47. številka. Ljubljana, v petek 27. febrnvarja. XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan Me*cr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prcjeman za avstro-og e rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. —Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 krj na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko veC, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plaCuje se od Cetiristopne pctit-vrste po ti kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce bo dvakrat, in po 4 kr., Co se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredni" tvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravu ifitvn naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročito. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........ 13 gld. — kr. u pol leta........ 6 ,. 50 ,, „ Četrt leta........ 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I ,, 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8 ,, — „ , četrt leta........4 ,, — „ a jeden mesec.......I „ 40 „ B^F" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naroČilo. Vpravnistvo „&lov. Naroda". K državnozborskim volitvam. Odkar je klerikalna stranka 1883. 1. poskusila kar čez noč utihotapiti kot kandidata pokojnega Križnarja in b tem zavratnim činom prva rušila disciplino ter vrgla preporno jabolko mej nas, do živeli smo marsikaj čudnega na njenej strani. Videli smo, da gospodje glede sredstev neso izberčni, da jim vse ugaja, kar jim pride pod roko, seznanili smo se ž njih taktiko zavratnosti in kapetanske razposajenosti in preverili so do dobrega, da v njdi res velja geslo: „namen posvečuje sredstva". Od omenjene dobe ni je bilo več volitve brez nasprot-stev, vsakikrat delali so zgago kapelani, katerim se z višjega mesta daje parola in potuha. Duh vladohlepja in nestrpnosti prešinil je vso klerikalno gardo in tega duha izrodki bujno poganjajo v goriškega nadriproroka žalostnih proizvodih in v klerikalnega dnevnika predalih. Dasi smo torej, kakor rečeno, marsikaj čudnemu se privadili, posrečilo se je vender klerikalni gospodi, da nas je pri sedanjih volitvah uprav presenetila. Danes še je žveplo in ogenj bruhala na uradniške kandidature, drugi dan pa z vratolomno logiko proglasila kandidatom svojim uradnika in to celo uradnika političnega. Danes je širokoustuo pisala, kakšne lastnosti imej državni poslanec, drugi dan pa imenuje kandidata, o katerem ne ve povedati druzega, nego par puhlih fraz. Kadar itno doslej imeli volitve, bila je navada, da je kandidat proglagil, in kadar glede narodnega uprašanja nestno bili popolnoma gotovi, celo podpisal predloženi mu program, da se je Bvojim volilcem predstavljal, jim razlagal svoje politično mišljenje, svoje nazore in odgovarjal na stavljena mu uprašanja. Pri klerikalnem kandidatu Antonu pl. Globočniku vsega tega pogrešamo. Ne le, du se sam javno ni nikjer oglasil, tudi ni objavil niti črtice političnega svojega veroizpove-danja, tako da nihče o njem ne ve, se bode li bratil s pl. Plenerjem, ali jo pa potegnil s hudomušnim Kronawetterjem. Tako preziranje volilcev pa je uprav neod-pU8tljivo. Naših volilcev ni smatrati za rStimmviehu, zavedni so in tudi toliko vredni, da se jim kandidat predstavi, jim razloži svoj program in pove načrt, kako bode deloval, da bode vestno zastopal njih koristi v narodnem in narodnogospodarskem oziru. Go8p. Antou pl. Globočnik pa je v tem oziru popolnoma nem, prst drži čez usta, kakor sv. Janeza Nepomuka kip na kakšnem mostu. In vender bi bilo baš g. Antonu pl. Globočniku treba pokazati svoje politiške nazore, zlasti pa za poslanca neobhodno nezavisnost. Glede poslednje nedostaje nam niti trohice vere, da bi g. Globočnik kdaj v svojem življenji bil še toli drzen, da bi le iz daljave poskusil zakriviti proti vladi le mezinec. V politiški svoji karijeri priučil se je ubogati slepo, in zatrepetal bode, kadar ga kak minister le srpo pogleda. Prava anomalija pa je in le v Slovencih možna, da hočejo poslati v zbor tako starega moža, katerega bode hrum in šum glavnega mesta popolnoma zbegal. Slavni Miklošič moral je s sedemdesetim letom popustiti stolico na vseučilišči Dunajskem, v nas pa hočemo v politiški boj, kjer se pojavljajo strasti in treba mladih čilih morij, poslati starčka, ki ima Že skoro sedem križev na hrbtu. Za politi š k o službovanje ni bil več sposoben, za državnega poslanca pa bode. Za Boga, ali ima gospoda tako slaHrj mnenje o državnem zboru in o državnih poslancih sploh? Ali misli, da je državni zbor shajališče penzijonistov in invalidov? Položaj je resen in kritičen in nikakor ugoden tako lahkomiselnim eksperimentom. Za poslance nam je treba čvrstih Bil, možakov odločnega duha, kateri Be bodo, kadar bode treba, postavili po robu in stopili, kadar bodo razmere tako nanesle, tadi brez obotavljanja v opozicijo. Zastopniki naroda slovenskega morajo biti možje, ki so na svoj prapor zapisali natodni naš program in vsprejeli vse točke programa Ljubljanskega in o katerih smo preverjeni, da bodo postopali z jekleno energijo. Ker g. vladni svetnik pl. Globočnik ni objavil še nobenega programa, ker mu za državnega poslanca ne prisojamo niti dovoljnih fizičnih niti duševnih sil in ker je njegovo umirovljenje živ dokaz, da je pokoja skrajno potreben, zato smo trdno preverjeni, da zavedni volilci gorenjskih in notranjskih mest ne bodo izročili mandata njegovim oslabelim rokam in da mu bodo privoščili, da uživa blagi mir na svojega življenja večer. Proč torej s to prisiljeuo kandidaturo in glasovi vseh volilcev naj se združijo za našega kandidata gospoda dr. Danila Majarona! Politični razgled. Holraiije do/clc. V Ljubljani, 27. tebruvarja. Volilno gibanje. Na Dunaji so se nemški liberalci in demo-kratjo zjedinili proti protisemitom. Volilee skušajo s tem [ iii' s 11' j 1111, da obetajo občno volilno pravico. Bodo li s tem dosegli namen svoj, je dvomljivo, kajti le preveč vidno )e, da je to le agitacijsko sredstvo, ko vender zjedinjena levica v svojem manifestu o občni volilni pravici nema niti besedice. Židovski liberalci so tudi vsi proti občni volilni pravici, ker se boje\ da bi jim le škodovala, kajti delavec bi LISTEK. Zakaj se je pan Simon razjezil nad sv. Gothardom. (Zgodovinska povest K u Ido M»linnkega; iz IvMine preložil V. Henković.) (Dalje.) Nemec se je nad tem sicer zapačil, a ker ni bilo druzega, pričel je Čitati. Prečital je članek o puščanji krvi in Lucija je morala čitati za njim, popoludne prišel je na vrsto članek o čiščenji života. Na večer je bil Hans Bartle utrujen. Sel je v mesto. Pohodil je vse tri gostilne na trgu ter kremi v predmestje. Prehodil je že pot od Loun-kih vrat do Praških in povsod je bilo VBe v redu, mladina je imela zanj posebno spoštovanje, seveda le iz tega uzroka, ker je mislila, da je to novi ba-kalar; ko pa se je razneslo, da je to nekov okrog stikajoč Nemec, pričela je mladina za njim kričati. Branil se je s kamenjem, a ko je zadel sinčka iz Pondčličkove^a mlina, da je bil ves višnjev, napravili so na Nemca naskok in moral je pokazati pete. Uhežavši skozi Velvarska vrata v mesto uašel je zavetje v veži Okrašovske hiše, ki ni bila daleč odtod. Že je bil Hans v varstvu nadvornikove roke, a še vedno so je slišalo pred vrati: „Nemee brouk, hruce tlouk" itd. Nadvomik je moral učitelju preložiti to grozno pesen in Hans je dejal svojemu zaupniku, da morajo biti v tem mestu zlobni ljudje ter se zajedno zagrozil, da jim bode že zasolil. Zaljubljeu pa je bil Nemec v mestu v jedno mer. Devojke so mu bile vžeč in le o tem se je pritoževal, da so nekako nepriljudne, nedostopne in kadarkoli se je katere postopil, bil je bodisi strogo odgnan, ali pa je dekle pričelo kričati, kot bi gorelo. Nadvornik je tolažil mladega pokrovitelja s tem, da bo se vse prav, ko Bi ga devojke malo ogledajo. A tako dolgo pohlepni ljubovnik ni hotel čakati ter hotel protivje premagati z naskokom. Prisedel se je k nadvorniku ter se dal od njega poučevati v češčini. Bil je dovzeten in čez malo časa je dosti umevno izgovarjal po češko: „Hezka panenka, nekfičet!" To mu je bilo za to pot dovolj. Zvečer sta sedla s panom Simonom k vrču. Pan Simon pomagal si je v govorjenji z latinščino, in tako sta se kakor si že bodi vender umela. Hans se je pritoževal o nasilji, katero so si Slanci dovolili proti njemu, in pan Simon je obljubil, da bode vse to prečkal in krivce kaznoval, zraven pa je dodul svet, nuj bi se pan učitelj kolikor mogoče doma držal, da se bode on, Simon, hvaležnega izkazal, ko bi poučevanje v nemščini naglo napredovalo ter bilo kar se da hitro z dobrim uspehom končano. Hans se je izgovarjal na nedostatek knjig in pan Simon je obljubil, da pojde jutri zopet po mestu, mogoče da najde še kaj, s čimer bi njegova hči mogla biti poučevana v nemškem jeziku. Drugi dan je Hans prečital oJstavek, kako se vari terjak za suhe rane, i« ko je to Lucija za njim prejecljala, bilo je zopet učenje v kraji in Hans je iskal izgovora, kako bi jo mogel od doma pobrisati. To se mu je posrečilo stoprav po obedu, ko se je pan Simon podal iskat obljubljenih knjig. Sedaj se Nemec ni več bal ter šel po svojih potih. Gred« si je ponavljal, kar se je bil včeraj naučil od nadvornika. „He, pan učitelj, pazite na kožo!" klical je za njim nadvornik, stoječ z lopato sredi dvorišča. Hans se je ozrl ter mahnil z roko, kakor bi hotel reči, da se ne boji. Iz početka je imel večjo srečo nego včeraj. Mesta se je ogibal ter šel skozi sosednja vrata na- pač De bil pri volitvah posebno naudušen za nemške kapitaliste. V Galiciji so v nekaterih okrajih po štirje kandidatje, ker so se Rusini razcepiti v tri stranke. Posleduji čas se je posebno začela gibati rusinska radikalna stranka, katera je zapisala na svoj prapor občno volilno pravico. Rusinski radikalci obetajo na volilnih shodih, da bodo hodili z liberalnimi levičarji. Usesti se hočejo na skrajni levici poleg Kro-nawetterja. Delegaciji bodeta letos zborovali jeseni, ker se je razpustil državni zbor. Drugo leto bosta pa delegaciji zopet pomladi zborovali, ker je potrebno, da more finančni minister o pravem času predložiti državni proračun zbornici poslancev. Waserjev ukaz. Nemški liberalci so neizrečeno veseli \Vaser-jevega ukaza, nacijonalci pa ž njiui ueso zadovoljni. Njih glasila ga že kritiku jejo, kajti le pre-jasno je, da bode ta uka/. bolj ali manj tudi upli-val ua voliice. Tudi se slabo ujema z nezavisnostjo sodniiskih uradnikov. Ta ukaz utegnejo še nazadnje v državnem zboru spraviti v razgovor. Zanimivo bode vsekako, kako se bode izjavil pravosodni minister o tem ukazu. Seveda najhuje pa protisernitska glasila obsojajo, da bo je predsednik Graškemu oadtodišČU na tak Saden način itmešal v volilno agitacijo. V n ;i u jdržave. liusija in Fra ncija. Ruski listi so jako nevoljni, da se oduošaji mej Nemčijo in Francijo vidno boljšajo. Posebno hudo jiroti Franciji pišejo nQrazdaniti", „Novoje Vreinja" in „Novosti". Poslednji list pravi, da je zadostoval jeden sam laskav ttdegram nemškega cesarja, da so Pariški listi jeli prijazneje pi sati Nemčiji. Cesarici Viktoriji podtikajo „Novosti" važno politično misijo. Ta list sklepa, da Francozi neso naudušen i za zvezo z Rusijo. Manifestacijom /a Rusijo, kf> se predstavljajo kake psevrloruske in pBevdnpatrijotične igre, se ne sme pripisovati nobene važnosti, kajti življi, ki pri tacib prilikah kriče iu se za Rusijo naudušujejo še ne delajo zgodovine. Holgarija in Turčija. V Plovdivu izhajajoča „Balkanska Zora" priobčila je bila hud članek proti sultanu in turškemu miuistru vnanjih zadev povodom Luekega afere. Ker sedanja bolgarska vlada želi živeti v sporaz-umljenii s Turčijo, pozvali po urednika dotičnega lista pred sodišče, kjer se hod« moral zagovarjati, ker je napadal suvcrenni dvor. Nemški cesar in kanvelar. Cesar Viljem je knncelarja Caprivija s tem odlikoval, da mu je k šestdesetletnici šel osebno čestitat S tem je pokazal, da zaupanje v novega kancelarfa mu ni omajalo Bismarckovo intrigovaoje. To čast »tanje pač ni poseono prijetno dirnoio kneza Bismarcka. ki sedaj na BVOJem posestvu lahko premišljuje, kako minljiva da je posvetna slava. Ant/fija in Fbrtugitiska. Raspor mej Anglijo in Portugalsko bode baje kmalu definitivno poravnan V Londonu so spoznali, da le repubiiČansko gibanje v Evropi poBjiešujeio, če previ-č napeniajo strune proti Poitugalcem in so se odločili, da OBtreiejo skoro vsem portugalskim željam v Afriki. Nekoliko je pa Angleže tudi to nagnilo k prijenljivosti, da v raznih njih kolonijah sedaj nekaj vre, posebno v Kanadi utegne priti še do UBtaje. Anglija utegne v kratkem v v»'č krajih potrebovati vojakov, in je torej vesela, če jih more nekaj poklicati iz Afrike, kajti njena vojna sila ni primerna velikosti njih države. ravnost v predmestje. Tik vrat ugledal je Nemec I>ekarsko prodajalnico, kjer je na stolu za gromado temelj rudela kot jagoda na gozdni trati mlada prodajalka, očividno hči pekova. Učitelj je takoj krenil tja ter lomeč divni materui jezik svoj z desnico izbiral žemlje, levico pa naglo položil devi okrog pasa. Dekle, bodisi da ie bilo tega vajeno, bodisi nadejaj« se prodaje, se ni branilo in Nemec je postal drznejši; ulovivši po-, nt.' r odbitni je lično priklonivši se. Dekle se je na to smijalo, ljubovnik pa je še od daleč pošiljal poljube nazaj. Spotoma je srečal bakalarja Sipa, katerega mu je bil že nadvornik zaznamoval kot jednoga izmej tistih redkih, s katerim bi se mogel pogovarjati. Nemec je bil takoj v razgovoru in bakalar, kateremu je bil lians zuan kot učitelj Lucije, si je mislil, da bi morda ž njegovim posredovanjem na kakov načiu utegnil priti do tistih tisoč kop, zato ni zametal prilike, da se seznani ter prisrčno stresel podauo mu roko. Sedaj je bil Hans postal zgovoren. Najprej Be je pritožil o zlobnosti prcbivulstva iu neprijaznem mišljenji njegovem, potem je nekaj opomnil o zaldi devojkah, naposled pa se pohvalil z zmago nad brdko pekovko pred Velvarskiuii vrati. Šip se je pričel krohotati. (Daljo prih.) Dopisi. Iz Domžal 24. februvarja. Dne 18 t. m. imeli smo volitev volilnih mož in potrebno se mi zdi izpregovoriti par besed o njej. Doslej se je v naši občini volitev vedno v polnem miru vršila brez vseh uasprotstev. Letos pa je bilo drugače, dasi ni bilo nobenega povoda, nobene potrebe. Naš gospod Jakob Strupi prišel je par dnij pred volit-vijo k tukajšnjemu Žujianu uprašat, koga misli voliti. Župan mu jih pove vse po vrsti. Gospod župnik pritrdi: Prav tako! Človek bi mislil, da so vender določeni možje gotovi izvolitve, ker se je ua obe strani pritrdilo. A na dan volitve prišla je druga sapa in prelomila se je obljuba. Gospodu župniku služili so mej volitvijo vsi udje, ne le jezik, ampak tudi oči, roke, pod mizo pa noge, s katerimi je voliice dregni in opozarjal na sebe in na svojo stranko, če kdo izmej volilcev ni njega volil, obrnil se je takoj vanj z uprašanjem: Ali ste jezni na mene? Drugim pa govoril o neki „črni piki". — Vse to je prav neprijetno uplivalo ua nas, ker je bilo nepotrebno in bi mi radi živeli v starem prijateljstvu, kakor doslej. Iz Kostanje* ieo 2G. februvarja. [Izv. dop ] Naše vrlo bralno društvo, katero ima precej veliko zavistuežev in sovražnikov, priredilo je tri pred-pustne veselice, katere so se kaj dobro obneslo, navzlic nasprotovanju nekaterih nemčurjev in navzlic pretkanemu jadikovanju nekaterih baje — narodnjakov! Bolj imenitnim zastopnikom te zalege hočem Bvoječasuo tudi nekoliko vrntic posvetiti! Naj svet zua, kdo da je vreden časti iu slave!! — Za danes ostanem pri veselicah in sploh pri opisovanji tukajšnjega zadružnega življenja. Poleg navedenih treh narodnih veselic, pri katerih se je pa še vedno po stari neumestni navadi več nemškovalo, nego jo bilo potrebno, priredila se je v našem mesteci še neka druga predpustua veselica „omikane" gospdde! Ta gospoda predstavlja nam peščico uprav zagrizenih nasprotnikov bralnega društva, kateri so razumejo baje le s „tajč po-hrusten — sloveniš potrinken"; v resnici na ne znajo pravilno niti nemški niti slovenski! Zal, da se taki zadrugi „der wanderndenf Heuschrecken* tako radi družijo nekateri možje, ki hočejo na vsak nnčin veljati za narodnjak'.?I Tukaj, če nikjer drugi, umesten je strogi „veto" ! Mi rabimo le odkrite in jioStene, z jedno besedo značajne narodnjake; pre-skočnih, licenierskib ne potrebujemo! Bolje je, da nas je manj in da smo, kolikor nas je, v resnici z dušo in telesom vneti za sveto narodno stvar in drug drugemu odkritosrčni. Pravi narodnjak, če Bi je svest kake krivde, našemu resnemu spominu tudi zameriti ne more, temveč bode spoznal svoj o krivdo in v prihodnje čase bojeval ono pot, katera je jedino prava in častna za narodnjaka — poštenjaka! U vsega do zdaj navedenega pa — častiti čitatelj — lahko uvidevaš, da se ne moremo ponašati s kakim veselim zadružnim življenjem; ker pri tacih razmerah le životarimo. Pa še vse bi se jiotrpelo in pretrpelo ter se celo delalo naprej za narodno presveto, akoravno je za pojedinca preveč truda in napora; če ne bi imeli mej seboj neke posebne zalege, katera je že blizu vse tukajšnje za zadružno življenje neobhodno potrebne zveze ostru-pila in b svojim Btrupenim jezikom že tudi zasebno življenje posameznih družin in celo življenje posameznikov otrovala! Res, da je jedna k tej častni zalegi pripadajoča gadica še pravočasno odnesla svoje pete; a z njenim odgonom še ni dovolj pomagano, ker preostaja nam še nekaj gadic iu gadov, kateri so nam napravili tukajšnje življenje že blizu neznosno! Toda upajmo, da se bode tudi v tem oziru na bolje obrnilo. Seveda ne smemo križem rok držati, temveč moramo precej na delo s strogo resnico- in pravicoljubnostjo! Vse te elemente, ki so uprav hinavskega, maščevalnega in škodoželjnega vedenja, pa hočemo slavnemu občinstvu v kratkem imenoma predstaviti. Poleg teh se bodo udeležili te predstave tudi znani štirje KoBtaujevški „clowni", kateri pri Čaši vina ali piva in če je treba, tudi za jedttO čašo vina ali piva vse ljudi v našem mesteci, osobito pa nekatere v kloštru prav po krščansko do bele kosti oglodajo! Baš prav lehak iu lep obrt, ki vsaj grla zabtonj moči 1 Domače stvari. — (Včerajšnji „Slovenec"), odgovarjajoč nam na predsinočnji naš entrefilet, v katerem smo mu očitali, da rusi disciplino, zavija po starej svojej navadi prav svetohliosko oči in skuša dokazati, da se je agitacija proti dr. Ferjančiču pričela proti njegovi volji. Dasi je taka trditev skrajno komična, ako se pomisli, da je „Slovenec" — menda tudi proti svojej volji, ka-li? — priobčeval z veseljem glasove, ki so proti dr. Ferjančiču priporočali s prvega IIobenwarta, pozneje Globočnika in naposled "VVidischgriitza; udaril se je „Slovenec" takoj po tem, ko jo jo izrekel, sam po zobeh, ker kar v jednej sapi zatrjuje, da z dr. Ferjančičem ni popolnoma zadovoljen. Urednik Žitnik dobro vo, da dr Ferjančič kandiduje na podlagi občnoslovenskega programa z dne 2. oktobra 1890. in da je v tem programu obsežena tudi v a r s ko n a r o d n a šola; pa vender hujska proti dr. Ferjančiču za hrbtom centralnega volilnega odbora. Ali ni to torej eklatantno rušenje discipline? — Izgovor, da je Cenkniški telegram prišel v list brez vednosti urednikove, je prazen. Ako je temu res tako, zakaj ga uredništvo ni drugi dan preklicalo, resp. zakaj ni povedalo, da se ž njim ne strinja'? Molčite torej, gospoda! Učite se pred vsem odkritosrčnosti in lojalnosti, potem še le usiljujte se za mentorje drugim. — (Krilate besede kandidata Globočnika.) Izreki imenitnih mož pripovedujejo se kot krilate besede od ust do ust. „Slovenćev" kandidat p 1. Globočnik sicer ni Bog si ga vedi kako imeniten, vender pa je včeraj izrekel krilate besede, katere je vredno da zabeležimo. — Ko se je zvedelo, da kandiduje v gorenjskih in notranjskih mestih dr. M a jar on, bila je tako imenovana „kato-liška" stranka — katerej pa je, kakor bodi mimogrede omenjeno, čisti katolicizem Hekuba — takoj na nogah in odborniki katoliškega političnega društva brusili so si drug za drugim pete* po stopnicah Lavrenčičeve hiše na Kongresnem trgu. Zlasti nadležen bil je pl Globočniku, katerega so kot svojega kandidata vzeli na muho, neki gospod, ki je svoje dni od dovtipnih in nagajivih Postojincev tudi dobil poseben priimek, kakor je dobil pl. Globočnik priimek, ki ni baš laskav. Nadležnost tega gospoda bila jh tako velika, da je presedala celo poslanstva željnemu gosp. pl. Globočniku in da je včeraj ves nevoljen izrazil se proti nekemu gospodu: „Zakaj pa ravno Prosenc zmeraj k meni leta V Kdo pa je ta Prose n c V" — Beležeč te krilate besede, pojaš-nujemo gospodu kandidatu, da je Prosenc — ako Hino prav poučeni — factotum katoliškega političnega društva in da naj zato ima dostojen rešpekt pred njim. — (Čudna odločnost!) S prijateljskih krogov se opozarjamo na to, koliko je g. svetnik Globočnik trpel, ko mu je gosp. Pe č n i k izrekel željo, da bi v Ljubljanskem muzejskem društvu slovensko predavaj. Strašno je trpel! Po vsi sili je hotel imeti nemško piedavanje — iu skoro v omedlevieo je padel, ko je konečno vender le moral privoliti v slovensko predavanje. Zategadel se mi niti misliti ne moremo, da bi gosp. svetnik mogel pri kaki priliki kakemu miuistru opozicijo napravljati, in naj je to sam g. pl. Plener. Torej volilci še jedenkrat pozor, da ne storite koraka, katerega bi pozneje, če pridejo Nemci k vladi, obžalovali. — — (Pojasnilo.) Včerajšnji „Slovenec" po življe g. dr. Ferjaučiča, naj vender pojasni svoje izjave o verski šoli, rekoč, da mnogi volilci to žele. Gospod dr. Ferjaučič nam je rekel, da je na merodajnem mestu v navzočnosti urednika „Sloven-čevega" iu njemu samemu povedal, kje se njegovo prav jasne izjave o verski šoli čitaju in da nema nič pojasnjevati. Ne vemo torej, zakaj uredništvo „Slovenca" ne poBeže po teh virih in v svoje in volilcev pomirjenje ne priobči dotičnih izjav. Mi sicer vemo, da nikakeršno pojasnilo ne bi pomirilo „Slovenčeve" gospoje. Ce pa je res kak volilee, ki bi bil prezrl dotične izjave, naj jih tu navedemo dobesedno. Gospod dr. Ferjančič je govoril na volilnem shodu v Postojini dne 15. avgusta 1889: „L;echteuBtoinov predlog zahteva dalje, da se osnovni pouk pustavi na versko podlago. To hočemo tudi mi Slovenci odločno in menda ga ni mej nami, ki bi odobraval, da učitelj verstva in svetnih predmetov vsak na svojo stran vlečeta, da bi torej mogoče bilo, da svetni učitelj to podira, kar je verski sezidal, da verski učitelj n. pr. uči, da in kako je Bog svet ustvaril, svetni učitelj pa to drugače, morda z materialističnega stališča razklada." BMi bodemo svojim zaveznikom v državnem zboru radi privolili koufesijonalno šolo, le nadzor stvo si bodemo ogledali, ter ne bodemo odobravali, da bi se cerkvi dala v šoli večja oblast, kakor je treba. Svetinje naroda bodemo vselej in pri vsaki priliki branili, a starih odnošajev v šolo ne bodemo dopuščali, ker so danes nemogoči, in naravnost rečeno, jih tudi nihče neče." In na volilnem shodu v Bistrici dne 17. avg. 1890: „Konservativuih Nemcev poglavitna želja je uravnunje šole na verski podlagi. Tudi v tem oziru se ž njimi strinjamo. Le jedno je, kar mi želimo in zahtevamo, da se pri spremembi šolskih zakonov ob jednem na jasen in neizpodbiten način izreče, da ljudska šola ima biti narodna in pouk se ima otrokom deliti v materinem jeziku. Mi pravimo, uravnan ju šole na verski podlagi z našo pomočjo ue bode, če se ne bode vzporedno izrekel materni jezik otrok za izključni učni jezik." „Liechtensteinov predlog je molčal o tem vprašanji, pa tudi dve izjavi škofov iz letošnjega leta, ki so pečata z versko šolo, tega ne naglašata, marveč pravi na spomlad od vseh avstrijskih škofov izdani pastirski list, da vsa druga vprašanja, razven verstvu, ne spajajo v njih področje, Škofje torej zvračajo to vprašanje na politike, tem pa se bode vsekako baviti s tem vprašanjem, ko stopijo pred svet in pred nas s svojim načrtom. Pomuditi se mi je še s par besedami pri jedni teh škofovskih izjav, namreč pri oni z dne 12. marca t. i. v gospodski zbornici. V tej izjavi israzujejo podrobno, kako hočejo imeti uravnano versko šolo. Kar pogrešamo v Liechtensteinovem predlogu; namreč določila 0 cerkvenem nadzorstvu v šoli, to nam pove ta izjava z veliko natančnostjo. Liechtensteinov predlog zahteva za cerkev „souadzorstvo". O tem sem rekel na lanskem shodu v Postoj ini: „Mi hočemo svojim zaveznikom v državnem zboru radi privoliti koufesijonalno šolo, le nadzorstvo si bodemo ogledali ter ne bodemo odobravali, da bi se cerkvi dala v šoli večja oblast, nego je treba." In na tem stališči stojim tudi danes. Omenjena izjava pa zahteva: 1.) da se vsak učitelj vsposobi za učenje veronauka, 2.) da se veronauk razširi s sodelovanjem učitelja, 3 ) da ima cerkev pri naineščevanji učiteljev svoj upliv, 4.) da c rkev nadzoruje ljudsko šolo in učitelji' i na vse strani, da jej je moči čuvati njih verski značaj. Take uravnave šole jim ne privoli nobena t ra k c i j a državnega zbora in u v e r j e n sem, da taka uravnava poostrila bi še boj za šolo in bi j o t u d i z državno silo ne bilo moč vzdržati." Ker se je ta stvar v zadnji čas tako zavila, kakor da je dr. Ferjančič nasprotnik verski šoli, smo radovedni, ali so bodo te izjave v nasprotnem taboru lojalno na znanje vzele. — (Volilci pozor!) Za mesta gorenjska in notranjska proglaša naša „Sloveućeva" stranka umirovljenoga svetnika gosp. Globočnik a, ki bi baje rad na Dunaj prišel, kjer ima tuli svojega .sina. Kolikor mi poznamo starega gospoda, ki ima obilo svojega premožeuja, — da bi le toliko narodnega prepričanja imel I — se ne bode utikal v državno-zborske volitve, in tudi ne bode zahteval, da bi mu narod tik države, koja mu že itak penzijo daje, izročil še mandat iu to le radi tega, da bi s svojim gosji, sinom pod jedno streho stanoval! Zategadel nikakor ne moremo verjeti, da bi se gospod svetnik zatekel v senco naših „Slovenčevih" kapelanov, ker smo prepričani, da hoče svoja stara leta v miru in po. čitku preživeti. Će hoče torej gospod svetnik v spre jeti dober svet — iu mu ga damo brezplačno — naj pusti za plotom skrajne katolike, in njihove šušmarije, iu naj pomisli, da mora dandanes kandidat Železne živce imeti, kakor jih sedemdesetletni gospod imeti ne more. „Sapienti sat!" — (Gosp. d r. M a j a r o na kandidatura) grozno preseda „Slovenčevim" gospodom. Očitajo mu mladost, dasi kapelana / tmk iu Kalan tudi nesta Abrahama videla, imenujejo ga ^najmlajšega tekača za slavo na šahovi deski", odrekajo mu sposobnost, iu skušajo uničiti njegov čisti značaj. Vse to jim Se ni bilo dovolj, trebalo je Se surove psovke in tudi to so uašli, pišoč o njem, da je »predrzen političen pustolovec" Ta psovka spada pred kazensko sodišče, mi pa smo jo napisali, da imajo čitatelji in volilci priliko osve- dočiti se, kako lepe psovke lete iz blagoslovljenih ust. — (Žalosten izgovor.) Kadar je klerikalni dnevnik v zadregi, ne ve si drugače pomagati, nego da se sklicuje na mitične dopise, katerih nihče videl ni, ali pa na kakšno obskurno osebo. Ko smo nekoč omenili, da so rSlovenČevi" gospodje iz „Thurmseilkilnstler" napravili „izdelovatelja stolpov", zatekli so se na pomoč k nekemu vajencu, sedaj pa, ko smo jih dregnili, zaradi telegrama o kandidaturi VVmdischgratzovi, izgovarjajo se na korektorja. Vselej morajo imeti kozla, da vzame greh nase. In tako utegnemo doživeti, da se bode nekega lepega dne odgovornost navalila na kacega postreščka. — (Plemstvo in neodvisnost.) — Znano je, da razno vlade, grešeč o človeškej sla • bosti, dele odlikovanja zato, da si pridobe zanesljivih privržencev za vsak slučaj. Manje znano pa je, kako se o odlikovancdi govori v dvorskih krogih, kedar se delajo računi o politični zanesljivosti ; zato naj povemo tu, kar smo pred nekoliko leti izvedeli iz ust sedaj že pokojnega poštenjaka, ki je tudi sam imel prilika biti navzoč pri sestavljanji tacih političnih računov. Po tem vseskozi zanesljivem viru imenujejo se taki, ki so odlikovani s križci in drugimi redovi, s katerimi ni zvezano plemstvo, „Gezeiehnete" (zaznamovani) t. j. taki, da se nanje vlada sicer ne more 3e popolnoma zanašati, da pa je z njimi vsekakor do neke meje račuuiti. Komur je bilo podeljeno plemstvo, tega imenujejo v dvornih krogih „e i n todter Mann" (mrtev človek), t. j. mrtev za samostalno politično delovanje, ergo vsekdar na uslužho vladi. — Vredno se nam je zdelo omeniti tega sedaj, ko bodo volilci notranjskih in gorenjskih mest imeli izbirati izmej kandidatov, katerih jeden je popolnoma neodvisen, drugi pa p 1 e m i č. (Iz Škofjeloke) poroča se nam: Naj novejši inkognito-kaudidat pl. Globočnik našel je prav čudnega in nepoklicanega protektorja v osebi svetoduškega graščaka g. Detele. Ta naš Dorfarski sosed se je dosihdob za nas LoČana prav malo brigal, požarna bramba in drugi dobrodelni zavodi o njem nič ne vedo povedati in poznamo ga pravo za pravo le kot očeta njegovih nemških otrok in pa kot jako neusmiljenega gospodarja stare restavracije na Trati. Zelo sumno se nam zdi torej za „narodni" (?) značaj kandidature g. Globočnik3, da si poleg lj::' ezujivega uašer i g. župnika ba" skriti nemčur Deteta trga zanjo svoje podplate okolu narodnih Loških volilcev. Narodnjaki pozor! — Ako hoče g. Deteta pošteno ravnati, pripelje naj svojega kandidata na naš volilni shod, da bo nam poleg g. dra. Majarona tudi on razvil svoj program . Volilci naj potem sami sodijo ter izbere svojega moža V vreči jm mačka Lo-čanje ne bomo kupovali, z asti ako se nam ponuja pođ tako firmo«—Gospodom na h. št. 118 na trgu pa svetujemo, naj nikari preveč na solnce ne hodi o, kajti solnce — jo že marsikaj na dan spravilo. — „Sapieuti sat!" — ( D r ž a v n o z b o r s k e volitve.) V volilnem okraji mariborako-bistriškem so bile volitve volilnih mož za nas ugodne. V okraji mariborskem je izvoljenih 78 naših, 61 nasprotnih, v okraji bistriškem 41 naših, 10 nasprotnih, 4 so dvomljivi. — (Družbi sv. Cirila in Metoda je uročila vesela družba iz Kam nego rice znatno svoto 17 forintov. — Veledušnim rojakom najblažega slovenskega voditelja — „pesnika izpod Vidovca" — izreka globočutjem svojo zahvalo: Družba sv. Cirila in Metoda. — (Konfiskacija.) Zadaja številka „Siid-steirische Post" bila je zaplenjena. Došla nam je druga izdaja to številke. — (Posnemanja vredno.) Mariborska slovenska posojilnica odločila je v svojem glavnem shodu dne 22. t m. znesek 3000 gld. iz čistega društvenega dohodka za dobrodelne naprave, v prvi vrsti za slovenska dijaška podporna društva. Naj bi \se slovenske posojilnice posnemala ta zares lep izgled, ker baš take podpore obrode stoteri sad za narod slovenski in omogočijo marsikateremu nadebudnemu talentu, da se more razvijati. — (V muzejskem društvu) imel je včeraj g. profesor H u b a d uemško predavanje : „Kstotir.no in dramatično z Grintovca in iz Kokerske doline", v katerem je opisa val tamošnju floro, hojo na Grintovec in razgled z njegovega vrha. — (Prvi slovanski koncert,) katerega priredi znani nabiralec narodnih pesmij gosp. Ljudevit Kuba, bode v Pragi v nedeljo 8. marca v Rudultinum in se skušnjo vršijo Žo prav marljivo. Prvi del vsporeda obsegal bode Črnogorske, drugi del pa slovenske narodne pesmi, katere je g. Kuba nabral v slovenskih pokrajinah (na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem.) Vspo-red bode obsegal samo nove pesmi, ki se še neso pele. Pevski zbor ima nad 100 jievskih moči, v njem sodelujejo učenci iz opernih šol Chluma, Lu-kesa Pivode in Starega, pevska društva „Illabol" „Tovačovskya itd., slavno znani kvartet ,Kytara", operna pevka g. KI. Vitochova, g. Ed. Krtička in virtuoz na glasoviru g. Kunz. — (Ne k u j) u j t e t u i i h srečk na obroke.) Prijatelj našemu listu nam piše i/. Notranjske: Ze večkrat so svarili slovenski listi pred kupovanjem tujih srečk ua obroke, pa le premalo. Pred ]>ar leti je hodil posebno po Notranjskem agent židovsko-mažarske tvrdke Riess & Ilotter v Budimpešti in ponujal različne srečke dvomljive vrednosti na primer Jo sziv-srečke, Basilika-srečke i. dr. na obroke p ) tri goldinarje na mesec. Marsikaterega je prekanil. Srečke ua obroke so namreč tako drage, da se je moralo plačati namestil 45 do 50 goldinarjev po 70 do 80. Drugič pa si je prodajalec pridržal — seveda je bilo to nemški ali mažaraki pisano — pravico, da, kadar kupec jeden obrok zamudi, izgubi vse j>rav ce in srečke ne sme več ti rja ti. Počet kuni so ljudje redno plačevali obroke in dobivali redno o tem pobotnice. Na to pa so jele tu ali tam pobotnice izostajati in zato je marsikdo čakuje na potrdilo zamudil obrok iu ž njim vse pravice na srečko. Oni pa, ki ko doplačali vse obroke in razven teh povrnili Židom razne stroške iu zahtevali srečke, niti odgovora nlsu dobili Ker se je več tacib oglasilo pri meni, vprašal sem pri znani banki, kaj to pomeni in dobil te dni odgovor, da je tvrdka Itiess St H o 11 e r v Budimpešti napovedala konkurz in da oni, ki so srečke plačevali na obroke, nimajo dosti upanja. Zato bi jaz dal našim kmetskim posestnikom ta-le svet po znanem receptu: črf ti kdo ponuja tuje srečke ua obroke, pokaži mu vrata in če se obotavlja, pokliči hlapca, da ga spremi iz tvojega dvorišča! — (Ljudski shod), bode v nedeljo dne 1. marca v dvorani „Hotel Europa v Trstu. Dnevni red: 1. Razgovor o državuozborskih volitvah in Bplosnu volilna pravica. 2 Uprašanja in predlogi. Začetek ob l/,5. uri popoludne. Pristop je prost in so posebno delavci (ker jo v njih interesu) k obilni udeležbi uljudno vabljeni. S k 1 i e e v a t. e I j i. — (No v o d r u h t v o. ) V Zagrebu se je osnovalo „Prvo obče hrvatsko društvo za gojenje lova i ribarstva". Predsednik je grof Juro Jelačič mlajši. — (Strašna smrt.) V Gospiču na Hrvatskem vračala se je te dni neka perica proti deseti uri domu po dovršenem delu, katero je imela v neki hiši, pa jo je zasul plaz snega, ki ro je udri z neke hiše. Ko jo drugo jutro nikjer ni bilo, začeli so jo iskati pod kujiom snega in leda pred omenjano hišo, ter jo zares našli mrtvo in vso krvavo in otrpneno Siromašna žena zapušča šest malih otrok (Volk odnesel in požrl je otroka.) V selu Drenovca občine Kraljevčani na Hrvatskem. Desetletni dečak igral se je z domačim psom, ko se mu približa volk, ga zgrabi ter odnese. Našli so od nesrečnega dečaka samo stojialo jedne noge. Čuduo je, da se volk ni lotil psa, nego je napadel otroka. — (Samomor v gledališči) Mej predstavo opere „Simon Boccanegra" v velikem mestnem gledališči v Trstu, skočil je v torek zvečer predsednik tamošnjega orkestralnega društva g. L. C. z druzega nadstropja stojmic v vežo. Mej padcem zadel je ob kaudelaber in mrtev obležal na kamenitih tleh. Občinstvo je o tem še le zvedelo proti konci opore. O razlogih samomora ni nič znano. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Skofjaloka 27. februvarja. Pozdravljamo dr. Majarona, kot našega vrlega in čilega kandidata. Poznamo njegov program, katerega popolnoma odobrujemo. Zmaga bo naša. Bog in narod! Volilci mesta Skofjaloka. Radovljica 27. februvarja. „Slovenčeva" brzojavna vest od tod nas je jako presenetila. Naš župan dotične brzojavke ni podpisal in kot župan brez vednosti mestnega odbora nikogar kandidatom priporočati ne more in ne sine. Naš kandidat je gospod dr. Majaron, če tudi naši nasprotniki vsa sredstva uporabljajo, da bi ga vrgli. Živel dr. Majaron! Več volilcev. Lož 27. februvarja. Mnogobrojno obiskovani volilni shod proglašuje zaslišavši njegov program za kandidata jednoglasno in z naudu-šenjeni dr. Danila Majarona. Notar S t ra š e k , predsednik. Cetm.je 26. februvarja. Knez črnogorski preselil se je z obiteljo na Rjeko, kjer bode bival ostali del zime. Peterburg1 26. februvarja. Listi javljajo : Sklenilo se je, da se takoj začneta graditi že-lezniČni progi Zlatoust Ueljabinsk in Vladivostok-Habarovka, trasira pa progo Čeljabin Tomsk. Cuje se„ da se je odobrila zgradba železnice iz Samarkanda v Taškent. Pariz 26. februvarja. Razven Detaille-a umaknili se tudi mnogi drugi slikarji svoje obljube, da bi v Berolinu razstavili svoje slike. — „Liberte" piše: V obče kazalo je prebivalstvo Pariško cesarici Friderik največjo uljudnost, dasi se je ta uljudnost morda predolgo poskušala. Splet 27. februvarja. Pri včerajšnjem svečanem banketu na krovu oklopnice „Kaiser" napil nemški admiral Schroder na avstrijskega cesarja in občino, okrajni glavar na nemškega cesarja, župan iSchroderju in nemški mornarici. Beligrad 27. februvarja. Dne 6. marca praznovala se bode obletnica, ko se je proglasila kraljevina in ko je Aleksander zašel prestol. Tem povodom pride na predvečer Milan semkaj kot svojega sina gost. Pariz 27. februvarja. Cesarica Friderik odpeljala se ob 10. uri 10 min. v Boulogne, od koder se odpelje v Calais. Pariz 27. februvarja. Deroulede in deset bivših članov lige patrijotov objavljajo poziv, v katere priporočajo, ogibati se vsake demonstracije pri odhodu cesarice Friderik. London 27, februvarja. Pri premogovih jamah v Silksvvorthu bili včeraj zopet nemiri. Mnogobrojna množica napala je paznike, razbijala duri in okna, a se razpršila, ko je došla policija. Razne vesti, * (Na celem svetu) živi sedaj 1488 milijonov Ijuibj, iu sicer v Evropi ,'580,200.000, v Aziji 850,000 000, v Afriki 127,000.000, v severni Ameriki 8"J,250.000, v južni Ameriki 36,420.000, v Avstraliji 4,730 000, v polarnih krajih pa 300 000. * (Prebivalstvo Italije) doseglo je sedaj število 30,260 065 in se je v zadnjih treh letih pomnožilo za 1,800 437, čeravno Be je v tem času 1,154.199 ljudij izseilo. Zanimivo je izvedeti, da je Milan že prekosil R i m, ker prvi fiteje 406 000, drugi pa le 401.044 prebivalcev. Tur in ima 305 000, P a l e r m o 261000, Genua 206 000 in Benetke 149.000 prebivalcev. * (Regulacija tako z v h n i b „ž e -I e z u i h v r a l" ) pričela se je te dni m bo sprožili prvi velikanski podkop, nubaaan a 4000 kilogrami rnzatreliva, ki bo je uu Grebenu pri Drenkovi razstrelil s prav povelju m uspehom. •(Nesreča na morji.) Reška jadrena l»i:iija na tri jambore „Grad Zagreb' razbila se je ob afričatiHki obali blizu TuniHa. Obložena je bila z lesom. Ladija in tovor sta izgubljena. Mornarji so se pa rešili. * (Deset delavcev utonilo.) V trgu Proeko v Nitranskem komitatu, delalo je 14 delavcev na zamrzneui reki Moiavi in Krkalo led. Na mah udil fe je Itd pod njimi, in samo štirje sobo rešili, ust lih deset, pa je utonilo. * (Štrajk k r č m a r j e v.) Na Ogerskeni počeli m) krčinarji štrajkovati. V HodsaKhu zahteval je nek zakupnik regalij, da krčmarji samo od njega kupujejo vino, h krčmarji napovedali so štrajk, ker hote kupovati vitlo, kakor in koder je njim drugo. Nobena stranka neče odstopiti, in utegne torej štrajk trajati dlje času. * (Potujoči jeleni.) VBled silnega mraza zamrznil je Dunav v soteski Kazenski pri Oršovi popoluoma tako, da se |>rav labko gre čez reko z naše na srbsko stran. Po tem varnem potu se je iz Srbije preselilo mnogo jelenov, ki so s«* tam jako pomnožil', ker je lov na jelene že več, let prepovedan v Srbiji. Udomačili so se v naših gozdih popoluoma. * (Napad na železniški vlak.) Čuden napad dogodil se se je nedavno blizu Varšave. Proti večeru napadla je tolpa kacib 60 oseb tovorni vlak dohajajoč i Dunaja, ter začela ropati premog, katerega je vozil vlak. Ker se maloštevilno osebje vlaka ni moglo braniti, dali so se optična naznanila, ki so privabila drug osebni vlak, ki je kmalu došel. Lopovi videč, da se bliža pomoč, pobegnili »o, a odnesli so oropanega premoga saboj, kolikor je bilo mogoče. * (Nevesta za darilo naročnikom.) Lastnik necega Londonskega tednika »Pearsons Weekly" imel je čudno misel, obljubiti svojim naročnikom za vabo, nevesto z letnim dohodkom 1200 gold. Založnik in njegova soproga poiskala sta mlado damo, ki je bila pripravljena, prevzeti to ulogo. Stanuje s svojo materjo, ki je vdova, v nečem predmestji Londonskem, in sta jo izbrala založnik in njegova soproga izmej velicega števila kandidatinj. Izbrati nevesto, ni bilo baš težavno, težja je bila stvar, ko je bilo treba izbrati srečnega ženina izmej naročnikov. Oglašalo se jih je na stotine: umirovljeni častniki, trgovci, uradniki in župnikov obilo. Izmej teb se je na podlagi fotografij in poročil izbralo primerno število. Založnik pre-skrbel je vsacemu prosto vožnjo, ter pošiljal vsak dan po jednega do neveste., kjer so jih sprejeli na čaj, in nevesti predstavili. A pravega le ni bilo. Popilo se je cele galone čaja, pojelo na cente ko-lačev, a lepa nevesta o nobenem ni hotela nič slišati. Založnik izgubil je čez nekaj mesecev tacega brezuspešnega delovanja potrpljenje, ter je izrekel, da mora preklicati svojo ponudbo, ker je nevesta predobra za kacega moža, in se ne more odločiti za nobenega izmei kandidatov. Za v n »njo porabo. Bolečine udov, protinske in revmatične bolezni in vsakovrstna vnetja se z gotovim uspehom ozdravijo z Moll-ovim „ Francoskim žganjem". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaj t, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (4 — 2) Piccoli-jeva esenca za želodec je želodec krepčujoče, razmehčujoče, zlato žilo (hemoroide) in gliste odpravljajoče zdravilno sredstvo. Steklenica 10 kr. 2 (»0-7) „LJMJAMI1W" Mt«»|l za vne leto gl«l. t.ltO; za tflol leta Kl«l. 2.30; za četrt leta gl«l. I.lrt. JLoterfjiie mrečke 25. februvarja. V Pragi : 77, 17, 47, 31, 70. Tujci: 26. februvurja. Pri Mall«l: Vogel, Ernst, Szeireck, JulfanciC, Eck-stein, Deutsch, Mittler, Polzer, Daniinger, Fischer z Dunaja. — Pl. Santa iz Golnika. — Presuburger iz Pešte. — Dr. Globočnik iz Krania. — Blaion s hčerjo it Begunj. Šega iz Vodic. — Senitza iz Celja. — Skala iz Kočevja. Kattage i/. Elherfolda. — Katz i« Prostojcvega. Pri Slonu: Koo«, Eisler z Dunaja. — Aufmutli, Wechsler iz Gradca. - Broscike iz Caasela. — Robič od Sv. Ulrdia. — Haberfeld iz Dombovara. Pri j u tu kolodvora ■ HoiT rer iz Celovca. — Tini iz Terzimt. Pri havHmkt-m dvoru: Weditz iz Št. Mihela. Meteorologično poročilo. a j Stanje g i Caa opa- . •s \ barometra q zovanja v mm. jo 7. zjutraj. 74.'J3 mm, 2. popol. : 741 2 mm. 9. zvečer | 7408 mm. Temperatura Ve-tro v i Mo-Nebo J krina v min. — 6v 0 C al. bvz. 4 2° C al. svz. — 1H»C lil bvz. megla jaano jasno OOOi Srednja temperatura —1*6', za 01° pod normalom. ID-anajska borza dne* 27. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično pordillo.) včeraj B105 — gld 9180 - . Papirna renta.....tfld Srebrna renta ..... „ Zlata renta.......I 10 05 — „ 5°/0 marčna renta.....108 16 — „ Akcijo narodno banke . „ 987*— — „ Kreditne akcije..... „ JJ07— — „ London........„115 10 — , Srebro........» — — — „ Napol......... „ 916>/, — . (J. kr. cekini .... . , fv44 — , Neuibku marko..... „ 5G,.r)2l/i — ■ ■1 ,. državno srečke iz I. I H.»1 25') gld. 181 g Državne srečko iz 1. !8o4 100 . 180 ngersku zlata renta 4°/0....... 105 Ogorska papirna renta 5tf/u...... 10;) Dunava ieg. srečko 5% . . . HK) gld. Zouilj. obč. avatr 4't , /.lati zast. listi Kreditno srečke......HM) gld. Kudolfot e srečke..... 10 „ Akcije anglo-avHtr banke . 120 Traiuway-drust. volj. 170 gld, a. v. . . . 121 113 183 20 165 220 < t . L 11 • ' H 91-80 91 75 109 95 101 95 98 8 — 800 20 11610 913 » 45 S6-55 Id. 75 kr. . 75 b , 25 . . 90 . 75 50 90 Izkaz avstro-ogerake banke z dne 23. februvarja 1890. Bankovcev v prometu 400.339.000 gld. (— Zaklad v gotovini . 244,774.000 . (+ Portfelj..... 136,779.000, „ (— Lombard..... 23,243.000 „ (— Davka prosta ban kovčna reserva . . 56,000 000 , (-f- 7,762.000 Prejšnji Leden 5,999.000 gld.) 243-000 „ ) 5=)9.000 , » 2,321.000 „ ) Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da se je Bogu vsemogočnemu dopadlo, naScga ljubeznji-vega sina, oziroma brata, svaka in strijca, gospoda FRANA VERTNIKA comptoirista danes ob '/410. nro zvečer, po dolgi in mučni bo letni, previđenog 1 s sv. zakramenti za umirajoče, v 25. letu svojo starosti, v boljSe življenje poklicati. Pogreb hode v soboto dne 28. t. m. popolu-dne ob 4. uri iz h:Se žalosti, Dunajska cesta St. 8. Sv. maše zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah. Nepozabljoni rahjki se priporoča v pobožni in blag spomin! V Ljubljani, dne 26. februvarja 1891. (1M| Žalujoči ostali. Vsak slovenski gospodar, ki so ni naročen na i Iu s t rova 11 gospodarski list „Kmetovaleo" s prilogo „Vrtnar", podijo naj svoj naslov 0. kr. kmetijski družbi kranjski v LJubljani, katera mu do posije prvo številko brezplačno iu iz katere more spreviduti, da )e list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (60—24) Solieitator z več etno urivetnlnko in notarsko prakso in tudi koncepiranja zmožen, prevsaine službo tudi na de-seli. — D..lični dogovori pod „Holicitator 8O0*< LJubljana poste restante. (145—2) Alojzij Korsika Glarna prodajalniea: Tržažka cesta 10 polog c. kr. glarna tobačne tovarno. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija v LJubljani. Poddružnica: Sclcnbiirgovc ulico li via-a-vig o. kr. polt. in tolegraf. uradu. Podpisimec so ponižno priporoča častitemu p. n. občinstvu za izdelovanje svežih iopkov in venoev za grob* in mrliče, u trakovi mnogovrstnih barv in bal ter % napisi. Ima pa tudi veliko zalogo suhih venoev od najcenejših do najfinejših. Posebno opozarja na svojo veliko zalogo vrtnih in poljskih semen, največ doma pridelanih, ali pridobljenih iz tacih krajev, da jim nase podnebje ugaja. Omeniti mora, da mora vsak trgovec s semeni vedeti, od kod da jo seme. ker Hicer ne more jamčiti, če je za nase kraje. I'«ri.ska in francoska semenu sploh nošo M našo krnje. Podphuiiec more jamčiti, da SO semena njegova pristna in kaljlva. Podpisanoc prevzema tudi klnčanje grobov in sploh vsa delu, spadajoča v stroko njegovo, ter jih izvršuje hitro, Ano iu po najnižji oent. Pri njem dobivajo so tudi raznovrstne rastlino m ovetlloe v lonolh. Za obilno naročevanje priporoča so (143—4) z odličnim HpoStovanjoin Alojzij Korsika. Dr. sVriderikn. l^en^irl-u Brezov balzam. Že nam rastlinaki uok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, ju od paintiveka v.nan kot mijizvratnejšo lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelju pripravi keiiiičnim potom kot tialzum, zadobi pa čudovit, učinek. Ako so namazu zvečer i njim obraz ali dregi deli polti, l«>«ijo Me *.r drugi dau ne> miiatnv luskine od polti, ki postuue VMled tega «lsto bela in nefcna. Ta balzaiu zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-bije heloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, zoltavost, ogerce, nosno rudečino, za jedce in druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodotu vred gld. l.SO. (119—1. Dr. Friderika Lengtel a BENZOE-MILO. Ni.jmileiSe in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva so v LJubljani v 11». pl. Trnk6o«j -Ja lekarni in v vseli večjih lekarnah. — Postna naročila vsprejema W. Heuri, DuuaJ, X. Izdajatelj iu odgovorni ureduik : J o b i p N o 11 i. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarno".