjega prispevka, ki smo ga
oblikovali Lili Soline iz Celja, Srečko Kojc iz
Roj pri Šempetru, Viktor Medved iz Celja,
Justina Gostečnik iz Rakovelj pri Braslovčah,
Gusti Lamut iz Vitanja, Alojz Oblak iz Šentjur-
ja, Martina in Jože Jurkovšek iz Štor ter
urednik Edi Masnec - trenutno na začasnem
delu v Pragi.
V zaporu
Lojza so zaprli. Se mi je kar zdelo, saj vedno
izziva. Zadnjič, ko so pri sosedu klali, seje drl
na ves glas »ubij prasico, ubij prasico«, pa je
točno vedel, da koljejo prasca.
No, saj ni bilo dolgo, vendar ga je žena v
zaporu vseeno obiskala in ga takoj vprašala,
kako se počuti.
»Kako? Kot doma. Hrana je slaba, iti pa tudi
nikamor ne smem.«
Sama doma
Justika je bila zadnjič sama doma in morate
si misliti, kako se je prestrašila, ko je na vratih
svojega stanovanja ugledala slepega berača.
»Usmilite se me, dobra gospa,« je prosil.
»Usmilite se me, slep sem in imam 13 otrok.«
»Kako trinajst - če ste slepi?«
»Kako? Ker ne vidim, kaj delam, milostljiva
gospa.«
Če je na poti štirinajsti, naši dopisniki ne
poročajo.
Srečanje posebne vrste
Stanko in Hinko se nista videla že od novega
leta. Seveda sta srečanje v mestu proslavila z
medico oziroma dvema pri veseli Jožici. Hinka
je kaj kmalu zmanjkalo, tudi Stanča je nekam
»pritisnilo«. A glej - WC je zaseden.
»Hinko^si ti notri?«
»Ja.«
»Daj pohiti - jaz imam drisko.«
»A, madonca si srečen...«
Nedeljsko dopoldne
Slave je bil povabljen k stari prijateljici iz
Stranke šaljivcev na kavo.
»Kako kaj, Slave, se ti moje novo stanovanje
>dopade<«, gaje takoj napadla?
»No. ja. Lepo je. Ampak - dvigalo mi pa ni
všeč.«
»Ne? Zakaj?«
»Zato, ker v njem piše >samo za štiri osebe< in
sem cele pol ure čakal še tri, da sem se lahko
peljal,« reče Slave in doda: »Bi lahko dobil še
eno kocko sladkorja?«
»Še eno v kavo? Saj sem ti jih dala že dvajset!«
»Ja. ampak so se vse stopile.«
»Naj ti bo. No, kako pa. da nisi prišel že
zadnjič, ko sem te povabila?«
»Nisem mogel, sem bil na dirkah.«
»Oho-ho. Na kakšnih pa?«
»Kakšnih? Žena se je zmotila in na solato
nalila ricinusovo olje...«
Kje je pa Mici?
Mici se zobozdravnika zelo boji. Ampak, kaj
hočemo - ko je čas za to, je treba k zobarju.
Zadnjič, ko je sedla na zdravniški stol. je
takoj dahnila: »Veste, vrtanja se močno bojim,
tako da bi že rajši rodila.«
Mladi dentist pa reče: »Odločite se. da bom
vedel, po katerem svedru naj sežem.«
Optimistka in pesimist
Jožica, velika optimistka, je zadnjič ob sreča-
nju s Slavcem dahnila: »Veš. stara ljubezen
nikoli ne zarjavL«
Slave - sicer velik pesimist - pa nazaj:
»Ah, jo pa hudič pobere.«
ŠAU TEDNA
Veseli smo, da pridobivamo nove šaljivce, *
med katerimi je v predzadnjem Novem ted-
niku najbolj »vžgal« Miha Jurak iz Zreč. Na
enodnevnem izletu se mu bo kot nagrajenka
priključila Anica Grm iz Pongraca 109, Gri-
že. Obvestila o potovanju boste dobiU vsi
nagrajenci aprila iz Agencije Dober dan.
Bolezen I.
Slave je oni dan po dolgem času srečal
Miro. Staremu lumpu so seveda takoj ušle
misli na prijetne trenutke v dvoje in njegovo
zapeljevanje se je začelo z besedicami:
»Mirica. lepotička! Kako kaj?« |
oh, oh... ničkaj. Malce sem boUmM
Doktor je rekel, da imam bolezen, kako seji
že reče, no... na s....!«
Slavcu je takoj šinilo v glavo »sifilis«,
vljudno se je opravičil in jo ucvrl, kolikor so
ga noge nesle, saj se spolne bolezni zelo boji.
In ker je imel tudi sam nekaj težav s svojo
»strojnico«, se je drugi dan odpravil proti
dohtarju in glej ga, zlomka, na cesti spet
Mira.
»Slave! Včeraj se nisem spomnila, kako se
imenuje maja bolezen. Saj se ti rekla na s, a
ne?«
»Ja...«
»Veš, skleroza je...«
ŠK 6.. 13. februar 1997
36
GUSBA
GLASBENI EX-PRESS
štiri leta po izidu albuma
»Songs Of Faith And Devotion«
bo aprila končno le izšel novi,
dvanajsti album najuspešnejše
britanske elektro-pop zasedbe
DEPECHE MODE, ki je dosedaj
prodala že več kot 50 mio plošč.
Z LP-ja »Ultra« je založba Mute
na single že uvrstila temačno
skladbo »Barrell Of A Gun«, ki
so jo Dave Gaham, Andy Fletc-
her in Martin Gore posneli v
legendarnem londonskem stu-
diu Abbey Road pod produ-
centsko taktirko Tima Simeno-
na (Bomb The Bass), videospot
zanjo pa je spet režiral Anton
Corbijn.
Vodilno brazilsko metal za-
sedbo SEPULTURA je zapustil
pevec Max Cavalera. Vzrok nje-
govega odhoda zaenkrat ostaja
še nepojasnjen, vodilna brazil-
ska ročk revija pa je pred nedav-
nim objavila članek s pismom, v
katerem Max namiguje, da ni
odšel po svoji volji. SepuUura si
je z ostro in brezkompromisno
metalurško godbo priborila sve-
tovni sloves leta 1993 z LP-jem
»Chaos A.D.«, z lanskim izdel-
kom, albumom »Roots«, pa je
dokončno potrdila sloves ene
izmed najudarnejših in najpo-
pularnejših metal zasedb devet-
desetih.
Med 18. in 22. februarjem se
bo v priznanem letovišču na
Ažurni obali spet zgodil tradi-
cionalni festival SAN REMO '97.
Poleg nekaterih najbolj znanih
imen z italijanske glasbene sce-
ne bo na tem petdnevnem spek-
taklu mogoče spremljati tudi
nastope zvezdnikov svetovnega
formata - Spice Girls, Jamiroqu-
ai, Warren G. (na sliki), The
Fugges...
Po petletnem diskografskem
premoru so se s ploščo »Stories
Told&Untold« konec prejšnjega
leta na svetovno glasbeno sceno
spet vrnili legendarni britanski
rockerji BAD COMPANV. Ome-
njena plošča se je v začetku tega
meseca znašla tudi na sloven-
skem trgu, zapolnjena pa je s
sedmimi novimi in sedmimi
stari skladbami. Slednje so Bad
Company obdelali na novo, za-
nimivi in posodobljeni aranž-
maji, narejeni v še vedno ak-
tualni »unplugged« maniri, pa
so nastali v Nashvilleu.
V ponedeljek, 17. februarja,
bo v Linhartovi dvorani Cankar-
jevega doma nastopal znani
country and blues godbenik
STEVE EARLE. Dva dni kasne-
je, 19. februarja, pa bo veliko
Gallusovo dvorano Cankarjeve-
ga doma poizkušal napolniti
ZORAN PREDIN z gosti Šukar-
jem, Sašom Olenjukom, Godal-
nim kvartetom in cimbalistom
Adamom Bicskayem.
Znani primorski izdelovalec
kitar Sever konec februarja spet
organizira tradicionalni obisk
največjega in najpomembnejše-
ga sejemskega dogodka na po-
dročju glasbil in profesionahie
glasbene opreme FRANKFURT
MUSIC MESSE '97. Prijave in
informacije na tel: (066) 65-130.
Založba Startera je objavila
drugi album ljubljanske alter
ročk zasedbe BABY CAN
DANCE. Pevka Branka Smo-
dič, kitarist Dragan Tomaše-
vič, bobnar Robert Župančič
in basist Boris Ruževič so na
LP »Move My Heart« uvrstili
deset skladb, ki pa v ničemer
ne odstopajo od njihove že v
začetku devetdestih začrtane
glasbene usmeritve.
Idrijska skupina KINGSTON te dni v studiu Luca dokončuje s snemanjem skladb, ki naj bi se še
konec tega meseca znašle na njihovi drugi kompaktni plošči. Poleg že znanih skladb »Ko bo padal
dež« in »Daj povej, daj povej« bo na zgoščenki, ki jo bo založila ljubljanska založba MenArt, še
osem lahkotnih in plesno obarvanih reggae pesmic.
Člani lani najbolje prodajane nemške zasedbe MR. PRESIDENT
so se po kratkem novoletnem dopustu spet zaprli v studiu, kjer
pripravljajo pesmi za nov album, ki naj bi se na trgovinskih policah
znašel šele v začetku jeseni. Založba WEA namreč namerava z
njihovega lanskega albuma »We See The Same Sun« na trg lansirati
še četrti single, ki pa zagotovo ne bo presegel odličnih prodajnih
rezultatov njihove največje uspešnice »Coco Jamboo«.
Dobro leto in pol po odličnemu albumu »Outside« poj
umetnika DAVIDA BOVl/IEA je v začetku tega meseca izk
njegov novi album »Earthling«. Založba Virgin je na prvi singl
uvrstila odbito drum&bass kreacijo »Little Wonder«, s katero]
Bowie, kljub temu, da je pred nedavnim dopolnil petdeset lei
dokazal, da še vedno z lahkoto sledi svetovnim glasbenir
treMom,.^, :    , .... ..... STANEŠPEGE
GLASBA JE ŽIVLJENJE
My f unny Valentine
Mi rekel je ata, če pridna
bom b'la,
če pridna bom b'la, bom
dobila moža.
Jaz pa pravim, da to je že
preč,
če pridna ne bom, dobim
jih še več!
Saj vem, da se bodo zdaj
razhudile premnoge mamice
in tudi očki ne bodo preveč
blaženo gledali, ampak smo v
znamenju Valentina in pove-
dali bomo tudi kakšno bolj
nenavadno o ljubezni.
Vas zanima, koga smo pova-
bili na naše glasbeno-valenti-
novsko zaslišanje?
Gospoda, za katerega pravi-
jo, da je eden največjih sloven-
skih playboyev; mariborski ča
sopisni mogotec, ki ima ra
hitre avtomobile, ki je bih
arestu skupaj z Janezom Jaj
šo in ima rad glasbo - Rom*
Leljak. Roman Leljak mei
povabil, da bi z njim naredffi
intervju v njegovem avtu, k(
bi drvela 300 km na uro. P<
sem se mu prav vljudno zah
valila, saj je res, da se mi ne
nebno mudi, ampak tako zel(
pa spet ne.
Na vprašanje, kolikšno na
grado bi Leljak namenil papa
razzu, ki bi mu prinesel foto
grafijo gole Helene Blagne, d
bi jo objavil v AS-u, je odgovo
ril: »Gola Helena? Saj imam(
slike, le objaviti jih ne smemo!'
No ja, pa kdaj drugič!
Simona H,(
Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo propagandr
slogan za naravno mineralno vodo EDINA.
PETICA
GUSBA

Kako dolgo še tako nasmejani?
Ansambel Igor in Zlati zvoki
se je vedno lahko pohvalil z
odličnimi pevci, ki so ob in-
strumentalistih predstavljali
imenitno glasbeno skupino.
Žal pa se je pri pevcih veliko-
krat in prehitro zataknilo.
Tako je bilo s prvima odlični-
ma pevkama Jožico Svete in Jo-
žico Kališnik, kasneje z Alenko
Češarek. Prihod te mlade, odlič-
ne pevke je za ansambel veliko
pomenil, žal pa je njena bolezen
preprečila trajnejše sodelovanje.
Ker pa ansambel mora delati in
nastopati, je Igor Podpečan poi-
skal nove vokaliste.
Nekaj časa sta bila skupaj Ve-
ra Soline (na sliki levo) in Dra-
go Bervar (prej tudi pri ansamb-
lu Borisa Razpotnika), nato se je
ponovno pridružila že prejšnja
članica, še vedno odlična Anka
Hribovšek. S tem pevskim triom
je Igor tudi nastopil na jubilej-
nem koncertu založbe Zlati zvo-
ki konec decembra v Zagorju.
Menda pa so skupni dnevi šteti
tudi tej krasni trojki. Vsi, ki poz-
najo ansambel, upajo, da se bo
stvar rešila tako, da bo ansambel
nadaljeval z uspešnim nastopa-
njem, med drugim tudi na 25.
izletu 100 kmečkih žensk na
morje, kjer bo letos gost na ve-
černem koncertu v Luciji pri
Portorožu.       TONE VRABL
Pustni
vrtil jalc v
Laslcem
šesti koncert iz abon-
maja polk in valčkov v se-
zoni 96/97 v Kulturnem
centru Laško bo v četrtek,
20. februarja. Tokrat bo
koncert v dvorani Tri lili-
je, poimenovali pa so ga
Veseli pust, čeprav bo te-
den dni po njem.
Z dobro glasbo in humor-
jem bodo za veselo razpolo-
ženje skrbeli ■ ansambli Va-
gabundi, Frajkinclerji iz Ma-
ribora (prvič v Laškem!),
Slovenski odmev iz Radeč,
Fantje izpod Vurberka (pr-
vič v novi zasedbi), godba s
Svetine pod vodstvom ka-
pelnika Ivana Ulage, šaljivca
Honza in Fonza ter prvič
edina slovenska klovnesa z
diplomo na akademiji v
Moskvi, Eva Maurer-Škofič.
Zanimiv koncert bo ob
19.30 uri. TV
Gravitacija na
napačnem planetu
Zmelkoow Z novo ploščo »Čiko, Pajo in Pako« še vedno ostajajo izven trendov
Primorska je ena izmed rockovsko najšibkejših slovenskih
provinc. Razen redkih in kratkotrajajočih izjem nas na njihov
primat v šestdesetih in sedemdesetih spomni le še kakšen namig
o ponovnih združitvah starih primorskih rockerjev v kratkotraj-
ne in avtorsko nezanimive združbe. Po skupini Deseti brat, ki na
nek način tudi spada v zgoraj omenjene Icratkotrajnice, razen
nekaj solidnih »terasnih bendov« (Night Jump) in širšemu krogu
manj znanih alter ročk bendov (Revolver...), v zadnjem desetlet-
ju iz teh koncev ni prišlo skoraj nič omembe vrednega.
Izjema so le zafrkantski
Zmelkoovv, ki so nase opozori-
li pred slabimi tremi leti z vi-
nilnim in »laserskim« prven-
cem »Kdo se je zbral?«. Iz dol-
goletnega maltretiranja in sla-
bostanja so se takrat rodile
zdaj že vsem znane pesmi
»Yo!«, »Strelovvood« in »Brr«,
ki so svoje nadaljevanje doži-
vele tik pred koncem pretekle-
ga leta v trinajstih novih stva-
ritvah Goge Sedmaka - glas,
kitare, Damjana Baruta - bob-
ni in Žareta Pavletiča - bas in
glas. Glasba in teksti, ki so jih
Zmelkoovv podpisah na kom-
paktni plošči »Čiko, Pajo in Pa-
ko«, spet niso v skladu s trendi
našega časa in geografskega
prostora, zato pa so še vedno
»v trendu« z realnostjo. Zmel-
koovv so skupina, ki po bese-
dah znanega primorskega pe-
snika in novinarja Draga Misle-
ja nima generacije, ki bi jim
vreščala pod odrom in so zato-
rej »out«. Prav to outsiderstvo
pa jim pušča na široko odprta
vrata do njim lastnega, igrivega
in nekonvencionalnega pristo-
pa k opisu težav, s katerimi se
soočajo mladi Primorci.
Izmed trinajstih skladb z
LP-ja »Čiko, Pajo in Pako« sta
dve že dobro znani: »Napačen
planet« je na radijskih valovih
prvič zavibriral že poleti, ko-
nec lanske jeseni pa je kot
strela z jasnega med ljubitelje
narodno-zabavne in malo dru-
gačne ročk godbe udarila vest
o skupnem projektu Zmelkoo-
wa in Primorskih fantov. Roc-
kerje je z nizkimi in umazani-
mi udarci k sodelovanju z na-
rodno-zabavno   grupo   baje
prisiUl sam vrhovni poveljnik
založbe Primitivc, plod skup-
nega muziciranja pa je pijan-
ska »Gravitacija« z globokoum-
nim in za dobro tretjino Slo-
vencev kar primernim refre-
nom »...več kot spijemo, boljši
smo in lepše zgledamo......
STANESPEGEL
Mladi mojster z Graške gore
Na Graški gori, na tromeji
občin Slovenj Gradec, Misli-
nja in Velenje, bodo letos, 17.
avgusta pripravili že 22. sre-
čanje ansamblov domače za-
bavne glasbe.
Na Graški gori so začeli svo-
jo pot mnogi mladi in do ta-
krat neuveljavljeni ansambli,
to pa velja tudi za mladega
Simona Plazla, ki je doma
prav na Graški gori. Fant je
star komaj štirinajst let in ima
že štiri leta svoj trio. Prve us-
pehe je dosegel na srečanju na
Graški gori, kjer je v tekmoval-
nem delu osvojil tudi nekaj
nagrad. Prvič je nastopil z de-
setimi leri, harmoniko mu je
kupil oče, ki ga je tudi naučil
prvih osnov. Zdaj vadi pod
budnim očesom Robija Zupa-
na. Prvo kaseto »Na Graški
gori pojemo« je posnel v stu-
diu Zlati zvoki pri Igorju Pod-
pečanu. Na njej je dvanajst
skladb, ki so jih napisali B.Ze-
me, D.Krajnc, I.Podpečan,
F.Žerdoner in K.Štefl, ena je
narejena po ljudskem izročilu,
Venček narodnih pa je v pri-
redbi R. Zupana. Tekste sta
napisah V.Šolinc in M.Lesjak.
Na sliki je ansambel Simona
Plazla s prijatelji (od leve): Ani-
ta Plazi, Martin Štruc (bariton,
bas kitara), Simon Plazi, Jože
Šteharnik (kitara) in Maja Les-
jak. TONE VRABL
Valentinov večer polk in
valčkov
NT&RC bo skupaj z Zavo-
dom za kulturne prireditve
Žalec pripravil v četrtek, 13.
februarja, Valentinov večer
polk in valčkov. Predstavilo se
bo deset narodnozabavnih
ansamblov, ki so s pomočjo
bralcev in poslušalcev lani os-
vojili eno izmed desetih mest
na Vrtiljaku polk in valčkov.
Vsi ansambli bodo igrali v
živo, nastopili pa bodo: Šta-
jerskih 7 (zmagovalci '96 z
valčkom Pesem zvonov, kot
se tudi imenuje njihova naj-
novejša kaseta), Vigred iz
Laškega, Hmeljarski instru-
mentalni kvintet iz Velike Pi-
rešice. Šaleški fantje. Slapovi,
Gašperji, Štirje kovači (naj-
starejši aktivni slovenski to-
vrstni ansambel), ansambel
Cverle, Vesele Štajerke in an-
sambel Toplišek iz Rogaške
Slatine. Prireditev se bo zače-
la ob 19. uri v dvorani 2.
slovenskega tabora, omogo-
čili pa so jo glavni pokrovitelj
občina Žalec ter Hudournik,
Pekarna-slaščičarna-bistro-
trgovina kolektiv Brglez, Me-
snica delikatesa mesna pre-
delava Čas Ervin-Silva Žalec,
RR Trgovsko gostinsko pod-
jetje Žalec, Grafostik tiskarna
Šentrupert nad Laškim, Kul-
turni center Laško, ART de-
kor prodajna galerija Stane
Špiljak Žalec, vinogradnik
Slavinec, trgovina gostišče
Kocman Šentrupert nad Laš-
kim, Vrtnarstvo Mediog Celje
in podjetje Švagula Celje.
TONE VRABL
Viktorji '96
Zaključna prireditev podelitve Stopovih Viktorjev bo konec
marca v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Ogledati si jo bo mogoče tudi v neposrednem televizijskem
prenosu. Do takrat pa je še nekaj časa, da glasujete za tiste, ki si
po vašem mnenju zaslužijo televizijskega, radijskega ali glasbe-
nega Viktorja.
Glasovnice objavljajo poleg Stopa številni slovenski regionalni
časopisi, glasujejo pa tudi poslušalci radijskih postaj.
Bralci Petice lahko kupone pošljete do 19. febni^rja na Novi
tednik, Prešernova 19, Celje.
FULL COOL DEMOTOP.
'^nui^ovdlka meseca lic; n\i i un i,oul Ueniotop je Klavdi'
)3 Vinder, ki se je predstavila s skladbo Še si tu. Med tistimi, k
^0 glasovali, je bila izžrebana Karmen Štrljič, Novake 21
Nova Cerkev. Karmen bo dobila nagrado otroške trgovine
Jll^hojca.

38
IZ OTROŠKEGA SVETA
Snežak Satidre Planine z Vranskega.
Ena in pet
v šoli smo pisali test, za
katerega sem se doma pridno
pripravljal. Ko sem se vrnil iz
šole, so me ati, mami in Jernej
vprašali: »Kako je šlo?« »Kar
dobro.« Tretji dan je tovarišica
prinesla teste, jih razdelila in
rekla: »Kovačič ena.« Urh takoj
reče: »Tomaž je pisal cvek.«
Udaril sem ga v trebuh, pobral
se je in utihnil. Minila sta dva
tedna. Pripravljali smo se na
nov test. Učil sem se kot mrav-
ljica. Ko je učiteljica razdelila
teste, sem vse znal. Drugi dan
je rekla: »Kovačič pet.« Bil sem
srečen. Zakaj? Ker sem bil za-
dovoljen sam s seboj.
TOMAŽ KOVAČIČ, 4. b.
OŠ Prebold
Moj naj
spomin na
mašicarado
Ko sva s sošolko lani hodili
po hišah in si s petjem zasluži-
li krofe. Še se mi cedijo sline...
Ko smo se z literarnim krož-
kom na poti iz Ljubljane usta-
vili v restavraciji na Trojanah
in so me obkolili kurenti. Ple-
sali so okrog mene.
Ko smo pred dvema letoma
obiskali prijatelje. Niso nas
prepoznali in še danes ne ve-
do, da smo bili mi.
Ko sem bil dinozaver.
Ko hodimo po hišah in pro-
simo krofe.
Ne vem, skoraj vedno sem
tisti dan bolna.
Ko sem bila še, majhna in
sem bila pikapolonica. Vsem
sem bila všeč, drugi pa meni.
Člani literarnega krožka
OŠ Žalec
Zimsico veselje
na snegu
Nekega dne, ko je bila še
zima, snega še ni bilo. Takrat
smo se spraševali, kdaj bodo
priletele z neba prve snežinke.
Naenkrat so začele padati lepe
bele snežinke. Bilo jih je veli-
ko, a vendar malo za zimske
igre.
Ko sem čez nekaj časa po-
gledal skozi okno, sem se raz-
veselil, kajti vsi travniki so po-
stajali vedno bolj beli. Hitro
sem se oblekel v primerno ob-
lačilo, vzel sani in šel k sosedu
Petru. Začela sva se sankati.
Ko sva se sankanja naveličala,
sva se šla kepati. Zelo sem se
umikal Petrovim kepam. Vča-
sih me je kakšna kepa zadela
in sem se nalašč vrgel na tla,
nato sem se v snegu malo po-
valjal. Ves moker sem odšel
domov. Doma sem dal mokro
perilo sušiti, da sem ga imel
pripravljenega za naslednji
dan.
Naslednji dan sva z očetom
postavila snežaka. Najprej sva
zvalila veliko kepo, potem ma-
lo manjšo in nato najmanjšo
kepo. Naredila sva mu nos iz
korenja, oči in usta pa iz ka-
menja. Ko sva ga postavila, sva
ugotovila, da je velik dva me-
tra. Žal mi je, ker bo kmalu
konec zimskega veselja, žal mi
pa je tudi za velikega snežaka,
ki se bo stopil.
MATEJ KOTNIK, 3. b.
Zreče
Moj dedek
Moj dedek Milan je star šti-
riinosemdeset let. Lase ima
kratke in počesane nazaj. Oči
mu gledajo milo, a včasih tudi
zelo grozno. Obrvi skoraj ni
opaziti. Včasih je bil vehk
»hrust«.
Po naravi je veseljak. Do
otrok je prijazen in jim vedno
pokaže kaj šaljivega. Zelo rad
je na kmetiji z živalmi. Delo
mu ni tuja stvar, zato poprime
za vse, kar je treba postoriti.
Čebele ima posebno rad in z
njimi preživi večino dneva.
To se je zgodilo nekega lepe-
ga jutra. Zjutraj se je dedek
zbudil in šel pogledat, kako je
s čebelami, saj mu je prejšnji
dan umrla matica. Potem je
odšel zajtrkovat. Ko je pojedel,
se je kot ponavadi odpravil
nazaj k svojim čebelam. Nje-
govo uživanje in tišino sem
pretrgal jaz. Zavpil sem: »De-
dek, kako je s čebelami?« Od-
govoril mi je: »O, Rok, si že
pokonci? Vedejo se, kot da se
ne bi nič zgodilo. Prisedi.« Po-
časi sem šel k njemu, saj sem
se bal njegovih čebel. Čas je
mineval zelo hitro. Kmalu sva
odšla h kosilu.
Medtem se je zgodilo nekaj
strašnega. Njegove čebele so
napadle druge čebele, ki so
priletele iz gozda. Pomorile so
vse naše čebele in pokradle
ves med. Dedek se je odpravil
proti panju. Tiho je zajokal in
rekel: »Ojoj! Moje čebele so
mrtve. Kdo jih je umoril?« Vsi
smo pritekli do njega in ga
zasuh z vprašanji. »Moje če-
bele in med so izginili,« je
rekel žalostno. Stopil sem na-
prej in mu rekel: »Saj boš
dobil druge.« Dedku se je zja-
snil obraz in takoj je postal
boljše volje, ko je pomislil na
druge čebele.
ROK ZAGRUŠOVCEM, 6. b
OŠ Vojnik
S zgodba
Sonce sije. Sara se sanka
sredi snega. Sosedova Saša se
smuča s smučmi. Srečali sta
se sredi sneženega stolpa.
Skupaj sta sezidali snežaka.
Snežko se srečno smehlja.
Sonce se skrije, snežko spi.
Sara si skuha slanino. Sled-
njič se spet sestane s Sašo.
Sonce sije, sije. Snežak snež-
ko se stopi. Saša s Saro se
solzi. »Snežko, snežak!«
»Snežko, snežak!« se sliši se-
daj Saro.
NINA CAGLIČ, 5.r.
OŠ Žalec
Pika Nogavička, narisala Urška, 4 leta. vrtec Dobrna.
Valentinov horoskop
Podari OVNU dragocen predmet,
napiši BIKU ljubezensko pismo,
pošlji DVOJČKU paket poln drobnih presenečenj,
kupljena srečka naj RAKU prinese srečo,
LEV bo vesel karte za potovanje,
»hišni ljubimec« naj preseneti DEVICO,
knjiga naj da TEHTNICI čas za razmislek,
čustvena, iskrena pesem naredi ŠKORPUONU svoje,
umetniški predmet, lastnoročno izdelan, bo v veselje
STRELCU,
KOZOROG bo pazil na fotografijo ljubljene osebe, ki krasi
medaljon,
verz nezlagane ljubezni naj bo napisan VODNARJU,
video kaseta zadnjega skupnega izleta v naravi naj RIBI
prežene trenutke dolgočasja.
Zatorej: zalj ubi se, kaj še čakaš! IGOR KRISTL
ZANEVmOSJ
Nenavadni
rekordi
Nekateri čudaki se v ra
Učnih ekstremnih šport
lotevajo podvigov, ob kal
rih se vam zvrti v glavi.
Rekord v smuku je dosej
31-letni Francoz Philip
Goitschel. V kraju Les Arcs
s smučmi drvel 233 kilon|
trov na iu:o!
Z več kot 5 tisoč inetii
višine je z balona skočil I<
Ashpoie v stilu bungy ju|
ping. Ko se je nehal poziba\)
ti, se je spustil še s padaloni
Britanec Kenneth Peti
Warby je postavil sveto\|
rekord v vožnji s Čohiom.
avstralskem jezeru Bloweriii
Dam Lake je dosegel hitrdi
300 vozlov ali okrog 555 kilo-
metrov na uro.
V globinskem potapljanju
pa je rekorder Umberto Pe-
lizzari. Oktobra leta 1993 se
je ob otoku Monte Cristo spu-
stil v morje brez dihalnih na-
prav do globine 123 metrov.
O posledicah takšnega podvi-
ga ne poročajo.
Obtožba za
nekdanjo ženo
V Milanu je poUcija areti|
la nekdanjo soprogo italij|
skega modnega kreatq|
Mauricia Guccija, Patric
Reggiani Martinelli, ki je q
tožena sodelovanja v priprl
umora svojega bivšega mol
Guccija so ustreUM pred letcj
na ulici, ko je stopal v posle
no stavbo v središču Milaj|
Umor naj bi naročila Patri(|
Martinelli, izvedla pa sta I
profesionalca. |
Mati osmerckov
bogafi
Mandy Alwood, 32, je i
pelo postati milijonarka. »Jy
ti osmerckov« iz Anglije, k|
hotela z rojstvom postal
svetovni rekord, je otro
splavila mrtve. Še jeseni
nedolžno zatrjevala, da ncf
izrabljati svoje zgodbe za l)
gatenje. Sedaj je kupila vilo-
(preračunano) 755.0|
mark, pred njo pa stoji |
vsem nov BMW. Mandy je|
intervjuje dobila že 1,65 ni
jona mark. I
Šl.6.-13.lel>ruar1997
>ETICA   r        _POTOPIS I Q
v mesto Hama prihajajo turisti zaradi številnih koles v reki Orontes.
Fata morgana? Ne, arabski srednjeveški grad v Palmyri, sredi Sirijske puščave.   '
Dež sredi puščave
V raznoliko Sirijo prihaja vse več slovenskih turistov
Sirija je, skupaj z Egiptom
in Izraelom, med turistično
najzanimivejšimi državami
Bližnjega vzhoda. Dolga leta
je bila zaradi političnih oko-
liščin manj obiskana, zdaj je
marsikaj drugače.
Po prvih kilometrih v Siriji
me je na krhki bližnjevzhodni
mir spomnilo nevsakdanje do-
živetje. Iz Jordanije sem pri-
* potoval z enim od skupinskih
taksijev, ki redno vozijo med
Ammanom in Damaskom. Po
nekaj kilometrih vožnje po
glavni cesti so na naše vozilo
nenadoma planili oboroženi
možje. Nič posebnega, le naše
dokumente so preverili. Sirija
je med najvarnejšimi dežela-
mi na svetu.
Najstarejše mesto
na svetu
Soseda Jordanija je bogata
in bolj zahodnega utripa, v
Siriji se pozna dolgoletni sov-
jetski vpliv. Zanimivejša je si-
njska prestolnica. Amman je
brez velike zgodovine, Da-
mask omenjajo kot najstarejše
neprekinjeno naseljeno mesto
nd svetu. V Damasku je zna-
menitost svetovnega slovesa,
mošeja Omajadov, kjer že tri
tisočletja častijo različne bo-
gove. Na tem mestu so spošto-
^''ili svojega boga že Aramejci,
f^iniljani so uredili Jupitrov
j tempelj, kristjani cerkev Jane-
za Krstnika (tu naj bi bila nje-
gova glava), muslimani pa mo-
šejo. Vehčastno mošejo Omaja-
dov si lahko ogledajo tudi ne-
muslimani. Blizu mošeje je slo-
viti damaščanski bazar, kjer se
je še vedno treba boriti za
ugodno ceno, pogajati. V ož-
jem središču mesta pa ni mo-
goče prezreti dejstva, da služi-
jo nekateri poceni hoteli obe-
nem za nekakšne javne hiše.
Blizu Damaska je grškoka-
toliška Maalula, kjer še nekaj
vaščanov govori v aramejščini.
v jeziku, ki ga je uporabljal
Jezus Kristus. Na severu deže-
le je zanimivo velemesto Alep-
po, s približno milijon prebi-
valci, drugo največje v državi.
Aleppo je modernejši od Da-
maska. Blizu so Turčija ter dr-
žave bivše Sovjetske zveze,
zato je v tem mestu veliko
trgovine, nakupovalcev potro-
šniške krame. Največja zna-
menitost Aleppa je starinski
bazar, nad njim pa mogočna
srednjeveška trdnjava, mestni
simbol.
V Siriji je posebnost vehko
pristaniško mesto Lattakia, z
moderno arhitekturo, kjer se
ženske oblačijo po evropskih
modnih ukazih. Le nekaj de-
set kilometrov proč, v notra-
njosti, je mesto Hama, kjer so
povsem zakrite. Najbolj sem si
zapomryl žensko s povsem za-
kritim obrazom, ki je nosila
očala. Pred desetletjem in pol
je prišlo v Hami do oborožene
vstaje najbolj vernih musHma-
nov, med bitkami in ubija-
njem pa naj bi umrio kar 25
tisoč ljudi. Hama je za turiste
najbolj zanimiva zaradi
ogromnih lesenih koles v reki
Orontes, ki so nekoč služila za
namakanje suhe prsti.
Palmyra - ena od
sicrivnosti Orienta
v tej raznoliki deželi se
mnogi turisti odpravijo v dalj-
no puščavsko oazo, v Palm-
yro. Z rednim avtobusom sem
moral približno 150 kilome-
trov daleč, skozi Sirijsko puš-
čavo. Ljudje so pogosto izsto-
pali tam, kjer ni bilo videti
ničesar. V avtobusu me je pre-
senetila beduinka, ki je pred
moškim občinstvom dojila
otroka. Prispel sem v Palmyro,
ki postaja turistični raj. V me-
stece prihajajo številni popot-
niki iz vseh mogočih držav na
svetu. V čajnici sem srečal do-
mačina, ki je nekoč študiral na
Kosovu ter je obvladal srbšči-
no. Prepričan je bil, da je turi-
zem pogruntavščina, s katero
želi Izrael spraviti njegovo do-
movino na kolena. Iz potoval-
nega priročnika Lonely Plane-
ta sem si zapomnil, naj se
turisti izogibajo politično
obarvanim pogovorom, še po-
sebej o predsedniku države
Assadu. Temu se je kar težko
izogniti, saj so predsednikove
podobe zelo pogoste.
Posvetil sem se lepoti tihe
Palmyre, ene najlepših skriv-
nosti Orienta. Tu je v 3. stolet-
ju vladala kraljica Zenobia, ki
je izgubila bitko s starim Ri-
mom. Med mogočnimi ostan-
ki davne civilizacije je mogoče
občudovati veliki tempelj, ste-
brišča, agoro, slavolok, antič-
no gledališče... Blizu, v pušča-
vi, je z vrha vabil mogočni
srednjeveški arabski grad. Bil
je kot fata morgana. Po stezi
sem se napotil na vrh, med
njegovo zidovje, kjer so se tru-
dili arheologi.
V enem od popotniških ho-
telov Palmyre sem pobrskal po
knjigi vtisov, kjer so zapisali
svoje vtise tudi posamezni
Slovenci. V daljni oazi sredi
Sirijske puščave me je na do-
mače kraje spomnil tudi redek
dogodek, dež.
■■MK   BRANE JERANKO
V Damasku, najstarejšem mestu na svetu. Tam, kjer je mošeja Omajadov, že tri tisočletja
častijo različne bogove.
Kamele je mogoče srečati tudi na folklornih prireditvah.
»Azulejos« - umetnost
keramičnih ploščic
Ena najbolj značilnih por-
tugalskih umetnosti je ročno
slikanje na keramične ploš-
čice. Z njimi krasijo pročelja
hiš, palač, cerkva, postaj,
mostov... Tako nastajajo ču-
dovita umetniška dela, na
katera so lahko Portugalci še
kako ponosni.
Domačini to umetnost ime-
nujejo »azulejos« - beseda iz-
haja iz arabske besede »al zu-
leiq«, kar pomeni majhen,
zglajen kamen. Tradicija slika-
nja na keramične ploščice se-
ga v srednji vek, ko so te kraje
zasedali Arabci.
Motivi umetnij iz keramič-
nih ploščic, na katerih pogo-
sto prevladujeta modra in bela
barva, so povzeti po tapiseri-
jah, drugih slikah, včasih pa
ponazarjajo prizore iz zgodb.
Najstarejše ploščice, ki jih hra-
ni muzej v Lizboni, so nepre-
cenljive vrednosti.
Tudi sicer je Portugalska de-
žela keramike. V starih mestnih
jedrih so nepogrešljive privlač-
ne trgovinice, kjer se police šibi-
jo od domiselno oblikovanih
poslikanih krožnikov, skodelic,
vaz, vrčev in drugih uporabnih
predmetov iz keramike. Zani-
mive so tudi najrazličnejše figu-
rice, med njimi za Portugalsko
značilen pisan lončen petelin.
... , ^.....-..^-MARUA DEMŠAR
Portugalska keramika je znana po vsem svetu.
^•6.. 13. februar 1997
40
ZA AVTOMOBILISTE
Kmalu letošnji
ženevski
avtomobilski
salon
Od 8. do 16. marca letos
bo v švicarski Ženevi že 67.
ženevski avtomobilski sa-
lon, vsekakor ena najpo-
membnejših avtomobilskih
prireditev v Evropi in tudi
na svetu.
Vse kaže, da bo letošnji
salon zanimiv zaradi števil-
nih novih avtomobilov, če-
prav je morda res, da bo le-
tošnja bera manjša, kot je
bila lanska. Slovenskim lju-
biteljem avtomobilizma ne-
katere potovalne agencije že
ponujajo obisk salona, obi-
čajno pa stane enodnevni
obisk Ženeve in ogled salona
(potovanje z letalom) 630
mark.
Mazda 323 P vozilo s premišljeno zasnovo.
Po novem tudi mazda 323 P
Japonska mazda ne more
biti nezadovoljna s prodajo
svojega modela 323, pri če-
mer je tudi res, da skušajo z
novimi izvedenkami vzdrže-
vati tržni položaj in zbujati
zanimanje kupcev.
Mazda 323 P je nova različi-
ca, ki je nastala na osnovi 323
v kupejevski in limuzinski ob-
liki. Avtomobil je dolg vsega
4040 milimetrov, torej za do-
brih 300 milimetrov manj kot
meri hmuzina 323. Pri tovarni
pravijo, da gre za vozilo s pre-
mišljeno zasnovo, saj menijo,
da je kljub relativno skromni
dolžini dovolj prostoren, samo
tri vrata pa mu dajejo tudi
kupejevski značaj. Pri Mazdi
so še posebej ponosni na to,
da je avto po višini v spred-
njem delu skoraj izjemno raz-
sežen, zaradi precej naprej po-
tisnjene potniške kabine pa je
dokaj velik tudi prtljažnik (od
310 do 650 litrov). Avtomobilu
za sedaj namenjajo dva znana
motorja. Prvi je 1,3 litrski ben-
cinski štirivaljnik z močjo 73
KM in s po štirimi ventili na
valj (motor poganja tudi druge
izvedenke mazde 323), drugi
pa nekaj zmogljivejši 1,5 litr-
ski bencinski agregat z močjo
88 KM. Prodaja nove mazde
323 P je že stekla (zastopnik
MMS), pri čemer je zanimivo,
da bo osnovna izvedenka (l,3i
pro) do konca aprila na voljo
za 20.990, kasneje pa za
21.990 mark. Najdražji model
in sicer l,5i SE, pa bo naprodaj
za 29.900 mark.
Hondo prelude odlikuje oblika minulih časov.
Honda prelude za domače kupce
Pred dobrega pol leta je
Honda prvič postavila na
svetlo svoj novi ali prenov-
ljen kupe prelude, ki ga odli-
kuje oblika minulih časov.
Sedaj je avtomobil na voljo
tudi slovenskim kupcem, pri če-
mer mu namenjajo dva motor-
ja. Prvi je 2,0 litrski štirivaljnik z -
močjo 98 kW/134 KM pri 5300
vrtljajih v minuti in s po štirimi
ventili na valj, drugi pa je 2,2
litrski bencinski agregat, ki po-
nuja največ 136 kW/185 KM pri
7000 vrtljajih v minuti. Oba mo-
torja sta serijsko opremljena z
ročnim petstopenjskim menjal-
nikom, za doplačilo pa je na
voljo še novi štiristopenjski sa-
modejni menjalnik, ki omogoča
tudi tako imenovani sekvenčni
sistem prestavljanja (s poti-
skom ročice le naprej ali nazaj).
Zanimivo in omembe vredno je
še marsikaj drugega. Tako bo za
doplačilo na voljo še štirikolesni
volan (4WS), ki je seveda iz-
najdba, ki se doslej ni na široko
uveljavila. Pri AC Mobil, ki
predstavlja Hondo pri nas, po-
nujajo prelude z 2,0 litrskim
bencinskim motorjem za 47.500
in z 2,2 litrskim motorjem za
58.500 mark.
Mercedes E razreda
Optimizem nemšicega Mercedes Benza
Nemški Mercedes Benz bo
v teh dneh na detroitskem
avtomobilskem salonu pred-
stavil povsem novo vozilo
CLK (kupe, ki bo podoben
limuzini serije E, avto pa je v
resnici nastal na osnovi naj-
manjšega modela C), hkrati
pa bo letos na cesto poslal še
vrsto drugih avtomobilov.
V ospredju je seveda naj-
manjši mercedes doslej, torej
vozilo A razreda, ki je ob dru-
gem prvi mercedes (ko gre za
osebno vozilo) s pogonom na
prednji kolesni par. Avto se bo
poskušal v razredu najmanj-
ših avtomobilov, kajti dolg je
vsega 3,5 metra, ponujal pa
naj bi prostor štirim ljudem.
Tudi zaradi tega so pri tovarni
optimistični. Tako so že obja-
vili, da je bila njihova prodaja
lani vredna 77 milijard mark,
kar je še za pet milijard več kot
leta 1995. Prodah so 640 tisoč
osebnih avtomobilov (predla-
ni 590 risoč), pri tem pa so jih
izvozili 370 tisoč. Vsekakor je
k temu uspehu največ pripo-
mogel zelo velik uspeh mer-
cedesa serije E. Pomembno
pa je, da so v tovarni zaslužili
več kot leto prej, ko je bilo
čistega dobička za 2,2 milijar-
de mark. In na čem ob vsem
drugem še sloni optimizem
za letošnje leto? No, kupe -
roadster SLK je skoraj prodaj-
ni hit, saj je treba na vozilo na
večini trgov čakati nekaj dol-
gih mesecev. Prav zaradi tega
računajo, da bodo letos izde-
lali 47 tisoč SLK, kar je veliko
več kot so načrtovali prej (35
tisoč). Po drugi strani je očit-
no, da se bo tovarna bolj kot
doslej usmerila na nekatere
trge v Aziji in Južni Ameriki,
kajti tam naj bi začeli proda-
jati tudi že prej omenjeni
mercedes A razreda.
V Mercedes Benzu trenutno nimajo posebnih skrbi, čeprav
drži, da jih čaka letos veliko dela, kajti na trgu se bodo
pojavili s številnimi novimi avtomobili ali pa vsaj novimi
izvedenkami že znanih vozil. So pa veseli vsaj dveh pomem-
bnih številk: lani so izdelali 630 tisoč osebnih vozil, kar je
precej več kot predlani, hkrati pa kupcem prodali petnajst-
milijonto vozilo. Morda se zdi malo, vendar je treba vedeti,
da stuttgartska avtomobilska tovarna kljub v zadnjih letih
dokaj množični izdelavi mercedesov C in tudi E razreda,
nikoli ni bila velik izdelovalec avtomobilov.
Bo BMW kupil
tudiRR?
Nemški BMW je pred sfc
raj štirimi leti kupil britai
skega Roverja, ki je bil do
lej v večinski lasti japonski
Honde, Ford je prav tako že
davno tega kupil jaguarja.
To med drugim pomeni
da britanska avtomobilska
industrija ni več samostojna
pač pa odvisna od tujine. Tc
seveda za Angleže ni posebej
prijetno spoznanje. Prav za-
radi tega so toliko bolj pozor
ni do napovedi o tem, da na
bi tudi sloviti Rolls Royct
prešel v tuje roke. Sedaj
lastnik tovarne družba Vic
kers, ki je že pred leti nape
vedala prodajo Rolls Roycea
kajti najboljši časi te tovarn^
so bolj ali manj minili. Kd
eden možnih kupcev se
pojavil tudi BMW, ki sicei
dokaj dobro sodeluje z Rl^
saj zanj dobavlja dvanajs
tvaljne bencinske motorje
Pri Vickersu sicer zatrjujejo-
da RR ni naprodaj, toda ke'
je denar sveta vladar, se lah
ko zgodi, da tovarna res za
menja lastnika.
Šlcoda v Indiii
Skoraj vse avtomobilske
tovarne se v iskanju novih
trgov ozirajo po Indiji in Ki-
tajski oziroma Aziji.
Ob Kitajski postaja vse bolj
pomembna Indija, kjer naj bi
se čez dve leti pojavila tudi
češka Škoda, ki je v lasti nemš-
kega koncema Volksvvagei
Tako naj bi že konec letošnja
ga leta tam začeli prodaJž-
felicio in lahko dostavno vov
lo, ki je narejeno na osno\
tega avtomobila. Po sedanji!
napovedih naj bi felicia na ir
dijskem trgu stala malo ve
kot 11 tisoč dolarjev, prav toli
ko pa dostavno vozilo. Til
pred koncem tisočletja naj bi
Indiji začeli prodajati še octa
vio, ki bo v teh dneh začel
svojo pot po evropskih trgih.'
tovarni so projektu nameni
nekako 28 milijard tolarjev, n
splošno pa ocenjujejo, da iro
Škoda veliko možnosri za us
peh na indijskem podkonti
nentu. Na sliki: škoda felicia.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na procji
525 avtomobilov. Prodanih je bilo 7 vozil. Organizatorji so izd;
30 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskovalcev na sejmu i
bilo 1200.
Št. 6.-13. februar 1997
PETICA
ZAAVTOMOBILISTE

Sprememba
cen citroenov
ju mercedesov
čeprav vsaj za sedaj še
pi točno znano, za koliko
(ali sploh) so se pocenili
posamezni avtomobili
(zaradi znižanja carin za
avtomobile iz EU), je bolj
ali manj očitno, da se cene
»prilagajajo«.
To med drugim pomeni,
da skušajo posamezni za-
stopniki vendarle izkori-
stiti vse tisto, kar je prine-
slo znižanje carin. Podjet-
je PDA, ki pri nas zastopa
francosko tovarno Ci-
j troen, je tako te dni za
i 15,8 odstotka znižalo cene
pri posameznih izveden^
kah citroena ZX, medtem
ko so se xantie v povpreč-
ju pocenile za 7,3 odstot-
ka.
Nekaj podobnega se do-
gaja z mercedesi pri AC In-^
tercarju. Primerjava malo-lf
prodajnih cen iz lanskega
in letošnjega leta kaže ob-
čutne razlike. Tako je mer-
cedes C 180 sedaj cenejši za
nekako 5 tisoč mark, posa-
mezne izvedenke modela E
za 6500 mark, medtem ko
so pri nekaterih različicah
razreda S cene nižje celo do
12 tisoč mark.
Chrysler new yocker, eden uspešnejših avtomobilov na ameriških tleh.
Dobro poslovanje Cliryslerja
Ameriški Chrysler velja za
najmanjšo tovarno v skupini
treh velikih ameriških avto-
mobilskih hiš (še General
Motors in Ford), pa vendar se
zdi, da je poslovno in s tem
finančno najbolj zdrav.
Tako naj bi imela tovarna
lani skupaj 3,53 milijarde do-
larjev dobička (pred obdavči-
tvijo), kar je sicer nekaj manj
kot leto prej, pa vendarle kljub
vsemu veliko. Pri Chryslerju
pravijo, da bi bil dobiček v
vsakem primeru še večji, če ne
bi imeh nekaterih izrednih ali
vsaj nepredvidenih stroškov, ki
so nastah z zgodnjim upokoje-
vanjem delavcev in odpisom
nekaterih neuspelih investicij.
Pred dobrimi petimi leti je bila
tovarna tako rekoč obsojena na
propad, iz močvirnih vod pajo
je med drugim potegnil sloviti
Lee lacoca, ki pa se je lani, ko
je bil že upokojen, spustil v
tvegan boj s tovarno, vendar se
mu prevzem ob pomoči velike-
ga ameriškega magnata ni po-
srečil. Kot sedaj pravijo pri
Chryslerju, je na njihovih raču-
nih nekako sedem milijard do-
larjev gotovine, kar naj bi po-
menilo, da bodo brez posebnih
zadreg prebrodili prvo more-
bitno recesijo.
Dober posel v ZDA
Kljub temu, da se Evropa
združuje in vsaj glede na šte-
vilo prebivalcev predstavlja
potencialno najmočnejši trg
na obli, pa je res, da so lani
največ vozil prodali v ZDA.
Skupaj je nove lastnike našlo
15,1 milijona osebnih avto-
mobilov in lahkih gospodar-
skih vozil, kar je za 1,9 od-
stotka več kot predlani.
Povsem v ospredju je veliki
General Motors, katerega trž-
ni delež se zmanjšuje že dru-
go leto zapored, vendar je ob-
stal pri 31,3 odstotka. Skupaj
je GM prodal 4,7 milijona vo-
zil, kar pa je bilo za 2,7 odstot-
ka manj kot leto prej. Sledi mu
seveda Ford, ki mu je lani v
ZDA kazalo nekaj slabše, ven-
dar je bila prodaja decembra
tako dobra, da je končna šte-
vilka ugodnejša. Skupaj so
prodali 3,84 milijona vozil,
vendar je bil lanski Fordov de-
lež na ameriškem trgu za 0,4
odstotka manjši kot prej. O
Chryslerju smo že nek^j pisa-
li, je pa res, da mu je šlo lani
zelo dobro. Prodal je za 12,5
odstotka več vozil kot leta
1995 in sicer 2,45 milijona,
njegov tržni delež pa se je
povečal za 1,3 odstotka na
skupaj 16 odstotkov. Skupaj
tri velike ameriške avtomobil-
ske hiše obvladujejo 73 od-
stotkov ameriškega trga, sko-
raj vse drugo pa je pretežno v
japonskih, pa samo deloma v
južnokorejskih in evropskih
rokah. Med japonskimi tovar-
nami je v ZDA največ prodala
Toyota (1,1 milijona, tržni de-
lež pa je 7,7 odstotka). Honda
je bila druga s končno prodajo
800 tisoč avtomobilov in 5,6
odstotnim tržnim deležem.
Nissanu, kot tretji japonski
avtomobilski tovarni, je šlo
slabše, kajti njegova prodaja
se je zmanjšala za 3,4 odstot-
ka, tržni delež pa je obstal pri
petih odstotkih. In še evrop-
ske avtomobilske tovarne.
Največ je prodal Volksvvagen
(135 tisoč ali za 17,3 odstotka
več), BMW 105 tisoč vozil (ali
2,6 odstotka več), Volvo 88
tisoč vozil (ali za 0,6 odstotka
manil ind.
MofoCIKLIZEM^
Zmešnjava
»Šlampasto« napisana odredba ministrstva za znanost in
tehnologijo je s 1.1.1997 skoraj prepovedala prodajo čelad,
narejenih po evropskem normativu ECE 22.03, ki je v
evropski uniji v veljavi vse do konca tega leta.
Na zahtevo enega od uvoznikov je -ministrstvo popravilo
napako. Čelade z všitim hstkom, na katerem piše 22.03, bodo
še lahko prodajali. Nov normativ 22.04, ki določa strožje
kriterije pri obveznem testiranju in prepoveduje uporabo za-
temnjenih vizirjev za prvo vgradnjo, je v veljavi le za nove
izdelke iz proizvodne linije, ne pa tudi za zaloge in izdelke, ki
so na prodajnih policah. Naše prehitevanje Evrope je skoraj
pripeljalo do absurda, saj bi po prvotni razlagi uredbe morali
naši trgovci neprodane zaloge odpeljati na smetišča. Čelade,
narejene po starem ali novem normativu, so učinkovite le, če
jih uporabljate! T.J.
Lanska prodaja
Vseh prvič registriranih motornih koles nad 50 ccm je bilo
lani pri nas 1123 (vštevši 37 uvoženih rabljenih), kar je 27% več
kot leta 1995.
Izstopa Vamaha (473), sledijo ostah Japonci (Honda 119,
Kavvasaki 118, Suzuki 111), Evropejci (Gilera 72, Cagiva 36,
BMW 35, Piaggio 31, KTM 29) in edini Američan (Harley
Davidson 39). T.J.
Yamaha virgo 125
Več kot tretjinski delež chopperjev v lanski prodaji moto-
ciklov je vplival na odločitev zastopnika Vamahe, da v
letošnjo ponudbo vključi chopper, namenjen šestnajstletni-
kom.
Za 6.900 DEM bo mogoče dobiti motocikel, ki se od modela
250 razlikuje samo po manjši vrtini in gibu v zračno hlajenem
štiritaktnem dvovaljniku Z valjema na V, ki razvije sicer
skromnih 7,6 kW pri 8000 v/min. Mala moč je prilagojena
novim evropskim predpisom, ki dovoljujejo vožnjo takega
motocikla le z izpitom za B kategorijo. Obilica kroma in
geometrija okvirja z dolgo medosno razdaljo in nizko višino
sedenja ( 685 mrn), značilno za ta tip motociklov, uvršča
najmanjšo virago ob bok z velikimi chopperji. Namen izdelo-
valca, pritegniti segment mlajših kupcev, je s tem modelom
vsekakor dosežen. ' T.J.
Skromna januarska prodaja
Po lanskem slabšem poslu
z avtomobili in ob dejstvu,
da so s 1. januarjem začele
veljati nižje carine za avto-
mobile iz EU, je seveda zani-
■nivo pogledati in vedeti, ko-
likšna je bila prodaja v pr-
vem letošnjem mesecu.
Januarja so tako v Sloveniji
prodali skupaj tri tisoč novih
osebnih avtomobilov, kar je
bistveno manj kot januarja la-
i^^i (4329). To niti ni veliko
presenečenje, vendar lahko po
'^rugi strani skromnejši start
■^^poveduje boljši posel v pri-
'^odnjih mesecih. Znova je bil
i^nuarja najuspešnejši Re-
J^ult, ki je prodal 556 avtomo-
bilov, vendar je bilo to vehko
p^nj   kot   januarja   1996
(1450). Volksvvagnu, ki je bil
drugi, je šlo nekaj bolje, kajti
prodal je 412 avtomobilov ali
za 1,5 odstotka več. Zelo zado-
voljen pa je lahko Fiat, kajti
njegova januarska prodaja je
bila kar za 89 odstotkov boljša
od lanske.
Najbolje prodajano vozilo
januarja je bila škoda felicia
(285), na drugem mestu je bil
renauk cHo (231), na tretjem
pa volksvvagen polo (228).
Skromen letošnji januar torej
ni posebej ugoden in optimi-
stičen uvod v letošnje avtomo-
bilsko leto, je pa res, da se
bodo letos na trgu pojavili šte-
vilni novi avtomobili. In mor-
da to napoveduje boljše čase.
Na sliki: VW polo.

[y I _NASVETI
, KULTURA BIVANJA
Barve in svelloba v prostoru
Ničesar ne definira notranje
opreme tako izrazito, kot barve
in svetloba v danem prostoru.
Svetloba je tista, ki v prostoru
ustvari ambient.
Naravna svetloba ustvarja v
prostoru karakter, v katerem za-
živijo detajli posameznih ele-
mentov; oko potuje s toplih,
sončnih kotičkov v hladne, senč-
ne pregrade, ki rišejo po stenah
razpršene pegaste vzorce. Na-
ravna svetloba se neprestano
spreminja v prostoru, v različnih
urah, vremenu, letnih časih, z
intenzivnostjo in variacijo barve.
Prav takšne, na videz majhne
spremembe, ki se neprestano
dogajajo okoli nas tudi v naravi,
pa vzbujajo občutek topline in
zadovoljstva. V domačem okolju
seveda na gre le za sirnulacijo
čimbolj naravnega okolja, tem-
več prav za ustvarjanje prostora,
ki bo izpolnjeval pogoje varno-
sti, domačnosti in udobnosti.
Kombinacija freh
osvetlitev
Umetna osveditev ni v nobe-
nem primeru enakovredno na-
domestilo za naravno svetlobo,
vendar pa s pravilno kombinaci-
jo svetlobnih elementov, ki so na
tržišču danes, lahko ustvarimo
veliko želenih učinkov. Poleg
praktične funkcije, usmerjena
osvetlitev polepša barvo, razkri-
je teksturo ali poudari arhitektur-
ni detajl. Po drugi strani pa je še
tako izvrstno opremljen interier
lahko popolnoma razvrednoten,
če v njem osvetlitev ustvarja na-
pačni ambient. Tako se lahko kaj
hitro zgodi, da boste ob uporabi
uniformne, centralne svetlobe,
kljub dragocenim kosom pohiš-
tva in pisanim dekorativnim do-
datkom, ustvarili vzdušje mest-
ne avtobusne čakalnice... Tudi
Piše: DARJA HUGHES,
dipl. designer
najboljše oblikovan svetilni ele-
ment pa ni vreden nič, če ne
premore svetlobe, ob kateri bi
radi prebrali časopis. Ravnotežje
med estetskim videzom in funk-
cionalnostjo svetil je zato bistve-
nega pomena že v prvih fazah
vašega načrtovanja. Največkrat
je najboljša kombinacije med
tremi tipi osvetlitev: splošno ali
ozadno, specifično - namensko
in akcentno osvetlitvijo.
Splošna ali ozadna osvetli-
tev po možnosti naj izvira iz
različnih strani prostora, (ne iz
sredine stropa) tako, da se ustva-
rijo prepletajoči snopi svetlobe
in senc. Svetloba lahko prihaja
od zgoraj, spodaj ali s strani.
Specifična - namenska os-
vetlitev: je močna in koncentri-
rana svetloba, ki omogoča varno
delovanje določenih aktivnosti,
na primer branja, pisanja ali pri-
pravljanja hrane. Klasična reši-
tev so usmerjeni žarometi, ven-
dar so danes na trgu še druge
možnosti.
Akcentaa osvetlitev: je veliko
bolj umirjena in ponazarja po-
sebnosti pohištva, dekorativne
elemente. Če je takšna osvetlitev
premočna, lahko v prostoru po-
ruši ravnotežje, zato je pomem-
bna možnost regulacije svetlosti.
Ko v svojem domu načrtuje-
mo prostore in jim določamo
funkcionalnost, velja še posebej
upoštevati strani neba in pozici-
jo oken. Tako naj bodo prostori
in vstop svetlobe locirani tako,
da skladno s funkcijo kar najbolj
izkoriščajo dnevno svetlobo. Nič
ni lepšega kot žarek jutranjega
sonca, ki vas predrami v zgod-
njem pomladanskem jutru, prav
tako kot je prijetno opazovati
sončni zaton iz udobnega fotelja
dnevne sobe... Zato naj so torej v
idealnem primeru okna spalnice
in kuhinje obrnjena na vzhod ali
jug, in okna prostorov, kjer pre-
življamo večino časa v popol-
danskih urah, na zahodno stran.
Barve vplivajo na
naše poculje
Barve v prostoru na nas nare-
dijo velik vtis in to še preden se
tega sploh zavemo; ustvarjajo
vzdušja prijaznosti, domačnosti
ali formalnosti, togosti in celo
nestrpnosti. Barve spadajo tudi
med najsubjektivnejše faktorje
dekoracije in še tako dosledna
analiza ne bo povsem pravilno
napovedala reakcije dveh ljudi
do ene barve. Tako se je v praksi
marsikatero posploševanje o
barvi izneverilo. Ker pa je treba
nekje začeti, je najbolje,.da zač-
nemo z najljubšimi barvami in
odtenki, tistimi, ki nas instinktiv-
no privlačijo. To je zelo pomem-
bno vodilo pri izbiri barv - nikar
ne podlegajte splošnim šablon-
skim normam, da so modre in
sive hladne in rumene in oranž-
ne tople in tako dalje. Različica
tona in odtenka v barvi namreč
lahko pomeni razliko med super
in zanič. Če je vaša najljubša
barva na primer rdeča - ni po-
trebno, da tako ovekovečite celo
steno, saj lahko doživite iste pri-
jetne občutke ob občudovanju
zelo majhnih barvnih poudar-
kov.
Ob tem je pomembno omeniti
še posamezne kombinacije,
komplementarne barve in pa-
stelne različice, ki v paralelah z
belo ali črno ustvarjajo čudov
grafične kontraste, elemen
presenečenja. Pasteh so lahi
sicer varni in predvidljivi, j
drugi strani pa spet sila dolgo^
sni in brezkarakterni.
Če ste se odločili za najb(
varno pot, potem je najbolje z
četi z nevtralnimi - belimi sten
mi, enobarvnimi talnimi oblog
mi, barve pa dodamo v dekor
tivne predmete, ki jih z lahko
spreminjamo. Pri določanju b;
ve velikim površinam v prostoi
poskusite to narediti postop
ma, potem, ko ste prostor dod
bra spoznali.
Če potrebujete nasvet p
opremljanju vašega dom
nam pišite in svetovala vami
naša strokovnjakinja.
Z barvo lahko v prostoru d
sežemo, da se bo ob pravil
uporabi močnih in intenzivn
barv prostor zdel nižji, manji
ob uporabi pastelnih pa večji
višji. Topla barva bo visok stre
optično znižala, svetle in mo
ne barva sten bodo dajale obč
tek večje bližine. V popolnoir
kvadratni sobi bo ena san
barvna stena prebila občutf
»zaprte škatle«.
Z uporabo komplementarni
barv lahko v prostoru vzpost
vimo vizualno harmoniji
Komplementarna barva je tist
ki je točno nasproti neke ban
v barvnem krogu. Tako je kon
plemeni rdeči - zelena, modn
oranžna, vijolični - rumena i
tako dalje. ^
LEPOTA IN ZDRAVJE
Vitkost in gibanje, blagodejna formula zdrave in krepke
hrbtenice.
.   Belečine v hrbtenicj
Težava, ki v taki ali drugačni
obUki muči skoraj tri četrtine
Zemljanov, so bolečine v
hrbtenici.
Po mnenju skupine finskih
strokovnjakov pod vodstvom
dr. F. Heliovaara iz Univerzi-
tetnega inštituta v Helsinkih,
botruje velikemu številu bole-
zenskih odsotnosti in invalid-
nosti ter z njimi povezanim
precejšnjim finančnim pri-
manjkljajem, obenem pa na
njen rovaš naraščata tudi po-
raba zdravil.
Glavna vzroka bolečin in
degenerativnih sprememb
hrbteničnega aparata sta pre-
komerna telesna teža in pre-
komerno sedenje (pomanjka-
nje gibanja). Po ugotovitvah
finskih specialistov je najbolj
ogrožen segment populacije z
indeksom telesne mase nad 30
(predebeli ljudje), ob bok pa
jim stopajo posamezniki, ka-
terih redna telesna aktivno
ne preseže 3 ure tedensko.
Če imate težave s hrbtenici
si čimpej zapomnite in osvoj
te preprosto formulo: manj ki
lorij in več gibanja.
Senatorjeva hc||
Victoria, 32, hčerka na do
smrtni zapor obsojenega Ita
loameričana Johna Gottija
bo postala pisateljica. Njei
oče je po tistem, ko je dal let
1985 ubiti Paula Castellan^
zadnjega velikega botra oi
ganiziranega kriminala '
ZDA, sam postal eden njj
mogočnejših mafijskih šel
v ZDA.
Hči piše knjigo o umorih
podkupovanjih ter zatrju
»Vse osebe so izmišljene
niso povezane z očeton
Naslov knjižnega prvenci
Senatorjeva hči.
ZDRAVA PREHRANA
Litoželezna posoda se vrača
Okus se začne že pri kuha-
nju. Z izbiro prave .kuhalne
posode lahko izboljšamo
okus marsikateri jedi.  Ene
takih posod, ki k temu pripo-
morejo, so litoželezne posode.
K tradicionalnim načinom
kuhanja, k babičini kuhinji ali
sodobni kuhinji, zato spadajo
tudi lonci in ponve iz litega
železa. Prednosti teh naravnih
materialov so že dolgo pozna-
ne: varčujejo z energijo, so
prijazni do okolja in imajo dol-
go življenjsko dobo.
Sodobno obdelana htože-
lezna kuhalna posoda sodi v
današnjo kuhinjo. Z gladko
obdelanim dnom je taka lito-
železna posoda primerna tudi
za uporabo na vseh kuhališ-
čih, kar prinaša nove dimenzi-
je za pripravo hrane v poso-
dah, ki so jih uporabljale že
naše babice predvsem v kru-
šnih pečeh ali na odprtem og-
nju.
Litoželezna posoda je zelo
močna, odporna prod udar-
cem in odlično prevaja tempe-
raturo. Sprejeto temperaturo
potem tudi dolgo časa zadrži.
Posoda je odporna tudi na
temperaturne razlike. Zelo
gladko dno litoželezne posode
ne pušča nobenih raz ali poš-
kodb. Taka posoda je primer-
na tudi za vsa električna in
plinska kuhališča in za upora-
bo v pečicah.
Sodobna litoželezna posoda
je kvalitetno površinsko zašči-
tena. Emajlirana je s posebni-
mi emajlnimi prevlekami, ki
litemu železu ne spremenijo
naravnega videza. Zato taka
posoda ne rjavi, se enostavno
čisti in je primerna za pomiva-
nje v pomivalnih strojih.
Lito železo je naravni mate-
rial in v njem ni nobenih ško-
dljivih snovi.
Kuhanje v htoželeznih po-
sodah torej jedem izboljša
okus in poveča apetit že pri
sami pripravi.
Naslednji recept vam daje
izbiro najrazličnejših možno-
sti za pripravo hrane z litože-
lezne posodo
Nov krompir operemo in ga
narežemo na 2 mm tanke rezi-
ne (pomagamo si z električnim
gospodinjskim rezalnikom).
Posušimo ga na kuhinjski ser-
vieti. Litoželezni pekač hama-
žemo z maslom in zdrobljenim
česnom. Plast rezin krompirja
naložimo v pekač in začinimo
s soljo in poprom, nato naloži-
mo v pekač še drugo plast
krompirja in spet začinimo s
poprom in soljo. Smetano po-
mešamo s parmezanom in pre-
lijemo po krompirju. Čez to
naložimo rezine masla in da-
mo v pečico.
Pri 200 stopinjah Celzija pe-
čemo 20 do 25 minut do zlato-
rumene barve.
Tak krompir lahko ponudimo
k ovčetini ali ostalemu mesu.
Za 4 osebe potrebujemo 400
gramov krompirja, polovico
česnove glave, maslo v rezi-
nah, sol, poper iz mlinčka,
300 gramov smetane, 2 jedilni
žlici sveže naribanega parme-
zana in 30 gramov masla za
namaz litoželeznega pekača.
BOJAN SEŠEL
Št. 5.-6. februar 1997
PETICA__NASVETI_ UJ
NEDEUSKO KOSILO
Piše: sestra VENDELINA
Mesni štrakeljci v kostni
juhi
pljučne klobasice, masleni
krapki, šunkina klobasa,
dušen stročji fižol, brokoli v
solati
Krhka pogača s sadjem
Kostna juha
' potrebujemo: 2 litra »vode,
lol, 1/2 do 1 kg kosti, čebulo,
;orenček, peteršiljevo koreni-
,0, košček zelene, por, para-
iižnik, strok česna, cel poper,
i ovorov list.
Priprava: pod tekočo vodo
)peremo kosti in jih damo v
onec, prav tako očiščeno ze-
enjavo in prilijemo mrzlo vo-
lo, Vre naj počasi 1 1/2 do 2
iri. Proti koncu kuhanja do-
iamo poper in lovorov list.
'reden jo precedimo, naj stoji
j)okrita 10 minut na toplem.
Mesni strukeljci
Potrebujemo: vlečeno testo
iz 30 dag moke, sol, beljak ah
1 žlica olja ali oboje. Testo, ki
ga kuhamo, je rahlejše, če
vzamemo celo jajce.
Nadev: 2 žlici maščobe, 2
Ulici sesekljane čebule, 2 stro-
ka strtega česna, 30 dag zmle-
'tih mesnih ostankov, 1 žlico
drobtin, sol, poper, ščep ma-
jarona in timijana, 2 jajci, 2
žlvc\ juhe in 2 žlici smetane.
P//prava: moko damo v
skledo, naredimo jamico, oso-
limo, dodamo jajce ali olje in
počasi prilivamo toplo vodo in
zamešamo moko. Primerno
mehko testo dobro pregnete-
mo, hlebček položimo na po-
mokano desko, rahlo namaže-
mo z oljem, da se ne naredi ,
skorjica in pokrijemo s skle-
do. Počiva naj vsaj pol ure.
Hlebček nato zvaljamo v
manjši krog, namažemo z ol-
jem, da se testo med vleče-
njem ne sprime. Po vsem testu
namažemo z nadevom. Če ho-
čemo imeti majhne štrukelj ce,
zvitek odrežemo, ko je za prst
debel in ponovno zavijemo,
da vse porabimo. Štrukeljce
narežemo z lesenim nožem ali
robom krožnika, da jih hkrati
zapremo.
Štrukelj ce kuhamo pokrite
8 minut.
Nadev: na maščobi stekla-
sto spražimo čebulo, dodamo
česen, meso in sol. Pražimo le
toliko časa, da se meso pre-
greje, zadiši in nato odstavi-
mo. Zamešamo dišave, jajci,
juho in smetano.
Pljučne klobasice
Potrebujemo: telečja plju-
ča, 2 žlici maščobe, 2 žlici
sesekljane čebule, 2 stroka
strtega česna, zemljo ali 5 dag
namočenega in ožetega kru-
ha, sol, peteršilj, poper, timi-
jan, 2 jajci, moko in maščobo
za cvrenje.
Priprava: pljuča kuhamo z
jušno zelenjavo do mehkega in
jih preložimo v mrzlo vodo, da
se na hitro ohladijo. Osušene na
drobno zmeljemo. Na maščobi
zarumenimo čebulo in česen. S
tem zabelimo pljuča, dodamo
kruh, dišave, sol in jajci. Dobro
pregnetemo, da med cvrenjem
ne pokajo. Na desko damo kup-
ček moke, z žUco zajemamo
pripravljena pljuča in oblikuje-
mo malo večje klobasice kot za
čevapčiče. V precej vročem olju
jih rumeno zapečemo.  •  ■
Krapki iz
listnatega testa
Potrebujemo: 30 dag listna-
tega testa, stepeno jajce, sol,
kumino, nariban sir.
Priprava: listnato testo zva-
ljamo pol cm debelo. S krapo-
vim obodcem izkrožuno 6 do
8 cm vehke kroge, položimo
jih na nenamazan pekač, na-
mažemo z jajcem. Potresemo
jih po želji s sirom ali kumino
in soljo. Pečemo jih v začetku ^
pri 220 stopinjah, ko malo po-
rumenijo, vročino zmanjšamo
na 170 stopinj, da se tudi v
notranjosti zapečejo. Pečene
damo na krožnik, skupaj s
pljučnimi klobasicami.
Dušen strocji fižol
Potrebujemo: 1 kg stročjega
fižola, 2. žlici olja, 3 žlice sese-
kljane čebule, 1 večjo papriko,
3 stroke strtega česna, sol, po-
per, 2 žlici kisle smetane.
Priprava: fižol operemo,
obrežemo in narežemo na
koščke. Kuhati ga damo v vre-
lo vodo, solimo ga proti koncu
kuhanja in mehkega stresemo
na cedilo. Papriko narežemo
na rezance.
Na olju spražimo čebulo, če-
sen, dodamo papriko in jo du-
šimo, da se zmehča, nato še
fižol, poper, smetano in duši-
mo le še nekaj trenutkov. Čisto
na koncu pa dodamo peteršilj.
Krhka pogača s
sadjem
Potrebujemo: krhko testo:
25 dag moke, nožev vrh pecil-
nega praška, 12 dag masla, 8
dag sladkorja v prahu, 1 rume-
njak, 1 ŽUco smetane ali mle-
ka.
Za potresanje: 6 dag masla,
8 dag mehke moke, 6 dag kri-
stalnega sladkorja, 4 dag na
listke narezanih mandeljnov
ali orehov.
Nadev: 40 dag izkoščičenih
češenj ali mareUc, sliv, 1 zavi-
tek vanilijevega sladkorja, li-
monina lupinica, 2 dag slad-
korja.
Preliv: 2 do 3 jajca, 3 dag
mehke moke, 4 dag tekočega
masla.
Priprava: moko, pecilni
prašek, sladkor in maslo damo
v skledo. Napravimo kašico,
dodamo rumenjak, smetano
in zgnetemo testo. Počiva naj
na hladnem pol ure. Model
namažemo z mastjo in ga ob-
ložimo po dnu in robovih za
pol prsta na debelo. Potrese-
mo s kašico moke, masla in
sladkorja. Rahlo zmanemo.
Potresemo z mandeljni ali ore-
hi, po vsej površini porazdeli-
mo sadje, po okusu potresemo
s sladkorjem, vanilijo in limo-
nino lupinico.
Jajca in moko vtepemo z ma-
slom in prelijemo sadje. Peče-
mo pri 170 stopinjah 50 minut.
Ohlajeno pogačo narežemo in
potresemo s sladkorjem.
Sunkina klobasa
Potrebujem« krompirjevo
testo: 75 dag krompirja, sol, 25
dag ostre moke, 2 žUci goste
domače smetane ali S dag ma-
sla, 1 do 2 jajci.
Nadev: 2 dl kisle smetane,
peteršilj, 10 dag na drobno na-
rezane šunke.
Priprava: krompir kuhamo
30 minut, še vročega olupimo,
pretlačimo in takoj zmešamo z
maščobo, da se potem ne ob-
čutijo otrdeli krompirjevi drob-
ci v testu. Krompir osolimo in
med hladnega zamešamo jajca
in moko. Testo na hitro pregne-
temo in zvaljamo v dolg pravo-
kotnik. Namažemo s šunko po-
mešano v smetani in s peterši-
Ijem. Zavijemo in klobaso po-
ložimo na vlažen, z drobtinami
potresen prtiček. Kuhamo jo
40 do 50 minut, odvisno od
debeline klobase. Iz vode naj
gleda klobasa za prst visoko.
Kuhano klobaso položimo na
desko, nekaj trenutkov poča-
kamo, da se lepše reže. Rezine
polagamo na eno stran ogrete-
ga krožnika, na drugo pa du-
šen stročji fižol.
Brokoli v solati
Potrebujenio: brokoli, sol,
olje, kis.
Za okras: v kisu konzervira-
ni jurčki.
Priprava: brokoli očistimo,
operemo in ga pustimo v vodi,
da se odstrani morebitni mr-
čes. Brokoli kuhamo v vreli
slani vodi približno 20 minut.
Kuhamo ga narezanega na
večje cvetke. Mehke cvetke
poberemo iz vode z lopatico
in jih lepo porazdelimo v ser-
virno skledo. Še topel brokoU
pokapljamo z oljem in kisom,
pustimo, da se prepoji. Med
cvetke damo prerezane jurčke
in potresemo s poprom.

Piše: BORIS JAGODIC
Lipa in
lipovec
Lipa in lipovec (Tilia
platyphyllos L. in T. cordata
L.) spadata v družino lipovk.
Njuni predstavniki rastejo
večinoma v tropskih krajih
in jih razvrstimo v 40 rodov s
400 vrstami. Tudi rod lip za-
jema okrog 50 vrst lip, ki pa
jih je težko natanko oprede-
liti zaradi različkov in med-
sebojnega križanja. Rod lip
je doma samo v zmerno to-
plem in subtropskem pasu
severne poloble.
Lipa je veliko drevo, visoko
nad 30 metrov in zanjo je
značilno, da dočaka več sto let
starosti. Ima zelo razvejano
krošnjo in vejice nosijo pre-
menjalne, srčaste, priostrene
in ostro napiljene Uste, ki so
zgoraj živozeleni, spodaj pa
modrikasti. Postavljeni so ta-
ko, da dobiva vsak zadosti
sončne svetlobe. Močno in
prijetno vonjavi cvetovi stojijo
v malocvetnih kobulah na
dolgem skupnem peclju, ki se
z njim do polovice zrašča v
rumenkast krovni list. Lipa
cveti najprej, lipovec pa šele
pozno v juniju. Lipe so žuž-
kocvetke in daleč naokrog di-
šeč nektar vabi čebele na obil-
no pašo. Ker ima cvetje vseh
lip enak zdravilni učinek, pri
tem ne razlikujemo lipe od
lipovca.
Pri lipi nabiramo dišeče cve-
tove skupaj s krovnim listom
daleč od človeških bivališč.
Prav tako lubje mladih vej.
Ker naberemo lipovo cvetje v
večjih količinah, ga moramo
hitro posušiti na soncu in na
prepihu. Lubje mladih vej pa
nabiramo spomladi, ko posta-
nejo muževne.
Lipovo cvetje vsebuje flavo-
noide, glikozide, kompleksne
sluzi, razne rastlinske organ-
ske kisline, čreslovine, eterič-
no olje, sladkorje, barvila, tri-
terpenski alkohol, ki daje cvet-
ju značilen vonj. Vse te snovi
delujejo kompleksno in spod-
bujajo potenje, odvajajo vodo
iz telesa, čistijo kri, spodbuja-
jo imunski sistem in pomirja-
jo. Za čaj vzamemo eno vehko
žlico posušenega in zdroblje-
nega cvetja in drogo prelijemo
s pol litra vrele vode, pokrije-
mo in pustimo, da se nekoliko
ohladi. Na dan- spijemo tri do
štiri skodelice lipovega čaja.
Ker spodbuja delovanje srca, z
lipovim čajem ne smemo pre-
tiravati.
Ta čaj spodbuja potenje in s
tem tudi presnovo, kar upo-
rabljamo za lajšanje prehlad-
nih obolenj, gripoznih težav,
kroničnih bronhialnih katar-
jev. Ker rahlo žene na vodo, ga
lahko pijejo ledvični bolniki in
pa tisti, ki jih muči revma in
protin. Čisti težave, ki jih pov-
zroča arterioskleroza. Prisot-
no eterično olje pa pomirja,
kar koristi nevrotičnim in hi-
steričnim ljudem, ki jih muči-
jo vsakodnevne težave, nemir,
tesnoba in slabo spijo. Lipov
čaj zaslajen z žličko medu
olajša dihanje in izkašljevanje
astmatikom ter pospešuje
splošno počutje in vpliva na
prekrvavitev vseh notranjih
organov. Lipov čaj lahko upo-
rabljamo tudi za umivanje ak-
naste kože in za umivanje las,
ki s tem dobijo lepši lesk.
Lipovo skorjo pa priporoča;
ljudsko zdravilstvo za pripra-
vo kopeli nog, ki se preveč
potijo, za obkladke pri vneti
koži, aknah in tudi pri opekli-
nah. '
M^PES
stari angleški ovčar -
bobtail
»Joj, kakšen lep kuža!« je
vzkliknila deklica in vpra-
šala: »Mami, kje pa ima gla-
vo?« Očarljiv videz, ki ga da-
je tej pasmi psov dolga lepa
puhasta dlaka, nikakor ne
govori o tem, da sodijo ti psi
med delovne pasme.
Zgodovina - Starega an-
gleškega ovčarja so vzgojili
nekako pred dvema stoletje-
ma in ima z bradatim škot-
skim ovčarjem po vsej verjet-
nosti skupne prednike. Upo-
rabljali so ga kot črednega
psa, ki je pomagal goniti ovce
in govedo oziroma je čuval
črede.
Narava - Je zelo prijazen in
ubogljiv, razposajen in igriv.
Z vehko mero strpnosti ga
lahko izšolamo.
Potrebe - Potrebuje zelo
veliko gibanja kot vsak ovčar-
ski pes in nikakor ni zadovo-
ljen, če je dalj časa zaprt.
Posebej se je treba posvetiti
krtačenju njegove dolge dla-
ke vsaj dvakrat na dan, pri
čemer prav uživa.
Imate psa? Bi želeli, da se
tudi lepo vede in vas poslu-
ša? Vpišete se v enega izmed
tečajev šolanja psov, ki jih
prireja Kinološko društvo
Celje! Teoretični del tečaja
bo 12., 19. in 26. februarja,
vsakič ob 18. uri, praktični
del pa se prične: redni tečaj
3. marca ob 16. uri, nadalje-
valni pa 4. marca ob 15.30
uri. Mala šola in tečaj agiliti-
ja bosta 2. aprila ob 17. uri.
Informacije dobite vsako sre-
do med 17. in 19. uro na
društvenem vadišču v Lo-
krovcu ali po telefonu 451-
867._
Glavne značilnosti - Glava
je vehka, oglata lobanja dokaj
vzbočena nad očmi. Ima moč-
ne čeljusti, smrček p^ velik in
črn. Uhlja sta majhna in plo-
sko ležeča. Oči so temno rjave
ali sivkasto bele. Trup ima kra-
tek, vendar kompakten z glo-
bokimi prsmi. Ledja so malce
vzbočena. Rep je prisekan v
prvem tednu življenja, če ga
ima. Dlaka je bogata, košata in
ni skodrana. Barve, ki prevla-
dujejo, so siva, modra z belimi
Hsami ali pa tudi brez njih.
Velikost - Psica je visoka do
66 cm, pes pa do 71 cm plečne
višine.
DRAGAN JUHANT,
Kinološko društvo Celje
^saEsssmm
46^
lEUTON - ROMAN
Priznanja in delovni uspehi
pa knjižničarje Mestne knjiž-
nice niso uspavali. V tem letu
se je knjižnični fond že bližal
številu 20.000, hitro pa se je
večalo tudi povpraševanje po
knjigah. Kar osemdeset od-
stotkov izposojenih knjig je
pripadalu leposlovju. In kaj so
bralci najraje prebirali? Že vsa
leta po vojni so bralci najraje
posegali po delih Bevka, Can-
karja in Jurčiča, med tujimi
avtorji pa so bila najbolj iska-
na dela Verna, Gorkega, Tvvai-
na in Balzaca.
Kavarna ali
knjižnica?
Leta 1954 je vodstvo knjižni-
ce prevzela Marica Frece. Zlat-
ka Denišo, ki je bil po osnovni
izobrazbi fotograf, je namreč
zamikal osnovni poklic. Postal
je direktor mestnega podjetja
Foto ideal. V tem obdobju so
zaradi novega dotokct knjig
(ok. 28.000) in vedno večjega
obiska prostori knjižnice posta-
jali vse tesnejši. Že 1. 1956 so se
s težavami knjižnice pričeli uk-
varjati tudi občinski odborniki
in prvič se je nakazala mož-
nost, da bi »nameravano gleda-
liško kavarno raje žrtvovali za
ljudsko knjižnico«. Alternativa
prvi možnosti pa je bila. da bi
prostor za knjižnico našli v
enem izmed novo zgrajenih
stanovanjskih blokov. Ker no-
bena od rešitev ni imela dovolj
podpore, je upravni odbor
knjižnice predlagal kot edino
možno rešitev, da knjižnica
skuša pridobiti dodaten prostor
kar v isti stavbi. Vendar je še
nekaj let ostalo vse po starem.
Čeprav Upravnemu odboru
ni uspelo pridobiti dodatnih
prostorov, so knjižničarji Mest-
ne ljudske knjižnice smelo za-
stavili načrte nadaljnega raz-
voja. Želeli so urediti knjižnico
po oddelkih, bolje organizirati
poslovanje v čitalnici in vsaj
del gradiva postaviti v prostem
pristopu. Razen tega so se z
Društvom prijateljev mladine
pričeli dogovarjati, da bi Mest-
na ljudska knjižnica prevzela
njihovo pionirsko knjižnico, ki
ni več odgovarjala prostorom v
Razlagovi ulici. Toda v teh tre-
nutkih so ta razmišljanja bila
še precej utopična, saj prostor-
ski razlogi niso dovoljevali širi-
tve. »Seveda bi ljudska knjiž-
nica to rada storila, saj si že
leta prizadeva, da bi odprla
nov mladinski oddelek, novo
pionirsko čitalnico, ki bi bila
odprta ves dan. Toda brez ha-
ska je razpravljati o sodobni
ureditvi knjižnice in čitalnice,
dokler knjižnici ne dodelijo
novih prostorov«, je prizade-
vanje celjskih knjižničarjev ko-
mentiral Savinjski vestnik.
Kar tri leta se o tem vprašanju
ni nič govorilo. Šele 1. 1959 so
pričeli ponovno razmišljati, če
ne bi kazalo prostore v pritličju
takrat novega bloka poleg gle-
dališča namesto za kavarno, us-
posobiti za Mestno ljudsko
knjižnico, ki ni imela primernih
prostorov, predvsem pa ne so-
dobno urejene čitalnice. Pri
vseh kombinacijah so imeli v
mislih tudi pionirsko knjižnico.
Očitno je, da so se mnenja in
interesi okrog prostorov na
Gledališkem trgu križali. Oba
»lobija«, tako kavarniški (gle-,
dališče) kot knjižnični sta na-
stopala s svojimi zamislimi in
predlogi za in proti. Na koncu
so se le odločili, da ima pred-
nost knjižnica. Glavna razlo-
ga, da so prostore namenili
knjižnici, sta bila predvsem
dva. Prvi in verjetno prevladu-
joč je bil finančni, saj bi bilo
potrebno za ureditev kavarne
zagotoviti veliko več denarja
kot za knjižnico. V določenem
oziru pa so upoštevali tudi
mnenje knjižničarske stroke,
ki je že nekaj let »bombardira-
la« javnost z nenehnim pora-
stom obiska in izposoje, s pre-
kratkim izposojnim pultom,
uvedbo »naprednega sistema
izposoje« (prosti pristop) in
kar je verjetno zelo vplivalo na
odločitev mestnih odbornikov
- v stare prostore Mestne ljud-
ske knjižnice so nameravali
preseliti pionirsko knjižnico.
Otroci prišli na
vrsto zadnji
Pionirska knjižnica v Razla-
govi ulici, nasproti hotela Evro-
pa, je bila v zelo slabem stanju.
V majhnih prostorih je bilo v
prostem pristopu nagnetenih
več kot 4600 knjig, več kot 1200
mladih bralcev, ki so najraje
posegali po pravljicah in parti-
zanskih junakih, pa seje mora-
lo moralo stiskati za eno majh-
no mizo. Nič kaj prijetni delov
ni pogoji (brez sanitarij) so se
pozimi še zaostrili, saj so bili
prostori brez ogrevanja. Več kot
očitno je bilo, da so nove in
predvsem večje prostore nujno
potrebovali. Vendar se je kmalu
postavilo upravičeno vpraša-
nje, ali so stari prostori Mestne
ljudske knjižnice primerni za
pionirsko knjižnico. K polemič-
ni razpravi, ki se je že nekaj
tednov vlekla v Celjskem tedni-
ku zaradi odločitev o namem-
bnosti prostorov na Gledališ-
kem trgu, je eden od mestnih
odbornikov podal naslednjo
obrazložitev: »Mislim, da je ze-
lo malo Celjanov, ki ne vedo,
da je križišče cest pri Pošti
vendar eno najnevarnejših v
našem mestu. Zadostuje samo,
če pogledamo število promet-
nih znakov okrog tega križišča,
da vidimo, da je to res. Zato
smo mnenja na občinskem
ljudskem odboru, da to mesto
res ni primerno za zbirališče
pionirjev.« Odborniki so nato
sprejeli predlog Društva prijate-
ljev mladine, da bi bila pionir-
ska knjižnica v sklopu pionir-
skega centra, kjer bi dobila
»minimalno 3-4 sobe« Vendar
predlog kasneje iz neznanih
vzrokov ni bil izpeljan.
Novi prostori -
napreden sistem
izposoje
Uspešneje pa se je razvijala
zgodba okrog novih prostorov
za Mestno ljudsko knjižnico.
Odločitev, da se knjižnica pre-
seli v nove prostore na Gledališ-
ki trg, je bila dokončna. Ravno
v času, ko so v zadnjih avgu-
stovskih dneh ob Dečkovi cesti
slovesno odprli F/, osnovno šo-
lo, so knjižničarji Mestne ljud-
ske knjižnice selili svoj bogat
fond knjig, kije presegal število
42.000. Knjižnica se je v nove
prostore, ki so jih preuredili po
načrtih inž. Alekseja Januši-
ča, dokončno preselila sredi
septembra 1962. Nova pridobi-
tev je bila za tiste čase izjemno
moderna. Knjige v prostem pri-
stopu, ustrezno dodatno skla-
dišče, prostorna čitalnica, pro-
stor za urejanje potujoče knjiž-
nice in prostor za upravo usta-
nove so knjižničarjem vlivali
nov delovni elan, katerega so
jim stari in neprimerni prostori
že močno načeli. Edina skrb, ki
jim je še ostala, je bilo vpraša-
nje, kako se bo v celjskem oko-
lju obnesla »modernejša oblika
knjižnične izposoje«, kot so ta-
krat imenovali izposojo proste-
ga pristopa. Hitrejšo obrabo
knjige pri pogostejšem listanju
ali bojazen pred krajami knjig
šo odtehtale številne prednosti
novega načina poslovanja.
Naslednje leto so uspešno
»spraviU pod streho« tudi pio-
nirsko knjižnico, ki je post;
samostojen mladinski oddel
v sestavi Mestne ljudske knj
niče. V času prireditev ob dr
vu mladosti 1.1963 so za mla
nadebudneže odprli prenovi
ne prostore na drugi strani G
dališkega trga. V novih prosi
rih sta bili poleg knjižnih polji
prostem pristopu tudi dve čit
niči za najmlajše in za nu
starejše bralce, v katerih so r
slednja leta organizirali lutke
ne igrice, prirejali ure pravljic
druge aktivnosti za mlade,
tem so biU po dolgih letih čal
nja in odlašanja ustvarjeni dot
pogoji za poslovanje knjižni
za najmlajše. Mladi bralci, ki
še vedno najraje posegali j
pustolovski in partizanski lil
raturi in najmlajši po najrazl
nejših pravljicah, so lali
knjižnico obiskovali ob por
deljkih, sredah in petkih pop
dan (od 12. do 18. ure) ter (
torkih, četrtkih in sobotah (j
poldan (od 8. do. 12. ure).
Povsem isti odpiralni čas
imeli tudi v splošnem oddelj
Mestne ljudske knjižnie
Okus bralcev v tem oddelku
po podatkih, ki so ohranjeni,
bistveno spremenil. Mlaj
bralci so še vedno najraje hn
knjige s partizansko in pust
lovsko vsebino. Pri starejj
bralcih je bil okus nekolil
drugačen. Najraje so posegi
po romanih slovenske pisatelji
ce Mire Mihelič in delih \npli'
ča, Bevka ter Voranca, mefc,
jimi avtorji pa po delih amd
ke pisateljice Pearl S, Buck.
Ko je Ita odslovila vladnega svetnika, kar je povzročilo hudo
burjo pri materi, je le-ta prosil za premestitev ter zapustil
mesto.
Družina Kazale je bila tudi pred velika življenjska spremem-
ba. Pa nekem slovenskem časopisu, kije prav slučajna prišel v
rake mlajšemu sinu, sa zvedeli, daje oče v Ameriki izpraševal
pa svojcih. Zveza z njimi je bila namreč med zmešnjavami
vojne in v njenih posledicah pretrgana. Ka je bila pa časopi-
snem oglasu zapet obnovljena, je hotel oče imeti svoja družina
zapet pri sebi. Ustvaril si je trdno eksistenco in je bil lastnik
majhne farme. Dovoljenje za preselitev pa je bilo v zvezi z
velikimi težavami. Gaspa Kazale je bila že preko starostne
meje, Ignac, mlajši sin, je maral v novi domovini Jugoslaviji
odslužiti še vojaški rak, in Alajz, kije bil hram, sploh ni dobil
dovoljenja. Kljub temu se je gospe Kazole le posrečilo dobiti
potrebne tiskovine za prevoz.
Tokrat je bila občina v Pulju usmiljena in je gospe črtala
nekaj let.
Z velika bolečina je marala težka prizadeta gospa nastopiti
potovanje v neznana. Sicer je želela priti k ljubemu možu,
toda zavest, da nesrečnega sina ne bo nikdar več videla, ji je
težila srce. Njena edina tolažba je bila, da se je pogumno vdal
v usodo, da je dosegel trdno mesta in da mu bo mogla iz
Amerike denarno pomagati.
Prišel je čas, ko je bil zadnji transport za Jugoslavija že
pripravljen. Rakova družina je imela posebno veliko transpor-
ta. Dva železniška vozova sta bila rezervirana zanjo. Sedaj je
prišla vrsta nanje in ni bilo več mogoče odlašati. Vse stvari sa
bile strokavnjaška spravljene v železniška vozova in vse je bilo
trdna postavljena, samo v sredini sa pustili nekaj prastara za
miza in stole. V treh dneh bi maral transport na pot.
Zaradi varnosti je marala Ita z znanka, gaspa Zevičevo,
spati v železniškem vozu. Gaspa je bila obenem njena garde
dama. Zadnji večer sta obe sedeli v »ozkem salonu«. Vrata
železniškega vaza so bila na obeh straneh odprta. Potrebni sta
bili svežega zraka. Pogovarjali sta se a vsem, kar je ostalo za
njima, in o neznani prihodnosti. Zatopljeni v pogovor nista
slišali korakav, ki sa se pravkar bližali in obstali pred vazam.
Šele šum ju je zdramil, da sta pogledali v smer, od kader je
prihajal.
Pred njima je stal Pepi Kinkl Ita je vztrepetala. kot bi ja
nekdo z bičem udaril. S široka odprtimi očmi je sklenila rake.
Z muko je stisnila iz sebe: »Kaj vidijo moje oči?«
»Mene,«je odvrnil mladi mož, medtem ko se je smehljaje
odkril. Primerjal je presenečenje prvega srečanja z današnjim.
Takrat je njeno zadrego spremljal obsijan pagled, danes pa sa
se njene obrvi mala zožile!
»Sem mar tako nezaželen?« mu je ušlo iz ust. »Potem,
prosim, opraščenja, če sem motil!«
»Nezaželen?« je mislila deklica, in kakor se večkrat v
zmedenosti poprimemo nemogočega, je s kretnja pokazala na
lestev, kot bi muja hotela padati.
»Smem? Res ne pridem neprikladna?« Vprašanje je vidna
stavil na garde-dama. Ita je držala stopnice še v rokah, njen
obraz je bil bolj prijazen in posrečilo se ji je cela smehljati.
^ »Pridite!«
S spretnim skakam je bil notri. Brez besed sta se spogledala.
Vzrok, da sta utihnila, je bil pri vsakem drugačen. Pri njej
nerazložljiv strah, pri njem občutek bolečine. Gaspa Zevič je
pretrgala molk:
»Vročina danes kar tišči k tlom.«
»Prav zares. Ali ne moreva iti mala na sprehod, ljuba Ita?«
»Seveda,« je namesto nje odgovorila gaspa Zevič, in ne da
bi se prav zavedala, je bil mladi par že zunaj. Rad bi ji bil
ponudil roko, toda njeno odklonilno zadržanje ga je odvrača-
lo od tega. Visoko zravnana se mu je pridružila.
Pepi Kink je iskal besede: »Zapuščate Pulj?« Rad bi bil vedel,
s kakšnim občutjem zapušča mesto, toda pri tej čudni deklici
mu je zastala vsako vprašanje.
»Da,« je suha odvrnila. V mislih je nadaljevala svoj odgo-
vor: Kako čudna zveni ta vprašanje! Ta glas, taka mrzel kot
njegovo pismo. Sicer pa, ali nisem pripravljena na odhod? Kaj
hoče? Sedaj, ka se odpeljem, je že tako njegov flirt končan.
Zakaj je prišel? Druga za drugim so se vrstila vprašanja v
njeni glavi, dokler ni on pa kratkem molku vprašan
dopolnil:
»Greste radi'stran?«
»Ako mara biti, se ne vprašuje. Mnogo je že v moje
življenju morala biti, nazadnje naj bo še ta. Bila je v
grenkega kot lepega, sedaj pa se peljem novi prihodnoi
nasproti. Četudi vidim v trenutku pred sabo le siva praznot
vendar nočem opustiti upanja na boljše življenje.« Kot
pričakovala pomoč od zgoraj, je z zaupanjem pogledala pn
nebu.
Ne besede, pač pa glas, ki jih je spremljal, je Pepijeva ns
prisilil k molku. »Če srce ljubi, se drugače izraža,« je misl
Da bi še enkrat poskusil govoriti z nja, bi bila brez smisl
Sedaj je jasna vedel, da bi bila tudi za cena panasa v
zaman. In drugič doživeti odklonitev? Poraz? Ne, tega i
prenese, nasprotna, njegova trma je rasla. Molče sta i
dalje, drug drugega sta čakala, kdo bo govoril Zaman! iWi
njima je bila avira in oba sta se čutila užaljena. Ka sta sel
eni uri vrnila, pa uri, v kateri je vsak od njiju imel iskri
upanja, da se bo med njima nekaj izboljšala, sta uvidela, t
si nimata ničesar več povedati. Čutila sta, da je kanb
ločitev pred njima. Pred vrati železniškega voza sta obstal
Po dolgem odmoru je vprašal: »Za kdaj je napovedan v
odhod?« Zdela seji je, ali pa sije le domišljala, da se mn
glas tresel. Neodločna in brezglasna ter s pavešenimi o&
mu je adgavarila:
»Jutri dopoldne ob desetih,« pri tem je z noga risala kii
v pesku.
»Si nervozna?« jo je vprašal nepatrpežljiva, ko je s svi\
nogo ustavil njeno v želji, da bi dvignila glavo. »Vsezamd
noče razumeti.« mu je brnela v glavi.
»Ne. naj ne vidi majih vlažnih oči!« je zapet misl^
deklica. Celo tema tega ne more zabrisati. Svit petrol4
mora izračunana svetiti na naju!
Tesnobno je bilo vzdušje. Toliko bi si imela povedati,
sta molčala in nešteta vprašanja sa astala neadgavarjeno-
Vendar seje Pepi adlačil za zadnje vprašanje: »Mi baste
pisali?«
»Čemu?« je kratka odgovorila Ita in ga je primerjal<^
svojim prvim ljubljencem. Ernest bi dvignil njeno glavi^^
govoril bi in zahteval odgovor. Vedno te primerjave! Jezilo
je to, ali ni se jih mogla znebiti. Morda je prav pa teh hot^^
premeriti globina resničnih čustev od same igre. Niti zdo^]
ni mislila, da so ljudje med sabo povsem različni. Najbolh
je jezilo, da je ta »Pepino« kljub vsemu, kar je o
mislila, vendar imel vpliv nanjo.
Š(. 6.-13. februar 199?
PETICA
V MODNEM VRTINCU

DOMAČI UNIKATI
»Gaudeamus igitur...«
Med januarskimi odgovori
na anketno nagradno vpraša-
nje, Icaterim temam naj v naši
rubriki posvetimo največ po-
zornosti, so bili tokrat na va-
ših dopisnicah možni odgo-
vori skoraj enakovredno za-
stopani. Domači modni do-
godki vas najbolj zanimajo,
takoj za njimi trendi iz sve-
tovnih modnih prestolnic,
sledi individualno modno
svetovanje, pogovori z mod-
nimi strokovnjaki, kupček
dopisnic pa je bil označen z
j varianto E, od vsakega nekaj.
Individualni modni nasvet si
je zaželela Manca iz Celja, ki je
letos maturantka. Zaključno slo-
vesnost s plesom bo imela prve
dni marca, o obleki za to prilož-
nost, ki jo bo sešila njena mama -
šivilja, pa potekajo pri njih doma
te dni bučne polemike.
Mama pravi - dolgo elegant-
no, Manca vztraja - kratko čr-
no, oče navija za svetlečo ali
čipkasto, brat pa meni, da so
vsi trije »pošteno čez les...«
Uf, tako težke naloge pa že
dolgo ne! Veš kaj, Manca, na
tvoji strani sem! Zato, ker pra-
viš, da imaš lepe noge (in kdaj
jih boš pokazala, če ne zdaj,
ko si mlada?), vztrajaj pri krat-
kem. Če bi se v dekoltirani
obleki, kjer bi se utegnila vide-
ti tvoja nečista koža, počutila
nelagodno, nikar ne sili vanjo!
Tudi na oprijet kroj, zaradi
»problematičnih bokov«, raje
pozabi.
Skrajno preproste, vendar
ljubke so tele tri ideje, od pasu
dalje zvonasto krojene, z letos
nadvse modnimi kratkimi ro-
kavčki. Manca, praviš, da si tem-
nolaska. O beli barvi, ki tvojemu
videzu in letom nadvse pristoja,
pa nisi čisto nič razmišljala?
IZJAVA
MESECA
kok Lasan, predsednik
^■^uštva modnih delavcev Slo-
J^nije, gost kontaktne oddaje
^ niodnem vrtincu na Radiu
^e, 1.2.1997:
>*V Sloveniji se v zadnjem
'^su pojavlja cel kup samo-
^^3nih stilistov, ki so prepriča-
da se lahko gredo »styling«,
'°disi pri modnih revijah, ka-
Jor v revialnem modnem ti-
že, če jih te reči veselijo,
da bi človek brez vozniš-
1'*^ izkušenj in brez vozniške-
dovoljenja samovšečno za-
^^^^vljal, da lahko cel avtobus
''^•'ok varno popelje na izlet...«
Valentinov srček in
modne asociacije
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Ne glede na to, ali boste na
jutrišnje Valentinovo - dan za-
ljubljenih, podariH ali sprejeli
kakšen rdeč lectov, morda
marcipanov srček, rožico in
poljubček, še kaj več ali pa nič
od tega, se temu prikupnemu
prazniku vendarle spodobi
prikloniti. Tlidi po modno.
■m
Vsa zgodba se seveda plete
okrog srčka, simbola življenja,
duha, volje, razuma. V Bibliji
je beseda srce uporabljena de-
setkrat, ko gre za del telesa in
več kot tisočkrat, ko gre za
metaforično razlago.
Vzeti komu srce, pomeni vze-
ti mu nadzor nad sabo. In srce
podariti? S tem namenom je v
sedemdesetih letih gospa Elsa
Peretti iz zlata in diamantov
oblikovala obeske v obliki srč-
ka. To je bil začetek znamenite
linije Tiffany - stiliziranih srč-
kov, ki so preplavili svetovno
tržišče in so v samem središču
modnega dogajanja tudi ta hip.
Celo živa kreatorska legen-
da Yves Saint Laurent se jim
ne more upreti. V eminentni
pariški prodajalni na Avenue
Montaigne in gotovo še kje
bližje imajo naprodaj takšnele
srčkaste ročne ure z njegovim
napisom. Le katera gospodič-
na z izbranim okusom je ne bi
bila vesela?
Tudi s kolekcijo miniaturnih
usnjenih torbic za letošnjo
pomlad in poletje je vrhunsko
kreatorsko ime Moschino žele-
lo povedati same prisrčne reči.
Najboljše modne skice z natečaja mladih kreatorskih
talentov: Bojana Križanec, 17 let, iz Rogatca.
Nagrajenci meseca januarja:
1. Darilni bon v vrednosti 5.000 SIT podjetja Papillon iz
Celja:
ROMANA TUHTAR, Parižlje 23/a, 3314 Braslovče
2. Parfum Escada acte 2 podjetja Weitnauer iz Ljubljane:
SLAVI GORENAK, Svetelka 22, 3222 Dramlje
3. Ročno poslikan svilen šal:
ZDENKA JAKOPIČ, Rimska cesta 6, Laško
Escada acte 2 je najnovejša
dišava iz eminentne modne hi-
še Escada s prelestno cvetno-
sadno noto mandarine, vanilije,
jasmina, črne robide, frezije.
Za samozavestne, prefinjene
ženske. Ekskluzivni in general-
ni zastopnik za področje slo-
venskiti brezcarinskili proda-
jaln: VVeitnauer, mednarodna
trgovina, s sedežem na Trubar-
jevi 10 v Ljubljani.
Anketno nagradno vprašanje
februarja:
KATERE TRGOVINE PRI NAS NAJBOU POGREŠATE?
a) z ekskluzivno butično ponudbo;
b) z modno obutvijo, usklajeno s torbicami;
'c) za močnejše postave;
d) industrijske prodajalne konfekcije;
e)--i
6.. 13. februar 1997
48
RUMENA STRAN
ZANIMIVOSTI
Zanemarjena znamenitost
Veliki slovenski arhitekt
Vladimir Šubic, avtor ljub-
ljanskega Nebotičnika, je us-
tvarjal tudi za potrebe Celja-
nov, Njegov ljubljanski Ne-
botičnik je bil v letih pred
drugo svetovno vojno ena
najvišjih in najzanimivejših
stavb v tem delu Evrope.* V
tistih letih je za Celjane us-
tvaril, po naročilu turistične
agencije Putnik, tudi zani-
miv paviljon.
Dolgo je dobro služil kot
avtobusna postaja, v njem sta
bila tudi čakalnica in javno
stranišče. Po drugi svetovni
vojni je paviljon nekaj časa
uporabljal Izletnik, nato pa ga
je Kompas delno prodal. V
prodanem delu je bila v zad-
njem času precej »odmevna«
trgovina s perilom, ki je Celja-
ne hudo motila. Ljudje so se
pritoževali, da so prva stvar, ki
jo opazi turist, ki pride v Celje
z vlakom, spodnje hlače... Z
leti so pomembno Šubičevo
delo povsem iznakazili, prezi-
dali, odlično bistvo pa je osta-
lo. V tistem okolju se namreč
zelo lepo vključuje v doseda-
njo prometno ureditev, pou-
darjajo arhitekti.
Paviljon je kljub vsemu ena
od pomembnejših, žal pa tudi
ena najbolj zanemarjenih celj-
skih znamenitosti z negotovo
usodo.
B.J.
BODICE 1
• Zdravje nekaterih poUti-
kov dokazuje, da ni dovolj
- če si »z vsemi žavbami
namazan«.
• Ni naključje, da imata
enako začetnico besedi -
koalicija in kokodakanje.
• Slovenci imamo res bo-
gat »jedilnik« - po predvo-
lilnem smo zdaj dobili še
mandatarski golaž.
• Če je politik »copata«, je
mnogo državljanovbosih.
• »Lisice« na kolesih par-
kiranih avtomobilov so
pogruntacija - »občinskih
lisjakov«.
• Nekateri zdravniki bi
lahko zahtevali - provizijo
od pogrebnih podjetij.
• Stara navada je res »želez-
na srajca«, posebno če izvi-
ra - iz jugoslovanske šole.
MARJAN BRADAČ
TRAČ-nice
Figa za tablico
Občina Mozirje se od lani ponaša z novim grbom. Glede na to,
da je v Mozirja sedež upravne enote, bodo morale vse nove
registrske tablice nositi tisti znani mozirski grb s cerkvijo in lipo.
Niti v sanjah si ne moremo predstavljati, s kako veliko figo v
žepa bodo Zadrečani, ki bijejo stalno vojno z Zgornjesavinjčani,
predvsem Mozirjani, plačevali nove tablice.
Kje SO Otroci?
Lučki zdravnik dr Anton Žunterje pred kratkim šokiral javnost s
podatkom, da je bilo v Lučah lani samo 5 novorojenčkov. Uradni
podatki govorijo o 19 rojstvih u občini, zato se nekateri že sprašujejo,
katere podatke oziroma čigave otroke je upošteval dr. Žunter.
Praznile le za nekatere
Edini, ki so v soboto dosledno proslavili slovenski kulturni
praznik, so bili »neslovenski« zelenjadarji na celjski tržnici. Ta je
bila namreč kot izumrla, medtem ko so Celjani, kot običajno,
spet »pozabili«, da bi se na državni praznik spodobilo obesiti
vsaj kakšno zastavo.
Višinski zrak
Naš slavni 203,5-metrski Primož Peterka se za svoje uspehe
menda lahko zahvali - nikomur drugemu kot Rogli. Pred novim
letom je bil pri njih na pripravah in direktor Unior Turizma Maks
Brečko se še sedaj hvali, da mu je koristil Roglin višinski zrak. Da
je bil medtem na pripravah še marsikje, je zgolj naključje.
94=112
Ob vseh stroških in reklamah, ki so si jih ustrezni organi nakopaU
z zamenjavami številk 92, 94 in drugih za klice v stiski, bi si pa
kakšno nalepko le še lahko privoščili. Na primer za reševalna vozila
(saj veste, tista za ogromnim napisom Ambulance), ki se še naprej
prevažajo naokoU z obvestilom, da jih pokličite na 94.
»Poloncaji«
Konec je vaše »demokratič-
ne svobode«
prevaranti, nepridipravi in
tolovaji!
Doslej uniformirane nerod-
ne nerode
bodo odslej nadvse učinko-
viti »POLONCAJI«...
AFORIZML
• Najtežje je vzeti v roke
prazno glavo.
• Bolje je imeti drobne
stvari kot težko vest.
• Če že prihajajo na ob-
last dobre stranke, pa to k
sreči ne po krivdi volivcev.
• Obvestilo poslancem: le-
tos ni prestopno leto!
• Čudna je sestava člove-
kovih kosti: voda in strah.
• Nikoli ne boš naredil
neumnosti, če tega nikoli
ne poskusiš.
• S hazardom je mogoče
obogateli samo, če imaš
srečo.
• V knjigah je vse jasno, v
glavah megleno, v rokah
pa vse odrevenelo.
• Ko človek gleda parla-
ment, dobi občutek, da
gleda najslabše gledališ-
če, za katero pa mora pla-
čati najdražjo vstopnico.
• Med sneženim možei
in slovensko pomladjo f
velike razlike. Oba se sti
pita, ko posije prvo sonci
• Od vseh zvezd še najbo
trdno stojijo na trdnih tU
smučarji skakalci.
• Ne moreš se nenadovd
naučiti govoriti. Lahko p
nenadoma ostaneš br^
besed.
• Stradal je do smrti. OU
sevalna okoliščina je, ^
je verjel v posmrtno živijo
nje.
• Voznike - alkoholike \
bilo potrebno testirati. ^
bolje bi jih bilo atestirati
• Pravi karierist za vsd
slučaj obesi kariero ^
zlomljen klin.
• Vse je šlo po gobe. Ost^
le so le lisičke.
• Imel je podjetniško ži
co. Tudi krvave posle
opravljal s srcem.
FRANCI Č
AMADEUS POROČA
VeČina
zagotovljena \
Ker demokracija pri nas
prepovedana, bo vladajo,
LDS v tem duhu »prenovil,
parlamentarno dvorano. Pr
najbolj pereč problem v te
času je zadostno število gj
sov. Zato bodo odstranili gi
sovalne aparature. V strani
ki je dobila največ zaupan
pri volivcih, so izumili inovai
ven način glasovanja, ki sel
baje kar »trikratno« razlikov
od prejšnjega. Nov način gl
sovanja je skoraj zagotovo tui
vzrok govoricam, da LDS r
misli biti v nobeni koalicij
ker bodo odslej sami sebi di
volj.
Naš poročevalec je poseb
za vas, dragi bralci, izbrsk
idejni osnutek novega načir
glasovanja. Ker je tudi naš ži
pan član omenjene stranke,
pričakovati,.da bo takšno gl
sovanje kaj hitro uzakonjer
tudi v našem mestu...
VITEZI BELEGA MESTA
Št.6.-13. februar 1997