Poštnina plačana v gotovini LetO LY.	V Ljubljani, V Četrtek, dne 11. avgusta 1927 St. 179. Posamezna Številka 2 Din
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celoleino v Jugoslaviji SO Din, za Inozemslvo 100 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 130 ln 2D,večji oglasi nad 45 mm vUIne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din g Pri večlem □ naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljna ln dneva po prazniku
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici št. 61111 Rokopisi se ne vračalo, nefrankirana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2.128
Uprava fe v Kopitarjevi ul.št.6 * Čekovni račun: Clubllana štev. 10.650 ln 10.34P xa Inserate, Sarajevošt.7563, Zagreb št. 39.011, Vraga In Dunaj št. 24.797
Velik pomen dr. Koroščevih izjav o državno - političnih reformah.
VOLIVNI ZAKON IN ZAKON 0 SAMOUPRAVAH SE BO SPREMENIL. — USTANOVI SE DitUGA ZBORNICA. — JBEVIZIJA USTAVE JE POTREBNA. — CE TREBA, BO VUKIČEVIČ ZOPET RAZPISAL VOLITVE. — DAVIDOVIČ NI PROTI NAMERAVANIM REFORMAM. - DR. KOROŠEC IN VUKIČEVIČ STA POPOLNOMA EDINA. - RESNOST IN
DALEKOSEŽNOST BLEJSKEGA PAKTA.
Ob zmagoslavju.
Zopet se je vrnil Orel iz inozemstva z lovorjevim vencem. V Kolnu je Orel v mednarodni tekmi v dvanajsteroboju odnesel prvenstvo. Zopet je Orel s svojo telesno izurjenostjo, moralno krepostjo in disciplino proslavil slovensko ime pred svetom.
To so uspehi dvajsetletnega dela in vzgoje, ki je tem večjega občudovanja vredno, ker se je vršilo v glavnem med kmetsko mladino, med katero ni mogla prodreti telovadna organizacija na liberalno-meščanski idejni podlagi. Velik dvig umske izobrazbe in kulture ceie osebnosti med slovenskim narodom v zadnjih dveh desetletjih je v veliki meri sad vzgoje po orlovskih telovadnicah. Bila je srečna misel ustanoviteljev Orla, da so tako tesno združili telesne vaje z izobraževalnim delom, da tvorijo neločljivo enoto v vzgoji orlovskega naraščaja, iz katerega je dobivalo in dobiva naše p
ljudstvo ne samo giinnastov, ampak tudi svoje javne in kulturne delavce. Najboljši naši možje iz kmetskega ljudstva, župani, občinski svetovalci, državni in oblastni poslanci, voditelji naših društev, govorniki, dopisniki naših listov itd., so se po velikem delu izurili v orlovski šoli. Pisec politične in kulturne zgodovine slovenskega naroda nc bo mogel mimo Orla, kateremu bo v njej moral odkazati eno naj-častnejših mest.
Orel pa je v svoj krog zajel tudi ostale stanove, delavski in inteligenčni, ter tako ogromno pripomogel k utrditvi krščanske vzajemnosti vseh slojev slovenskega naroda. To je sploh njegova največja zasluga. Medtem ko so drugi o bratstvu večjidel samo v slavnostnih govorih deklamirali, je Orel v resnici delal za trdno sklenjeno občestvo slovenskega naroda, v katerem si najrazličnejši stanovi podajajo roko za vzajemno delo na političnem^ kulturnem in gospodarskem področju, tako da je velika večina našega ljudstva danes enotno na krščar.skodemokratični podlagi organizirana. Orel politične organizacije na tem temelju sicer ni ustvaril, toda največ pripomogel, da se je v času, ko so se drugi večji narodi razredno cepili in bolj in bolj cepijo, na principu stanovske vzajemnosti utrdila, da se narodove moči niso ločevale in cepile, ampak v krščanskem smislu združevale. Ves duh orlovske vzgoje je občestven, socialen v najvišjem pomenu besede, in ker tega duha vedno več potrebujemo, Orel svoje naloge še davnej ni dokončal, ampak je ravno danes bolj potreben nego je' kdaj bil.
Dočim je v začetku prevladovalo v Orlu splošno izobraževalno delo, naglašanjc temeljnih principov, racijonalna vzgoja, čemur je odgovarjala tudi tedanja oblika telovadbe, se danes njegovo prosvetno delo poglobljuje v potankostih, se razprostira na vse posamezne panoge (Socialni katekizem!), telesne vaje pa so postale bolj ritmične, rajalne, simbolične, kakor se tudi specializujejo na vse vrste športa. Um in srce, oboje pride enako do veljave, se enakomerno goji in oblikujejo harmonične osebnosti. Verska, etična in narodna misel so v Orlu združene v najlepši sintezi, narodna in domovinska ljubezen z idejo in občutjem krščanskega bratstva in družinske skupnosti vseh narodov dovedeni do čudovitega medsebojnega sklada, principa svobode in avtoritete se v orlovski vzgoji dopolnjujeta v izobrazbo polne krščanske osebnosti. Razvoj orlovske ideologije in praktičnega dela je bil do današnjega dne obvarovan vsakega večjega prfctresa, dokaz, keko jc zdrav in gr- »reno uravnan. Začetniki Orla imajo vredne naslednike, ki njihovo delo tako poglabljajo kakor razširjajo in času ter potrebam p I.ncrno prilagodujejo. Nastajajo pa tudi vino nove naloge v tem večji meri, čimbolj se v Orlu uuejsivujc inteligenca, predvsem naše akademično dijaštvo.
Z našimi Orli deli danes radost nad pridobljenimi uspehi vse naše krščansko ljudstvo.
r Belgrad, 10. avgusta.. (Izv.) V vseh političnih krogih vedno bolj prevladuje mnenje, da so dr. Koroščeve izjave na poslednjih shodih SLS največje važnosti za bodoči razvoj naše notranje politike po volitvah. Vsi me-rodajni krogi izražajo napram tem izjavam svoje priznanje. Nek radikal iz vladne skupine, ki je v stanu dati dobre informacije o razmerah radikalnega dela vlade in o tem, kaj vla-Ia pričakuje od teh volitev, je dal »Po-liti.vic izjavo, v kateri pravi med drugim sledeče:
>0 vsem tem, o čemur je dr. Korošec govoril, so se vodila pogajanja takoj v Belgradu med dr. Korošcem in Vukičevičem. Volivni zakon in zakon o oblastnih in okrajnih samoupravah se bo spremenil. Ustava se bo revidirala po že obstoječi proceduri za spremembo ustave. Ustanovila se bo druga zbornica. Na tem se že dela. 0 teh vprašanjih se je že pred 2 mesecema dosegel sporazum, sicer dr. Korošec ne bi mogel tako govoriti. Mi podpisujemo vse, kar je dr. Korošec izjavil. Toda treba je, da veste še eno stvar, to je, da nočemo spustiti položaja iz svojih rok. Ako te volitve ne bi dale rezultatov, kakršnih pričakujemo, potem bomo zopet mi vodili volitve. Res je, v politiki ni nič sigurnega, vse je v zraku. Toda, če vam rečem, da sem že pred 10 meseci vedel, da se dela na tej današnji kombinaciji, potem mi lahko verjamete, da bomo mi ponovno vodili volitve, ako bo potrebno.«
V nadaljnem razgovoru je ta informirani radikal dejal, da radikali nikakor ne bodo mogli dopustiti, da bi demokrati prevzeli oblast in da bi jih številno nadkrilili.
Podobne izjave dajejo tudi ostali politiki. V današnji »Pravdi« je izšla izjava, ki se pripisuje Ljubi D a v i d o v i č u. V tej izjavi se navaja stališče, kakor da bi se Davidovič ne strinjal z akcijo dr. Korošca za revizijo ustave. Z ozirom na to je izdal glavni odbor demokratske stranke sledeči dementi.
»Belgrajski list »Pravda« je objavil dne 10. avgusta t. 1 »Mišljenje L j. Davidoviča o aktualnih političnih vprašanjih«. Pooblaščeni smo izjaviti, da so mišljenja, ki se tukaj pripisujejo Lj. Davidoviču, neresnična po vsebini in po obliki.«
Na ta način se je zopet razblinila ena izmed številnih intrig, ki so se v zadnjem času v tukajšnji javnosti pojavile. Na drugi strani pa objavlja »Politika« v zvezi s tem deman-tijem vest, da jo Davidovič pristal na sestavo druge zbornice po Koroščevem predlogu.
Edino samostojnodeniokratska »Reč« nadaljuje s kampanjo proti reviziji ustave in
v Pariz, 10. avg. (Izv.) Briand je tudi danes dal izraza svojemu začudenju nad sklepom Jouvenela. Mnenja, ki ga ima de Jouvenel sedaj o Društvu narodov, ni zastopal poprej. Tako je de Jouvenel leta 1923. zelo težko sporno vprašanje, ki je bilo predloženo v raz-sojo Društvu narodov, odkazal v odločitev ve-leposlaniški konferenci. (Tu je mišljen itali-jansko-grški konflikt radi Krfa.) De Jouvenel je takrat brez pridržka bil s tem soglasen. Od leta 1923. dalje pa ni bilo Društvu narodu no-benkrat odvzeto razpravljanje o zadevah, ki spadajo v njegovo območje. Društvo narodov je zelo delikatno vprašanje glede Mosula in grško-bolgarskega konflikta rešilo tekom 48 ur. Razen tega je uspešno rešilo finančno vprašanje v Avstriji in na Madjarskem ter celo vrsto drugih problemov kot so bili n. pr. vprašanje grških in bolgarskih beguncev. Nobena izmed vlad ni tega dela Društva narodov za človeštvo prijaznejše pozdravila kot Francoska. Briand sam je s svojo politiko dovolj do kazal, da je vnet zagovornik DN in da smatra DN za edino uspešno obrambo proti novim vojnam. Gotovo je, da ON še nikakor ni popolno in da je treba njegovo ureditev še nino-
akciji dr. Korošca. V uvodnem članku pod naslovom »Demokratska stranka in pakt prijateljstva« takole presoja in govori o znanem blejskem sporazumu:
»Do (blejskega) pakta je bila vlada omejena samo na dve stranki. Po paktu je pristopila še tretja stranka, ki se je popreje spo-razumla z eno koalicijsko skupino. Jasno je, da ta sprememba ne more ostati brez vpliva na položaj druge koalirane stranke. Če bi se delalo samo na tem, da vstopijo klerikalci v vlado kot navadni zavezniki radikalov, ne bi mogli demokrati njihovega vstopa smatrati kot nekako notranjo radikalno-klerikalno zadevo. Danes je jasno, da blejski pakt, če se in ko se bo izvedel, ne bo imel za posledico navadnega razširjenja koalicije in ojačanja njenega radikalnega krila. Klerikalci ne vstopajo v vlado, da bi samo povečali število vladnih pristašev, ampak oni vstopajo, kakor je to objavil dr. Korošec, zato, da sodelujejo pri realiziranju program.a, ki odgovarja njihovemu političnemu cilju, ki je po trditvi voditelja klerikalcev tudi program Vukičevičeve, ali vsaj radikalnega dela vlade. Javnosti so znane samo nekatere točke tega programa, toliko, kolikor jih je navedel dr. Korošec. Toči n tudi te njegove izjaye zadostujejo, da se vidi, kako velike cilje so postavljali klerikalci po paktu svoji praktični politiki. Med prve posle nove vlade po volitvah postavljajo nekatere reforme, ki zahtevajo tudi revizijo ustave... V koliko je to njihovo pojmovanje utemeljeno? Da ni brez potrebe, to je očividno: Najjasnejši dokaz zato so dosedanji nastopi Velje Vukičeviča. On nima drznosti, da bi trditve šefa SLS odločno demantiral, ako ne bi ta stvar odgovarjala resnici. Končno ne gre tukaj za kake drobtine, nego se poskuša objasniti kot sredstvo za volivno agitacijo. V nekaterih njegovih izjavah se celo nahaja priznanje, da so napovedi dr. Korošca o projektiranih reformah resnične...«
Na to se »Reč« bavi s stališčem, ki ga je nasproti temu zavzel demokratski del vlade, in se vprašuje, kaj pravi k temu demokratska zajednica, in odgovarja, da ni na to nobenega odgovora. Kakšno je mišljenje demokratske zajednice, tega ne ve. Njeni ministri molčijo. Istotako molčijo tudi ostali prvaki.
Priobčujemo to mišljenje glavnega organa samostojnih demokratov v svrho, da bi se videlo, kako vodstvo samostojnih demokratov, ki je ob izvoru informacij v Belgradu, presoja Koroščevo akcijo in kak značaj ji pripisuje v nasprotju z mišljenjem slovenskih samostojnih demokratov.
go izpopolniti. V tem se strinja z naziranji de Jouvenela. In ravno radi tega obžaluje njegovo odločitev, da odstopa.
De Jouvenel je odgovoril danes v »Temp-su«, da ravno prej omenjeni spor radi Krfa dokazuje, koliko je že pretrpel prestiž DN. Ta spor se je takrat uredil v sporazumu z DN mednarodnim potom. Drug tak slučaj je letošnji italijansko-jugoslovanski spor, katerega izravnavo so prepustili direktnim pogajanjem med obema vladama, mesto da bi ga bili izročili tej mednarodni instituciji. V najboljšem slučaju se bo dal ta spor urediti samo provi-zorično. Ta spor obstoja že od leta 1925. dalje in če bo sedaj prišlo do kakega novega dogovora, tedaj ta ne bo imel večje vrednosti, kot so ga imeli že prejšnji in mir ne bo nič manj ogrožen kot preje. Briand pravi, da pridejo pred DN samo oni spori, ki tvorijo nevarnost za svetovni mir. V tem oziru de Jouvenel ne soglaša z Briandom. To stališče je spodbijal že v pismu na Brianda 28. julija, ki pa še ni bilo priobčeno. Tam je rečeno, da de Jouvenel vidi v tem poskus, da se DN izloči kel instrument mednarodne politike.
Volivno gibanje.
č Zagreb, 10. avg. (Izv.) Disidenti HSS v zagrebški županiji so vložili posebno listo, katere nosilec je Mavro Glos, oblastni poslanec in zdravnik v Karlovcu.
č Kumanovo, 10. avg. (Izv.) Sodišče je potrdilo listo HSS, katere nosilec je dr. Schwe-gel z Bleda.
č Soinbor, 10. avg. (Izv.) Radikali so vlo-žili dve listi. Ene nosilec je dr. Subotič, druge Marko Trifkovic.
č Zagreb, 10. avg. (Izv.) Radičevci so vložili za bjelovarsko-križevačko volivno okrožje dve listi, da bi onemogočili mandat izpod količnika drugim strankam. Nosilec prve je Josip Predavec, druge Mio Stuparič.
č Moetar, 10. avg. (Izv.) Laza Markovič neprestano agitira med hrvatskim in muslimanskim prebivalstvom. Med Srbi namreč ni našel nobenega odziva. Ker Hrvatje proti Mar-koviču zelo žilavo agitirajo, ni pričakovati, da bi se Markoviču posrečilo dobiti veliko muslimanskih in hrvatskih glasov.
č Mostar, 10. avg. (Izv.) Laza Markovič je imel v Ulovu shod, katerega se je udeležil vodja zemljeradnikov profesor Tunguz. Ker Laza Markovič ni mogel na shodu vzdržati reda, je moral vladni zastopnik shod zaključiti.
IZKLJUČEN IZ DEMOKRATSKE STRANKE.
r Belgrad, 10. avg. (Izv.) Iz demokratske stranke je izključen dosedanji poslanec, ugledni prvak in Davidovičev prijatelj dr. Miloš Radosavljevič, ker je postavil nasproti ofici-jelni listi Koste Tiiuotijeviča v Kragujevaškeni okrožju svojo listo.
Nova žrtev mehikamkesa brezverstva.
o Rim, 10. avg. (Izv.) Kongregacija sinov Marijinega srca je dobila obvestilo, da so patra Andreja Sola, člana te kongregacije in misijonarja v Leonu v Mehiki aretirali, ker so našli pri njem neko sveto podobo. General A mara iltas je dal patra ustreliti. Pred smrtjo je pater daroval vojaku, ki je izvršil ustrelitev, svojo uro. Pater je umrl z vzklikom »Živel Kristus Kralj!« V Mehiki je deloval od leta 1923.
Prvi Japonski škof.
e Rim, 10. avg. (Izv.) Papež je imenoval prvega japonskega škofa v osebi japonskega duhovnika Haya Saka in mu odkazal škofijo Nagasaki. Novi škof bo v kratkem prispel v Rim. Posvetil ga bo sam sv. oče. Ni izključeno, da bodo imenovani še drugi japonski škofi.
Premirje med opozicijo in sovjeti.
v Moskva, 10. avg. (Izv.) Odločitev glede ukrepov proti Trockiju je bila na podlagi kompromisa odložena do prihodnjega strankinega kongresa, ki se bo pričel 1. decembra. Osrednji odbor ga je hotel prvotno izključiti, toda dati mu možnost, da spremeni svoje stališče. Zahteval je zato od njega izjave, da se odreka ustanavljanju posebnih frakcij in sodelovanju z Maslovo skupino. Vse to pa sta Trockij in Zinovjev odklonila. Strankino vodstvo se je sedaj zadovoljilo s sklepom, da se jima da ukor, da pa moreta še nadalje ostati v odboru. Nadalje se zahteva, da se takoj razpuste vse opozicionalne skupine, ker bodo drugače v smislu prejšnjih sklepov vsi takoj izključeni iz stranke. S tem je zaenkrat boj med Stalinom in Trockijem formalno zaključen. Oba nasprotnika pa si še vedno grozeče stojita nasproti. Sklenila sta pa začasen mir, dokler se ne izvrši slovesna proslava desetletnice revolucije.
ZAHTEVE ROMUNSKE NARODNE MANJŠINE V JUGOSLAVIJI.
Bukarešt, 10. avg. »Cuventul« objavlja članke o narodni manjšini v Jugoslaviji iu opozarja na njen položaj, ki da je mnogo slabši nego položaj jugoslovanske narodne manjšine v Romuniji. List zahteva med drugim ustanovitev romunske pravoslavne škofije v Vršcu.
NEURJA NA MAŽARSKIiM.
v Budimpešta, 10. avg. (Izv.) Po veeto-denski neznosni vročini in suši je preteklo
noč divjala v mnogih krajih Mažarske težka nevihta, ki je povzročila veliko škodo in zahtevala tudi človeške žrtve. V bližini Szege-dina je v neki kmečki hiši izbruhnil ogenj, štiri kmečko družine so postale žrtev plamena.
Briand in De Jouvenel o Društvu narodov
DE JOUVENEL ZA PRISTOJNOST DRUŠTVA NARODOV V ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKEM SPORU.
Debela laž.
Pod ogromnim naslovom > Večmilijonsko darilo g. Korošca Ljubljani« prinaša včerajšnji -Narod« laž o ljubljanski carinarnici.
Stvar je s carinarnico tale: Mestna občina bo zgradila za carinarnico palačo, v kateri bodo carinski uradi in pa stanovanja za carinske uradnike. Država bo mestni občini poslopje odplačala v obliki letnih prispevkov na naslov najemnine. To pogodbo med mestno občino in carinsko upravo so z veseljem odobrili vsi ljubljanski gospodarski krogi, ker se bo s tem zgradilo nad dvajset stanovanj, ne da bi občina pri tem kaj žrtvovala, in ker se bo poslopje gradilo ob sedaj zanemarjeni Vil-harjevi cesti in bo na ta način prišel ves tisti del ulic do pravice, da se popravijo z denarjem iz kaldrmine.
Pogodba mestne občine z carinsko upravo pa ni v niknki zvezi s proračunom in finančnim zakonom. Ljubljana nc bo pri tem oškodovana, ampak ima veliko korist.
Minister Sernec, ki mu narod očita, da Je v škodo slovenskih občin razširil uporabo kaldrmine, jo to storil v eniiiientnem interesu slovenskih občin, ki imajo carinarnice. Kajti, ker se jo ta denar smel uporabljati zgolj za ceste, ki neposredno tvorijo dohodek carinarnicam, je doslej veliko lega denarja ostalo neizrabljenega in je po petih letih zapadel v korist občine belgrajske. Po določilu, ki ga je izposloval minister Sernec, se pa sme sedaj kaldrminski fond uporabljati tudi za drugo namene in jo temu denarju odprta pot, da gotovo pride v Slovenijo. To je koristen uspeh, ne pa škoda za slovenske občine in tudi za Ljubljano.
>Narod«, ki piše o škodi, nehote dela reklamo za poslance Jugoslovanskega kluba in posebej za ljubljanskega poslanca dr. Korošca. Je pač »Narode.
Gospodarstvo na ljubljanskem magistratu.
Včerajšnji SDSarski popoldnevnik je zopet izstrelil velik kaliber proti mestnemu komisarju. SDS je začelo skeleti, ker se bližajo volitve, ko vidi ogromno razliko med sedanjim občinskim gospodarstvom in gospodarstvom pod gerenti SDS. Ko spoznava, da gre ta razlika v škodo SDS, misli, da bo z lažjo prevpil svoj poraz.
Mi nismo hoteli načenjati tega poglavja, pa če SDS želi, vračamo milo za drago. Najprej ugotovimo, da pod sedanjim gerentskim sosvetom ni bil na magistratu nastavljen noben sorodnik kakega sosvetnika. Dalje ugotovimo, da so vse moči, ld jih je ta sosvet nastavil, imele predpisano kvalifikacijo in da so bile nastavljene zgolj vsled službene potrebe. Glede hiše na Ahacljevi cesti ugotavljamo, da je bivši SDSarski gereutski sosvet najel za gradbo te hiše posojilo 5 milijonov Din, kolikor je znašal proračun, da pa je proračun prekoračil za 2 milijona Din in je dobil naknadno posojilo pod izrecno omejitvijo, da se mora hiša v nekaj letih amortizirati in rešiti obresti. Vsled tega prekoračenja proračuna, ki se je zgodilo pod gerenti SDS, so stanovanja tako draga. Kdo je tega kriv?
Mestni komisar nima nobene druge naloge. kakor izvršiti odredbo velikega župana, ki datira iz časov, ko je na Bleivveisovi cesti in na rotovžu neomejeno gospodarila SDS.
V mestnih hišah je vladni komisar res zvišal najemnino. Zakaj? Zato, ker so gotovi pristasi SDS imeli v hišah mestne imovine stanovanja s štirimi in petimi velikimi sobami za najemnino 2000 Din na leto. Ta protekcija je šla v škodo mestne imovine in je dolžnost vsakega pravičnega upravitelja mestne občine, da jo odpravi. Ali »Narod« želi, da postrežemo z imeni?
Hiše, ki se bodo sezidale po načrtu sedanjega komisarja in sosveta, bodo mogle oddajati cenejša stanovanja. »Narod« je radoveden, zakaj? Zato, ker se bodo gradile iz 6% obligacijskega posojila., dočim so gerenti najemali posojilo po 7%. Dalje zato, ker se bo v gradbeni in stanovanjski fond zbirala taksa 50 par na liter vina, kar znaša letno 1,600.000 Din, torej presega amortizacijo in bodo morale hiše, ki se bodo sedaj gradile na novo po načrtu sedanje mestne uprave, dona-Sati za obrestovanje in amortizacijo kvečjemu j 5%, dočim morajo hiše, ki so jih zidali bivši gerenti, dona^ati 7% za obrestovanje, 4% pa za amortizacijo, skupno 11%. Med 5 in 11 je pa precejšnja razlika, ki jo bo menda tudi »Narod« razumel.
»Narode se vsaja, zakaj komisar ni že davno začel graditi. Ugotovimo, da tu komisarja ne zadene nobena krivda. Krivda je v državni upravi, ki je vloge mestne občine zavlačevala in jih šele na opetovano posredovanje poslancev Jugoslovanskega kluba rešila.
Glede nastavljanja uslužbenstva pa še tole. Gerentski svet SDS je nastavil 59 uslužbencev, samih pristašev SDS. O momentih, ki so bili za nastavitev odločilni, in kvalifikacijah teh nastavljencev za danes ne bomo razpravljali. Lahko pa, ako »Slovenski narod« 1o želi! Opozarjamo ga pa naprej, da so tu jako težki slučaji in da so se zgodile stvari, za katere prizadeti Narodu« ne bodo prav ■nič hvaležni, če nas prisili do tega, da se spustimo v posameznosti in poimensko rešetanje.
Kako p« ('e,a sedanji sosvet, dokazuje »umo sklep, da so vse hiše, ki se zgradc t
Ljubljani v letih 1926 do 1930 proste vseh mestnih davščin. Masarykova cesta bi se bila že zdavnaj pričela popravljati, pa so bile ovire, ki niso v območju mestne občine. Tudi tft stvar se bo rešila, pa naj »Jutro« še tako vpije proti nepotrebnemu tlakovanju cest in trgov.
Naj bo za danes. Kakor rečeno, je'tole za nas silno hvaležno poglavje. Mi pozivamo
»Narod« k nadaljevanju, ako ga tako hudo srbi.
Odgovor SDS.
SDS misli, da iz javnosti lahko norce brije. Ker je dr. Korošec rekel, da je PP reiŽim onemogooal shode SLS, »Jutro« vpraša, kateri so bili ti shodi? Štiri tisoč ljubljanskih volivcev jo videlo, kako so vdrli na Korošcev shod Orjunaši, vsi sami notorični politični pristaši SDS, organizirani za napad in razbitje shoda. Tisoče Ljubljančanov je videlo, kako oblast ni ničesar storila, da bi bila organizirani in uniformirani četi, ki je bila za razbitje organizirana, vstop prepovedala in preprečila kršitev zborovalne svobode. Mirni zborovalci, ki so po pravici pričakovali, da bo oblast poskrbela, da se odstranijo motilci shoda, so morali sami po sili iz dvorane! ,To se je zgodilo pred očmi tisočerih Ljubljančanov in okoličanov ter — orožnikov in policije. Vsakdo ve, da se je to zgodilo po intencijah in navodilih vladnega režima PPŽ — sedaj pa »Jutro« vprašuje, kdaj in kje se je to zgodilo! S takimi budalostmi bi pa »Jutro« vendar lahko prizanašalo svojim bravcem tudi o pasjih dneh, čeprav so letošnji jtasji dnevi za SDS dvakrat pasji. Kar pa se tiče drugih shodov, naj se »Julro« informira pri policiji ali pa na velikem županstvu, koliko govornikov je bilo takrat brez vsake stvarne utemeljitve od policijskih, ozir. vladnih zastopnikov prekinjenih, oziroma se jim je vzela beseda! Samo če je kak govornik le izustil besedo »PP režim« je bil ustavljen! Ali ima »Jutro« zelo kratek spomin ali pa ima vse za tepce.
Izterjevanje davkov.
Maribor 10. avg.
Opravičeno so bili ljudje razburjeni, ko so davčni uradi dali po občinah razglasiti, da se bodo davčni zaostanki intabulirali na posestvo, ako ne bodo plačani do 15. avgusta. Razglas davčnega urada v Mariboru, ki se ga občinski uradi dobili prejšnji leden, se glasi:
»Davčni urad v Mariboru obvešča vse
davkoplačevalce občine......da zapadejo
davki' vseh vrst z dokladami vred za ... četrtletje 192. v plačilo do vštevšega 15. avg. 1927.
Ako bi ne bili plačani davki do tega dne, se računajo opominski stroški 1 odstotek in zamudne obresti 8 odstotkov od zaostale vsote.
Ako bi ne bili plačani davki tekom 14 dni po gornjem roku, izvršil se bo rubež, ki je podvržen kolku za 5 Din in zaračunali stroški do zneska 1000 Din 20 Din, nad 1000 Din pa 2 odstotka in 8 odstotkov zamudnih obresti od zaostale vsote.
Razun tega se bodo davčni zaostanki intabulirali na posestvo.«
Krajevna organizacija Slovenske ljudske stranke pri Sv. Jakobu v Slov. goricah me je opozorila na ta razglas s prošnjo, da bi posredoval pri davčni oblasti, naj se izterjevanje davkov omili. V to svrho sem poslal dne 6. avgusta g. finančnemu delegatu sledeči br-zojav:
»Davčni uradi grozijo davkoplačevalcem, ako ne plačajo do 15. avgusta zapadle davke za tretje četrtletje, z neusmiljeno rubežnijo ter z intabulacijo na posestvo. Ljudstvo vsled tega razburjeno. Prosim, prekličite to protizakonito odredbo. Prosim nujno odgovora. — Narodni poslanec Franjo Žebot.«
Dne 9. avgusta sem dobil iz Ljubljane naslednji odgovor:
»Ljubljana, dne 6. avg. 1927.
Gospod poslanec!
Na Vašo brzojavko od danes mi je čast obvestili Vas, gospod poslanec, da nc gre za nikako poostrenjc davčne cksckucije, temveč za normalno (navadno) izterjevanje, ki se vrši vsako četrtletje in ki jc osnovano v členu 210. finančnega zakona za leto 1926.-27., če-gar veljavnost je bila s Čl. 77. fin. zakona za leto 1927.-28. podaljšana tudi za tekoče leto.
Razun teh splošnih določil finančnega zakona ter razpisa generalne direkcije davkov z dne 8. junija 1927 št. 68.554 ni izdala aslc-gacija glede izterjevanja davkov nikakih posebnih odredb.«
Iz tega sledi, da grožnja davčnih uradov z poostritvijo davčne eksekucije in z intabulacijo na posestvo ni bila na mestu in da delegacija ministrstva financ ostre eksekucije in intabulacije za davčne zaostanke sploh ni naročila. Po zakonu jc intabulacija davčnih zaostankov na posestvo dovoljena ie tedaj, če jc nevarnost, da bi država zgubila svojo terjatev glede davkov. To pa sc zgodi navadno samo v slučaju, če je davkoplačevalec preza-dolžen.
Naj služijo te vrstice našim ljudem v po-mirjenje.
Franjo Žebot.
20°lo boni.
SLS je v vladi izposlovala delno popravo krivice, ki so jo utrpele prečanske pokrajine s tem, da se je pri žigosanju bivšega avstrijskega denarja odtegnilo lastnikom 20 odst. vrednosti in so se za protivrednost izdajale zadolžnice, ki za lastnike vsled malomarnosti državne uprave, da bi te bone vnovčila, niso imeli nikakc (vrednosti.
Zlasti nižji sloji so to izgubo težko občutili. Nobena vlada sc ni za to zadevo zmenila. Kljub neštetim zahtevam in resolucijam so vse vlade, v katerih je sedela SDS, prezrle to vprašanje.
SLS je z največjim naporom to zadevo spravila letos na dnevni red in jo uredila tako, da bodo lastniki teh bonov lahko iste vnovčili, kolikor se boni ne glase na višje vsote kot po 1000 K. S tem je velik del te mučne zadeve rešen in je vsem prizadetim malim ljudem pomagano.
Ker nekateri davčni uradi bonov niso ho-icli sprejemati, so se izdala še posebna to-^devna navodila, tako, da sc boni sedaj sprejemajo.
To je uspeh SLS. SDS prihaja sedaj z očitki, zakaj SLS ni izposlovala, da bi se sprejemali vsi boni brez vsake omejitve in »Jutro« imenuje uspeh SLS grdo krivičnost. Ni bila pa nobena krivičnost, ko se SDS v vladi za .te bone sploh ni zmenila. Nobene krivičnosti ni čutilo »Jutro«, ko so vlade SDS delale finančne zakone, v katerih o vnovčevanju bonov ni bilo ne duha ne sluha. Krivičnost je pa sedaj, ko je SLS na ta način rešila stotisoče kron slovenskega denarja. Slovenski davkoplačevalci predobro vedo, kako se taki uspehi v Belgradu dosežejo, koliko truda in dela je treba za to. »Jutro« in SDS, mesto da bi vsaj molčala, pa klevečeta in govorita o krivičnosti, Slovenski davkoplačevalci se bodo za tako »delo SDS za narod« 11. septembra že primerno zahvalili.
Vprašanje dr. Žerjavu.
Sedemkrat smo vprašali dr. Gregorja Žerjava, oblastnega predsednika SDS, kdaj je on zaznal za sedanjo vsebino § 82 fin. zakona. Dr. Žerjav nam ni odgovoril. »Jutro« je priobčilo neka izmotavanja, da je bil ta člen sprejet že v finančnem odboru. Mi trdimo, da to ni res. Mi trdimo, da čl. 82 lin. zakona sploh finančnemu odboru ni bil predložen. »Jutro« trdi, da je bil ta paragraf dne 24. marca sprejet v fin. odboru, da je torej dr. Žerjav že 24. marca vedel za ta paragraf.
Ugotavljamo, da niti dr. Gregor Žerjav, niti Janez Pucelj niti noben drugi poslanec ni niti z besedico nikdar omenil lega paragrafa, da dr. Gregor Žerjav ni proti temu paragrafu govoril, ne nanj opozoril. Šele, ko je izšel tiskan finančni zakon, je prvi opozoril na strašne posledice tega paragrafa ljubljanski oblastni predsednik dr. Marko Natlačen.
Ponovno vprašamo dr. Gregorja Žerjava, zakaj ni nastopil proti členu 82. finančnega zakona, če je zanj pravočason vedel, zakaj ni storil tako kot so to storili poslanci Jugoslovanskega kluba, ki so pri proračunu za 1925-26 v zadnjem trenutku še preprečili, da ni podobno določilo prišlo v finančni zakon? To bi bili storili tudi letos, če bi bili za ta paragraf vedeli. Dr. Žerjav je po izjavah »Jutra« vedel, pa ni nič storil.
»Kmetfkl !!«t" in duhovščina.
Pod naslovom »Kdo ruje proti državni edinosti« prinaša glasilo samostojnežev z dne 29. julija 1920 št. 31 sledeče: »Klerikalni časopisi se strahovito togote nad bivšim pov. dr. div. obl. generalom S., ker je izdal na svoje častnike tajno okrožnico, v kateri dokazuje, da razni katoliški duhovniki javno in tajno hujskajo proti Srbom in s tem proti skupnosti države.« — Danes je dognano dejstvo, da je bila ta okrožnica sad lažnjivih de-nuncijacij SDS.
Samoftojraešj m gospod Radič.
»Kmctski list« je v 5t. 14 od 1. aprila 1920 prinesel sledeče: »Stjepan Radič se je znal hrvatskim kmetom usiliti za voditelja, dasi so njegovi politični nazori skrajno nevarni edinstveni državi. Prejšnja vlada (demokra-tje in socijalisti) ga je vsled tega držala v zaporu. Ko pa je nastopila klerikalno-radikalna vlada, se je hotela kmetom prikupiti ter )'. Radiča izpustila. Ta je takoj sklical shod v Sisku, kjer jc priporočal ruske boljševike in republiko za Hrvatsko. Nova vlada jc bila prisiljena, da je tega nevarnega hujskača spravila znova pod ključ.« (Brez komentarja, ker članek jasno kaže, kateri bratci so se znašli skupaj.)
Kdo le zapraviš avlonomsjjo SSovenije ?
Vsak otrok ve, da so bile to one stranke, ki so glasovale za centralistično ustavo. Pa že pred sprejetjem ustave so pomagali žerja-vovci in pucljcvci demontirati slovensko samoupravo. Kdor ne verjame, naj prečila v »Kmetskcm listu« dne 12. avg. 1920 št. 33, ki sc glasi: »Dr. Brcjčeva vlada se jc začela očitno upirati ministrstvu ter jc sporočila v Belgrad, da noče priznati in izvrševati raznih odredb, ki nc ugajajo strankarskim načelom
posameznih poverjenikov. Tak punt bo seveda treba brezobzirno zlomiti.« (Brez komentarja, ker je zadeva popolnoma jasna.)
..Advokatov pri SKS nikdar ne bo".
»Kmetski list« je priobčil dne 4. septembra 1919 št. 8 pod naslovom »Uradna izjava načelstva SKS« sledeče: »Z ozirom na vodoma izmišljene trditve in govoričenja naših nasprotnikov, da imamo v stranki advokate, se uradno izjavlja, da pri ustanovitvi naše stranke ni sodeloval noben advokat, da take gospode tudi sedaj ni v naši stranki in je ne bo. Kdor nasprotno dokaže, se mu stranka obveže plačati znesek 10.000 K.« — Z ozirom na to, da so pri SKS med drugimi advokati tudi gospoda dr. Hacin in dr. Marušič, ne samo prava člana, temveč tudi zelo odločujoči osebnosti, je gotovo, da se nam je dokaz posrečil in zato poživljamo načelstvo SKS, da nam obljubljeni znesek 2500 Din takoj nakaže!
S&otII S£S
V Konjicah bo na praznik Vnebovzetja M. D. dne 15. avgusta po rani sv. maši v Katoliškem domu volivni shod, na katerem poroča načelnik SLS g. dr. A. Korošec. — Istega dne ob 2. uri popoldne bo v Šmarju pri Jelšah v Katoliškem domu drugi volivni shod načelnika SLS g. dr. Korošca.
SLS v ptujskem okraju se giblje zelo živahno. Javne shode in sestanke je zadnje štiri tedne priredila v župnijah: Vurberk, Št. Janž, Cirkovce, Hajdina, Ptuj-mesto, Mestni vrh, Št. Lovrenc na Dravskem polju, Št. Lov- v renc v Slov. goricah, pri Sv. Andražu in Sv. Bolfenku. Domači kandidat g. Ivan Vesenjak je poročal temeljito o dosedanjem delovanju zastopnikov SLS v Belgradu, posebej še o državnem gospodarstvu, državni upravi in zunanji politiki. Na vseh shodih je bila udeležba zelo velika in soglasno so volivci odobravali delo v preteklosti ter program za bodoče. Te tedne priredi stranka po vseh ostalih farah in večjih krajih shode in sestanke. Ptujski okraj bo stal na odličnem mestu naše volivne armade; to nam jamčijo naši zavedni in odločni možje in mladeniči, pa tudi vse naše politične in prosvetne organizacije.
Dobje. V nedeljo dne 7. avg. po ranem sv. opravilu je imel kandidat g. Vrečko volilni shod, na katerem je bila prav lepa udeležba samih zvestih pristašev SLS. Volivci so obljubili, da hočejo kot en mož vsi voliti SLS, ker dobro vedo, da je le ona za-ščitnica slovenskega ljudstva.
Sv. Vid pri Planini. V nedeljo 7. avg. po drugem sv. opravilu, se je vršil pri nas volivni shod SLS. Na shodu je poročal naš kandidat g. Jakob Vrečko. Volivci so vztrajali v najboljšem razpoloženju z obljubo, da hočejo dne 11. sept. zadnjega našega moža spraviti na volišče. — O delovanju oblastne skupščine mariborske je poročal g. oblastni posl. Javornik.
Pilštajn, V nedeljo 7. avg. po večernicah se je vršil prav dobro obiskan volivni shod, na katerem sta poročala g. Vrečko Jakob in oblastni poslanec dr. Anton Ogrizek. Volivci so izrekli popolno zaupanje SLS. — Gospod dr. Ogrizek je imel dva prav dobro uspela shoda zjutraj v Polju ob 9. uri po sv. opravilu na Bučah.
Heležice
A Redukcije na železnici so vendar začele peči SDS. V debati, ki jo je izzvalo »Jutro«, se je izkazalo, da proračuna ni delala SDS, da so pa za redukcije železničarjev delali eksponenti SDS. Tako je SDS zopet dobila iz bankovca drobiž in nobeno opletanje «Ju-tra« več nc pomaga.
A Osebno sovraštvo. Sovraštva in zagrizenosti SDS nc pozna, zlasti osebnega sovraštva ne. Zaradi tega se je SDS vedno borila le načelno in osebno ni nikdar nikogar preganjala. Tako je tedaj, ko se jc z SDS spri Jelačin, SDS čisto načelno organizirala in propagirala proti Jelačinu osebni in družabni ter gospodarski bojkot. Osebnega boja SDS ne pozna. Zato jc SDS tudi samo načelno prestavljala vse neljube uradnike v Bosno in Ma-cedonijo ali pa jih reducirala. V nobeni stranki prav zares ni toliko načelnosti in tako nič osebnega maščevanja ln sovraštva kot pri slovenski SDS. To je treba vedeti, ker »Jutro« sedaj piše o — ljubezni.
ITALIJANI V NIZZI IN VOJAŠKI NABORI.
v Rim, 10. avg. (Izv.) Italijanski zastopnik je zahteval prj županstvu v Nizzi, da se mu izroči seznam vseh tam bivajočih italijanskih državljanov, rojenih v letih 1904 do 1008. Po francoskem državljanskem zakoniku pa imajo tujci do dopolnjenega 22. lela opcijsko pravico in jili tudi ne more Francija siliti v vojaško službo, oziroma jih raznaroditi. Zupan je italijanskega zastopnika opozoril na te določbe, nato pa odposlal zahtevo v Pariz. <Mesaggero» pravi k temu, da jc župan v Nizzi naredil sla-f bo uslugo Franciji, ker jo s tem dokazal, kako i težko sj Francija dobi vojakov.
! Ostala telefonska pomcila na 6 strani!
K.af se godi doma
Povratek Orlov - tekmovalcev iz KSIna.
Sinoči ob pol osmih je z gorenjskim brzo-clakom dospela v Ljubljano orlovska vrsta, ki je tekmovala v Kolnu ter si v 12 tero boju pridobila prvo in peto mesto. Na kolodvoru je zmagovalce sprejelo predsedstvo Orlovske zveze. Sprejema se je udeležilo še več Orlov in prijateljev orlovstva. Sprejem je bil prisrčen in intimen, ker se čas prihoda ni razglasil. Po prihodu so tekmovalci odšli na unionski vrt, kjer se 'je v pozdrav zbrala večja družba orlovskih prijateljev. Poleg predsedstva in na-čelstva Orlovske zveze se je zbralo na vrtu načelstvo in predsedstvo Orliške zveze. Poleg teh so se med drugim zbrali: dr. Natlačen, dr. Gosar z gospo soprogo, rektor dr. Lukman, vseuč. prof. dr. Slavič, prosvetni šef dr. Capuder, oblastni poslanec Avsenek, tajnik SLS Ga-brovšek, predsednik Prosvetne zveze dr. Mo-horič, predsednik Uniona dr. Božič, načelnik mestnega odbora SLS za Ljubljano dr. Jerič in drugi. Navzoča je bila tudi došla kolnska delegacija, obstoječa iz tekmovalcev Kermav-nerja, Ulage in Lojka ter vseuč. prof. drč Rož-
Romarski vlak »Svete vojske«, ves z zelenjem opleten in okrašen, je odpeljal iz ljubljan-skeg akolodvora v soboto, dne 6. t. m., ob pol 8. uri ■ter pristal po več. kot 12 urili vožnji na Suišaku zvečer proti 8. uri.
V trsatskem svetišču je pozdravil romarje g. profesor dr. J. Žagar. Slovesne litanije in blagoslov je odslužil ob obilni asistenci podravna-telj mariborskega semenišča g. dr. J. S o m rek. V nedeljo zjutraj so bile spovednice zasedene že ob štirih. Ob šestih je bila slovesna sv. maša, pri kateri je prepeval za to priliko sestavljen pevski zbor. Pridigo je imel gosp. konz. svetnik Janez K a 1 a n.
Ob devetih se je začel na trgu pred cerkvijo 6vetovojni tabor, ki ga je otvoril in vodil od slovenske strani g. K a 1 a n, od hrvatske pa g. P. Je si h, župnik iz Preloščica na Hrvatskem. Ministra za narodno zdravje je zastopal g. dr. Ara-nieki. Pozdravili so tabor: profesor verouka g. V. Tome v imenu ljubljanskega knezoškofa in društva »Dobrodelnost« v Ljubljani, g. dr. J. Som-rek v imenu lavantinskega knezoškofa, župnik P. J e s i h v imenu zagrebškega nadškofa, župnik St. II o č i š v imenu sarajevskega nadškofa, nadzornik g. J. Grad v imenu učiteljske organizacije, akademik Seibitz v imenu »Danice-, gdč. C. Krekova v imenu krščanskega ženstva, profesor P. F i 1 i p o v i d v imeuu gimnazije v Travniku, ki šteje 250 organiziranih borcev-abstinen-tov. Pismeno ozir. brzojavno so pozdravili zbor: biskup senjski dr. Maruš i6, biskup krški dr. S r e b r n i č, veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vodopivec, veliki župan mariborske oblasti dr. S c h a u b a c h , prosv. inšpektor ljubljanske oblasti dr. Capuder, prosvetni inšpektor mariborske oblasti Kotnik, drž. hig. zavod v Ljubljani, društvo »Vzajemnost« v Ljubljani, Kmetijska družba, Krekova mladina, društvo »Treznost« v Ljubljani, oblastno središče TM v Ljubljani in urednik Dragotin K a m b e r iz Sarajeva.
Sledili so referati Znanstveno podlago je dal zdravnik g. dr. Č e p u 1 i č iz Zagreba. Iz njegovega predavanja navajamo dejstvo, da umrje vsako leto od sušice v naši državi najmanj 50.000 oseb, od teh pa je vzrok sušici najmanj 25.000 — alkoholizem. O delu med mladino ozir. organizaciji mladih junakov je predaval zelo živahno g. Lojze Sunčič iz Sv. Križa pri Rogaški Slatini, ki je že nad 17 let abstinent, dasi službuje vedno v vinorodnih krajih. Gdč. učiteljica Ivka M a r u -šičeva iz Zagreba je poudarjala, da organizacija mladih junakov ne navaja mladine samo k
mana, prof. Ovseneka in Lekana. Na posebni mizi so bile ra-^rnjene diplome in hrastovi venci zmagovalcev. K81nsko delegacijo Orlov je pozdravil prof. dr. Capuder, ki je izrekel prisrčen pozdrav zmagovalcem, ki so nesli čast slovenskega imena tja daleč v ono starodavno mesto Koln, kamor so naši davni predniki radi romali. Hvala jim za to, ker so tam priborili slavo slovenskemu imenu in orlovski organizaciji. Ta slava naj navduši našo mladino, kateri naj bo zgled zmagovalcev svetal vodnik na poti kvišku. V imenu cele orlovske organizacije jim kliče: Bog živi! — Nato se je razvila neprisiljena zabava v ožjem krogu. —-Zanimivo je, da v seznamu zmagovalcev, katerih je bilo v dvanajsteroboju med '210 tekmovalcev 34, ni nobenega Italijana, ki so se tudi udeležili tekem. Prvo in peto mesto sta zasedla Slovenca. Med zmagovalci so še trije Švicarji, dva Holandca, ostali so Nemci. — Ni dvoma, da je ta nastop Orlovske zveze zopet nesel v internacionalni svet dobro ime Slovencev in jugoslovanske države.
zdržnosti od pitja, temveč k moralni jakosti sploh, da si znajo mladi ljudje kaj odreči; zdržnost od pitja je prva zahteva in nekaka predvaja za samo-vladanje. Za spremembo je zapela vmes cela množica »Barčica po morju plava«. Z velikim navdušenjem je nato govoril o protialkoholni organizaciji na srednjih šolah g. profesor L. P a v 1 i č iz Murske Sobote. Pogumen je bil tudi govor akademika Seibitza o organizaciji visokošolcev. Z znano spretnostjo je razvijala naloge žene v tem boju gospa ravnateljica A. Štupca iz Maribora. Gosp. nadzornik Grad je govoril o nalogi uči-teljstva v tem pokretu. Za bodoče delo sta podala smerniee župnik g. M r k u n iz Homca in P. J es i h.
Zbor je poslal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in je zaključil zborovanje z Marijino pesmijo.
Popoldne ob pol dveh je priporočil g. dr. Žagar trsatski Majki božji romarje in sveti boj; po petih Mtanijah se je spustila množica po bregu navzdol proti luki, kjer nas je čakala in sprejela ena največjih naših ladij »Zagreb«, da nas povede proti Crikvenici.
Dočim se je glavna množica isti večer s posebnim vlakom vrnila domov, je manjše število ostalo na Trsatu, kjer se je v samostanski društveni dvori ni vršil občni zbor »Svete vojske«. Gosp Kalan je podal kratek pregled zgodovine tega pokreta v Sloveniji, ter se spominjal njenega petindvajsetletnega obstoja. Nato je govoril g. J. Lin-d i S o Vinski krizi, smernicah brezalkoholne pio-dukcije in treznostnem pokretu. Gosp, Sunčič ni samo živahno razlagal, temveč tudi nazorno pokazal, kako se izdelujejo brezalkoholno pijače v domačem gospodarstvu.
Romanje in zborovanje je vsestransko dobro uspelo in upamo, da je dobila »Sveta vojska« nov razmah.
*
Otvoritev pletarske šole.
Jugoslovanski klub je izposloval v dobi sodelovanja v vladi kredit, ki hi naj omogočil otvoritev za Dravsko polje prepotrebne pletarske šole ali v Ptuju, ali pa v Strnišču pri Pragerskem. Te dni se je mudil v Belgradu g. veliki župan mariborske oblasti Fran Schaubach, kateremu je zasi-gural g. trgovinski minister Spaho otvoritev pletarske šole. Merodajni krogi so zato, da se otvori ta šola v Ptuju, ki je važna prometna točka. V šolo se bodo sprejemali brezplačno fantje iz ptujskega in dravskega polja. Z izposlovanjem kredita za zgoraj omenjeno šolo je ustreženo dolgoletni
želji Poljancev, ki se zanimaja za pletarstvo, ki bi
naj postala važna pridobitveiui panoga. Pletarska šola za Dravsko polje je lep uspeh naših delavnih poslancev.
Požar.
Od Sv Jernja pri Ločah nam poročajo: O polnoči dne 9. t. m. je začelo goreti stanovanje in gospodarsko poslopje krčmarja g. Zajelšnika. Rešiti se ni dalo razen živine in koleslja nič, ker ni vode blizu. Oboje je bilo pod eno slreho. V veliki nevarnosti je bila tik poleg stoječa hiša in trgovina g. Ribizla hi tudi župnišče. Trgovino so deloma že izpraznili. Pri tej priliki je izginilo precej blaga, koruze, več žakljev in soli. Tudi denarja precejšnja vsota. Malo, predno je začelo goreti, je neka oseba videla hoditi tam okoli nekega moškega. Zato 6e po pravici sumi, da je ogenj podtaknjen.
Nesreča na Dravi.
Dne 9. t. m. ob 9. uri dopoldne je pri žagi g. Predana na Dravi, ne daleč od marenberškega mosta utonil Rudolf Makovec, star 23 let, hlapec pri g. Predanu. S tovarišem sta nekaj popravljala na kolesu, kolo se je naenkrat odtrgalo in potegnilo oba s seboj v Dravo.. Makovec je utoitil, kljub vsemu prizadevanju, da ga rešijo, drugi pa je srečno priplaval na suho. Ponesrečenec je rodom Prekmurec.
Nesreča v rudniku.
V nemškem rudniku v Hiilsu blizu Essena na Westfalskem jo 24. pr. m. udrla voda v rudniške rove ter jih popolnoma zalila. Ob tej priliki je utonilo pet nemških rudarjev, rudniških čuvajev. Ker je v istem rudniku zaposlenih okoli 40 slovenskih rudarjev, nam pristojna oblastva v po-mirjenje njihovih rodbin poročajo, da pri tej nesreči ni prizadet noben Slovenec.
Smrt v luži.
18 letni Jožef Novak iz Zvirč pri Hinjah se je v soboto 6. t. m. holel iti kopat v lužo, kjer napajajo živino. Komaj je stopil malo bolj proti sredini, je omahnil v vodo in zginil pod površje. Ker dolgo ni prišel ven, je neka deklica, ki je v bližini pasla, stekla po ljudi, katerim se je šele po dolgem času posrečilo potegniti ga iz vode — seveda mrtvega. To je že drugi smrtni slučaj v žvirski luži.
Vlak odrezal roko.
Pri mostičku pri Zalogu blizu Novega mesta je 9. t. m. Fr. Bučarju, žel. uslužbencu vlak, ki prihaja ob 11. uri zvečer iz Novega mesta, odrezal roko. Bučar je ob mostičku prižigal luči. Rržkone se je spotaknil in padel na progo v trenutku, ko je privozil vlak. Takoj so ga pobrali in odpeljali z vlakom ter ga oddali v bolnico v Kandijo. Mati je izvedela o nesreči šele drugi dan zjutraj, ker se sin ni vrnil domov, roka je pa ležala na progi.
..Savinjski Caruga" prijet.
Zadnji čas je ogrožala Polzelo in okolico opasna vlomilska tolpa, koje vodja je bil glasoviti pobegli kaznenec Josip Svetko iz Podvina pri Polzeli, zvan »savinjski Čaruga«, kateri ima mnogo drznih vlomov na vesti. Ta zločinska tolpa se je skrivala po gozdovih, se pojavljala bliskovito sedaj tu sedaj tam, ter bila ljudstvu v strah in trepet, posebno sedaj pred bližajočo se hmeljsko sezono, ko ljudje puščajo domove brez nadzorstva, kmetje vnovčujejo blago in se v poznih nočnih urah vračajo z večjimi vsotami denarja domov.
Glavni vodja te tolpe je bil te dni obstreljen in prijet. Ravnokar pa se potrjuje, da sta se tudi ostala člana te tolpe sodišču sama predala, tako da je sedaj prebivalstvo, ki je bilo že do skrajnosti razburjeno, zopet pomirjeno.
Za ta hvalevredni čin gre vse priznanje tukajšnjemu orožništvu, ki je s svojim požrtvova-njem iu trudapolnim zasledovanjem v tej vročini bilo zločincem stalno za petami in jih preganjalo; posebno priznanje pa pripada komandantu orož-niške postaje gosp. Pšeničniku
Tatvina dragocenih starinskih predmetov izsledena.
Kakor se nam poroča, je policija državnih železnic v vsej podrobnosti raziskala tatvino starinskih predmetov, o kateri smo poročali, in je prišla do zaključka, da se je tatvina izvršila na železnici. Neumornim organom te i>olicije je kmalu uspelo ugotoviti pravega krivca tatvine v osebi spremljevalke starinoslovca Danijela Popoviča T. T. Gospodična T. T., katero je Popovič zaposloval pri svojih razstavah, je izkoristila naklonjenost ln zaupanje g. Popoviča in je izvršila tatvino iz zaklenjenega zaboja, še predno je bila dragocena pošiljka v Rogaški Slatini oddana železnici v prevoz. Železniška policija je gospodično, ki je po daljšem obotavljanju priznala svojo krivdo v polnem obsegu, dne 5. t. m. na Bledu aretirala in jo izročila blejskim orožnikom, ki so jo spremili v sodne zapore v Radovljico.
Strah ljubljanske okolice.
Komaj so oblasti spravile na varno Klemena, ki je dolgo časa strahoval ljubljansko okolico, že se je pojavil nov zločinec, ki neprestano nadleguje posestnike v bližnji okolici Ljubljane. Novi strah, ljubljanske okolice pa je mnogo bolj drzen in nevaren tujemu imetju, kakor pa jo bil Klemen Je to 2G letni France Strgar, prosluli šolski tat, ki je pred nekaj časom pobegnil iz jetnišnice ljubljanskega deželnega sodišča, kamor je bil obsojen, iu se sedaj klati v okolici svojega domaČega kraja •Rudnika pri Ljubljani. Z isto drznostjo, kakor je pozimi obiskoval ljubljanska šolska poslopja in odnašal od tam učencem zimske plašče in pokrivala, vlomlja sedaj v samotne hiše okoli Rudnika in odnaša iz njih vse, karkoli se le da spraviti v denar. Ne mine skoro teden, da se ne bi ljudje v doslej tako varnih krajih ob Dolenjski in Ižanski cesti pritoževali, da je bilo vlomljeno v njihovo stanovanje in da jih je izvršil najbrže Strgar, pred katerim sedaj vsi skrbno za klopa jo svoje hiše, shrambe in kašče. Še več pa je vlomov, o katerih ne morejo nobenega osumiti, ki pa so se od Str-garjevega bega iz zapora v tem delu ljubljanske okolice nenavadno pomnožili. Kakor so sedaj oblasti ugotovile, je Strgar vlomil tudi v hišo ključavničarskega mojstra Josipa Ravniharja, v času, ko lastnika ni bilo doma in odnesel za pribilžno 4300 Din obleke in dragocenosti. (O tem vlomu smo že svoječasno poročali.) Nadalje je Strgar osumljen tudi, da je vlomil v stanovanje Ane Prinčeve na Hauptmanci in odnesel za okoli 1500 dinarjev razne obleke. Strgarja že dolgo zasledujejo policijske in žandarmerijske oblasti, vendar pa se jim dosedaj vedno spretno izmika. Skriva se podnevi najbrže po bližnjih gozdovih, ponoči pa prenočuje pri kakih svojih prijateljih ali pa hodi na svoj posel. Ni izključno tudi, da mu nudi varno zatočišče kaka naklonjena mu ženska. S Strgarjem se skriva najbrže tudi neki Josip P., ki je pobegnil od vojakov in sedaj skupilo z njim izvršuje vlome v tujo hiše.
Dva neznana utopljenca.
V času kopalne sezone se množe slučaji, da vrže voda na breg neznane utopljence. Tako je v soboto našel posestnikov sin Edi Kres v Zgornjem Logu pri Hotiču v Savi golo truplo neznanega, približno 50 let starega utopljenca, na videz dc-lavca, ki je utonil najbrže pri kopanju kje na Gorenjskem in ga je reka zanesla v Log. — V Dravi, pri Vičavi v ptujskem okraju, so prejšuji teden našli truplo neznanega utopljenca, starega približno 25—30 let. Utopljenec je bil oblečen v modro obleko in moderne čevlje. Pri njem so našli le šolski zemljevid z imenom Miloš Blankovič. Utopljenec je ležal kakih 14 dni v vodi.
Iz čevlja palec
gleda. Ali pa čc gleda iz nogavice, si kupiš prihodnjič najtrpežnejše, lepe nogavice pri tvrdki DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA, ki ima pač
najtrpežnejše in najcenejše nogavice, dalje perilo in vse modne potrebščine.
Tabor »Svete vojske" na Trsatu.
Dr. V. Rožič:
Popotni mozaik iz „Urwafda".
(V najmlajšem mestu Slovenije. Na grobu Veronike Deseniške. V občini brez občinskih doklad. Stari grad »Montpreis«. Turška lipa. in grob turškega paše. Hrib z 42 studenci. Na lovu za divjimi prešiči. — Pilštanjski plaz. Urvaldski »konzulati«. Pri jubilantu general, konzulu v Kozjem. 1'odsreda—Podčetrtek. — Na Svetih gorah. Cez 30 km pfeš ob Sotli. Pri orehu »Slatine«. Na razvalinah celjskih grofov, Splošen vtis.)
I.
Sklenil sem, da v letošnjih počitnicah obi-ščem kraljestvo slovenskega »Unvalda«, ki se razteza po obeh straneh »nevtralnem cone ljubi anske in mariborske oblasti — od najmlajšega mesta v Sloveniji — Laško ob Savinji do najlepše vasi v Urvvaldu — do Št. Petra pod Sv. Gorami. — Nekateri počitkarjev lazijo na visoke gore, drugi gredo v lepa, hladna letovišča, tretji v zdrava morska kopališča. Zakaj ne bi šel človek enkrat v naš slovenski , »prago d« —• ali kakor pravijo inteligentni prebivalci leh krajev — v »Urwakk?
Bom kratek, ker vem, da v dobi kislih kumare in pasje vročine nihče rad ue bere predolgih in dolgočasnih podlistkov.
Torej začnimo z vsem spoštovanjeuij ker
naš »Ui wald« je skrivnostno ozemlje in hrani v sebi še čuda, tajne in bogastvo za pozne rodove.
Izstopim vročega popoldne meseca julija na železniški postaji deviškega mesta Laško. »Najnovejše« in najmlajše slovensko mestece ob Savinji je lepo osnaženo, pobeljeno iu s cveticami in malimi vrtiči okrašeno. Vidijo se še sledovi slavnostne proklaniacije trga v mesto. Samo eno bi slavni mestni upravi blagohotno nasvetoval: naj še pri tistem spomeniku sredi ozaljšanega mesta popravi spodaj tudi napis in letnico, da bo lahko čitljivo, kar je pri spomeniku najbolj važno. Tako se ne ohranjajo častitljive tržne in mestne starine. — V gostilni, v kateri sem se hladil in žejo gasil z domačim laškim pivom, se mi je najbolj dopadel mladomestni gostilničar, ki je z navdušenjem hvalil »še« staro zalogo laškega pristno domačega piva in se jezil, da bodo morali zdaj piti »ljubljansko vodo«, ko je pivovarna v Laškem prenehala s pivovarenjem.
Po kratkem oddihu prestopim mestni prag iu sem že v lični sosedni občini Marija Gradec. Marija Gradec se baje imenuje zato, ker so prišli enkrat v davnih časih romarji iz Gradca Marijo prosit pomoči, in od tedaj se zove cerkvica iu občina Marija Gradec.
Okrajna cesta se polagoma dviga, na obeh straneh se pričenjajo gozdovi — štajerski Ur-wald. Po dveurni pešhoji sem pri št. Lenartu nad Laškim — lepa razgledna točka — in nato se cesta spusti zopet navzdol med njiva-
mi in polji, a največ med soteskami, katere obdajajo na obeh straneh od doline do vrha sami nepregledni gozdovi — Urvvald — kamorkoli se ti svet odpre in oko ozre. Skoro tesno in neprijetno ti postane pri srcu, ko sam samcat korakaš po ozki dolini, katero poživlja edino spermljajoča rečica Gračnica. — Ne srečuješ ne potnikov, ne vozov in avtomobilov. Vse je tiho. Le tu pa tam samuje ob cesti kaka hišica ali se vrti mlinsko kolo ali poje žaga svojo večno enako pesem. Solnce zahaja. V Urvvaldu se temni. Grobna tišina. Mrak se spremeni v noč in popotnik se srečno ustavi v Jurkloštru, starodavnem srednjeveškem zatočišču kartuzijanov. Star grad s cerkvijo in šolo in par hišami ter ob mostu z žago in gostilno pri Gradtu — to je Jnrklo-šter v globoki, romantično zamišljeni tesni — skoro bi rekel — zares samostanski celici. Ne bom govoril o Jurkloštru in njegovi preteklosti, znamenito je med drugim zlasti to, da tu v jurkloštrski cerkvi počiva Veronika Deseniška, glavna junakinja Zupančičeve tragedije istega imena. Ob njenem grobu sem se spomnil Friderikovih besedi (po Zupančičevem besedilu): »V Jurkloštru, lam bova oba molčala — a zdaj smo v Celju — in Celje kriči.«
II.
Zjutraj zgodaj drugi dan naprej mimo Jurkloštra proti Planini (Montpreis!) Mikalo me je videti daleč naokoli znani »Planinski trg« — in iti mi žal, da sem ga videl iu gledal
v vročih iu pripekajočih julijskih solnčnih žarkih.
Po ozki, tesni soteski mimo interesanlne žage in mlina pod Šmidovim marofom sem se vzpel na prvo planinsko teraso in odtod po bližnjici skoz Selo na Planino. Divni trg je Planina v višini ca 800 ni. Krog iu krog visoke gore s pragozdi — ker tu smo nekako v središču Urvvalda — v terasah pod zelenimi bukovimi in iglastimi gozdovi se razprostirajo lepa obširna polja kakor pisane preproge — na sredi med temi polji in gozdovi pa se dviga prelepi trg Planina s svojimi starodavnimi romantičnimi gradskimi razvalinami. Trg ima toliko zanimivosti, da ni mogoče vseh popisali v podlistku.
Trg Planina je edina občina v ljubljanski in mariborski oblasti, ki nima nobenih (občinskih) doklad. Kako to? Ker redijo tu najlepšo živino, imajo mnogo in zelo dobro obiskanih sejmov, ki donašajo daleč po svetu zuaui tržki občini toliko dohodkov, da s temi pokrijejo vse občinske stroške. Srečna občina — srečen trg — in menim, da jo lahko vse druge slovenske občine zavidajo pri težkih »dokladah«. — Nad lepim belim trgom z ličnimi hišami in staro cerkvijo so dviga star planinski grad gospodov Planinskih. Ne bom navajal ustanoviteljev in posestnikov Planinskega gradu, ki so se vedno menjavali, ker bo to popisala domačinka-akademičarka Lam-prechtsauser, ki bo v kratkem izdala nemško in slovensko pisano zgodovino trga Planine ia
Slovenci v Italiji
Druga .dobrodelno-patriotična' prireditev.
Društvo Lega Nazionale« je priredilo v nedeljo na Opčinah zabavo, ki jo italijanski tisk prišteva k dobrodelno -patriotičnim« prireditvam. Središče prireditve jo tvoril plesni oder, na katerem so igrale tri godbe: godba rekreatorija »Pit-teri iz Trsta, godba rekreatorija na Opčinah in godba iz Trebč. Godbi obeh rekreatorijev poitali-jančevalnega društva Lege Nazionale« sestavljajo otroci. Ti dve godbi sta neutrudtjivo igrali ultra-moderne plesne komade . Uspeh prireditve je bil po mnenju pripravljalnega odbora z moralnega (!) in finančnega vidika zelo zadovoljiv. Tako govorijo poročila, objavljena v listih. Težko je pač ugotoviti, za koliko se je povečalo »moralno« premoženje otrok, ki so do polnoči »neutrudljivo igrali ultramoderne plesne komade«. Zabava, ki je za sežansko druga te vrsto, so se udeležili skorajda vsi kraški podestati, zastopana je bila tudi faši-stovska stranka in celo politična oblastva so odposlala oficielne zastopnike. Te dobrodelno-patrio-tične prireditve se vršijo v času, ko domače politične, prosvetne in duhovsko organizacije napenjajo vse sile, da bi zatrle danes skoraj tradicionalno plesno norenje, ki trdno drži v kleščah posebno deželo okoli moralno propadlega Trsta. Po našem mnenju so take prireditve v popolnem nasprotju z naredbami same rimske vlade glede varčevanja in narodne morale, z naredbami, ki iz* rečno opozarjajo na kvarne posledice plesov. Dolžnost podestatov in političnih oblastev bi bila, da take prireditve preprečijo, ne pa da se jih se sami udeležijo.
Odkrite grožnje.
Ofirietno glasilo fašistovske stranke na Primorskem je te dni priobčilo članek »Tisk onkraj mejer, ki se v listu ne razlikuje mnogo od dosedanjih modrovanj tržaških fašistov. Značilen pa je vendar ta članek. Predvsem odseva iz njega v močni luči strah primorskih fašistovskih vodilnih krogov za italijansko moralno premoženje«-, ki ga ruši jugoslovanski tisk, posebno ljubljanski in zagrebški, s proti italijansko propagando, ki da sloni na netočnih in pretiruvanih podatkih« o preganjanju slovansko narodne manjšine v Italiji. In prav radi tega zasluži članek nekaj pozornosti. Saj razodeva velik preokret v promatranju celotnega manjšinskega problema v Italiji od strani fašistovskih krogov. S svojim strahom za italijansko moralno premoženje« fašisti vendar priznavajo, da bi krivično postopanje z narodnimi manjšinami v Italiji vendar utegnilo škodovati mednarodnemu prestižu italijanske države. Prišel je tudi čas, ko je naš tisk nehal biti za fašiste »quan-■titč negligeable . Fašistom danes ni več vseeno, kaj pišejo o razmerah na Primorskem naši listi, ki jih je tržaški tisk še ne davno zasmehljivo na-zival »lističe (organetti). Zato pa je treba, da se nevarnost za italijansko »moralno premoženje« odstrani. Toda ne morda, da bi se odstranil vzrok, l;i spravlja v nevarnost italijansko »moralno premoženje -, da bi se postopanje s Slovenci in Hrvati v Italiji izpreme.nilo. Ne, treba je nadaljevati s politiko maniera fortet (železne pesti) ki je impo-nirala celo onkraj meje! Jugoslovanskemu tLsku j? danes parola, da obravnava razne probleme umerjeno; tako navadno delajo Slovani, kadar se nahajajo pred avtoriteto (fašistovsko), ki zna vsiliti spoštovanje, pred silo, ki ji ne da zoperstaviti niti papirnati upor. Železna pest naj velja seveda le političnim agitatorjem, v intelektualcem, advokatom, učiteljem in duhovnikom, kategoriji, ki izbe-gava politiko železne pesti s tem, da se skriva pod plašč spoštovanja zakonov in oblastev, in ki daje podatke za članke onkraj meje.« Proti ostalemu slovanskemu življu, ki mirno obdeluje svojo zemljo, nima fašizem ničesar. Ta del prebivalsiva prejema za svojo zvestobo tudi plačilo; njegovi otroci se med počitnicami krepijo v »morskih naselbinah.-, vzgajajo se v številnih otroških vrtcih in šolskih zabaviščih. To akcijo, ki gre za tem,
nevne novice
da »podpira in optemenituje kmeta«, bo primorski fašizem še okrepil. Fašisti so s pomočjo svojo informacijske službe že iztaknili nekatero advokate in učitelje, ki inspirirajo članke onkraj meje. »Zdi se nam koristno, da le gospode zopet odkrilo opozorimo tudi zato, ker hočemo, da pride svarilo pred našimi dejanji. Mi fašisti in Italijani na Primorskem niti zdaleč ne nameravamo vzbujati incidentov in težkoč. Danes ima Italija potrebe, da narod zahteva od nje v zunanji politiki energije in razsvetljuje svetlo cesto, po kateri hodi vlada.« Uradno glasilo fašistovske stranke na Primorskem takole zaključuje svoj članek: »Toda brez mnogih alarmov in s čistim glasom povemo hujskačem, da ne bomo več trpeli napadov na naše moralno premoženje in da bomo zahtevali uporabo fašistovskega zakona proti vsem tistim, ki rušijo miren razvoj našega načrta v tej. deželi, ki more zadobiti eno samo, t. j. italijansko lice v vsem svojem izražanju.«
Tej grožnji ni treba posebnega komentarja. Gotovo je, da fašistovski list s takim pisanjem ne brani italijanskega moralnega premoženja, ampak ga ruši. S takimi grožnjami se poročanje našega tiska o razmerah na Primorskem gptovo ne izpod-bije. Pač pa take grožnje potrjujejo, da so informacije našega tiska vse prej kakor »netočne in pretirane«. Ali je treba po takih grožnjah še posebnih inspiratorjev za članke v naših listih? Naravno je, da mi sledimo vsakemu koraku primorskih fašistov med naše brate. Informacij nam ne manjka; na stotine naših ljudi in tujcev potuje vsak dan v Italijo na Primorsko in na lastne oči vidi, kako primorski fašisti zapravljajo »moralno premoženje;, italijanskega naroda. Prav radi tega so grožnje oficielnega glasila primorskih fašistov zgrešile naslov.
* * *
Aretiran je bil v Tolmunu Janez Boučika pok. Valentina, star 54 let, radi žaljenja karabi-nerjev. V podrobnosti nam slučaj ni znan. Pripomniti pa moramo, da se v zadnjem času aretacije radi žaljenja karabinerjev zelo množijo, kar nam vsiljuje domnevo, da so postali varnostni organi na Primorskem nekoliko preveč občutljivi. Zelo radi se prenaglijo, večkrat tudi nasedejo raznim ovadbam; pogostokrat je krivo takim aretacijam tudi nesporazumljenje, ki nastane vsled tega, ker karabinerji ali ne znajo slovenskega jezika ali pa ga obvladajo samo polovičarsko.
m
proslava 25 letnice prosvetne in delavske organizacije
dne 14. in 15. avgusta 1927.
Spored:
V	soboto, 13. avgusta: Zažiganje kresov in četrturno pritrkavanje po celi dekaniji.
V	nedeljo, 14. avg.: Ob 8. uri 3G minut slovesen sprejem gostov na postaji Medvode. Odtod sprevod v Presko po sledečem redu: 1. Konjenica, 2. zastave in prapori, 3. poslanci in zastopniki občin, 4. kroji, 5. moški, 6. godba, 7. r.ar. noše, 8. ženske, 9. ostali.
Ob pol 10. uri slovesna služba božja na prostem s cerkvenim govorom (F. S. Finžgar).
Po sv. maši slavnostno zborovanje s tremi govori. Govorniki iz Ljubljane. Med posameznim go1 ori petje in godba. Na zborovanju se razdelijo diplome častnim članom prosvetnega društva v Preski.
Po zborovanju poklonitev ustanovitelju prosvetne in del. organizacijo v Preski, kanoniku J. Brencetu na grobu.
Popoldne ob pol 3. uri pete litanije v farni cerkvi in posvetitev vseh društev Kristusu Kralju.
Nato prosta zabava na vrtu s koncertom Pev-sV" -veze, kjer nastopi pod vodstvom g. prof. M. Bajuka 8 pevskih zborov z 200 pevci.
Med cimori igrata delavska godba iz D. M. v Polju in 'omači tamburaši Krekove Mladine. Bogat srečolov, šaljiva pošta itd. Za okrepčilo bo poskrbljeno.
Planinskih grajskih gospodov. Na gradu planinskem je starodavna turška lipa, pod katero počiva turški paša z vso svojo opremo. Tako domača pripovedka. — Z gradu vodi v podzemlju »ravbarska jama« tja do hriba, na katerem stoji cerkvica sv. Križa. Na Planini pase svoje verne ovčice Ljubljančan, go.spod župnik Vladimir Capuder, ki je bil kot vojni kurat v ruskem ujetništvu in je le s težavo — z begom iz ujetništva rešil svoje življenje pred bolj-ševiki. Trg Planina je zanimiv po svoji legi na visoki planoti, še bolj pa po svoji politični legi. Po sedanji razdelitvi spada Planina pod dve oblasti: mariborsko in ljubljansko, v tri okrajna glavarstva: Šmarje pri Jelšah, Laško in Brežice ter v tri sodne okraje: Sevnica, Kozje in Šmarje. — Zupni urad iina zato mnogo več pisarij in sitnosti. Po štiriurnem oddihu pod njegovo gostoljubno streho in po ogledu planinskega gradu, turške lipe in romantičnega trga sem se v njegovi prijetni družbi in spremstvu dveh domačinov-novomašnikov čč. gg. Blatnika- in Špana podal dalje v urvaldske boste in lože. Ustavili smo se za kratek čas pri Španovih v Duropolju — na domu novo-masnikovem. Mati so prinesli hitro par klobas — oče pa dobrega vinca par lepih čaš in ugibali smo o usodi človeški in postanku zemeljske oble, naše matere-rednice, kajti pri ftnanovem studencu pred hišo smo našli v kamnu okamenelo školko, katero sem lastnoročno sam s pomočjo dleta izklesal iz kamna ln jo vzel s seboj za ljubljanski muzej. — Od-
tod naš pogovor o vseh mogočih geologičnih časih in metamorfozah. -- Čas je hitel. Poslovili smo se in se razšli na vse strani — jaz mimo Št. Vida pri Planini skozi Fužine, Zagorje, Lesično proti Pilštajnu na Kozje, g. župnik domov, gg. novomašnika pa na Sevnico in Boštanj ob Savi. Dolga je bila pot po Urvvaldu. Gor in dol — sem in tja. Med potjo zaslišim v hosti ob cesti hojo — bili so lovci na divje prešiče, ki so imeli ta dan »uradni pogon« na tega opa.snega in škodljivega naseljenca ur-\valdskih gozdov. Odkod se je naselil, ljudje sami ne vedo. Najbrž s hrvaške strani. Naprav-lja vsem posestnikom veliko škodo pri poljskih pridelkih: pri žitu, koruzi, krompirju itd. In lo le ponoči. Pridružil sem se lovcem — toda vlovili nismo nič. Pač! Lovci domačini so vjeli v Pilštajnu in v Kozjem vsak enega velikega divjega »mačka« — in sicer še le drugo jutro! — Še to moram omenili, da izpod hriba, na katerem čisto na samem stoji cerkvica sv. Križa, izvira okrog griča 12 studencev. Odkod ta voda, ko so druge gore daleč proč razmaknjene in so doline vmes, to je vsem uganka. Trg Planina ima odtod napeljan svoj vodovod.
(Dalje sledi.)
Dne 14. šn 15. avgusta 1927 zlet
Jugoslovanske gasilske zveze v Središče ob Dravi.
Vožnja polovična za gasilce in ncgasilce.
k »Inšpekcija upravne oblasti v Sloveniji.« Pod gornjim naslovom so nekateri časopisi poročali, da bo načelnik v notranjem ministrstvu dr. Svetek v kratkem odpotoval s potrebnimi navodili ministrskega predsednika v Slovenijo, kjer bo inspiciral oba velika župana in okrajne glavarje. Z ozirom na takšno poročanje moramo ugotoviti, da inšpektor v notranjem ministrstvu dr. Svetek nc bo potoval v Slovenijo radi tega, da bi inspiciral velika župana in okrajne glavarje, marveč da gre radi tega v Slovenijo, da bo razdelil političnim oblastem volivni materijal. O kaki inšpekciji velikih županov od strani inšpektorja dr. Svetka ni nobenega govora.
k Romanje na Višarje. Posebni vlak vozi v sledečem redu: odhod iz Ljubljane 14. avg. ob 8.12, Vižmarje 8.30, Medvode 8.41, Retcče 8.50, Škofja Loka 8.57, Bitnje 9.03, Kranj 9.10, 1'odnart 9.30, Otoče 9.36, Radovljica 9.51, Lesce 9.59, Žirovnica 10.10, Javornik 10.18, Jesenice 10.35, Dovje 11.03, Kranjska gora 11.30, Trbiž 13. Odhod iz Trbiža je na praznik 15. avg. ob 13.20. Prihod v Ljubljano 17.20. Tako imajo vsi zvezo še isti večer. Vsak izletnik naj si kupi vozni listek na postaji, kjer vstopi do Planice.— država meja. Prosi naj za mokri dnevni žig g. uradnika, kajti s to vstopnico se bo potem vsakdo peljal nazaj do vstopne postaje. Kdor bi karto izgubil, jo bo moral za nazaj plačati. Romarji naj vzamejo s seboj plašče ali sviterje, tople jopice, kajti noči so v taki višini (1750 m) že hladne. Spoved naj opravijo izletniki že doma, ker ni spovednikov na razpolago na sv. Višarjih. Pevci in pevke vzemite s seboj »Cecilijo«. Pele se bodo navadne Marijine pesmice. Izletniki iz župnije naj vstopijo v oni voz, kateri bo zanje odločen, in se imajo v tem pokoriti rediteljem vlaka. Potni list je skupen. Zalo nc sme nihče pod nobenim pogojem zaostali, ker bo sicer imel sitnosti z laško in našo obmejno stražo. Romarjem bo v slučaju nezgode na razpolago zdravnik dr. \rtovec iz higijenskega zavoda, kateri spremlja vlak. Prosimo g. naročnike, da obveste one znance, kateri se tega romanja udeleže.
»V Vpisovanje otrok v ljudsko šolo. Ministrstvo je odločilo, da se i v bodoče vpisujejo v ljudsko šolo otroci z dovršenim šestim letom in ne s sedmim,, kot je to nameravalo uvesti z novim predlogom.
k Pošiljanje denarja v inozemstvo v pismih. Ministrstvo nas z odlokom štev. 31.639 od 21. julija t. 1. obvešča, da se smejo odslej v vrednostnih pismih v inozemstvo pošiljati •dinarski bankovci ali pa bankovci tujih držav v skupni vrednosti do največ 3000 (tri tisoč) dinarjev. Zavarovalnina ostane ista kakor doslej, t. j. 5 dinarjev za vsakih 300 frankov (3600 dinarjev). — Označena vrednost se tudi še nadalje preračunava po razmerju med frankom in dinarjem (1 frank — 12 dinarjev).
k Protijugoslovanske demonstracije v Zadru. Minolo nedeljo so v Preki razvili sokolsko zastavo, ki jo je tamkajšnjemu sokol-skemu društvu podarila kraljica Marija. Razvitje se je izvršilo na zelo slovesen način ter je bil navzoč tudi admiral Priča in večje število jugoslovanskih vojnih ladij. Vse to je Italijane v bližnjem Zadru tako zbodlo, da so se zbrali na obali in začeli viharno demonstrirati proti Jugoslaviji. Množice so odšle pred jugoslovanski konzulat, kjer so klicale proti naši državi in metale kamenje. Karabinerji in vojaštvo so preprečili resnejše dogodke.
k Obisk nemških časnikarjev v Jugoslaviji. Koncem septembra ali začetkom oktobra t. 1. prispe v Jugoslavijo skupina nemških časnikarjev in lastnikov listov. Proučiti hočejo razmere v naši državi in stopiti z našimi časnikarji v ožji stik.
k Komunistični proces v Zagrebu. Pred zagrebškim sodiščem se je 9. t. m. začela razprava proti skupini komunistov, ki jih je vodil Ilija Šumanovac, tajnik usnjarskih sindikatov v Zagrebu. Šumanovac in njegovi tovariši so obtoženi, da so razširjali komunistične spise in imeli zvezo z moskovsko internacijonalo. Kot dokaz služi kovčeg, ki je bil poslan na Šumanovcev naslov in v katerem je policija našla komunistične tiskovine in korespondenco z Moskvo. Šumanovac pravi, da je korespondenca brez vsake komunistične primesi, da jo je bil vrgel proč, a da je po vsej priliki prišla v roke socijalni demokraciji, ki je nato v zvezi s policijo vprizorila igro s kov-čegom. Predsednik je insinuacijo glede policije ostro zavrnil.
k Važno za žganjekuho. Odd. fin. kontrole Radeče pri Zid. mostu razglaša sledeče:. Gostolničarji in vobče vsi prodajalci alkoholnih pijač morajo praviloma plačati trošarino na vse žganje, ki ga skuhajo doma pa najsibo to žagnje določeno za prodajo ali samo za domačo potrebo. To jc načelo, vendar dobijo te osebe lahko gotovo količino žganja prosto plačevanje tršarine, če to zahtevo pravočasno vložijo. Rok za prijavo poteče s 15. avg, t. L Kdor zamudi, izgubi pravico kuhati žganje zase brez plačila trošarine. Prijava se vloži pri županstvih, če pa ti nimajo potrebnih tiskovin, pa pri tuk. oddelku fin. kontrole. Nadalje se opozarjajo vsi točilci alkoholnih pijač v tuk. okolišu, da se bo letos zopet vršila nova odmera točil takse za 1. 1928., 1929. in 1930. ter naj vsi prizadeti začno vlagali prijave pri tuk. oddelku. Tiskovina se dobi proti
plačilu nabavne cene v trafiki A. Sotlerja v Radečah. Rok za vlaganje teh prijav potfeče s 10. septembrom t. 1.
k Voščene vžigalice. Uprava državnega monopla je dovolila s svojim aktom I. M. br. 10.541 od 26. julija 1927 izdelavo voščenih vžigalic vsem tovarnam vžigalic. Kakor ču-jemo, pričnejo z izdelavo teh voščenih vžigalic v najkrajšem času tvornicc »Drava« v Osijeku in tudi tvornica vžigalic v Vrbov-skem.
k Otvoritev telefonskega prometa z Badgastcinom in Hofgastcinom. Z 10. avgustom t. 1. se otvori telefonski promet Ljubljane, Maribora in Zagreba z Bagdastcinom in Hofgastcinom. Pristojbina za navaden pogovor od treh minut je v prometu Ljubljane z Bagdastcinom in Hofgastcinom določen na 38.50 Din, v prometu Maribora z obema mestoma pa 33 Din. Prislojbina za pozivnlco bo iznašala eno tretjino pristojbine za navaden pogovor.
*k Nova pošta. Pri Št. Janžu na Dravskem polju je bila otvorjena državna pogodbena pošta. Poštarjem je imenovan g. Davorin Colnarič. Z otvoritvijo nove pošte je ustreženo celi šentjanški okolici.
k »Zastopnik armade zdravja.« Poročali smo že o nekem psevdo-doktorju Gustavu Eckelu, doma iz Monakovega, ki je izvršil v Ljubljani kot nekak zastopnik »internacionale zdravniške in misijonske armade zdravja« več goljufij. Eckel je bil kasneje aretiran in prepeljan v zapore deželnega sodišča v Ljubljani. Kakor je ugotovljeno, je Eckel izvršil še več goljufij na deželi. Vsi oškodovanci naj prijavijo svoje slučaje ljubljanski policiji ali pa svoji domači žandarmerijski postaji.
k Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, nerednosti želodca, utrujenosti- pobitosti, tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grečico pri rokah domače sredstvo, ki skoro nikdar ne odpove, da se vsaka razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. Dobiva se v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah,
KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe
•k Turške srečke kupuje ali zamenja za ratnp šteto nom. Din 1000 Efektna banka v Ljubljani, Kongresni trg 9. Telefon 2422.
Versko zborovanje mož in fantov
iz župnije Šmartno in sosednjih župnij
V ŠMARTNEM PRI LITIJI 14. avg. 1927.
Spored:
Ob pol 8. uri sv. maša z govorom »Kristus Kralj«.
Takoj po sv. maši dva govora pred cerkvijo:
a)	Katoliški mož v družini (govori g Franc Kremžar);
b)	Presv. Evharistija in moški (govori g. dr. Viktor Korošec).
Sklep: Pesem »Povsod Boga«.
Možje in fantje, to jc Vaš dan!
O Strokovno društvo mestnih uslužbencev in delavcev, kakor tudi »Edinost«, vabita vse svoje člane in prijatelje na izlet k Sveti Katarini v nedeljo dne 24. avg. t. 1. Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom ob 5.23 do Medvod, od tam na Sv. Katarino, popoldan nazaj v Presko. Vsi člani in prijatelji, ki nimajo časa dopoldne, naj pridejo popoldne z vlakom ali kolesom v Presko, da se tam snidemo. Prijatelji, udeležite se vsi te prijetne zabave. — Odbor.
O Kat. društvo rokodelskih pomočnikov
ima odborovo sejo jutri v petek 12. t. m. ob 8. uri zvečer.
O Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. M. Ba-juka ima vajo danes zvečer ob 8. uri.
O Poneveril denar in pobegnil, Peter O., 30 let star, doma iz Šmartnega pri Slov. Gradcu, je bil .v službi kot hlapec pri trgovcu Z. v Ljubljani. Dne 9. t. m. dopoldne ga je gospodar s konji poslal po moko h trgovcu A. Volku na Resljevi cesti in mu dal seboj 2100 dinarjev gotovine, da plača moko. — Peter je zares prišel z vozom na dvorišče trgovca Volka na Resljevi cesti, nakar jo je urnih krač popihal z denarjem vred. Ker sc jc vsem čudno zdelo, da se hlapec predolgo ne vrne, so začeli povpraševati po njem, nakar so zadevo prijavili policiji.
O Dve deložaciji iz ene hiše. V ponedeljek popoldne so na zahtevo hišnega lastnika deložirali iz hiše v Zvonarski ulici št. 9 kleparja Franca Luknerja z njegovo družino in delavko Elizabeto Hočevarjrvo. Deložirancc * so nastanili v šatorih na Grudnovem nabrežju. Deložacijo so izvršili mestni organi do naloifu stanovanjskega sodišča.
O Nizkoten rop. Dvajsetletni Leopold Kerc, doma iz Predoselj, je hrom na nogah in se more gibati le z vozičkom, katerega poganja z rokami. Preživlja se s prodajo časopisov in cvetlic po ljubljanskih ulicah. V torek popoldne jc ravno prešteval na Kette-Mur-novi cesti svoj zaslužek, ko skoči preden neki nasilnež in mu iztrga dva kovača. Ko mu je hotel vzeti šc čevelj, ki ga jc imel Kerc na vožičku, sc je hromi prodajalec časopisov postavil krepko v bran z bcrgljami, vendar pa ga je neznani napadalec, ki se je delal pijanega, oklofutal in mu vzel še čevelj.
O Prijeta tatica na Vodnikovem trgu. Včeraj, 10. t. m., je bila kmetici Ivanki Kovač, doma iz Posavja, na Vodnikovem trgu, ukradena ročna torbica z vsebino 250 Din gotovine. Kovačeva, ki je torbico takoj pogrešila, je osumila tatvine 20letno Ivanko P., doma tudi iz Posavja onkraj Save, pri kateri se je torbica z denarjem zares našla. Osumljenka jc v veliki zadregi tatvino priznala in je bila na policiji po. zaslušanju izpuščena do-mov.
© Tatvina perutnine, Ivanu Papežu, uslužbencu v splošni bolnici so bile iz kur-nika ukradene tri kokoši in en petelin v vrednosti 120 Din. Tat jc kokoši na licu mesta zaklal.
O Razne tatvine. Iz veže poslopja glavne pošte je neznan tat ukradel privatnemu uradniku Juliju Kratohvilu 1500 Din vredno kolo.
—	Delavki Mariji Marinškovi iz Jarš pri Domžalah je bilo ukradeno 1000 Din vredno žensko kolo, znamke »Pretiosa«. — Somraku Ivanu je v neki gostilni v Zgornji Šiški nekdo ukradel 2000 Din vredno harmoniko na tri registre.
Stavbno qibanje v Ljubljani.
Stavbna sezona v ljubljanskem mestu daje letos mnogo zaslužka vsem stavbnim obrtnikom, težakom in zidarjem. Pa tudi vozniki prihajajo do svojega zaslužka, zlasti ker se gradi dvoje večjih stavb: Palača Pokojninskega zavoda za nameščence ob Miklošičevi cesti in Pražakovi ulici s štirimi nadstropji ter palača Delavske zbornice s tremi nadstropji ob Miklošičevi cesti in Čopovi ulici. Kar je bilo brezposelnih zidarjev in težakov, je dobilo zaslužka pri teh dveh stavbah. Poslopje Delavske zbornice se gradi na račun mestne občine, katera pa ima z Delavsko zbornico posebno pogodbo. Mestna občina pa je začela graditi ob Koleziji na svojem zemljišču tudi 14 pritličnih zasilnih hiš, katerih vsaka bo imela po štiri stanovanja. Stavbna dela so se oddala trem ljubljanskim stavbnim podjetnikom. — Tekom tega tedna pa prične mestna občina z gradnjo enonadslropnih stanovanjskih hiš za topničarsko vojašnico. Vse navedene zgradbe mestne občine morajo biti dogotovljene do novembra meseca t. 1., tako da bo mogoča vselitev strank. Tudi za Bežigradom prične mestna občina še letos graditi tri stanovanjske enonadstropne hiše, ki bodo-po tipi podobne sedmi stanovanj ki hiši. — Tekom nekaj dni bo mestna občina oddala stavbna in tesarska dela za veliko hišo ob Poljanski cesti nasproti sedanje gimnazije; celo poslopje bo segalo do Poljanskega nasipa. Stara mestna hiša, ki stoji poleg sedanjega mestnega skladišča na Poljanski cesti, se podre in nastane na njenem mestu ulica proti Poljanskemu nasipu. Imenovana tronadstrop-na hiša bo imela 106 stanovanj, v pritličju pa nekaj trgovskih lokalov. Celotno poslopje s popolno izvršitvijo je preračunano na 17.5 milijonov Din. Poslopje se bo gradilo iz sredstev obligacijskega posojila. V celoti bo letos od strani mestne občine dogotovljenih okrog 120 stanovanj. Mestna hiša na Ahacljevi cesti bo popolnoma dovršena z novenv berskim terminom ter se bodo stranke, po številu 82, v njo vselile. Strankam, katerim se je dodelilo stanovanje v tej hiši, so bili te dni dostavljeni odloki s pozivom, da se tekom par dni izjavijo, ali stanovanje in stavljene pogoje sprejmejo ali ne. Najemnina v tej hiši je precej visoka ter znaša za stanovanje z eno sobo in kuhinjo od 350 do 450 Din mesečno, dvosobna stanovanja s kuhinjo stanejo 600 do 700 Din in trisobna stanovanja od 000 do 11000 Din mesečno. Naravno je, da so se nekatere stranke tako visoki najemnini začudile ter so stanovanja po tej ceni odklonile. Najemnina so je morala določili tako visoko z ozirom na dejstvo, ker se mora hiša po pogojih od prejšnjega velikega župana odobrenega stavbnega kredita tekom 10 let amortizirati in obrestovati. — Stanovanja, katera gradi mestna občina s sredstvi obligacijskega posojila, bodo za polovico cenejša. Posledica tega bo, da bo veliko povpraševanje in naval na ta cenejša stanovanja.
V naslednjem navajamo one stavbne gospodarje, kateri so se nanovo pridružili že dosedanjim:
Katica Cvek, soproga nadzor, držav, železnic, Rimska cesta št. 9, zgradi enonadstropno dvosiano-vanjsko hišo na pare. 208-5 k. o. Gradišče predmestje na vogalu Lepe poti in Verslovškove ulice.
—	Anton Bonča ml., posestnik, Koseze št. 32 in Amalija Baloh, zasebnica, Knezova ul. 27, zgradita na pare. št. 328-18-19 v Spod. Šiški enodružinsko visokopritlično hišo. — Franc Brate, strokovni poslovodja, Švabičeva ul. U, zgradi na pare. 147-18 k. o. Gradišče predmestje ob Langusovi ulici, visokopritlično enodružinsko hišo. — Fran Urbančič, posestnik v Spod. Šiški, Celovška cesta 78, namerava sezidati na pare. 328-14 visokopritlično hišo z dvemi stanovanji. — Aleksander Kozič, konces. elektrotehnik, namerava zgraditi enonadstropno enodružinsko hišo na pare. 208 ob cesti v Rožno dolino. — Fr. Batjel, tovarnar koles, Karlovska cesta 4, zgradi na svojem dvorišču pritlično poslopje z dvemi stanovanji. — Narodna tiskarna namerava adaptirati kletne prostore za skladišče ter napravi prizidek strojnici na dvorišču, da isto poveča. — Marija Breskvar na Glincah št. XI-4 bo zgradila visokopriilično enodružinsko hišo na pare. št. 92-13 v Žitnikovi ulici (Rožna dolina). — Dr. Albin Kandare, Miklošičeva cesta 15, zgradi enonadstropno enodružinsko vilo na pare. 29-17 v Škrabčevi ulici. — Jerica Grbec, posestnica, na Ko-deljeveni, namerava zgraditi ob Korylkovi ulici na pare. 81-5 visokopritlično enodružinsko hišo. — Ivan Mausar, sprev. vlakovodja. Vodovodna cesta 201, sezida na pare. 328-33 v Spod. Šiški visoko- j pritlično enodružinsko hišo. — Ignac Gregorač, posestnik, Streliška ul. 20, namerava zgraditi na pare. 328-21 kat. obč. Spod. Šiška visokopritlično enodružinsko hišo. — Direkcija državnih železnic
v Ljubljani namerava ob Vodovodni cesti zgraditi dvoje pritličnih stanovanjskih objektov; v vsakem bo sedem stanovanj s sobo in iuihinjo. — Ivan Tavčar, posestnik. Sv. Pelra cesta 13, zgradi ob poti v Rožno dolino poleg vile g. It. Juvana enonadstropno enodružinsko hišo. — Franc Ramovš.
ravnatelj Slovenske banke. Dunajska cesta 65 zgradi enonadstropno enodružinsko hišo na pare. 51-14 na novo parccliranem zemljišču Strojnih tovarn in livarn ob Dunajski cesti. — Marija Štele, posestnica in trgovka, Kapiteljska ulica 5, zgradi enonadstropno enodružinsko hišo z večjim skladiščeni v Kapiteljski ulici. — Marija Kregar, hišna posestnica in goslilničarka v Spod. Šiški, Medvedova cesta 8, namerava zgraditi na pare. 460-3 večjo dvorano in skladišče. — Josip Hočevar, jetniški paznik dež. sodišča zgradi visokopritlično enodružinsko hišo na pare. 470-18 ob Dunajski cesti. — Mr. Ph. Leo Bahovec, lekarnar. Kongresni trg 12, namerava postaviti na pare. 84-2 v Svetčevi ulici pod Rožnikom enodružinsko enonadstropno vilo.
Iz prejšnjih naših člankov o stavbnem gibanju in današnjega vidimo, kako velik bo porast novih hiš odnosno stanovanj v Ljubljani. Grozeča ukinitev stanov, zakona je letos rodila že precej lepih uspehov na stavbnem polju. Trdno pričakujemo, da bodo tudi slari hišni posestniki imeli uvidevnost do onih strank, ki bodo morale ostati še v starih stanovanjih ter jim ne bodo neusmiljeno zvišali najemnin, ampak da bodo upoštevali gospodarske zmožnosti svojih dosedanjih najemnikov.
Maribor
□	Šel generalnega štaba general Pešič sc je mudil pretekle dni v Mariboru. Gospod general je velik prijatelj Slovencev in se je zelo pohvalno izrazil o Sloveniji in našem ljudstvu. Mesto Maribor se mu je zelo dopadel in sc jc izrazil, da tako lepe okolice žc dolgo ni videl. Visoki gost se je iz Maribora odpeljal v Rogaško Slatino.
□	G. veliki župan dr. Fran Schaubach se jc vrnil v iorek popoldne iz Belgrada.
□	G. Miha Golob, župnik iz Amerike, je prispe! dne 10. avgusta v Maribor. Obiskal je tu svoje prijatelje. Odpeljal se je na svoj dom v Šaleško dolino. V Jugoslaviji ostane do oktobra.
□	Kdaj bomo postali tudi mi bolj praktični. Kadar potuje Anglež ali Amerikancc, se skoraj izključno poslužuje potnih pisarn, ker mu te nudijo vse udobnosti za potovanje. Tudi pri nas je mogoče več dni v naprej nabaviti vozne karte za poljubna potovanja v tu- in inozemstvu z vsemi obstoječimi olajšavami, ako se potniki poslužujejo »Putnikove« biljetarne na Aleksandrovi cesti 35.
□	Izkaznice za dunajski velesejem, ki se bo vršil od 4. do 11. septembra, kakor tudi pojasnila in znižane vozne karte se dobivajo v biljetarni »Putnika« v Mariboru, Aleksandrova cdsta 35.
□	Poprava glavne vodovodne cevi. Glavna vodovodna cev je počila kmalu pod rezervoarjem in to pod težo betonske varnostne naprave. Na popravilu so delali noč in dan in je bilo delo radi tega tako težavno, ker so morali prebiti debel betonski zid, da so prišli do razpoke v glavni cevi. Počeno cev so nadomestili z novo in je bilo trudapolno delo dogotovljcno danes v sredo popoldne ob štirih. Da se je težka poškodba odstranila tako naglo, gre javna pohvala požrtvovalnemu g. vodovodnemu mojstru Ccrniju.
□	Smrt železničarja, V Studencih pri Mariboru je umrl znani vpokjeni železničar Anton Kristan v starosti 71 let. Pogreb se bo vršil danes ob pol šestih zvečer na pokopališče v Studcncih.
□	Oddaja del. Mestna občina mariborska razpisuje oddajo slikarskih, pleskarskih, steklarskih in tapetniških del za nove mestne stanovanjske hiše v Smetanovi ulici. S ko!e-kom za 100 Din kolkovane ponudbe je vložiti v vložišču mestnega magistrata mariborskega do četrtka 18. t. m. ob 11. uri. Ponudbe se bodo odprle ob 11. uri v navzočnosti ponudnikov. Vsi pripomočki in potrebni formu-larji sc dobe pri mestnem gradbenem uradu, soba št. 4 od četrtka 11. t. m. dnevno od 10. ure naprej. Mestna občina si pridržuje pravico, oddati dela skupno ali pa posamezno, brez ozira na višino ponudenih cen.
□	Zopet nova tatvina kolesa. Josipu Bra-čiču od Marije Snežne, ki se je mudil dne 9. t. m. v Mariboru, je bilo izpred gostilne Vlahovič na Aleksandrovi cesti ukradeno dvokolo.
□	Okraden v gostilni. Anton Čretnik, delavec celjske kamnoseške družbe, je prišel v Maribor, kjer si je privoščil malo vesel večer, ki se je pa zavlekel do ranega jutra, v kojega svitu jc s strahom opazil, da mu zmanjkala iz žepa listnica, v kateri jc imel 2000 Din gotovine, dve srečki državne razredne loterije in hranilno knjižnico od ljubljanske kreditne banke v Celju, glasečo se na vsoto 15.000 Din.
Celje
■0- Gora Oljka postaja vedno bolj zatočišče naše mladine. Ta teden je priča živahnim razgovorom naše dijaške mladine, ki se v nepričakovano lepem številu udeležuje tečaja Slovenske dijaške zveze. V nedeljp, dne 14. avgusta, pa se vrši na gori Oljki tabor Krekovih mladin, združen s službo božjo in javnim zborovanjem. Želeti je, da sc tega la-bora v obilnem številu udeleže prijatelji naše delavske mladine.
& Celjski Orel je pri zadnjih javnih nastopih dokazal, da razpolaga s prvovrstnimi telovadnimi močmi. Njegovo tehnično usovr-šenost bomo imeli zlasti priliko spoznati v ponedeljek, dne 15. t. m., ko priredi ob pol 4 popoldne javno telovadbo pri Janiču na Bab-ncm. Po telovadbi sc vrši na posebnem prostoru ljudska zabava. Sodeluje godba celjskih železničarjev.
-C Za III. redno porotno zasedanje v letu
1927., ki se prične dne 29. avgusta 1927, so bili izžrebani sledeči porotniki: a) Glavni porotniki: Terglav Alojz, posestnik v Gor. Gru-šovljah; Zagode Štefan, gostilničar v Žalcu; Šlander Anton, posestnik v Grajski vasi; dr. Vrečko Dragotin, odvetnik v Celju; Kodrič Alojz, posestnik v Kočicah; Oražem Anton, kroj. mojster v Celju; Napotnik Matija, posestnikov sin na Tcpanjskcm vrhu; Pustek Ferdo, trgovec v Šmarju pri Jelšah; Dobelšek Franc, gostilničar in mesar v Mozjrju; Romih Miha, posestnik na Visočem; Lempl Martin, posestnik v Gor. Šaleku; Cvenk Albert, posestnik in gostilničar v Št. Petru v Savinjski dolini; Lavre Anton, posestnik in trgovcc v Slovenjgradcu; Lobnikar Anton, posestnik in župan v Grajskivasi; Kuncj Anton, bančni uradnik v Celju; Prcsker Martin, posestnik in trgovec v Rajhcnburgu; Dcrgan Rudolf, trgovec v Laškem; Kožuh Jakob, posestnik v Škofji vasi; Ručigaj Ivan, posestnik in trgovec v Feršiču; Božič Martin, posestnik v Po-lulah; Kukovič Franc, posestnik v Planinci; Debenjak Viktor, trgovec v Celju; Jezcrnik Franc, posestnik v Rupah; Pečolar Ivan, posestnik v Legenu; Abram Franc, posestnik v Brezju pri Scvnici; Hofbauer Anton, trgovec v Celju; Pečnik Danimir, vinotržec v Laškem; Lubcj Martin, posestnik pri Sv. Rozaliji; Hro: vat Franc, posestnik v> Prožinu; Grobclnik Riliard, brivec v Celju; Kovačič Miha, trgovec v Dobovi; Zabukošek Maks, krojaški mojster v Celju; Naprudnik Jože, posestnik in gostilničar v Grižah; Gams Drago, mehanik v Gaberju — Celje; Zupan Ivan, posestnik v Ločici — Vranskem; Božičnik Alojzij, posestnik in župan v Merčnih selih. — b) Dopolnilni porotniki; Dobovičnik Franc, trgovec v Celju; Honigmann Ivan, trgovcc v Celju; Šlander Franc, posestnik v Košnici; Čuk Franc, trgovec v Celju; Stojan Martin, posestnik in mizar na Teharju; Gologranc Konrad, stavbenik v Gaberju; Cajhen Jože, posestnik in gostilničar na Teharju; Orehove Martin, krznar v Celju; Salmič Rafko, urar v Celju.
& Orjunaška prireditev v Gaberju prepovedana. Kakor poroča »Jutro«, je oblast radi predstoječih volitev prepovedala z velikim pompom napovedano prireditev Orjuna-šcv, ki bi se imela prihodnjo nedeljo vršiti v Gaberju. Baje je prireditev preložena na 2. oktober. — Smatramo, da so časi orjunaških pohodov definitivno minili in da bi morala taka prepoved iziti tudi v slučaju, da ni volitev.
Kranj
Iz seje občinskega odbora dne 9. t. m. — Izvolili in konstituirali so sc različni odseki; odborniki SLS so: v vojaškem, stavbenem in tržnem odseku g. Franc Gorjanc; v vodovodnem, zdrav-stveno-socialnem in obrtnem g. Ivan Kumer; v policijskem, vodovodnem in električnem g. dr. Igo Šilar; v finančnem, zdravstveno-socialnem, ubož-nein in šolskem: g. prof. Watzl. — Na novo sta bila sestavliena šolski in vodovodni odsek; prvemu je namen pripraviti vse potrebno za stavbo novega | šolskega poslopja za osnovno šolo, drugemu pa odstranili razne pomankljivosti pri obstoječem vodovodu ter njega uporabi, ki se prav živo in občutno kažejo vsled pomnožitve odjemalcev vode zlasti ob sedanji suši. — Izvršila se je nadalje tudi volitev petih članov v šolski odbor (prejšnji kraj ni šolski svet); od SLS je bil izvoljen g. prof. Watzl.
Kočevje
Pitne vode nimajo vaščani Klinje vasi. Hodijo si jo iskat dobro uro daleč. Ravno tako trpijo tudi vaščani iz Zeljn na pomanjkanju pitne vode. Kakor se vidi, je suša pri nas dokaj občutna.
Senzacija. 9. t. m. je zopet vse drlo skupaj, kjerkoli so se prikazali znani pritlikavci od Mozlja. Očividno so se mudili v mestu po opravkih. Spremljali so jih starši. Radovedni meščani pa se ne morejo nagledati teh redkih postav, ki tako samozavestno stopajo po mestu.
I
£itija	j
Šolske vesti. G. nadučitelj Drago Rostohar, ki | sc je zdrav in čvrst povrnil iz kopališča Lipik, je imenovan za zastopnika učiteljstva v ocenjevalno 1 komisijo za litijski okraj. Imenovani je letos 3. julija v Celju obhajal dvajselletnico učiteljevanja in ie tekom enoletnega tukajšnjega službovanja že mnogo uredil v šoli in na vrtu. — Krajevni šolski odbor za litijsko šolo se je preteklo nedeljo sestavil, in sicer: oficijelni zastopniki so: župan Lebin-ger, nadučitelj Rostohar, okrajni šolski nadzornik Bezeljak in zdravnik; občinski odbor pa je izvolil gg. odbornika Andrejo Gorenc in Jožeta Bo-rišek in župnika Kralja. Holiška občina, ki spada deloma v litijski šolski okoliš, jo imenovala Jožefa Dabravca in Kresa. V Šmartno pa je poslala litijska občina v šolski odbor J. šekša.
Nova gostilna. čujemo, da leži na glavarstvu prošnja za gostilničarsko koncesijo. Nočemo se razpisati o potrebi, oziroma nepotrebi novih gostiln, tudi nočemo posegati v odločitev gospoda giavarja, navajamo samo suho dejstvo, da je ob cesti od litijskega kolodvora do konca trga pešhoje deset minut in je tukaj vinotočev 13; beri in piši trinajst! En vinotoč čez ulico in šest žganjetočev. Dovolj o tem.
Dopisnik »Jutra«. Dopisnik Jutra«, ki je tako zajemljivo in natančno poročal o neštevilnih gadih po Litiji in na Prežjjanjem, je odšel na morje na oddih, in tako bodo imeli gadje mir. Želimo mu, da mirno pase morske kače. — Istemu gospodu se jo pripetila tudi geogralična zmota. Poročal je v svojem listu, da jo bil o priliki žegnanja pri podružnici v Stangi pretep in poboj. Vsak šolarček pa ve, da je štanga župnija in ima žegnanje v nedeljo po sv. Antonu. Res pa se je zgodilo to v Jablanci, šmartinski podružnici dne 31. julija.
Pogreb Josipa Moška. Poročali smo že o pretresljivi nagli smrti g. gostilničarja Meška. V torek popoldne ob pol 6. je imel veličasten pogreb, kakršnega Litija nc vidi mnogokrat. Zagorska godba, ki mu je bila v nedeljo svirala k odlikovanju, inu .je zdaj svirala žalostinke v slovo. Pokojni je bil sicer naš politični nasprotnik skozi vsa leta, a v občevanju prijazen in konciljantfen. V njegovi hiši so bili navadno seslanki SDS. Starejši možje so
II. Prosvetni dan za Gorenjsko
14. in 15. avgusta na JESENICAH s pruziioTanjcm 301etnice Kat. dol. prosv. društva.
Nedelja, 14. avg: Ob 8. uri zjutraj sv. maša za umrlo člane na Savi.
Ob 10. uri dop. slavnostni občni zbor in otvoritev razstavo v Kat .domu.
Ob 11. uri dop. koncert godbe na pihala. Ob 8. uri zvečer slavnostna akademija na društvenem prostoru.
Pruznik, 15. avg.: Ob 9. uri zbirališče k sprevodu pred kolodvorom na Jesenicah.
Ob pol 10. uri dop. sprevod okoli Jesenic. Ob 10. uri dop. sv. maša na prostem na društvenem prostoru.
Ob 11. uri dop. prosvetni tabor. Ob 2. uri pop. litanijo v cerkvi na Jesenicah. Ob pol 4. uri pop. javna telovadba Triglavskega orlovskega okrožja.
Ob 5. uri pop. koncert godbe K. d. p. d. Ob 9. uri zvečer zaključek. Gorenjci, vsi na Jesenice, da manifestiramo za našo sveto stvar. Kroji, narodno noše, vse na dan. Prijavite so takoj pri prosvetnih društvih v Vašem kraju, kamor smo poslali prijavnice. Polovična vožnja velja od 12. do vključno 17. avgusta. Brezplačna prenočišča so na razpolago. V delavsko Jesenice mora prodreti naša misel. Bog živi!
Pripravljalni odbor i a »Prosvetni dane
radi k njemu zahajali po razne nasvete. Naj počiva v miru, preostalim naše sožaljel
Veselica ,požarne hrambe. V nedeljo je imelo litijsko prostovoljno požarno društvo svojo letno veselico na Modicovem vrtu. V začetku je sicer molila razpoiožeuje nagla Meškova smrt, a veselica so je morala nadaljevali radi velikih režijskih stroškov. Obisk je bil rekorden. Dobili so 27.000 Din. Mi smo sicer odkrili prijatelji gasilstva, a grajati moramo, zakaj so take veselice vrše vso noč. Ali ni do polnoči dovolj?
Trbovlje
Blagoslovitev novo zastave. Apostolstvo mož si je nabavilo krasno zastavo iz ležke, na eni strani bele, na drugi strani rdeče svile. Predstavlja Kristusa-kralja in sv. Jožefa z Jezusom, ki se igro s križem. Zastava jo boga I o z zlatom vezena. Blago-slovljenie zastavo izvrši v nedeljo ob 6. zjulraj č. g. misijonar Šavelj, ki bo tudi .spovedoval že v soboto popoldne od 4. uri? naprej, zjutraj pa o<, od 4. ure, pridigal in opravil sv. opravilo. Apostol-stvo mož se je uslanovilo aprila meseca letošnjegi leta ob času sv. misijona, ter šteje že čez 200 članov
Poizkušen samomor. Štefka Ravnikar, žent poduradnika si jc hotela vzeti življenje z lizolom. Ker jo količina izpitega lizola bila premula, l>o oslala pri življenju, bila pa je prepeljana v bolnico. Vzrok poskušenega samomoru jo neznan.
Stalež delavstva pri rudniku. Pri rudniku jo zaposlenih okoli 2200, pri podjetju Dukič pa 1100 oseb, skupno torej 3300. Iz številk je razvidno, da je stalež delavstva več kot polovico manjši kot pred dvemi leti.
zJk Volivno gibanje prične radikalna stranka drugi leden. V nedeljo ima njihov kandidat g. dr. Emil štefanovič širši sestanek svojlA ljudi.
Plenarna seja občinskega zastopstva. V petek popoldne se vrši plenarna seja občinskega odbora. V glavnem se t>o razpravljalo o bodoči ekspozituri okrajnega glavarstva. Gotovo je že danes, da bo občina šla ureditvi ekspoziture z vsemi pripomočki na roko višjim oblastem, najsibo z uradnimi prostori kakor tudi s stanovanji za uradništvo. Stanovanja se bodo dodelila uradništvu na Ziškovcu v novozgrajeni vili. Prebivalstvo že lež-ko pričakuje otvoritvo ekspoziture.
Ižrežice ob Savi
Samoiimor. V ponedeljek 8. avgusta popoldne je bila pripeljana v brežiško javno bolnico mlada 231etna žena Marija Štritof, posestnica iz Volčilče-vega preko Sotle. Zjutraj je v samomorilnem namenu izpila eno šestnajstinko oclove kisline. Ker je zaužila preveč strupa in je šele kasno prišla v zdravniško oskrbo, ji ni bilo več mogoče ohranili življenja in je tekom noči umrla.
iiarenbers.
Trgatev ranega hmelja je že začela. Delavk je največ iz Hrvatskega, iz ptujskega in dravskega polja. Plača se 2.50 Din od škafa. Cene hmelju še niso določene.
Zaprisega novih vojaških obvezancev se vrši v Marenbergu dne 11. t. ni. v četrlek ob 11 pred-poldne.
Dopisi
Nekaj o ruskem sanulorijii na Vurbergu. V ruskem sanatoriju na vurbulškem gradu se zdravi šc vedno dosti Rusov in Srbov. Poleg bolnikov prihajajo na grad, ki je bajno lepa razgledna točka, v poletju tudi drugi Rusi. Nekateri najemajo kot letoviščarji zasebna stanovanja, drugi obisicujejo bolne sorodnike v sanatoriju. Zelo jim ugajajo naši kraji, kjer lahko šetajo v svežem zraku po graščinskih gozdovih pod košatimi bukvami in bujnimi smrekami. Koncem julija se je mudilo tukaj več odličnih gostov. Mod drugimi so bili tukaj: g Vasilij N. Strandman, delegat za ruske emigrante v naši državi, g. Andrej P. Polovcov, bivši carjev adjutant in generalinajor ter g. prelat dr. Anton Okoloktilak iz Petrograda, ki prebiva radi boljševiškega nasilja začasno v Varšavi. Poslednji gospod je opravil 31. julija slovesno sv. opravilo v vurberški cerkvi, katerega se jo udeležilo zelo mnogo Rusov. Dalje časa se že mudi na Vurbergu gospa Zofija F. Pohvisnjev, kateri je umrl soprog, bivši minister za pošlo in brzojav dne 13. julija.
Dolnji Logatec. Po dostojni proslavi 201etniro našega Kaloliške prosvetnega društva, ki se jo vršila preteklo nedeljo 7. avgusta nad vse slovesno. Ob tej priliki se vljudno zahvaljujemo vsem sodelujočim, zlasti obema zastopnikoma Prosvetno zveze za njuna krasna govora, g. Pivkti za cerkveni govor in g. Zaoru za slavnostni govor pri zborovanju. S svojim obširnim poročilom nas je tudi prijetno iznenadil odborov poročevalec. Posebej pa je pohvalno omeniti lep nastop domače društvene godbe. Novi instrumenti, kakor tudi disciplina in vestna udeležba vaj sla enakovredna faktorja, ki sta in bosta So bolj pripomogla naši godbi do slovesa.
Negotova usoda Saccoia in Vanzettija.
DEMONSTRACIJE IN ATENTATI.
v Newyork, 10. avg. (Izv.) Guverner Ful-!er bo odločitev o predlogu obratnega odbora, naj se izvršitev smrtne obsodbe še odloži, danes opoldne predložil v posvetovanje svojemu kabinetu.
Coolidge je ponovno odklonil posredovanje za pomilostitev obeh obsojencev. V letno bivališče ameriškega predsednika prihaja vsak dan na stotine brzojavk iz vsega sveta z zahtevo, naj se smrtna obsodba ne izvrši. Predsednik tem zahtevam nc more ustreči, ker ta slučaj ne spada v podsodnost zveznega pravosodja. Tudi uruguayska vlada je sprejela sklep, da bo pri Coolidgeju prosila za pomiloščenje.
v Newyork, 10. avg. (Izv.) Včerajšnja protestna stavka je končala v Newyorku skoraj popolnoma mirno. Stavke in demonstracije se ni udeležilžo veliko ljudi. Stavkalo je okrog 300.000 delavcev in približno 50.000 se jih je udeležilo velikega protestnega zborovanja na Union Square. Dvakrat je morala nastopiti tudi policija, vendar orožja ni rabila. Do spopada je prišlo na zborovanju, ki se je vršilo na Offsaite. Tu so demonstranti, ponajveč prebivalci italijanskega mestnega dela, policiste polivali z vročo vodo in jih obmetavali s kamenjem. Končno pa je policija dobila premoč in demonstrante razgnala. Tudi druga protestna zborovanja v severni in južni Ameriki so potekla bre'z večjih nemirov.
Policija v Bostonu je aretirala dva Ita-
linaja, ki sta nameravala napasti guvernerja Fullerja. Preiskava je še v teku. V Chicagu so našli v poštnem uradu peklenski stroj, ki bi bil lahko povzročil veliko nesrečo, ker leži poštno poslopje v najbolj obljudenem delu mesta. Peklenski stroj so našli otroci in policiji sc jc šc pravočasno posrečilo zabraniti veliko eksplozijo.
v Pariz, 10. avg. (Izv.) Včeraj so se v mnogih mestih vršila velika protestna zborovanja proti smrtni obsodbi Saccoja in Vanzct-tija. V Bordeaitxu so manifestantje prišli pred ameriški konzulat, ki jc bil močno zastražen od policijc. Prišlo jc do spopada, pri katerem je bilo več policistov ranjenih vsled strelov iz revolverjev. V Casablanca so manifestantje pred ameriškim konzulatom sežgali ameriško zastavo. Zastopnik francoske vlade je ameriškemu konzulu zvečer izrazil obžalovanje francoske vlade nad tem dogodkom.
v Dunaj, 10 avg. (Izv.) Načelstvo avstrijske socialne demokratske stranke je poslalo ameriškemu poslaniku na Dunaju sledečo brzojavko: »V imenu avstrijske socialne demokracije Vas prosimo, da opomnite ameriško vlado, naj nc dopusti, da bi se izvršila usmrtitev na podlagi krive obsodbe, ki bi razburila delavstvo in vse pravično misleče ter amerikanski narod pred vsem svetom postavila v slabo luč. Naša stranka se pridružuje zahtevam cnakomislečih, naj se justični umor proti Saccoju in Vanzettiju prepreči.«
Slovenski Orli v Kolnu.
Za zbližanje med Franci
UGODEN POTEK POGAJANJ.
v Pariz, 10. avg. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta so obširno razpravljali o stališču Francije napram nemški prošnji za popolno izpraznitev Porurja. Vojni minister in zunanji minister sta po poročilih »Matina« predložila o tem vprašanju veliko novih dokumentov. Razprava o tem vprašanju je trajala zelo dolgo časa. Predlogi, ki jih je stavil končno Briand glede možnosti izpraznitve Porenja in koliko čet naj še ostane tam, so bili sprejeti. S temi sklepi sta soglašala tudi načelnik francoskega generalnega štaba Petaine in po-voljnik porenjske posadke.
v Pariz, 10. avg. (Izv.) Nemški poslanik von Hoesch je imel danes z zunanjim ministrom Briandom zelo važne razgovore. Poseben komunike o tem obisku nemškega poslanika pravi, da sta ministra zopet pričela osebne razgovore, ki so bili popreje prekinjeni vsled dolge Briandove bolezni. Tekom razgovora sta ministra obravnavala celo vrsto vprašanj, ki interesirajo Nemčijo in Francijo. Pri tem sta obširno obravnavala sedanja pogajanja za sklenitev nemško-francoske trgovinske pogodbe.
Dodatno k temu obvestilu izvemo, da sta francoski minister in nemški poslanik obširno razpravljala tudi o vprašanju znižanja zavez-
niške posadke v Porenju, o čemer je bilo govora na včerajšnji ministrski seji. V zvezi s tem je bilo govora tudi o zopetnem zbližanju med Nemčijo in Francijo. Razgovori med Briandom in von Hoeschom se bodo po vsej verjetnosti prihodnje dni še nadaljevali. Ti razgovori naj služijo predvsem za pripravo za bližajoči se sestanek med Briandom in Strese-mannom v Ženevi.
Francija bo začela graditi trdnjave na nemški meji.
v Pariz, 10. avg. (Izv.) Po obvestilu vojnega ministra so se pričela dela za zgraditev francoskih utrdb na nemški meji. V prvi gradbeni dobi se bodo delale utrdbe okrog Metza. Vlada utemeljuje te odredbe s tem, da se od sklenitve miru dalje ni sklenilo ničesar v varnost francoskih vzhodnih meja in da še danes, v devetem letu po končani vojni, stoje v Alza-ciji in Lotaringiji utrdbe, obrnjene proti Franciji. Načrte, ki jih je odobril vrhovni obrambni svet in vlada, bodo izpeljani tekom treh let. Za to bo potreba 7 do 8 milijard frankov. Čeravno parlament za sedaj ni dovolil nikakih sredstev, je vlada vojnemu ministru vsled svojega opolnomočenja dala na razpolago precejšnjo vsoto v ta namen.
Slovaki proti Rothermerovi kampanji.
OSTRE IZJAVE POSLANCA HLINKE.
v Praga, 10. avg. (Izv.) Na Slovaškem se vrše velike predpriprave za protesten nastop proti lordu Rothermereju. Slovaški nacionalno-demokratski politik dr. Ivanka je pričel delovati za ustanovitev posebne obrambne organizacije, h kateri se je prijavilo že veliko število Slovakov in Čehov. Tej obrambni organizaciji naj bi načeloval legionarski častnik. Ta 6lovaška narodna bramba naj bi bila osrednja lin nadstrankarska organizacija, ki naj bi ime-V namen, krepiti slovaški element ter prido-Mti za Slovaško tudi okraje, ki so sedaj po-
Polet čez Ocean.
v Dessau, 10. avg. (Izv.) Za polet preko Oceana nista pripravljeni samo dve letali Junkerjeve družbe, temveč se je letaloma »Bremen« in »Europa« pridružilo še tretje letalo, ki ga bo vodil pilot Schnabele. Ta bo vzel s seboj vso pošto. Zadnje dni prispelo toliko pisem, da bi jih obe letali ne mogli vzeti s seboj. Tretje letalo je ravnotako konstruirano kot obe prejšnji. Natančni termin starta še ni določen, te se vreme ne bo v kratkem spremenilo, ni mogoče računati z odhodom pred nočjo na soboto.
Junkerjeva le-tala bo pri poletu preko occana spremljal do Irske tudi velik zrakoplov Junkerjeve družbe G 31. To letalo ima tudi močne radio-odajne aparate, s katerimi bo lahko obveščala o poletu vse zapadne evropske postaje. Na krov bodo sprejeli tudi večje število inozemskih zastopnikov.
v London, 10. avg. (Izv.) Letalec Court-ncy namerava v slučaju, da se vreme nc poslabša, odlctcti danes iz Colshot Castle pri Southamptonu v Ameriko v treh etapah. Danes bo poletel iz Colshota do Valencie iia Irskem, druga etapa bo od Irske na Novo Fundlandijo, tretja pa od tu v Newyork. Court-ney je na več poskusnih poletih preizkusil svoje letalo. Vsi poleti so izpadli zelo zadovoljivo. Po poročilih vremenskih opazovalnic je ozračje do Nove Fundlandije popolnoma brez viharja. Nad velikim delom Oceana so aiaa lahni vetrovL
K6In, 8. avg. zjutraj.
Trije parniki so odpeljali to jutro izletnike po Renu, mi se tudi počasi odpravljamo. Potihnil je šum petdesettisočere množice včerajšnjega popoldneva, ki se je liki reka prelivala iz mesta v stadion in zvečer zopet nazaj. Način popoldanske prireditve DJK je ves drug kot pri nas. Na stadion so prikorakali vsi udeleženci. Da si ustvarite nekoliko pravilno sliko, naj naštejem kar po vrsti skupine tega pestrega sprevoda. Nekoliko po pol treh so naznanili trije streli prihod v areno. Najprej so šli bobnarski zbori — 47 po številu — v najrazličnejših uniformah; sledili so zastopniki inozemstva: Avstrija, Jugoslavija, Holandska, Italija, fevica, Poljska, Šlezija in zastopniki iz Malmedya, (ki pripada po .vojni Belgiji). Za temi so se pripeljali na okrašenih vozilih kolesarji; sledili so jim člani predsedstva z zveznim praporom in pra-porna kompanija in nadalje: plavalci, potovalci (»Wanderer«, ki ima zastopnike predvsem med dijaštvom), nogometna moštva, skupina društvenih praporov, telovadci (pomešani od dečkov do sta-J rejših, v različnih telovadnih oblekah, prevladovala je bela barva), skupina praporov, končno lahki atleti, ki so pritekli v lepem teku v areno. V slikovitih skupinah so se postavili oddelki po zeleni trati pred tribuno, odkoder je generalni prezes Wolker s kratkim nar vorom otvoril odločilni boj. Reči se mora, da je ' slika pestra in živa, dasi smo mi navajeni na enoten kroj, ki v masah naredi vendarle močnejši vtis.
Proste vaje je izvajalo okrog 810 telovadcev, za močno organizacijo DJK prav majhno število, j Videti je, da goji bolj šport (atletiko, nogomet), ko pa telovadbo. Vaje so bile priproste, brez obra-! tov in brez ponavljanja. Nekoliko drug sistem kakor pri nas. Ta točka programa po naši sodbi ni bila na višku. Holandska, švicarska in italijanska vrsta so na orodju in v prostih vajah pokazale sijajne stvari. Nato se je pričela tekmovalna orodna telovadba vrst in odločilni boji za prvenstvo v lahki atletiki. Dolgo je trajal ta boj, a gledalci so sledili z napeto pozornostjo in občudovanja vredno vztrajnostjo. Ves narod živi v tem. Po megafonu so vsak rezultat takoj razglasili — kar je pač posnemanja vredno. Največ pozornosti so zbudili razni teki. Vprav kot v, rimskem cirkusu so gledalci z živahnimi klici všpodbujali »svoje« tekače. Par doseženih številk naj pokaže uspehe DJK: skok s palico 3.20 m: skok v višino t.76 m; skok v daljavo 6.45 m; kopje 49.10, disk 35.05, teki 5000 m 10 min.; 1500 m 4.23 min., 400 m
mažareni in ponemčeni. — Posebnemu dopisniku mažarskega lista »A Regel« se je posrečilo govoriti s poslancem Hlinko o Rothermereju. Hlinka je rekel: »Kaj hočejo Mažari s tem angleškim judom? To je samo delo judov-stva. Mažarska vlada ga je dobro plačala, da bi poskušal Mažarski pridobiti nekaj Slovakov.« Dalje se je Hlinka izrazil tudi proti ljudskemu glasovanju in je rekel, <la bodo Slovaki z orožjem branili svoje meje, če bo veliki sovražnik slovaškega naroda še dalje skušal motiti Slovake.
Plaz zasul osem hiš.
v Budimpešta, 10. avg. (Izv.) V Regijlyu je včeraj zemeljski plaz zasul osem hiš. Iz Pečuha so odšli na kraj nesreče pionirji, da bodo pomagali pri reševalnih delih. Po dosedanjih poročilih je 10 mrtvih in veliko število ranjenih. Vendar natančnejših poročil še ni, ker so telefonske zveze pretrgane.
PRINC AVINDISCHGRAETZ ŠE VEDNO V SANATORIJU.
v Budimpešta, 10. avg. (Izv.) Princ Win-dischgraetz se je v sanatoriju podvrgel novi operaciji. Njegovi pristaši so prosili, naj se mu ponovno odloži nastop kazni.
ODMEVI DAUDETOVEGA BEGA.
v Pariz, 10. avg. (Izv.) Ravnatelj jetniš-nice, iz katere je ubežal znani rojalist Leon Daudet, je bil suspendiran. Včeraj je stal pred disciplinarnim razsodiščem. Z ozirom na sklep razsodišča je pravosodni minister Barthou ravnatelja upokojil.
VELIKA NESREČA V ŠANGAJU.
v London, 10. avg. (Izv.) Reutcr poroča, da je pri včerajšnjem porušenju tržne lope v Šanghaju bilo ubitih 33 Kitajccv in 150 poškodovanih.
»
53.6 sek., 200 m 23.2 sek. Konec prireditve že v mraku je tvoril nogometni dvoboj Holandska in DJK 2:2 (1:2).
Vmes so bile še razne atrakcije. V začetku je prispelo nad stadion letalo, iz katerega se jo vsipalo cvetje in končno nogometne žoge! Letalo je vodil prvi misijonar — letalec Schulte O. M. I. lJred vhodom v glavno areno je bilo razstavljeno letalo, veliki motorni čoln in avto za puščave, vse to so člani kat. mladinskih društev združeni v Miva (Missionsverkehrsarbeitsgemeindschaft) darovali a-frikanskim inisijonom. Potem sta prispela maratonska tekača, ki sta v 6 urah 30 in pol minuti prinesla iz Diisseldorfa pozdravno listino gener. prezesu.
Kaj pa naši Orli? Kermavner je vzbujal občudovanje. Kiilner Lokalanzeiger imenuje njegovo telovadbo »fabelhafto Leistungen«. V dvanajsteroboju je br. Kermavner med 210 tekmovalci prvak s 204 točkami. Ur. Ulaga je na petem mestu s 179 točkami. Prišel bi bil pa še bliže prvemu, ko bi se inu ne bila odtrgala na dlani koža že pri prvi vaji na drogu. To ga je seveda pri vsem nadaljnjem tekmovanju oviralo. O Lojkovi nezgodi sem že včeraj poročal. Da bi bili vsi trije mogli pokazati brez ovire, kaj znajo — es war* zu schon gewesen, es hat nicht sollen sein — — Na telovadnem polju so slovenski Orli s tem dobili zopet priznanje — pač zasluženo - in ugled v mednarodnem telovadnem svetu. Slovensko in jugoslovansko ime se častno omenja v vseh poročilih.
Od pol treh do osmih zvečer je trajala prireditev — pa gledalci niso odhajali predčasno! Zvečer je bila v načrtu razdelitev vencev in diplom zmagovalcem in vrtna veselica z godbo in' petjem (ceio operni pevci so bili na sporedu). A sporeda ni bilo mogoče izvršiti! Mladina iz vseh krajev Nemčije in deloma inozemstva je natlačeno napolnila obširno dvorano in verando restavracije v mestnem vrtu; bilo je tako živahno in razigrano razpoloženje, da je razdeljevalec diplom kmalu popolnoma ohripel in resignirano pustil svoje delo. Tako sta tudi Kermavner in Ulaga šele danes zjutraj dobila venec in diplomo na stanovanju.
Sklep naših prireditev je vzgojnejši in plemenitejši, četudi na zunaj morda manj vesel.
Dobro je, da smo šli v KBlnt Uspehov smo veseli, a videli in zvedeli smo mongo koristnega, kar bomo skušali pametno izrabiti.
Z Bogom sveti Koln! Naš prapor, ki je plapolal ob Tvoji svetovnoznani stolnici, se vrača ovenčan z novo častjo. Bog živil	R.
I)er€s. in Jculfurei
Konec razkola v ruski emigrantski cerkvi.
Cerkveni razkol med rusko emigracijo, o katerem je poročal svojčas prof. dr. F. Grivec, se je končal s popolno zmago pariškega metro-polita Evlogija. Na nedavnem zborovanju v Parizu so bili predstavniki 57 župnij ruske »zagranične eparhije« iz 14 različnih držav od Angleške in Belgije do Ogrske in Italije. Na-| vzoča sta bila tudi iz Poljske pregnana nadškof Vladimir (biva v Nizzi) in škof Sergij j (biva v Pragi). Nadškofje iz Amerike in obmejnih ruskih držav so poslali svoje pozdrave. Tudi ekumenski patriarhi: Vasil j carigrajski, Meletij aleksandrijski in Gregor antiohijski so pozdravili »konec žalostnega razkola«. Nastop ruskih škofov v Sremskih Karlovcih je zadel na splošen odpor. Vsi nadpastirji so mnenja, da ne more biti ruska emigrantska cerkev popolnoma samostojna. Po kanonih ne smeta obstojati na istem področju dve samostojni in
ločeni cerkvi. Grki, ki so bivali na Ruskem, so imeli svoje župnije, a te so bile podrejene ruskim škofom. Isto velja za sedanje ruske begunce, v kolikor uživajo gostoljubnost v pravoslavnih deželah. Patriarh Tihon je iz tega vzroka odrekel nekdanjemu kijevskemu me-tropolitu Antoniju (zdaj v Sremskih Karlovcih) kako višjo oblast. Po Tihonu imenovani škof Evlogij vodi vse ruske župnije v zapadni Evropi kot neločljiv del ruske cerkve. Vezi z Moskvo so trajne.
Zbor v Parizu je sklenil: 1. da odloča me-trpoiit Evlogij o vseh župnijah, ki so i:\en področja pravoslavnih cerkva; 2. v pravoslavnih deželah kot Srbiji, Bolgariji in Grški je mogoče kanonično priključenje posamezne ruske župnije v ruski zagranični Eparhiji samo z izjemnim dovolenjem domače cerkve; 3. po smrti Evlogija prevzame upravo vikarni škof; 4. sedanje samoupravno stanje traja do zasedbe patriarhovega prestola v Moskvi.
Pravda o krivdi za svetovno vojno.
Avgustova številka znane Revue des Deux Mondes prinaša zanimivo poglavje iz spominov nekdanjega ruskega zunanjega ministra Sazonova »O žalostnih dnevih julija 1914«. Minister poudarja, da je neposredno kriva vojne napovedi Anglija. Sazonov trdi sledeče:
Avstrija je sporazumno z Nemčijo nalašč izročila ultimatum v Belgradu na dan odhoda Poincareja in Vivianija iz Petrograda. S tem je preprečila francosko-ruski skupni nastop v odločilnem trenutku. Nemški poslanik v Pe-trogradu je svoječasno vprašal rusko zunanje ministrstvo, kdaj bodo odpotovali francoski državniki. Potovanje do Pariza je trajalo štiri dni. Ta čas je izkoristila avstrijska diplomacija. Sazonov je hotel, čim je zvedel o ultimatu, podaljšati rok, katerega je dobila Srbija za odgovor. Antanta je potrebovala časa za pogajanja. Toda Berchtold je rezko odbil prošnjo. Tedaj je odgovoril Pašič na nasvet Sazonova, da bo pristala Srbija na vse zahteve razen onih, ki bi kršile njene državne pravice. Sazonov je poskušal vplivati na Berlin. Ni dvoma, da bi bila Nemčija previdnejša, če bi poudarila Angleška svojo složnost s franco-sko-ruskim stališčem. Toda angleški poslanik Buchanan je odvrnil, da britanska javnost ne bo nikoli pristala na vojno radi Srbije. Britanska vlada ludj ni marala opozoriti Berlina in Dunaja, da Angleška ne sme ostati nevtralna v slučaju, da posežejo Rusija, Nemčija in Francija v avstro-srbski spor. Rim tudi ni hotel obsoditi avstrijskega nastopa. Berchtold je ponovno odbil predlog, da nekoliko omehča ostri ultimatum. Tako je postala Angleška neposredno kriva izbruha svetovne vojne. Sazonov konča: »Dobro se spomnim, kak vtis je naredila leta 1911 slična angleška izjava po agadirskem dogodku, ko smo bili na robu svetovne vojne nevarnosti. Če bi naglasila Angleška svojo solidarnost s francoskim stališčem, bi se takoj razrušila nevihta, ki se je zbraia julija 1914. Prepričan sem, da bi priporočila berlinska vlada Dunaju čimveč zmernosti in ne bi hujskala na vojno, če bi imela pred seboj angleško izjavo. Veliko klanje bi
bilo preloženo za veliko let, morebiti za nedo-gleden čas.«
Sazonov se sklicuje na spomine Tirpitza. Tudi Betmann-Holweg piše, da je bila angleška vo'na napoved Nemčiji najhujši udarec, ki je kdaj Nemčijo doletel.
To in.
SVETOVNO MAS0NSTV0.
Nemški desničarski tisk piše, da so Bri» and, Cbamberladn in Stresemann framasoni. Pri sprejemu Nemčije v Zvezo narodov je pričel baje Stresemann svoj veliki govor z ma-sonskimi znamenji in je omenil »Božanstve-nega Arhitekta«. Vladni tiskovni urad zdaj poroča, da je Stresemann res mason, toda ni delal nobenih znamenj. Omenil je sicer »Arhitekta«, a to je svetopisemski izraz, ki ni značilen samo za masone. Pred vsem se ni zanimal Stresemann za masonstvo svojih inozemskih kolegov. Masonstvo je izven politike. Vse govorice o masenskem vplivu na Zvezo narodov so brez temelja (?).
NEVARNI RADIO.
Dr. Jenckins pripoveduje v »British Me« dieal Rewiew« o strašni nesreči. 61 letna ženska je nataknila slušala svojega radioaparata in se je vlegla v postelj. Hotela je poslušati godbo, preden bi zaspala. Vod od radija je zadel trak električne luči, ki je stala na nočni omarici. Ta trak je bil obrabljen od stalnega obešanja podnevu na zid. Vsled slabe izolacije je prišla ženska v stik z 240 voltov močnim tokom, ki jo je ubil. Ta slučaj, ki je prvič objavljen v strokovnem listu, kaže, kako moramo paziti na dobro izolacijo in predvsem preprečiti stik radio-voda z drugo električno napravo.
ZA 1 DOLAR.
Starinar Ernest Parrot je kupil pred petimi leti v Elisabetville neko staro, razpra-skano sliko s Kristusom na križu. Plačal je en dolar. Slika je pet let visela v njegovi trgovini v Ncwyorku, nc da bi našla kupea. Ta teden jo je /agledal ravnatelj akademije umte-nosli, ki jo je umil. Izk»wdo se je, da je ta slika velikega Corrcgijal
Gospodarstvo
KonTprencn izvoznikov se je vršila v nedeljo v Bolgradu. Na konferenci so ugotovili, da je od lani o:i!ulo 1S.OCO vag. koruze, od česar je za trgovino razpoložljivo 8000 vagonov, ostalo pa je v rokah kmetov. Pšenice je ostalo za izvoz okoli'3— 1000 vagonov. Nedavno objavljeni zaključki belgraj-ske Trgovske zbornico o IzrBdno slabi žetvi so netočni, in so povzročili vznemirjenje, služili pa samo špekulantcm. Lelošnjl pridelek sliv cenijo na 1500 vagonov. Tudi izvoz sadja lio lelos znnlen. Ugotovili pa ,ie trobu, da je danes nemogočo dati popolnoma točno oliko o rezultatih letine.
Trogv&ka akademija v Belgradu. Iz Belgrhda poročajo, da je podpisan odlok, r> katerim se bel-grajska dvorazredna trgovska Šola pretvarja v trgovsko akademijo.
^ Ukinjenjo trgovskih akademij v Somboru in Pančevu. istočasno z ustanovitvijo trgovske akademije v Belgradu prihaja vest, da so ukinjene trgovske akademije v Somboru in '.nfevu.
Proslava VSlefnioe Trgovsko in obrtniške zbornico v Osijcku. Kakor javljajo iz Osijeka, bo v maju prili. lela osiješka Trgovska in obrtniška zbornica slavila 751etnico svoje ustanovitve.
Dobava premoga za centralno kurjavo Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani je ponovno razpisana v št. 81. Uradnega lista z dne 30. julija t. 1., na kar opozarjamo interesente.
'1'hurnova jekltann izpemenjeim v delniško družbo. Jeklarna grofa Thurna v Guštahju se je izpremenila v delniško družbo. Glavni delničarji so grof Thurn. dr. Lukman z Dunaja, Kreditno društvo v Ljubljani in Bohler-Werke. Akcijski kapital sc bo s tem ziialno povečal iu.podjetje, ki je bilo prej zastarelo, bo modernizirano.
Žciev in izvoz lita iz P.usije. Kakšna je žetev, je za sovjetsko Unijo življenjske važnosti. Že tedne se peča vsa javnost od najmanjšega kmeta do vrhovne državne uprave s cenitvijo letošnje žetve, ki je ravno sedaj v teku. Kmetje so že začeli do-važati na jugu pšcnico zadrugam. Leios so z žetvijo in dovozi začeli dva tedna preje kakor lani radi ugodnega vremena. Po podatkih Osrednjega statističnega urada je letos posejana površina samo za on odstotek vetja kakor lani, vendar pa posamezne vrste žita izkazujejo velike izpremembe. Tako se v Ukrajini in Sev. Kavkazu goji več ozimne pšenice ter manj rži, več ovsa kakor ječmena in prosa. Po dosedanjih poročilih je računati s srednjo letino, ki bo približno ista kakor lani, vendar je vreme zadnjih dni šo važno. Kot izvozni predmet stoji ži'o v Rusiji na prvem mestu. Večletna prizadevanja organizirati nakup žita ip. ga iztrgati privatnikom, so pripeljala leios do ustanovitve. Stalnega državnega žitnega fonda, ki tvori iz leta v loto prehajajočo rezervo žita in krmil. Ta fond služi tudi za reguliranje cen. DrŽava je nabavila štiri peline vsega žita v kampanji 192G-ir.27, ki neha s 30. junijem 1927 napram dvem tretjinam v kampanji 1925-192(3. Država je nabavila v kampanji 1926-1927 083 milijonov pudov (pug 16.38 kg) t. j. 94 odstotkov plena; pšenice celo 99%. O izvozu pred končnim rezultatom žetve ni mogoče govoriti. Znašal je 1926-1927 187 milijonov pudov napram 161 milijonom v kampanji 1925-1926.
Vodilne tvrdko v ameriškem emisijskem poslu. V sledečem prinašamo po »Frankfurter Zei-tung«' podatke o misijonskem poslu v Newyorku v drugem čotrileiju lelos Emisije so znašale 1961 milijonov: udeležene so bile (upoštevane samo emisije nad' 20 milijonov dolarjev) kot voditeljice konzorcija: Morgan 218 milijonov, lilair 175, llalsey, Stuar! 143, Kuhn et Loeb 126, Dillon. Blai et Co. 120, Guaranty Trust Co. 197, Broun et Sons 102; udeležene so bile pri vodstvu emisij: National City Co 412, milijonov dolarjev, Guaranty Trust Co. 361, Lee, Iligginson 327, First National Bank 264, Harris Jočbes 256, Bankas Tust Co. 220, Ilatlgarten et Co. 150 itd. (Blair 77); skupno so znašale emisije: National City 194, Guaranty Co. 467, Lee, Hig-gineon 412, Harris Farhes 332, First National 300, Blair 252, Halscy Stuart '240, Bankas Trust 261, Morgan 213 itd. — Zanimive so konslalacije ameriških listov, da banke ne morejo vseh inozerfigttlh posojil plasirali v publiki, pač pa jim ostanejo in morajo čakati na ugodno priliko.
ttors&a.
10. avgusta.
DENAR.
Ljubljana. Devize: Amsterdam 22 79—22.S5 (—), Berlin — (13.52-13.55), Curih 10.9350— 10.9650 (10.9350—10.8050), Dunaj 7.9925—8.0225 (7.9925—8.0225), London 275.80—276.60 (275.80— 276.60), Newyork 56.69—56.89 (56.09—56.89), Praga 168.20—169 (168.20—169), Trst — (308.25— '310.25.
Zagreb. Amsterdam 22.79—22.85, Berlin 13.5168—13.5468, Curih 10.935-10.965, Dunaj 799.05
—	802.65, London 275.80-276.60, Ne\vyork 56.69— 56.88, Pariz 222/,-224K, Praga 168.20—169, Trst 308 49-310.49.
Curih. Belgrad 91314, Amsterdam 207.95. Berlin 123.30, Budimpešta 90.45, Madrid 87.85, Dunaj 73.08, London 25.22, Nexvyork 518.80, Pariz 20.32/, Praga 15.37/, Trst 28.25, Bukarešta322/, Sofija 375, Varšava 58.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4925, Kodanj 190.10, London 34.52, Milan 38.67, Newyork 710, Pariz 27.83, Varšava 79.35. — Valule: dolarji 708.31, francoski frank 27.90, lira 38.78, dinar 11.56, češkoslovaška krona 21.04,
Praga. Devize: Lira 183.80. Zagreb 59.40, Pariz 132.40, London 164,02.
Dinar (deviza) v Newyorku 176, Londonu 276.10, Berlinu 7.40.
Trst. Borza ni poslovala radi vročine. V svobodnem prometu so notirali sledeči tečaji: Belgrad 32.32—32.35, London 89.25—89.30, Ne\v'york 18.34 —18.36, Pariz 71.85—71.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubliann. vojna odškodnina 349 bi., Celiska 197—199, Ljublj. kreditna 142 den., MerkanlUna 90 bi., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Vevče 135 den., Stavbna 56 den., šešir 104 den.
Zagreb. 1% invest. posoj. 84/—85, vojna odškodnina 348—349/, Hrv. eks. 91. Hipobanka 55, Jugobnnka 90, Praštediona 850, Ljubli. kreditna 142 den., Šečerna 495, Drava 500, Slavonija 13—16, Trbovlje 450—160, Vevče 135.
Dunaj. Don. savska jadr. 77.30, Živno —, Hrv. eks. —, Jugo 11.50, Ilipo —. Alpine 41.25, Greinitz —, Leykam 11.60, Trbovlje 56.10, Kranjska industr. 42. Dušik - Ru?e 32. Gumiann —, Mundus 168.25, Slave.\ —, Slavonija 1.82.
BLAGO:
Ljubljana. Les: Smreka — jelka: Hlodi I., II., monte 190—220, brzojavni drogovi 200—250, bordonali merkantilni 200—300, Trami merkantilni 200—250, Škorete, konične, od 16 cm naprej 500 —550, škorete', pararclne, od 16 cm naprej 550— 580, škorete, podmerne, do 15 cm 460—500, deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 440—500, deske-plohi, par., o dl6 cm naprej 470—520. — Bukev: deske-plohi naravni, neobrobljeni 450—500, deske-plohi naravni, ostrorobni 650—850, deske-plohi parjeni, neobrobljeni 600—750, deske-plohi parjeni. ostrorobi 800—1150, testoni 400—430, tavolele 950—1050.'
—	Hrast: lllodi I., Ila 300—400, bordonali 1000— 1400, deske-plohi neobroblj. boules 1300—1400, de-par.. od 16 cm naprej 470—520. — Bukev: deske-plehi ostrorobi (podiiice) 12E0—1350, frizi 800— 1100. — Drva: bukova 18—20, hrastova 16—18. — Železniški pragovi: 2.60 m, 14X2-1, hrastovi 43— 52. — Oglje: bukovo za 100 kg 85—95.
Žito: Pšenica: bačka nova: 78 kg, 2% primesi, brez doplačila, slov. post., mlevska voznina, 30 dni plačilo, promptna dobava 3-17 50—350; bačka nova: 78 kg, 2?o primesi, promptna debava, brez doplačila, s1qv. post., mlevska voznina, 50 dni plačilo 355—357.50; sremska nova: 80 kg, 2% primesi, promptna ddbava, slov. posl., mlevska voznina, plačilo EO dni 345—347.50; slavonska nova: 78-80 kg, 2% primesi, prompina dobava, lov. post., mlevska voznina. 30 dni plačilo 845—317.50. — Koruza: bačka: navadna voznina. slov. post., plačilo 30 dni, prompina dobava 2:7.50; bačka: mlevska voznina, slov. post., plačilo 30 dni. promptna dobava 252.50.
—	Moka: pšenična: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu 515.
Tendenca: les: neizpremenjen.i; deželni pridelki: neizpremenjena.
Zaključki: les: 2 vagona; deželni pridelki:
—	vagonov; drugo: — vagonov.
Novi Sad. Pšenica: bačka 78-79 302.50—305. Ječmen: pohlm. banatski 77-78 285—290, bački 66 270—275, sremski 66 170—275. Oves: bački 200— 202.50, sremski pariteta Indjija relacija Belgrad 205—207.50. Koruza: bačka 212.50—215, sremska 215—216. Moka 0 g bačka 450—155, 0 jt banatska 445-420, št. 2 bačka 425—430, št. 5 bačka 395— 400, št. 6 bačka 349—350, št. 6/ bačka 200—310, št. 7 bačka 280— 290, št. 8 bačka 200—210. Otrobi 180—195. — Tendenca: nespremenjena. — Promet: 2/ pšenice, 1 ječmena, 5 ov3a, 42 koruze, 7 moke.
JVeBSznanna
Sv. Gregor. Dne 21. avgusta I. 1. ob 3 pop. priredi velikolaški cerkveni pevski zbor v našem »Domu« koncert. Na sporedu je poleg pevskih točk s solospevi tudi priljubljena »Mlada Breda«", ljudska opereta v dveh dejanjih. Prijatelji lepe pesmi vljudno vabljeni.
Kn/ige in revije
DOM IN SVET ŠT. 5..
Dom in svet prinaša v 5. številki med leposlovnimi prispevki v prozi poleg nadaljevanja Ma-lešiieve povesti -Tam za goro ... še črlico ' Zdravnica Marija«, ki Jo je napisjl Bogomir Magajna. Magajna piše svoje postave čudovito preprosto in sveže in prav v leni je poezija njegove besede. Poudarek pri njem leži v čuvslvu, zato je pripovedovanje raztrgano. Zgodba je djsna le v zunanji okvir, ki naj se v njem razodene notranja lepota. Nadalje je zanimiv odlomek i/, romana -"Jazbeci*, glnvnega dela mladega sodobnega ruskega pisatelja Leonida Leonova. Nadalje so priobčili pesmi: Jože Pogačnik (Kresni poldan, Gnezda), Tine De-beljak (Dunajska soneta: Veliki petek, MOdling) in Tone Seliškar (Črni otroci). Slovenski pesniški genij se zdi utrujen: ali mu manjka resnične dinamike in sproščenosti ali pa vero v lastno moč, ki mu je čas zares ne more dali! Odkar pogrešamo pesnika »Vigllij«, se zdi, da je brez pevca in brez pe3nr slovenska zemlja ...
Prosvetni del prinaša informativno študijo dr. It. Tominca »Frnnz von Pocci in marijoneta., kjer se vsporedno dopolnjujeta zgodovinski pregled in estetlčno-poetičnn snov. Fr. Cibsj nadaljuje »Problem slovensko izobrazbe iu govori o »smeri našega mladinskega gibanja , ugotavljajoč osnove in stremljenja sodobnega kulturnega življenja. »Naše življenje prihaja iz naturnih virov, iz svojega lastnega bistva in dna se hočo povspeti kvišku in priznati le to, kar more iz globino srca izpovedali.«
Zapiski prinašajo osmrtnico f Leopold Turšič (F. K.), nadalje ocene: Slovensko slovstvo: France Bevk: Kresna noč (Fr. Koblar), Izidor Cankar: Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi I. del (SI. Vurnik). Iz tujih literatur priobčuje za rusko slovstvo notico o Leonidu Leonovu in njegovih »Jazbeciht (Fr. K.), za nemško slovstvo: jos. FraeBle P. C. J.: Nogerpoyche im Urvvald am Lchali (Frst). Obširno poroča urednik France Koblar o gledališču in drami. Sledi: lz naše dnevne kulture in Prejeli smo v oceno. Poleg tega krase list ilustracije k članku dr. R. Tominca.
Dum in svet izhaju osemkrat na leto. Naročnina znaša celoletno 100 Din. Naroča se: Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
Orel
Orlovski odsek Ljubljana sv. Jakob ima danes točno ob 8. zvečer svoj redni fantovski večer. Strcgo obvezno za vse člane, slarešine vabljeni.
Prosvetna az&e&a
Prosvetnim in izobraževalnim društvom naše Gorenjske. V nedeljo 14. in 15. avg. praznuje naše najstarejše društvo: Kal. delavsko prosvetno društvo na Jesenicah svoj 80 letni jubilej. To društvo je najbolj agilno in delavno od svojega početka. Mladiko je vsadil še pokojni dr. Krek, kateri jc vedno rad prihajal meti jeseniško delavstvo. Skrbni so 'bili njegovi voditelji, zalo je društvo steber katoliških Jesenic. Tekom svojega 30 lelnega ob-
stoja jo priredilo na tisoče prireditev. Njegova druStvena družina šteje do 500 članov, ima najboljšo delavsko godbo in kompleten orkester. Tc društvo je vedno inicijalivno vplivalo 1111 vsa gorenjska društva. Tu so se vršili delavski shodi, kateri so bili prvi počuti;i socialnega gibanju. Tako društvo pač zasluži, da se ob 30 letnici zbere vsa organizirana Gorenjska na 11. prosvetnem dnevu, ki bo 15. avg. na Jesenicah. Vožnja jo polovična za vse vlake. Izkaznico se dobe na Jesenicah. Udelcžnike prosimo, <ln se poslužijo vlaka, ki odhaja iz Ljubljano 6.55 in prihaja nu Jesenice 9.10. Takoj nato jo sprejem gosiov in slavnostni sprevod na prostor, kjer bo sv. maša na prostem in prosvetni labor. Društva naj vzamejo s seboj zastave, narodne noše in kroje. Zlasti delavstvo, ki sloji v katoliških vrstah, vljudno vabimo, da se udeleži praznika, ki ga praznuje jeseniško delavstvo. Zalo vsi nasvidenjo 15. avg. na Jesenicah!
Spori
POLOVIČNA VOŽNJA K AUTOMOB1LSKI DIRK' PRI TRŽIČU.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani je dovolila, da smejo udeleženci avtomobilske in motorno dirke, ki sc bo vršila lo nedeljo 14. avgusta I. 1. na Ljubelj uporabljati izletniške karto ne le za viak, ki odhaja ob 5.23 zjutraj iz Ljubljane, lotnveč tudi za vlak, ki odhaja ob 6.55 na Gorenjsko. Jutranji vlak ima direkluo zvezo do Tržiča s posebnim vlakom, ki odhaja iz Kranja ob 6.20 in pride v Tržič ob 7.10. Priporočamo gledalcem, da se poslužijo v večji meri prvega vlaka, ker jim bo le tedaj mogoče prili peš do ljubeljskih ser pentin. Iz Tržiča proti Ljubljani pa odhaja prvi vlak ob 2.48 popoldne, nato ob 5.20 posebni vlak in ob 6.58 zopet normalni vlak. Izletniške karte 7.0 vrnitev se lahko uporabljajo na vseh teh vlakih.
Do danes je prijavljenih za dirko nad 6(1 automobilov in motociklov najrazličnejših tip. Med dirkači se nahajajo priznani inozemski in tuzeniski champijoni ter se bodo torej glodalcem, osobilo v Serpentinah nudili inloresantni prizori.
Kazen lega pa pričakuje Automobilski klub. da bosla Nj. Veličanstvi kralj in kraljica tudi to lelo poselila ljubeljsko dirko.
Pripominjamo še, da se lahko uporabljajo izletniške karte tudi nn onih vlakih, ki so označeni kot izletniški, tako, <la je u. pr. tudi Zagrebčanom mogoče prili v Tržič s polovično kurto.
DRVEČI ČLOVEK.
Skoraj 100 m na sekundo, 328 km na uro ja dosegel Segrave s svojim rekordnim Sunbeamom. Samo senca je hušnila mimo tebe, razločil nisi ničesar. Lela 1894., torej pred 33 leli, so priredili v Parizu prvo automobilno dirko; tekači in jahači so zauičevalno gledali na onih 10 km, ki jih je s težavo prevozil »Voz brez konja- . Lelo pozneje je bil Ehvood Haynes v Chicugo zelo ponosen, ko je absolviral trajnostno auloniobiluo dirko na 85 kilometrov v 10 urah in 23 minutah! Pomisli! Železnica je bila pa takoj v začetku že hitra, 2(1 do 40 km, najhMrejši vlak vozi danes 120 km na uro. Zadnji ameriški letlaski rekord je 135 111 no sekundo ali 486 km na uro. Mislijo, da je s tem
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 10. avgusta 1927.
Višino baromelrn 508'8 m
Opuzovania		I I3oro-1 meler	toploto » C1	Kel. vlono » %	Veter in brzino v m	Obloč-nosi 0—JO	Vrsta padavin		•J r. »S j sc —	i ti
brni	f n s						ob npaiovanlu	v mm do 7»		
	7	762-3	19-5	01	mirno	8	dež	23-4	26-9	17-8
Ljubljana (dvorcc)	14	761-0	26-4	48	S 4	0				
	21	76P7	22-8	66	E 4	2				
Maribor		762-5	20-0	87	W 6	p u	dež	4	29	17
Zagreb		762-4	—	63		6	dež	0-4	35	21
Belgrad		759-8	25-0	71	NW 4	4			37	21
Sarajevo		760-4	24-0	55	mirao	1			35	16
Skoplfe		759-1	27-0	43	mirno	0			37	18
Dubrovnik		758-8	25-0	54	mirno	0			28	16
Split		759-7	27-0	73	NI ■	0			34	25
Praga	7	701'6	17-0		WSW 4 «	5			26	16
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 7G5 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 11. avgusta: pretežno jasno,1 nevihte niso izključene, temperatura se zviša.
Nikolaj L j e s k o v:
Začarani
40
A knez je odgovoril:
—	Kaj pa hočemo, prijatelj, če si umetnik.
—	Kako to? sem rekel.
—	Tako. — je pritrdil, — tako, dragi Ivan Severjanič. Umetnik ste, napolspoštovan.
—	Tega ne razumem.
—	Nikar si ne misli kaj slabega, ker tudi jaz sem umetnik.
—	Ali tako, — sem pomislil, — no, to je pa že verjetno. Torej se nisem samo jaz povzpel do pijanske blaznosti.
Knez pa je vstal, udaril z dolgo pipo ob tla in rekel:
—	Ni čuda, če si pred njo vrgel vse, kar si imel pri sebi. Jaz pa sem dal za njo, prijatelj tudi to, česar sploh nisem imel.
Izbulil sem oči nanj.
—	Gospod knez, svetlost, — sem rekel. — prizanesite to. Saj me je strah poslušati, kar govorite.
—	No, nikar se ne boj, — jc odgovoril. — Bog Je milostijiv iu se bom nemara žc nekako izvil. A plačal sem taborju prav za to Grušo do petdeset tisoč.-
Jaz sem se zavzel:
—	Kako, — sem rekel, — petdeset tisoč! Za ciganko! Mar je tega vredna ta strupena kača?
—	No, zdaj pa govorite neumnosti, napolspoštovan!, — mi je odvrnil, — kar se ne spodobi za umetnika... Kako morete vprašati, ali je vredna? ženska je vredna vsega na svetu. Prizadene lahko
a Tubor Domeni v ruščini ruzven taborišča tudi sam ciganski rod.
rano. da je ne zaceliš, četudi žrtvuješ celo kraljestvo. Samo ona te zna v trenotku ozdraviti.
Zdeio se mi je, da utegne res biti tako, a vendar sem majal z glavo in ponavljal:
—	Tak denar! Celih petdeset tisoč!
—	Da, da, — je govoril, — pa me nikar več ne spominjaj na to. Dobro je, da so pristali na to ceno, sicer bi jim bil dal še več... saj bi jim bil dal vse, kar so hoteli.
—	Ali jih ne bi rajši poslali k vragu, — sem rekel, — to bi bilo še najboljše.
—	Ne, prijatelj, tega pa nisem mcgel.
—	Zakaj pa ne?
—	Zastrupljen sem po njeni lepoti in glasu. Saj si moram pomagati, sicer bom znorel. Le povej: mar ni zares lepa? Kaj? Saj lahko za volj nje res pride človek iz uma?
Ugriznil sem si ustnico in zmajal z glavo že molče.
—	Res je, res je.
—	Veš kaj, — je dejal knez, — jaz bi prav lahko umrl zaradi ženske. Ali razumeš, da je prav lahko zavoljo tega umreti?
—	Kaj ne bi razumel, — sem rekel, — lepota, krona stvarstva.
—	Kako to misliš?
—	Tako, — sem odgovoril, — da je lepota krona stvarstva, in bi za njo navdušeni človek... z veseljem umrl!
—	Tako je! — je odgovoril moj knez, — vi ste že pravi človek, napolspoštovani in malocenjeni Ivan Severjanič! Res je. še umreti bi bila slast. Baš to mi jc zdaj sladko, da sem zavoljo nje vse svoje življenje preokrcnil. Izstopil sem iz službe in zastavil posestvo. Zdaj bom tukaj živci, nc da bi videl kakega človeka. Vedno bom gledal samo njen obraz.
Znižal sem glas še boli iu zJišeoetal:
—	Kako pa ji boste gledali v obraz? Mar je tu?
—	Kakopak! — mi je odgovoril, — seveda je tu.
—	Ali je mogoče?
—	Čakaj 110, takoj jo pripeljem. Ti si umetnik, pred tabo jo ne bom skrival.
Takoj me je zapustil in odšel skozi duri. Ostal sem sam, čakal in mislil:
—	Joj, to pa ni prav, če trdiš, da boš samo njej gledal obraz! Naveličal se boš! — Sicer pa nisem na to veliko mislil. Čim sem zvedel, da jc ona tu, mi je takoj postalo vroče v bokih. Občutil som, da postajam zmeden. Ali jo bom res takoj videl? sem si mislil. Nenadoma sta vstopila. Knez je šel spredaj. V eni roki je nesel gitaro s širokim mali-nastim trakom, z drugo pa je stiskal Grušcnjki obe ročici in jo vlekel naprej.
Sledila mu je s povešeno glavo, se upirala in ni dvignila oči. Le njene velike, črne trepalnice so drgetale kakor ptičje poroti.
Knez jo je pripeljal noter, jo dvignil v zrak in posadil kakor otroka z nogami v kot na široki, mehki divan. Porinil ji je za hrbet baržunasto blazino, drugo blazinico pa ji je položil pred desno laket, vrgel ji čez pleča trak od gitaro in potisnil njene prste na strune. Sam pa je počenil na tla jioleg divana, sklonil glavo pod njenim rdečim safjonastim čeveljčkom, meni pa pokimal, češ :;Sedi tu sem.«
Spustil sem se prav tiho ob pragu na tla, tudi prekrižal noge, se usedel in jo gledal.
Tako tiho je postalo, da mi jc bilo hudo. Sedel sem in sedel, dokler me niso kolena zabolela. Če pa sem jo pogledal, sem videl, da ostaja nepremična. Pogledal sem kneza in videl, dn si je /grize) od samega hrepenenja vse brke, govoril ji ni nič.
Pokimal sem mu torej, češ, zakaj ji ne rečete, da bi pela? On mi jc zopet odgovoril z znamenji v tem smislu, da itak nc bo slušala.
Elll=ill
.i
a ,f>
S 3
n S
s
.?, O u •-»
« ?,
m ^ « >
k3
•J o>
.1S
•2, -i* J" > I
8 i
tn c-i eo R t
L
m >
S	3
g	-r
|
tc	3
3	o
«	ii
>	XI •
— 1
>	r>	a '
•5	B><
H o	s
-d S	."2
t- ——-
"	^
f 2	£
to ^
5 O	«
-•i eo O
O ,SL U> g?..
>0 M O
Nt!
in . '
I S ~
•3 -a* Q "3 o '3 -'i
eo o
•5 I
S £
N m
•J 4, >
< O
d o.
X. M •NJ «
II
<s
S jj o
3
co
^ A
> 9 "a
> S TI O Cl
I
C.
<3 H
if i
t-. > «
... -> ■ ;2 S. a
3 ® -n C H
a
rt" S Si c e a o
--J M
=ill=UJ
dosežena meja, ki jo more Človek zdržati. Segrave je bil po vožnji vsled pomanjkanja zraka napol mrtev, njegovo glavo je držal pritisk s strahovito silo pritisnjeno na blazino. Zato pravijo, da dosti čez 500 km na uro ne bomo prišli. Kdo vel
ŠPORT NA SVETOVNI RAZSTAVI V BARCELONI.
Barcelona, glavno mesto Katalonije, središče Španskega nogometa, milijonsko mesto, bo priredila leta 1929. veliko svetovno razstavo. Barcelona je izrazito športno mesto, pet odstotkov njenega prebivalstva je včlanjenih v športnih društvih, največ španskih prvenstev se izvojuje tam, največ španskih rekordov so napravili v Barceloni, in sedež olimpijskega odbora je tudi tam. Poleg Irflna je Barcelona edino špansko mesto, kojega igravci so v inozemstvu propagirali španski nogomet. Kot srce športnega življenja na Pirenejskem polotoku bo priredila Barcelona poleg razstave industrije in španske umetnosti tudi športno razstavo. Napravili bodo štiri velike trajne paviljone in deset provi-zoričnih razstavnih lop. Eden od paviljonov, 6000 kvadratnih metrov površine, bo sprejel športno razstavo. Zanimanje za razstavo hočejo dvigniti z velikimi mednarodnimi prireditvami v posebej za to zgrajenem tekmovališču. Kljub ovalnemu obrisu ima tekmovališče 200 m dolgo tekalno progo. Doslej ima le malo tekmovališč 200 m dolgo tekališče brez krivulje; navadno so taka tekmovališča zgrajena v podobi podkve, z ravno črto na obeh krilih, na primer stari stadion v Atenah, novi ogromni stadion v Filadelfiji in pa začrtani stadion v Budimpešti. V wembleyskem stadionu so rešili to vprašanje tako, da gre 200 m dolga proga pred glavno tribuno mimo in se nadaljuje do polne dolžine v predoru pod prostori za gledavce. V Per-shingovem stadionu v Parizu je način izpeljave isti kot v \Vembleyu, a z razliko, da start in cilj nista skrila, temveč odprta; približno isti način kot v Pershingovem stadionu bodo uporabili v Barceloni in se bosta videla start in cilj skoraj z vseh prostorov. Sicer pa oval tekmovališča ne presega normalnih izmer. Nogometišče je 105 m dolgo in 70 m široko, okrožno tekališče 500 m dolgo in 8.4 m široko, in ga more uporabljati osem tekačev obenem.
Prostor za gledavce bo sprejel 60.000 oseb (\vembleyski jih sprejme 100.000). Od severa proti jugu usmerjena podolžna os meri 208.5 m, povprečna os 100 m. Glavna tribuna bo tako kot v \vembleyskem stadionu monumentalna zgradba, s preoblačilnicami, umivalnicami, masažnimi in zdravniškimi sobami, z okrepčevalnico, s pisarnami in z družabnimi prostori olimpijskega odbora in nogometnega kluba. Napravili bodo poseben paviljon za časnikarje, s saloni, čitalnicami itd., sploh z vso moderno opremo.
SP0RT IN FAŠIZEM.
Poslanec Turati, generalni tajnik fašistične Stanke, je zbral 7. julija v Rimu zaupnike vseh športnih organizacij iz vse Italije. Povod za to so mu dali večkrat izraežni dvomi, če popolno politiziranje italijanskega športa z včlnajenjem v fašizem tehniški in strokovni razvoj športa pospešuje ali ne. Razume se, da je Turati po razgovoru z zaupniki na to vprašanje potrdilno odgovoril. Dejal je, da so italijanske vlade videle v njem samo udejstvovanje druge ali tretje vrste; šele fašizem je spoznal v njem orodje narodne sile. Tu notri je seveda tudi jedro vsega: fašizem ne organizira športa zaradi njega samega, temveč postavlja tezo, da se ne sme nobeno važno udejstvovanje odtegniti včla-njenju v fašizem. — Vprašujejo se sedaj, ali je to včlanjenje v fašizem dobro ali slabo, ali je škoda večja ali korist. Je par točk, ki zares govorijo za koristnost pripadanja k fašizmu. V gospodarsko tako slabih časih, kot so sedai, daje vlada športu vsa le mogoča sredstva v najobsežnejši izmeri na razpolago; dalje mu daje v mednarodnem udejstvo-vanju idealno in praktično zaslombo uradnega pospeševanja. Proti vsemu temu pa govori že sama beseda ivčlanjenostc, v politično stranko namreč. Tu ni svobode, tu ni prostega udejstvovanja; šport je pa cvetka, ki raste in uspeva samo v luči prostosti. K čemur pride še to, da amateri, ki niso fašisti, športa sploh javno gojiti ne smejo, in zgubi tako šport večkrat najboljše zastopnike. V nogometu in v lahki atletiki se to že zelo pozna. Najbolj bodo pa na gornje vprašanje odgovorili zaključki športne sezije 1927-28, prve, ki bo popolnoma v znamenju fašizma.	*
Izpred sodišča
i 104 s. k. x. Kakor je ta paragraf znan in je Je skoro vsakdo poučen o njegovih posledicah, pa se le še kdo spozabi. Zadnjči se je izpozabil ugleden mojster iz Ljubljane, in misleč, da sme kar tako zmerjati premikača, pa je ozmerjal pri prehodu železnice premikača. Ta mu je namreč zaradi bližajočega prihoda vlaka prehod prepovedal, mojster se je pa raztogotil. »Kaj pa zijaš, prokleti mule-« mu je zabrusil, sodnik pa mu je prisodil 300 Din kazni.
Letalski miting je bil v Ljubljanii jako dobro obiskan in na mitingu so se sešli prijatelji in sovražniki. Prišla je na Miting tudi Ivanka, z možem seveda, srečala se je po mitingu s svojo »prijateljico* Rozalijo. Ni mogla vzdržati svoje jeze, nahrulila je Rozalijo s tatico. Mož je ženi [»omagal in Rozalijo zgrabil za vrat, drugi spremljevalec jo je pa osuval v trebuh. Pa to še nj bilo dosti. Naščuvali so nanjo tudi psa, češ, puckaj jo sultan; sultan je seveda zvesta žival in zato povelje izvršil. Vsi trije si bodo pa miting dobro zapomnili. Pred sodnikom se jim ni nič dobro godilo. Ivanka je bila obsojena na 50 Din globe, mož na 12 ur zapora, spremljevalec pa na 24 ur zapora.
»V stiskah sem bil,< se je opravičeval Lojze, ko so mu prebrali obtožnico. Pri neki stranki si je izposodil 200 Din, češ, da mora po živinozd ravnika. Seveda si je potem poiskal drugačnega zdravnika. Ko mu je denar pošel se je napotil drugam ln neki dobričini z vso trpkostjo pripovedoval, da mora njegov brat nemudoma k vojakom. »Saj veste, rajža je dolga« je razlagal. Dobri možakar pa mu je za kratek rok stisnil 100 Din Lojzeta pa le ni bilo z denarjem in končno sta oba oškodovanca — drugi se namreč še niso javili — tožila Lojzeta in Lojze je moral v zapor.
VEŠČE NA FRANCOSKEM.
Vojak na straži v Calaisu (tako poročajo francoski listi) je zagledal na polju dve črno oblečeni ženski. Ena je pokleknila in molila, medtem ko je druga zakopavala nekaj v zemljo. Vojak je zadržal ženski, ker je mislil, da sta detemorilki. A policija je našla v krvavem zavitku — svinjsko srce, ki je bilo 113 krat prebodeno z iglo in enkrat z nožem. Izkazalo se je, da se je hotelo mlado dekle maščevati rad nezvestim ljubimcem. Plačala je veščo in ta je prebadala svinjsko srce, da bi zadela zapeljivca srčna kap. Ženske bodo imele opraviti s »odnijo.
Z« Jufloilovajuko tlakam« * Ljubljani; Karol C«č.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par.i
Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
S/užbe /sče/o
VAJENCA
za mesarsko in prekaje-valsko obrt, pridnega in poštenega, sprejme mesar in prekajev. J. GOLOB, Ljublj. VII, Jernejeva 47.
Ilrpnra sprejmem v ULGIIbtf sv0j0 špecerijsko trgov., kateri mora imeti 2 razr. srednje šole šolske izobrazbe in vso prehrano pri svojih sta-riših. I. Krivic, Ljubljana.
VRTNAR
oženjen, brez otrok, zanesljiv, z dobrimi spričevali, išče mesta k graščini, v kopališče itd. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6066.
TRGOVEC
star 30 let, želi sprejeti primerno službo potnika, poslovodje ali knjigovodje
kakem večjem trgov, podjetju. - Cenj. ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro: »Dobre reie-rence« Jtev. 6087.
Kroj vajenec
pošten in priden, se sprejme pri Simon Klimanek, Ljubljana, Šclenburgova 6.
Rabim par boljših mizar.
pomočnikov
za tako). F. BUH, Šmartno pod Šmarno goro.
Manufakturist
samo prvovrstne moči naj pošljejo ofertc z referencami na naslov Ludovik Kuharic, veletrgovina — Ormož.	6173
Učenca ^Tfn/h
staršev, sprejme takoj trgovina z meš. blagom Burkeljca & Pibernik, Laze, p. Šmartno - Zgornji Tuhinj.	6163
Sprejmem 3 DIJAKE
na stanovanje. - Sv. Jakoba trg 8, priti., Ljublj.
Cnhn s hrano od-OUUU dam. - Naslov v upr, lista pod it. 6193.
Proda se iz proste roke
kmečko POSCStVO 85 oralov bukovega gozda, 45 oralov travnikov in njiv - za 225.000 Din. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju,
Posojilnice!
Za Zagreb se išče hipo-tekarno posojilo 300.000 Din. Intabulacija na prvo mesto. - Ponudbe s pogoji pod šifro: »Posojilo št. 6205« na upravo lista.
VLOGE
na tekoči (žiro) račun sprejema in obrestuje po dogovoru Efektna banka Ljubljana, Kongresni trg 9 (na vogalu Kino Matica).
Mostna tehtnica
skoraj nova, se proda po zelo zmerni ceni. - Nosi 3000 kg - Poizvedbe pri Ivanu Šteiančič, Vižmarjc, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Prodam dobro ohranjen
;Iande: motocikel
4 HP, 3 prestave, prosti tek ter sklopka. Pnevmatika nova. Cena 6500 Din. - FRANC POjLJANC. Sebenje 35 pri Tržiču.
Motor, kolo
4 HP — zaradi bolezni lastnika ceno naprodaj. -SIMONIČ, Vojašniška ulica št. 7, Maribor.
Naznanilo
Pri gostilni Dravograd v Mariboru, Smetanova ul. št. 54, je novo zgrajena
gostilniška veranda
izgotovljena in stoji gostom na razpolago. Gostilničarja prosita za obilen obisk.	6133
Jos. in Mar. Nekrep,
Objava.
Razglašam, da se na torek sklicana prostovoljna javna dražba mlina na Trati, postaja Škofja Loka, D*- ne bo vršila.
Ivan Zakotnik.
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku, veliki ali pa tudi v priprosti
Donalshi velescjem
4.—II. septembra 1927
Izredne prireditve:
Belgijska razstava
Italijanska razstava
Japonska razstava
Tehniške novosti in izumi:
Razstava hotelskih potrebščin
Reklamna razstava — Radio-razstnva
Dunajski krznarski modni salon
Brez potniškega vizuma! Z velesejemsko izkaznico in s .potnim listom prost prestop avstrijske meje 1 Vizum za potovanja preko Madžarske se dobi nn obmejnih postajah proti sejmski izkaznici. Znatni vozni popusti na jugoslov., madž. in avstrijskih železnicah, po Donavi, Jadranskem morju in zrakoplovbi.
Vsa potrebna pojasnila kakor tudi vele-sejmske izkaznice (po Din 40"—) dajejo Wiener Hesse Aktien-Gesellschalt, WienVII, Messeplatz 1 a. za časa lipskega jesenskega velesejma tudi Amkunftstello in Leipzig, Osterr. Messhaus, Hainstrasse 16—18, dalje častna zastopstva v Ljubljani:
Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4, Zveza za tujski promet t Sloveniji,
Aleksandrova cesta 8, Josip Zidar, Dunajska cesta št 31.
= lll = lll = lll = lll = lll = lll = lll = lll = tll = lll = lll = IH =
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo, v tem med našim ljudstvom po deželi naj-Vsak oglas, pa bodisi v majhni obliki (najmanjš prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
ii=iii=m=iii=m=inEin=in=iii=ni=in=m=im
Tudi v Vaši kuhinji ne sme manjkati znamenitih priprav za vkuhavanje originalne znamke
W E e K
Po zelo ugodnih cenah jih dobite prf Tovarniški zalogi „WECK", Ljubljana, Pazite na Krekov trg 10, I. n. (Tvrdka Fructus).
Celje:	Maribor.-
Josip Jagodič.	Carl Lotz.
Stavbno podjetje
ACCETT0 & drugovl
družba 7. o. z
Maribor, Korošfova ul.
®|B
(F* Inteligentna
gospodična
samostojna, išče v svrho ženitbe znanja z gospodom, višjim uradnikom, v starosti od 35—50 let. -Dopise na oglasni oddelek »Slovenca« pod značko: »Odkritosrčnost 35«.
Preselitve
izvršuje najcenejše »SLO VENI A-TRANSPORT« -sped. transport, družba -Ljubljana, Miklošičeva c. 36, tel. 2718.	6204
ComaP s pokojnino, OdlllCL 72 let star, želi priti v oskrbo k pošteni in mirni družini v Ljubljani. - Naslov pove uprava lista pod it. 6196.
Umrl je dne 10. avgusta 1927 v deželni bolnici v Ljubljani
gospod	v
3AKOB BAS AR
posestnik v Stražišču pri Kranju, predsednik načel-stva oziroma nadzorstva podpisanih zadrug.
Vzor moža priporočamo v molitev I
Hranilnica in posojilnica	Kmetijsko društvo
Šmartin pri Kranju.	Šmartin pri Kranju,
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob smrti našega dobrega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta, gospoda
Franca JaSdla
izrazili sožalje, pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetja ali drugače z nami sočustvovali v teh težkih dnevih, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 10. avgusta 1927.
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod y Ljubljani
V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčnoljubljena, dobra >ga, mati, stari mati, sestra, teta in svakinja, gospa w	-m.	•
soproga
bivša gostilničar ka In mesarica
v torek, dne 9. t. m. po dolgi mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v četrtek dne 11. augu-sta 1927 ob 5 uri pop. iz hiše žalosti Hradeckega vas št. 66 na pokopališče k Božjemu grobu.
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1927.
Globoko žaluJoCI ostali.
				
m	H			
znamko 1
Tflinci, pozor!
99
miHERVR
M
namizno 0l]e v priznano nepre-kosljivi predvojni kvaliteti se zopet dobi pri veletrgovcih v Ljubljani.
Cene/še kot pri
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manujakturno blago samo pr
TRPIN, MARIBOR, oiaun, trg štev. i7
Rabimo pri takojšnjem nastopu
absolventa
usnjarske šole na Dunaju
ali v FREIBERGU kot drugega kemika, — Ponudbe na tovarno STROJIL MAJ-ŠPERG, pošta Pragersko.
........... ADMINISTRATIVNEGA
uradnika
sprejme Bratovska skladnica v Trbovljah,
Mesečna plača s prostim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo po dogovoru. Prednost imajo reflektanti s prakso v računski stroki in z najmanj srednješolsko izobrazbo (maturo). — Ponudbe z navedbo starosti in družinskih razmer, popisom dosedanje službe in prakse, prepisom spričeval, referenc in plačilnih zahtev je poslati naj-kesneje do 1. septembra 1927 Krajevnemu upravnemu odboru bratovske skladnice V Trbovljah.
Sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo tužno vest, da je 10. avg. 1927 umrl v bolnici v Ljubljani, previden s sv. zakramenti za umirajoče naš dobri oče
Dakob Dašar
posestnik v Stražišču pri Kranju.
Pogreb predragega ranjkega bo dne 12. avgusta 1927 ob 9. uri dopoldne v Šmartnem pri Kranju.
StražiSče pri Kranfu, 10. VIII. 1927.
Žalujoči preostali.
Izdajatelj; dr. Fr. Knlovec.
Urednik; Franc Tersetflav.