dpedSzlone lo abbonamento postale — Poštnina plačan* f grtwM
Leto XXII., št. 116
Upravnjitvo i Ljublana, Hucanijeva allea 5.
Telefon ìt. il-22. 31-23. 51-24 inserarai oddelek: Liubhana. Puccinijeva ulica > — Telef oo iL 31-25 31-26 Podružnica Novo mesto i Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokiajino pò poštno-čekomera zavodu $t. 17.749. za ostale kraje Italiie Servizio Confi Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASIOPSTVÜ za oglase u Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
Ljubljana, petek «. maja 1942-XX
Cena cent. 78
izbsja vtak dio razen pooedeijlca Natoioioi znata mesečno Lii 12-—>
za inozemstvo pa Lit 22.80
(Jtedoiitvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica Ste». 5. telefon faev. 31-22. 31-23. 31-24_
Rokopisi «e ne vračajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pub-
blietta di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
oli ameriški obali
Tri velike ladje potopljene
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 21. maja naslednje 719. vojno poročilo :
Izvidniška in bombniška letala so razvijala veliko delavnost v severni Afriki in nad Malto. V bojih je bilo sestreljeno eno angleško letalo tipa Spitfire.
V	vzhodnem Sredozemlju so naša letala ponovno zadela z bombami in težko poškodovala neko srednjeveliko trgovsko ladjo.
V	bližini ameriške obale na Atlantiku #e naše podmornice dosegle nove uspehe. Podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Enza Grossija je potopila 12.000-tonsko petrolejsko ladjo, ki je bila polna tovora, in neki 10.000 tonski parnik. Druga podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Marca Revedina je potopila 7000 tonski parnik.
Odpkls admirala Cusuiisigliafna iz Sredozemlja
Stockholm, 21. maja. Admiral Cunnin-gham je včeraj opustil poveljstvo angleškega brodovja v Sredozemlju, ki mu je b'i'lo zaupano cb začetku vstopa Italije v vojno. Uradno odhaja admiral, ki je dopolnil svoje 60. leto starosti, na odmor in je imenox'an za člana zavezniškega vojnega sveta v Washingtonu, dejansko pa je tud; on samo angleška žrtev nevarnega in zahrbtnega Sredozemlja, kakor so bili pred njim že mnogi dragi, na primer bivši šef generalnega štaba v Londonu Dill ali admiralov brat, poveljnik angleških kopnih s'1 v Abesiniji in kasneje v Libiji.
Dill, bivši šef angleškega generalnega štaba, je zapustil svoj položaj nekaj dni
po neuspeli angleški zimski ofenzivi v Libiji. Tudi on je bil poslan v Washington. General Cunningham pa je bil uradno odstavljen sredi bitke in sicer po znanem velikem neuspehu takoj po prvem napadu na libijski meji v decembru lanskega leta. Znano je nadalje, da je odšel medtem v pozabo tudi general Cunningham, poveljnik-britanskega letalstva v severni Afriki. ki pa ni v nobeni družinski zvezi s prej navedenima bratoma Cunninghamo-ma in je po rodu Avstralec.
Nastaja vprašanje, zakaj je moral admiral Cunningham, ki je veljal za najboljšega admirala sovražnega brodovja, zapustiti svoje mesto. Bržkone zato, ker ni znal ali pa ni mogel presekati zvez med Sicilijo in Libijo, kar je bilo odločilnega pomena za poraz generala Auckinleck3, preteklo zimo, in ker je v vojni proti italijanskemu brodovju im letalstvu utrpel tolikšne iizgube. da se je pomorski položaj Velike Britanije tudi na drugih morjih nevarno poslabšal.
Admirala Cunninghama je zamenjal admiral Harwood, ki se mora za svojo kariero zahvaliti prostovoljni potopitvi nemške ladje »Graf von Spee« v urugvaj-skih vodah. Admiral Harwood je bil že dalje časa drugi poveljnik sredozemskega brodovja. Preden je Cunningham zapustil svoje mesto, je izjavil: »Upam, da bo mojemu nasledniku uspelo osvoboditi Sredozemlje sovražnih eskader.«
Kaj vse so Angleži upali doseči od 10. junija 1. 1940 dalje na italijanskem morju. nobena izmed teh nad pa se ni uresničila, medtem ko so bila angleška razočaranja kaj številna. (»Stampa Sera«).
V
Japonske čete so že prekoračile indijsko mejo in zasedle manjše strateško važno efcoaejno mesto
Rim, 21. maja. d. šanghajski dopisnik lista »Lavoro Fascista« javlja, da je močen oddelek japonskega vojaštva prodrl pri mestu Asamu mejo med Birmo in Indijo ter zasedel male indijsko naselje Maibang, Iii leži dva km onkraj demarkacijske črte med Indijo in Birmo. Dopisnik je mnenja, da ima naselje Maibang gotovo strateško važnost glede na dejstvo, da leži v bližini najvažnejšega prelaza, po katerem je mogoče priti iz Birme v centralni del pokrajine.
ženeva, 21. maja. s. List »La Suisse« piše:
»Sedaj, ko je vojna v Birmi končana, se pojavlja za Angleže veliko vprašanje, ali bodo Japonci napadli Indijo ali Kitajsko. Po dosedanji taktiki japonskega vrhovnega poveljništva si v tem pogledu ni mogoče ustvariti jasnega zaključka v tem ali onem smislu, ker so japonske čete res začele svoje operacije proti četam maršala čangkajška v pokrajini Junan, na drugi strani pa je prav tako res, da so se polastile Akyaba, ki bi mogel služiti za oporišče operacij proti Indiji.
Razen teh dveh bojišč pa je še tretje, avstralsko bojišče, kjer so zavezniki prisiljeni k obrambi. Kar posebno otežkoča položaj zaveznikov v vzhodni Aziji, ni le dejstvo, da ne morejo računati s sodelovanjem domačega življa, temveč tudi okolnost, da ne vedo za smer nadaljnje japonske ofenzive.	i
Beda beguncev v Birmi
Bern, 21. maja. d. Z bojišča v Birmi poroča posebni dopisnik švicarskega lista 2'Neue Zürcher Zeitimg« o silni bedi zavezniških čet, ki je posebno očitno prišla do izraza v prizadevanju, da bi našli poveljnika čungkinških čet, ameriškega generala Joscpha Stilwella, ki je pred Japonci neznano kam pobegnil, švicarski dopisnik opisuje, kako je z letalom s Cungkinga priletel v mesto Myitkyina v zgornjem delu Birme, ko so se mu japonske čete že zelo približale. Zavezniške čete, ki naj bi mesto Myitkyina branile, so že prej vse izginile. Zasilno letališče, obkroženo od vijugajte reke, na katerem je pristalo njegovo letalo, se je iz zraka videlo kakor mal za-livič, ki si ga otroci izkopljejo na morski obali. Iz letala je bilo mogoče videti napol gole kulije, ki so še nekaj delali v okolici letališča. Ko je letalo pristalo, se je z:lelo dopisniku, kakor da bi z neba padel v tragično igro ki se je razvijala pred njegovimi očmi. Iz ambulančnih voz so razkladali hudo ranjene vojake in civiliste. Njihova trupla so bila pokrita z belimi rjuhami, izpod katerih se je le tu pa tam videl posamezni obraz, reka ali kak drug del telesa. Zasilni zasloni, znešeni skupaj iz vsakovrstne robe, naj bi nesrečnike branili pred neusmiljeno žgočim solncem. Pol ure po pristanku poročevalčevega letala se je nabralo na letališču veliko število vsakovrstnih avtomobilov in zmerom so iz mesta prihajali v oblakih prahu novi vozovi. Prihod poročevalčevega letala na to zapuščeno letališče v severni Birmi, čigar ime je bilo prej neznano slehernemu ino-zemcu, je zbudilo med prebivalstvom, namreč med velikim številom tamkaj zbranih beguncev, upanje v rešitev."Po nepopisnih naporih so se ti ljudje na begu zatekli v to birmansko mes>o- Z avtomobili so prihajali tudi na videz bogate dame, ki bi prav gotovo žrtvovale dragulje in vse imetje, da bi se mogle prebiti odtod v Indijo. Njihova prizadevanja, da bi se ti begunci dokopali do transportnih sredstev za beg v Indijo, so bila zaman. Namen mojega prihoda v Myitkine je bil posetiti generalni stan ameriškega generala Stilwella, toda moj optimistični načrt, zaključuje do-
pisnik švicarskega lista, se je izjalovil, zakaj v nepopisni zmedi Stilwellovega glavnega stana sploh ni bilo mogoče nikjer r.ajti.
Angleški izdatki za vojno na Pacifiku
šanghaj, 21. maja, s. Tukajšnji listi poročajo, aa so britanski interesi v Indiji in Afriki sorazmerno majhni v primeri z ogromnimi vojnimi stroški. Britanski interesi v Indiji se cenijo na približno eno milijardo funtov, medtem ko znašajo vojni stroški Velike Britanije vsak dan 18 milijonov funtov. Ako se domneva, da mora Anglija izdati za vojne namene samo v vzhodni Aziji približno 11 milijonov funtov na dan, pomeni to, da velja samo sto dni borbe na tem področju Anglijo več, kakor je sama investirala v Indiji. Seveda pričakuje Velika Britanija, da ji bo še eno stoletje izkoriščanja Indije povrnilo vse sedanje izgube. Indijci torej sedaj vedo, pri čem so.	i
Potopljen avstralski
potniški parnik
Šanghaj, 21. maja. d. Avstralski mornariški minister Norman Malin je šele danes izdal nekatere podrobnosti o usodi velikega avstralskega potniškega parnika »Empress of Asia«, ki je prevažal britanske čete. Avstralski mornariški minister je povedal, da je bil potniški parnik »Empress of Asia« 5. februarja napaden pred Singapurern od močne formacije japonskega letalstva Na parniku je nastal požar, ki je ladjo popolnoma uničil. V trenutku potopitve je bilo na parrfiku 1800 vojakov. Pri reševanju posadke je pomagala po zatrdilu avstralskega mornariškega ministra tudi avstralska koir-veta »Yarra«.
Vofna na morju
Berlin, 21. maja. d. Z merodajne nemške vojaške strani javljajo, da je 19. maja podnevi nemško bojno letalo napadlo na Atlantiku britansko trgovsko ladjo s 5000 tonami. Z bombami je letalo zanetilo na ladji požar. Britanska trgovska ladja, ki se je skušala braniti s svojim protiletalskim orožjem, se je zaradi zadobljenih poškodb v kratkem času potopila.
Lizbona, 21. maja. s. Ameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da so v Mehiškem zalivu bili torpedirani nekateri severnoameriški trgovski parniki srednje to-naže, katerih posadke so se izkrcale v neki luki Mehiškega zaliva.
Kodanj, 21. maja. s V bližini hike Esbier v Jütlandiji je neka ribiška ladja zadela na plavajočo mino in se je potopila. Izmed štirih mož posadke so bili trije ubiti, eden pa hudo ranjen.
Komunistično rovarjenje v Ameriki
Buenos Aires, 21. maja. s. List »Chicago Tribune« znova napada komuniste. Po kratkem pregledu njihovega delovanja v Indiji, v Birmi, na Javi, na Malajskem polotoku in na Kitajskem prikazuje njihovo delovanje tudi v Ameriki in piše: 2e vei let so se ameriški komunisti trudili, kako bi čim več doprinesli k zrušenju vlade Zedinjenih držav. Sedaj naenkrat izjavljajo, da sta ameriška demokracija in ameriška proizvodnja čudovita stvar, toda čim bo vojna končana — in morda celo prej, se bodo ti agitatorji zopet povrnili na svoje prvotne postojanke, s katerih bodo rušili i demokracijo i proizvodnjo.
BITKA PRI HARKOVU
Izjalovljeni sovjetski napadi — Zopet 6} tankov uničenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 21. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojjske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na področju pri Harkovu se bitka nadaljuje. Z močnimi tankovskimi silami podprti napadi nasprotnika so se izjalovil z najhujšimi izgubami. Uničenih je bilo nadaljnjih 63 sovražnikovih oklopnih voz.
Letalstvo je napadalo sovražnika na kopnem z močnimi silami in velikim uspehom.
Tudi na bojišču jugovzhodno od Ilmen- ' skega jezera so bili sovražni napadi odbiti ' z izgubami za sovražnika.
9. poljska divizija je uničila na področju j pri Harkovu 20. maja 107 sovražnikovih |
oklopnih voz. 91. protitankovski polk je sestrelil na vzhodu doslej 101 tank, prvi oddelek 12. protitankovskega polka pa 100 tankov.
Sovražnikova letališča na Malti so bila bombardirana podnevi in ponoči.
Ob južni obali Anglije so lahka bojna letal hudo poškodovali* srednjeveliko trgovsko ladjo.
V času od 11. do 20. maja je angleško letalstvo izgubilo 151 letal, izmed katerih jih je bilo 36 sestreljenih nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. V istein času smo v borbi proti Angliji izgubil 42 lastnih letal.
Nemški protisunek južno od Harkova
Stockholm, 21. maja. d. Današnji londonski listi javljajo v poročilih iz Moskve o nemških sunkih proti četam sovjetskega generala Timošenka na prostoru pri Harkovu. Te nemške operacije zasledujejo in komentirajo z veliko zaskrbljenostjo. Londonski listi že pripravljajo svoje čitatelj-? na neuspeh Timošenkove ofenzive na vojnem področju pri Harkovu. Tako piše n. pr. današnji »Times«, da utegne trenutno se razvijajoči nemški prodor na južnem delu fronte pri Harkovu, ki je usmerjen proti severu in severovzhodu, pestati usoden za sovjetske sile, čim se bo ta prodor raztegnil, ako sovjetskim četam ne bo uspelo zadržati nemškega napredovanja. »Times« opozarja sovjetsko vojno poveljništvo, da na tem področju napadov sovjetskih čet ne bi smelo tirati pregloboko proti Harkovu, češ, da so take operacije glede na ogražanje sovjetskih sil z juga nesmiselne. »Times« pravi, da bi sovjetske čete mnogo bolj koristile stvari, ako bi svoje sile posvetile nemškemu napredovanju na jugu. Glej e na pričakovani neuspeh Timošenkove ofenzive proti Harkovu tolaži list svoje čitatelje s pripombo, da lahko sovjetske čete slične ofenzivne akcije nato še enkrat poskusijo na kaki drugi točki vzhodne fronte, jn pripominja, da bi to seveda zahtevalo s sovjetske strani že dolgo prej, vsekakor pa dovolj zgodaj, potrebne priprave, na katere gotovo niso pozabili.
Prav tako list »Daily Telegraph«, ki je v vidnih stikih z britansko vlado, ne računa več na uspehe Timošenkove ofenzive. Zaradi tega hoče videti korist sovjetskega sunka proti Haik«vu le še v dejstvu, da je bilo z nemškimi protiukrepi privezanih na to polročje znatno število nemških čet, s čimer se je morala zmanjšati ofenzivna delavnost nemških čet na drugih delili bojišča, odnosno so se splošno oslabili nemški vojni napori na vsej fronti. Tudi »Daily Herald« piše, da imajo po propadu Ti-monšekove ofenzive sovjetske čete možnost poizkusa nove ofenzive na kakem drugem delu vzhodnega bojišča.
Berlin, 21. maja Bitka, ki že osem Üni divja na področju Harkova, bi mogla imeti tudi povsem nepričakovan razvoj. Na nemški strani se omejujejo na ponavljanje, da so bili tudi v zadnjih 24 urah odbiti vsi sovjetski napadi, medtem ko glede objav iz Moskve ni pričakovati za sedaj nobenih ugotovitev, niti potrdila niti demantija.
Kakor znano, so boljševiki v svojem zadnjem uradnem poročilu objavili, da so Nemci izvršili približno 130 km jugovzhodno od Harkova ofenziven napad. Dovolj čudno, če že ne povsem značilno je dejstvo, da temu poročilu ni sledila nikaka pomirjujoča podrobnost, niti na primer v obliki splošne fraze, da so poskusi sovražnika, da bi prebil obrambne črte. propadli. Zato se zdi razumljiva in utemeljena rezervira nost agencije Reuter, ki beleži vest brez običajnih pristavkov. dodajajoč ji samo informativno osvetlitev Lozovskega v obliki domneve, da je maršal Bock začel napad proti levemu krilu sovjetskih divizij, ki operirajo na področju pri Harkovu. z namenom, da bi razbremenil frontalni sovjetski pritisk.
Med rezerviranostjo ?n zgovornostjo pa
je vendarle nekakšna povezanost, kakor je bila tudi včeraj v propagandnem pogledu povezanost med ne miško- ru mu n sk i m i operacijami na Krimu in sovjetskimi operacijami na področju pri Harkovu. Povezanost je celo tolikšna, da gre za značilno taktično rezerviranost.
Zanimivo je v zvezi z razvojem operacij na vzhodnem bojišču tudi pisanje londonskega lista »Times«, ki v nekem svojem vojnem poročilu z vzhodnega bojišča z največjo mirnostjo priznava, da eilj Timošenkove ofenzive nikakor ni bil preboj nemških bojnih crtà teijiveč samo ta. da prepreči veliki nemški napad z desorganézacijo sovražnih priprav in s tem, da bi prisilil Hitlerja, da vrže v borbo velik del svojih za ofenzivo pripravljenih sredstev, zbranih v južnem odseku. K temu bi bilo samo pripomniti, da je nasprotno maršal Timošenko v svojem dnevnem povelju ob začetku ofenzive pri Harkovu dejal dobesedno: »Cilj poslednje ofenzive mora biti izgon sovražnika iz domovine.« Dejstvo je nadalje, da se Stalinu ni posrečilo ustvariti niti potrebnega propagandnega slepila in da množest-veni napadi na področju pri Harkovu nele niso nevtralizirali posledic materialnega, psihološkega in političnega značaja zaradi j»> raza na polotoku Kerču, temveč bi utegnili celo imeti še katastrofalne nadaljnje posledice, tako da bo njihov rezultat povsem negativen, medtem ko bo nemško vrhovno poveljništvo uresničilo nekaj, na kar niti mislilo ni. (»Piccolo.«)
Borbe tankov In letal
Berlin, 21. maja. s. Vojni poročevalec nemške oficioene agencije podaja naslednje kratko pcrročilo o eni izmed faz srditih borb na področju pri Harkovu. Poročevalce piše med drugim;__
Nemška pehota, ki se je najprej uspešno upirala celi vrsti silovitih boljševiških napadov, izvedenih s podporo napadalnih tankov in topništva vseh kalibrov. Je prešla ponovno v protinapad, pognala sovražnika nazaj in mu povzročila hude izgube. Splošna ofenzivna akcija maršala Timošenka je bila tako zadržana, toda oklopni oddelki, pionirji in nemško topništvo so v teku teh operacij iztrgali sovražniku navzlic srditemu odporu važne kraje
in višave. V tej bitki, ki jo označuje stalno menjavanje napadov :n protinapadov, obstoja navzlic vsemu neka bojna črta, le da se tu in tam pojavljajo kaki izseki, široki po kak kilometer, ki jih je treba držati za vsako ceno. Ko skušajo sovjetske čete izvršiti svoje nagle ofenzivne napade z osredotočenimi s'lami, bi bilo seveda nespametno, ako se ne bi poslujÉili taktike začasnega umika. Na ta način nastajajo ofenzivn» klini v bokih nasprotnika, ki je večkrat zadet v življenjsko važnih točkah in prisiljen k umiku. Stalni so tudi siloviti dvoboji med sovjetskimi in nemškimi tanki, ki se neizogibno zaključujejo <5 porazom sovjetskih tankov. — Eskadre strmoglavcev neprestano podpirajo boje na kopnem in ozračje je polno značilnega tuljenja teh letal. Sovjetski tanki predstavljajo seveda glavni cilj teh bombnikov. Zadostuje opozontev. da je bilo doslej uničenih nad 400 ruskih tankov, navzlic vsemu pa se črni jekleni kolosi še nadalje zaganjajo proti našim črtam, čeprav z nekoliko več previdnosti in manjšin zaletom, kakor v prvih dneh operacij. Bitka je še vedno v teku in bojišče je nujno premakljivo, vendar je položaj boljševikov že brez vsake nade. Tudi napadi rdeče pehote so izgubili na svoji moči.
Odmevi bitke pri Kerču v Londonu
Berlin. 21. maja. s. Stockholmski poročevalec lista »Münchner Neueste Nachrichten« piše:
Novi udarec, ki so ga Rusom prizadeli Nemci na polotoku Kerču. je v Angliji znova sprožil razprave o anglosaški intervenciji v Evropi. Sedaj v Veliki Britaniji že vsi spoznavajo odvisnost usode sovjetske vojske od usode britanskega imperija, kajti nobenega dvoma ni, da bi bila sleherna anglosaška vojna akcija proti Evropi nemogoča, čim bi Rusija prenehala obstajati kot činitelj ofenzivne vojne. Obnov* napadalnega delovanja v srednjem odseku vzhodnega bojišča bi mogla kmalu postaviti v ospredje vprašanje anglosaškega nastopa v Evropi na kakem odločilnem mestu. Medsebojna zapeljevanja, ki si jih za kulisami izmenjujeta Churchill in Stalin, ko prvi izpodbuja Rusijo k nadaljnjemu odporu. dokler ne bodo mogle Zedinjene države in Velika Bi it an; ja nudili učinkovite pomoči svoji zaveznici; drugi pa s tem. da neprestano zahteva to pomoč, češ da bi samo tako Rusija mogla doprinesti svoj odločilni delež v tej vojni, po«ta;ajo vedno bolj ostra in postavljajo Anglijo v kaj ne-»oden položaj. V Londonu danes ne morejo več zanikati upravičenosti sovjetskih zahtev, ne da bi izzvali na sov:etski strani sum, da se hočejo poslužiti tudi Rusov za hrano topov v sebične vojne namene. Zaradi tega se zopet zelo živahno pojavlja v Angliji razprava o intervenciji na evropski celini. Medtem ko dopuščajo možnost uspeha izkrcanja na kontinentu, ugotavljajo isto časno, da bi takšna operacija le težko bistveno vplivala na nemško akcijo proti Rusiji. vsi brez razlike pa so edini v tem, da bi morali Angleži v primeru bližnjega zloma Rusije in njene vojske, na vsak način tvegati obupno akcijo proti Evropi.
Bern, 21. maja. Medtem ko se je bitka za Kerč zaključila z nemško zasedbo vsega polotoka in z zajetjem 150.000 ujetnikov, tvegajo boljševiki pri Harkovu. kjer se boji še razvijajo, po zatrjevanju samih britanskih agencij, da izgube pol milijona svojih najbolj izbranih mož, razen tega pa še ogromne količine vojnih potrebščin samo zaradi brezupnih naporov, da bi prebili nemško bojno črto.
Anglosaška propaganda že ne ve več, kaj naj bi še ukrenila, da bi — seveda z besedami — priskočila svojemu ruskemu zavezniku na pomoč. Zato se tolažijo z vsemi mogočimi tolažbami, kakor skušajo pomi»ti tudi despote v Kremlju. ki so pa prav go- I tovo besni zaradi angleškega brezdelja. Tako so včeraj vrgli v svet dozdevno senzacionalno vest iz Zedinjenih držav, da so baje razveljavljeni vsi dogovori za dobave orožja v 1. 1943, češ da bi morali zavezniki svojo veliko ofenzivo začeti že v tem letu, da bi tako najprej uničili sile osi, nato pa še Japonsko. V prav tako senzacionalni obliki prikazuje anglosaška propaganda tudi prihod novih ameriških čet v Severno Irsko. zatrjujoč med drugim, da prihajajo tja tisoči vojakov in tisoče ton vojnih potrebščin. Po zatrjevanju iste propagande naj bi bile te čete uporabljene za ustvaritev tako imenovanega drugega bojišča, ki naj bi pomenilo razbremenitev ogromnega pritiska na sovjetskega zaveznika. Zanimivo je, da so v Washingtonu in Londonu tako odkriti v informiranju sil trojnega pakta o svojih dozdevnih vojaških načrtih.
Tudi švicarski listi, bržkone po navodilih, ki so jih njih poročevalci prejeli v britanskem propagandnem ministrstvu, obširno opisujejo v zelo liričnem tonu prihod ameriških čet na Irsko. Poročevalec lista »La Tribune de Geneve« piše celo dobesedno: »Prebivalstvo Londona je zajelo največje veselje. Sedaj Američani nimajo več samo svojih čet v Veliki Britaniji, temveč pravo organizirano vojaško silo, pripravljeno za borbo. S tem baje ni le ojačena obrambna moč države, temveč je tudi razširjeno področje lastnih pobud.« Komentatorji švicarskih listov v Baslu in Curihu pa še dodajajo tem poročilom pripombe takšne le vsebine: »V Londonu primerjajo celo prihod čet iz dominionov in Amerike v Severno Irsko z najnovejšimi ukrepi Zedinjenih držav za povečanje vojne proizvodnje že v tem letu namesto v prihodnjem. Vse to naj bi po mne«ju londonskih opazovalcev potrjevalo domnevo, da §© zavezniki priprav-
ljajo za organizacijo tako imenovanega drugega bojišča.«
Toda k vsemu temu, pripominja neki švicarski dopisnik, je treba vendarle zavzeti nekoliko rezervirano stališče, češ da gre pri tem v veliki meri za anglosaško propagando. v ostalem pa po njegovem mnenju ostajajo vse bistv ene osnove vprašanja, kaj naj namreč Angleži delajo s svojimi četami in orožjem, ki prihaja iz Amerike, ako pa so njihovi boljševiški zavezniki, v katere polagajo tolikšne nade. povsod stalno poraženi. Očitno je torej, da bodo morali biti ti kontingenti izkrcani ali na zapadni obali Evro1-pe ali pa v Italiji. Nobenega dvoma ni danes več za nikogar, da bi takšno izkrcanje v sedanjih razmerah, ko so sile osi povzele vse potrebne zaščitne ukrepe, dovedlo do nove. katastrofe, podobne onim v Dunker-queu, na Norveškem in v Grčiji. (»Ultime Notizie.«)
Nemško letalstvo
v bojih pri Kerču
Berlin, 21. maja. d. Kakor je bilo že objavljeno v preglednem poročilu vrhovnega poveljništva nemške vojske o zaključku vojaških operacij na polotoku Kerču, je na tem vojnem področju posebno uspešno so-t delovalo tudi nemško letalstvo. Naknadna se je zvedelo, da so po zaključenih izvidniških operacijah nemška bombna, strmo-glavniška, lovska in bojna letala že 7. maja pričela napade na globoko zasnovani sovjetski utrdbeni sistem in utirati pot za prodor nemške pehote. Nemška letala so v vzornem sodelovanju s silami na kopnem neprestano napadala sovražnikove bojne črte in prometne zveze v zaledju. Z bombami in s strelnim orožjem so brez prestanka napadala sovražnikove poljske postojanke, utrjene bunkerje, postojanki topništva, koncentracije tankov in čet ter transporte v sovražnikovem zaledju. Med drugim so nemška letala v teh akcijah, uničila 91 sovjetskih topniških baterij ter večje število posamič streljaj očih topov. Nadalje so nemška letala uničila 31 tankov, v sovražnikovem zaledju pa nad 500 vsakovrstnih tovornih avtomobilov. V napadih na prometne zveze v zaledju so ijem-ška letala uničila 3 i\atovorjene železniške vlake, dve skladišči municije, skladišča motornega gorica, eno radijsko postajo in eno električno centralo. Izvojevala so našteto borb v zraku in v napadih na sovražnikova letališča ničila 70 letal na tleh.
Sovjetska podmornica
potopila turški jvamlk
Sofija, 21. maja. Iz Burgasa poročajo, da se je v bližini obale ob bolgarsko-tur-ški meji v črnomorskih vodah pripetil nov resen turško - sovjetski incident. Turški parnik »Tuap Tope«, ki je odpotoval iz Burgasa v smeri proti Carigradu in plul zaradi varnosti bolj ob obali, je nepričakovano napadla sovjetska podmornica, ki se je dvignila na površino. Ker turški parnik ni bil oborožen, ga je boljševiška podmornica z lahkoto zadela s topovskimi streh. Turški parnik je bil takoj v plamenih in se je potopil. Incident se je pripetil v teritorialnih vodah, komaj kakih 150 metrov od obale, tako da so ga mogli mnogi bolgarski in turški ribiči od blizu opazovati. Posadka turškega parnika se je zaradi bližine obale lahko rešila. Napad so opazile tudi turške obmejne straže, ki so začele podmornico takoj obstreljevati s strojnicami, toda posrečilo se ji je izginiti pod vodo in se umakniti. (»Piccolo«.)
TuršM zakon o nadzorstvu nad premoženjem
Carigrad. 21. maja. s Po več preložitvah se je turški parlament včeraj končno pečal z zakonskim osnutkom o bogastvu in nezakonitem premoženju» ki so si ga nakopičili državni in na pol državni funkcionarji. Zakon se nanaša na sedanje izjemno razmere, toda mnogo poslancev se je zavzemalo za to, da bi se razširil tudi nc normalne čase. Poročevalec je branil predloženi osnutek zakona, ki ga je parlament v prvem delu odobril. Razprava se bo nadaljevala.
Pred japonsko ofenzivo proti čungkingu
Prieetek japonskega obkoljevanja s treh strani
CosDociarstwo
Finančna ureditev Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda
Šanghaj, 21. maja. Po vesteh, ki so snoči prispele semkaj iz generalnega štaba maršala čangkajška, pričakujejo Kitajci vsak trenutek veliko japonsko ofenzivo. V kitajskih vojaških krogih smatrajo položaj za izredno resen in nevaren. V teh krogih namreč domnevajo, da bo glavni cilj japonskega napada sam čungking kot središče kitajskega odpora. V teku je že obkoljeval-ni japonski manever s treh strani in sicer iz Birme na zapadu, iz Taja in Francoske Indokine na jugu in iz vzhodnih kitajskih pokrajin na vzhodu. Britanske čete generala Alexandra, ki so se močno zdecimirane umaknile v Indijo, ne bodo mogle več pomagati Kitajcem, ki pošiljajo sedaj Veliki Britaniji obupne pozive za pomoč v ljudeh in orožju.
Snočnji komunike kitajskega vrhovnega poveljstva pravi: Pod zaščito svojega močnega topništva so Japonci zbrali na bojišču nova ojačenja in še nadalje napredujejo iz Censijena proti jugozapadu vzdolž železniške proge in ceste. Kitajci se vztrajno drže.
Včeraj v New Delhiju objavljeni komunike pa javlja, da so japonska letala 18. t. m. metala bombe na neki kraj v vzhodnem Asamu. Komunike pripominja, da izgube niso bile velike. (»Piccolo.«)
Zmeda v čungkingu
Tokio, 21. maja (Domei.) Zaradi katastrofalnih vojaških porazov, ki so jih zadnji čas utrpele čungkinške oborožene sile v Birmi in po silnih porazih, ki so jim jih Japonci zadali v pokrajini Junan, se je Čungking znašel pred najresnegšo krizo •d početka kitajskega konflikta. Posebni dopisnik lista »Jomiuri« javlja iz Sang'ia-ja, da so se pričeli v Čungkingu vse bolj množiti glasovi najglobljega pesimizma in znaki naraščajoče zmede. V prvi vrsti gredo ti pojavi na račun angloameriških sil, ki se doslej navzlic vsem bombastičnim napovedim niso pokazale zmožne, postaviti se kjer koli po robu japonskim ofenzivnim operacijam v vzhodni Aziji in ki tudi niso bile v stanju nuditi čungkingu obetane pomoči vsaj v skrčenem obsegu. Omenjeni dopisnik pripominja, da se ne-razpoloženje proti anglosaškim silam, ki vlada v čungkingu, jasno izraža tudi v zadnjem radijskem govoru čangkajškove žene, ki je v svojem govoru za ameriško javnost očitala Ameriki, da ni podvzela v prilog zavezniški Kitajski nobene pozitivne akcije. Kot drugi očitni znak naraščajočega nemira v čungkingu navaja japonski dopisnik pokret v čungkinških krogih, da se odstrani finančni minister dr. Kung, ki je kot eden izmed glavnih zagovornikov proameriškega stališča v glavnem odgovoren za polom čungkinške politika. Na drugi strani se po informacijah japonskega dopisnika nadaljujejo trenja med čungkinškimi vladnimi osebnostmi in voditelji kitajskih komunistov, ki so očitno prišla do izraza v zadnjih aretacijah večjega število komunistov. Prebivalstva v čungkingu se polašča edno večji nemir z naraščajočim ugodnim vremenom,, ki' napoveduje razširjenje japonskih letalskih operacij. V čungkingu računajo, da bo japonsko letalstvo v kratkem obnovilo svoje uničujoče napada na čangkajškovo prestolnico in da bodo ti napadi še dosti večjega obsega, kakor so bili svoj čas.
Spor med poveljnikom v Jo* nanu In čangkajškovo vlado
Nanking, 21. maja. s. Zelo hud spor je
izbruhnil med vojaškim poveljnikom Juna-na in vlado v čungkingu glede najprimernejših ukrepov za zaustavitev japonskega prodiranja. Več poveljnikov je mnenja, da bi bilo nesmiselno še nadalje upirati se napredujočim japonskim silam na izpostavljenih točkah in da bi se morale kitajske čete umakniti na strateško boljše postojanke, čungking pa je vsem tem predlogom nasproten. Nadaljnji predmet spora se tiče odgovornosti glede ekspedicijskega zbora v Birmi, ki je bil skoro popolnoma uničen, odkar so se britanske čete naglo umaknile, prepustivši kitajske zaveznike njihovi usodi.
Napadi na kitajska mesta
Tokio, 21. maja. (Domei.) Skupine japonskih bombnikov so včeraj dvakrat napadle na kitajskem bojišču mesta Kuejlin, čungčou in Jungčou, ki vsa predstavljajo strateško važne točke ob železniški progi, ki teče iz Kvagsija v Hunan. Navzlic srditemu ognju sovražnikove protiletalske obrambe so japonska letala odvrgla mnogo težkih rušilnih bomb. Glavni cilji japonskega letalskega napada so bila letališča in druge vojaške naprave v omenjenih kitajskih mestih.
Prednosti japonske oborožitve
Tokio, 21. maja. (Domei.) S pristojne japonske vojaške strani je bilo snoči objavljeno, da je nedvomno treba pripisovati zmage japonskih oboroženih sil v južnih azijskih pokrajinah izvrstni strategiji in neuklonljivemu borbenemu duhu japonskih čet. kakor tudi dejstvu, da so japonske čete opremljene z dosti boljšim orožjem in mu-nicijo kakor pa sovražnik. Primerjave orožja, ki ga uporabljajo japonske siile, z orožjem. zaplenjenim sovražniku na južnih vojnih operacijskih področjih, so pokazale, da je japonsko orožje cesto za 20 let modernejše izdelave kakor pa sovražnikovo. V pristojnih vojaških krogih poudarjajo, da so Američani in Angleži na Malajskem polotoku kakor tudi na Filipinih uporabljali orožje podobne vrste kakor v prvi svetovni vojni. To orožje je bilo morda le malenkostno izpopolnjeno. Nekaj zaplenjenega sovražnikovega orožja je bilo izdelanega celo še pred prvo svetovno vojno. Nasprotno je bilo vse glavno orožje, ki ga uporabljajo japonske oborožene sile, izdelano v zadnjem desetletju. Ta izvrstna oborožitev japonskih sil znači uspeh japonskega vojnega povelj ništva, ki je vedno stremelo za tem. da da v roke vojaštvu samo najboljše orožje. V pristojnih japonskih vojaških krogih navajajo podrobne podatke, kako ae je v posameznih fazah vojne na vzhodu japonsko orožje izkazalo za bol! j še kakor sovražnikovo. Japonsko vojno poveljništvo je v izboljševanju orožja izkoristilo vse dragocene skušnje, nabrane od rnandžurske-$ja incidenta dalje preko kitajskega konflikta do pričetka sedanje vojne na vzhodu. Naj gre za japonske topove, havbice ali
navadne puške, zmerom se je japonsko orožje izkazalo v premoči nad sovražnikovim. Isto velja tudi za japonske tanke m japonsko letalstvo. In prav tako kakor orožje je tudi ostala japonska vojna oprema v vsakem primeru naprednejša in boljše kakovosti kakor sovražnikovo.
Federacija za razvoj Azije
Tokio, 21. maja. (Domei.) Bivši predsednik japonske vlade Senejure Hajaši je bil
imenovan za predsednika »federacije za razvoj Azije«, ki zajema vse glavne japonske organizacije, zainteresirane pri zvezah Japonske z drugimi azijskimi deželami. Hajaši je bil imenovan kot naslednik bivšega predsednika Funimara Konoja. Istočasno so bili imenovani za podpredsednike te organizacije na včerajšnji seji bivši vrhovni poveljnik kombiniranega japonskega brodovja admiral Takahaši, bivši vrhovni poveljnik japonskih oboroženih sil v centralni Kitajski general Ivane Mačui in bivši japonski notranji minister Mizune. Princ Konoje in min. predsednik general Tojo sta bila imenovana hkrati za častna svetovalca federacije. Glede na naraščajoči pomen zvez med Japonsko in drugimi azijskimi deželami je federacija za razvoj Azije na včerajšnji seji sklenila osnovati še devet poslovnih uradov, med drugim urad za splošne zadeve in urad za reševanje ideoloških problemov med Japonsko in Mandžurijo, severno Kitajsko, Notranjo Mongolijo, centralno Kitajsko in južnimi pokrajinami.
Skrb za japonske
internirance v tujini
Tokio, 21. maja. (Domei.) Japonski Kdeči križ bo v kratkem poslal več ladijskih tovorov čaja japonskim državljanom, ki so internirani v Zedinjenih državah, Veliki Britaniji in posameznih južnoameriškh državah, ki so v vojnem stanju z Japonsko. Nadalje bodo iz Japonske poslane tudi denarne podpore japonskim državljanom, ki so internirani v Avstraliji in Indiji. Japonski Rdeči križ je 10. maja pričel veliko nabiralno akcijo za zbiranje podpore japonskim državljanom, interniranim v sovražnih deželah. Doslej je bilo zbranih že več tisoč jenov denarnih prispevkov poleg velike količine darov v blagu.
Ameriške čete za obrambo severne Irske
Lizbona, 21. maja. d. Po komentarjih sodeč, ki jih objavljajo razni ameriški listi o priliki prihoda nekih novih ameriških čet na Severno Irsko, Američani še vedno računajo z ofenzivo osovinskih sil na angleško otočje. Tako objavlja list »New York Sun« članek, v katerem piše, da se ne zdi izključena možnost, da utegne v kratkem priti čas, ko bodo morali Američani prevzeti odgovornost za vojaške posadke v Severni Irski in jih braniti pred možnim nenadnim napadom osovinskih siL šele za kasnejšo dobo računa newyorški list z možnostjo, da bi na Irsko dospele ameriške čete mogle sodelovati v kaki ofenzivni akciji. Največje zadoščenje pa vidi »New York Sun» v tem, da so bile ameriške čete sploh lahko prepeljane preko Atlantika iz Amerike v Evropo, s čemer nehote odkriva kako nesigurni so že postali zavezniški transporti preko Atlantskega oceana kjer jim neprestano groze napadi nemških podmornic in letalstva
Nezadovoljstvo s Churchillom v angleškem parlamentu
Stockholm, 21. maja. s. Londonski poročevalec lista »Allehanda« sporoča, da je včerajšnja odsotnost Churchilla pri razpravi v spodnji zbornici o vojaškem položaju napravila najslabši vtis in se je zopet pojavilo mnogo glasov proti predsedniku vlade, čegar zadržanje v zadnjem času smatrajo za nasprotno nalogam, ki bi jih moral opravljati v trenutku tako velike nevarnosti za narod. Namestu Churchilla je govoril Attlee, ki je skušal opravičiti njegovo odsotnost z obljubo, da se bo Churchill prikazal v spodnji zbornici danes. Na to pripombo je mnogo poslancev odgovorilo: »Ni to važno. Lahko ostane tudi doma.«
Proti Churchillu so se slišale pritožbe zlasti v tem smislu, da sam vodi vojne operacije, in ves Attleejev zagovor ni pripomogel k razčiščenju napetega ozračja. Poslanci so mnenja, da Churchill nima potrebne sposobnosti strateškega značaja, da bi vodil vojno sedanjega obsega ln da bi moral tu z vodilnimi smernicami nastopati namestu njega generalni štab. Posebno ostro je napadel Churchilla socialistični poslanec Bevln, kl je med drugim omenil, da je Churchill kot minister za obrambo škodljiv. Bevinu se je pridružil tudi konservativni poslanec John War, ki je pripomnil: »Bilo je nedvomno umestno, da so se ustanovili obrambni odbori in odbori za vodstvo vojne, toda v praktičnem pogledu je vsakemu Izmed nas znano, da povsod prevladuje in se uveljavlja ena sama volja, volja predsednika vlade. Ako je res, da je na Churchillovih ramenih velika odgovornost, vprašujemo, ali ne bi bilo prav, če bi se rajši odločil za to, da bi jo delil z drugimi.«
Židovski kongres v Chicagu
Lizbona, 21. maja. s. Doznava se, da se je te dni sestal v Chicagu kongres ameriškega odseka svetovne židovske organizacije, ki se ga udeležuje 500 odposlancev, ki predstavljajo pet milijonov in pol Zidov iz vseh treh Amerik. Na dnevnem redu kongresa je med drugim zlasti razprava o mobilizaciji vseh židovskih sni za vojne namene.
Porast rojstev na Finskem
Helsinki21. maja a Preteklo leto je Finska zabeležila izredno visoko število rojstev. Računajo, da je bilo živih novorojenčkov najmanj 90.000. Tolikšnega števila rojstev niso na Finskem zabeležili že 30 let. Finska beleži v ostalem največje število rojstev med severnimi narodi. Na Švedskem na primer, ki ima dvakrat toliko prebivalstva kakor Finska, je.bilo največje število rojstev v enem letu komaj 99.000.
Katastrofalen vihar
Kanton, 21. maja a V pokrajini šakvan v Kvantungu je izbruhnil silovit vihar, ki je povzročil mnogo žrtev med civilnim prebivalstvom. Računajo, da je bilo več sto oseb ubitih in več tisoč ranjenih.
Lavai v Parizu
Pariz, 21. maja. d. Tukajšnji listi poročajo, da se je šef francoske vlade rierre Lavai proti koncu tedna mudil dva dneva v Parizu, kjer je imel dolgotrajne konference z notranjim ministrom, kmetijskim ministrom, ministrom za prehrano, industrijsko proizvodnjo in delo. Na teh konferencah so največ razpravljali o določitvi delovnega časa v industriji in prilagoditvi mezd sedanjim življenjskim potrebam. Nadalje je imel razgovor z nemškimi okupacijskimi cbiastmi v Parizu.
Skupno vrhovno poveljništvo španske vojske
Madrid, 21. maja s. Z današnjim ukazom je ministrstvo za vojsko določilo skupno poveljstvo vseh oboroženih sil na kopnem, na morju in v zraku, tako da bodo odslej vrhovni poveljniki vsake vrste orožja podrejeni skupnemu vrhovnemu poveljniku za vse vrste orožja. Namen tega ukrepa sta čim večja povezanost in čim popolnejše sodelovanje med vsemi vrstami orožja
Panameriška policijska konferenca
Buenos Aires, 21 maja. d. Dne 27. maja bo v Buenos Airesu otvorjena nova panameriška konferenca, ki se bo bavila s ko-oidinacijo policijske službe v borbi pror »varnosti ameriških republik«. Včeraj je bil v Buenos Airesu objavljen nekakšen dnevni red te konference, katere glavni namen Je, doseči skladnost v zakonodaji posameznih ameriških republik, da bi se policijska varnostna služba Lahko izvajala po enotnih načelih.
Nov predsednik republike San Domingo
Buenos Aire», 21. maja. s. Doznava se iz republike San Domingo, da je bila nenadna predsedniška kriza, ki je nastala zaradi nepričakovane ostavke predsednika republike Troncosa delila Contha rešena z imenovanjem generala Tuylla za novega predsednika.
Kazni za prestopke obrtnih predpisov
Ljubljana, 21. maja.
Urad za kontrolo cen pri Visokem körn isarijatu je objavil podatke o trgovcih in obrtnikih, ki so bili po policijskem postopku kaznovani od 1. do 15. maja zaradi prekrškov tržnih odredb in zaradi prepovedane špekulacije.
Zaradi previsokih cen so bili kaznovani:
Štefanija Firm na Pogačarjevem trgu št. 1, ki vodi tvrdko »Glavnik«, na 4 dni zapora in 500 lir globe, pek Josip šef v Florjanski ulici na 5 dni zapora in 1000 lir globe, gostilničar Ludvik Roškar v Florjanski ulici št. 13 na 2 dni zapora ln 300 lir globe, prodajalka Ana Magdalene v Florjanski ulici št. 31 in prodajalka Ana škerjanc v Bizoviku št, 44 v zapor po 5 dni ln globoko po 400 lir, prodajalka Marija Debevc v Dobrunjah na 7 dni zapora in 200 lir globe, prodajalki Alojzija 2ab-jak v Dobrunjah št. 17 in Antonija Robida v Zg. Kašlju št. 8 na globoko po 200 lir, prodajalka Ivana Trtnik v Zg. Kašlju št. 21 na 4 dni zapora in 400 lir globe, zasebni ca Marija Kobal v Zg. Kašlju št. 28 na 10 dni zapora in 1000 lir globe, prodajalka Marija Dlmlc v Rožni dolini n/4 na 50 lir globe, prodajalka Frančiška Bricelj v Bizoviku št. 4, Terezija Juvan v So-strem št. 2, Marija Guzelj v Klunovi ulici št. 8, Marija Dovč v Tomačevem št. 6 in trgovka Ivana Kramar v Florjanski ulici št. 4 v zapor po 2 dni in globoko po 200 lir, prodajalka Neža Zakrajšek na Vrhov-cih št. 15 na 100 lir globe, prodajalec žarko Gvozdenovlč v Florjanski ulici št. 40 na 5 dni zapora ln 300 lir globe ter prodajalka Alojzija Gorjanc v Galetovi ulici št. 26 na 2 dni zapora in 600 lir globe.
Zaradi zakola brez oblastvenega dovoljenja je bil mesar Ivan Suhadolc v Vrhov-clh št. 16 aretiran ln izročen sodni oblasti.
Zaradi nakupovanja kruha brez živilskih nakaznic so bili prijavljeni sodni oblasti trgovka Ljudmila Rihter na Prlvozu št. 8, prodajalka Ana Magdalene v Florjanski ulici št. 31 in trgovka Metka Erzin na Karlovški cesti št. 17. Nadalje so bili prijavljeni sodni oblasti peki Josip šef v Florjanski ulici št. 21, Silvester Petrič na Karlovški cesti št. 10 in Stanislav čotar v Kladezni ulici št. 19, ker so prodajali kruh, ne da bi strankam odrezali odgovarjajoče odrezke.
Posestnik Gustav Erklavec iz Povšetove ulice št. 17 je bil prijavljen sodišču, ker ni hotel trgovcem na drobno prodajati zelenjave. Trgovec Ivan Lesar na Zaloški cesti št. 35 je bil prijavljen sodni oblasti, ker je prodajal odpadke po previsokih cenah. In enakega razloga so bili prijavljeni sodišču mehanik Ivan Breskvar na Sv. Petra nasipu št. 25, posestnik Franc Ogrlnc v železnikarjevi ulici št. 20 in mehanik Franc Mostar na Galjevici št. 57.
Sodni oblasti so bili končno prijavljeni gostilničar Ludviik Roškar v Florjanski ulici št. 13 in posestnik Ivan Kegu v Bohoričevi ulici št. 10, ki je bil tudi aretiran, ker sta si neutemeljeno oskrbela živilske nakaznice, trg. pomočnik Lovrenc Gradnik v Kopališki ulici št. 8, ker je tihotapil olje. ki je bilo zaplenjeno in izročeno Prevodu, gostilničar Jernej černe v Dalmatinovi ulici št. 15 in trgovec Štefan Vlaj v Wol-fovi ulici št. 5, ker sta si kopičila živila. Poslednjima dvema .so bile odvzete živilske nakaznice.
Umrla nam je mati, tašča in babica, gospa
KASAL PAVLA
v visoki starosti 83 let.
Pokopali jo bomo iz Žal, kapelica sv. Janeza, na pokopališče pri Sv. Križu v soboto, dne 23. maja ob 3. url popoldne.
Po trudnem, dolgem življenju naj v miru počiva.
LJubljana, 21. maja 1942.
Dr. KASAL MIROSLAV, vseučillšld profesor — v Imenu rodbine ln sorodnikov.
Z odredbo bana bivše dravske banovine z dne 5. oktobra 1940 je bil ustanovljen Banovinski prehranjevalni zavod. Glede na to, da je bil ta zavod, dasi samostojna pravna oseba, banovinska ustanova, za katere obveznost: je jamčila banovina in se morata zaradi razdelitve ozemlja banovine opraviti njegova likvidacija m finančna ureditev s sporazumi med državami, ki so prevzele to ozemlje, in ker se aktiva in pasiva zavoda niso sorazmerno porazdelila na ozemlja, prevzeta po raznih državr-h. zavod sam pa z aktivi, ki so ostala v Ljubljanski pokrajini, ne more zadostiti svojim obveznostim, osredotočenim pretežno na glavno mesto, in je torej potrebno, da se loči poslovanje, nastalo pred teritorialno razdelitvijo, od novega poslovanja Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda kot ustanove Visokega komisariata, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo o finančni ureditvi Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda, ki je objavljena v »Službenem listu« 20. t. m. :n je na dan objave stopila v veljavo.
Pokrajinski prehranjevalni zavod (prej Banovinski prehranjevalni zavod) poskrbi za finančno ločitev poslovanja pred razdelitvijo bivše dravske banovine od poznejšega poslovanja, ko je bil podrejen kr. civ. komisarijatu in nato Visokemu ko-mlsarijatu za Ljubljansko pokrajino. Za računovodstvo se opravi ločitev začasno po stanju dne 30. aprila 1941. in se inventarji. blago in terjatve, ki so bile ugotovljeni, da so obstojali na ta dan, dodelijo obremenilno Pokrajinskemu prehranjeval-
Italijatcska vina
»Kölnische Zeitung« prinaša v eni svoji zadnjih številk zanimiv članek o Italijanskih vinih, ki so znana tudi v Nemčiji. Pisec članka poudarja, da je po količini pridelka Francija sicer na prvem mestu v svetovni proizvodnji vina, ker se Italija v pogledu proizvodnje vina še ni tako industrializirala kakor Francija. Zato pa je zlasti v zadnjih desetletjih posvetila večjo pozornost dvigu kvalitete. Samorodnice so v Italiji prepovedane, zboljšalo pa se je zlasti kletarstvo.
Koliko znaša vinogradniška površina, je težko ugotoviti, ker se goji vinska trta pogosto skupaj s keruzo ln drugimi poljskimi pridelki in ker je mnogo vinskih trt zasajenih ob mejah zemljišč in raste trta tudi na brajdah. Zadnja uradna statistika navaja celotno površino čistih vinogradov z 961.000 ha, poleg tega pa se vinska trta goji kot mešana kultura še na površini 22,949.000 ha. Povprečni pridelek je znašal v petletnem razdobju 1881—1885 23.6 mlljona hektolitrov; potem se je stalno dvigal in je dosegel najvišje stanje v petletnem razdobju 1906 do 1910, ko je zna-Sal 45.3 milijona hektolitrov. Od tedaj je količina pridelka nekoliko nazadovala, ln sicer v petletnem razdobju 1931—1935 na 38.5 milijona hektolitrov in v poslednjem petletnem razdobju na 37.1 milijona hektolitrov. Nazadovanje količine pridelka v zadnjih desetletjih pa ni morda posledica nazadovanja vinogradniške površine, ki se je v nasprotju celo nekoliko povečala in se Se nadalje dviga. To lahno nazadovanje je Izključno posledica zakonitih ukrepov za zboljšanje kvalitete in je tudi v zvezi s prepovedjo gojitve samorodnic.
Z vinskim zakonom, ki je bil izdan 25. oktobra 1925, Je bila uveljavljena prepoved prodaje vina, kl vsebuje manj kakor 8% alkohola (pri belem vinu), odnosno manj kakor 9% (pri rdečem vinu). S tem je bila prvikrat predpisana minima/a gradacija vina. Pozneje je bila ta minimalna gradacija povišana na 9 odnosno 10% in šele v zadnjih dneh je bila spričo naraslega povpraševanja po vinu zopet znižana na 8 odnosno 9"/0. Z vinskim zakonom od leta 1925 je bilo prepovedano rezanje domačih vin z inozemskimi vini, kar se je prej pogosto dogajalo, zlasti v onih letih, ko je Imela Francija znatne presežke vina. Od leta 1926 je prepovedano tudi rezanje konzumnlh vin z vinom od tropin.
Vinogradništvo je razširjeno po vsej Italiji in se vino prideluje v znatni meri za domačo potrebo. Le v redkih goratih predelih ne pridelujejo vina Zato se pretežni del proizvodnje potroši v lokalnem kon-zumu, in sicer kot novo vino, ki se do nove letine v celoti potoči. Odkar je predpisana minimalna vsebina alkohola, morajo v rasnih severno-italijanskih pridelovalnih področjih v slabih letih dovažatl močna južno-italijanska vina za rezanje, da tako dosežejo minimalni odstotek alkohola. Možnosti rezanja se vinogradništvo v večjem obsegu poslužuje, kakor se v javnosti splošno sodi. Svetovno znano vino »chianti« je skoro vedno rezano vino, ki nastane s premišljenim rezanjem močnih južnoitalijandkih vin s finimi toskanskimi vini, pri čemer dajejo južnoitalijanska vina chiantiju alkoholno jakost, toscanska vina pa prvovrsten buket. Tudi južnotSrolska vina pogosto režejo z južnoitalijanskimi.
Poleg chlantija je daleč po svetu znan italijanski marsala. To je težko desertno vino iz južne Sicilije, ki je alkoholizirano in ki se za Izvoz tudi sladka. Enako znani so tudi itall-'anski vermut!. Izdelovanje vermuta je koncentrirano predvsem v Tu-rlnu, kjer se velike tvrdke za izdelovanje vermuta poslužujejo južnoitalijanskih helft vin, ki Imajo po naravi znaten odstotek alkohola. To so predvsem apulska bela vina (San Severo, Martina franca itd.), kl se za ta namen posebno odlikujejo.
Italija prideluje razmeroma malo belega vina, to pa zaradi tega, ker so v starih časih belo vino gojili prvenstveno v onih krajih, ki zaradi ostrejšega podnebja niso prišla več v poStev za pridobivanje običajnih rdečih vin in se je zaradi tega razširilo napačno mnenje o manjvrednosti belega vina. V zadnjih desetletjih pa so pričeli tudi v Italiji ceniti bela vina in danes se pridelujejo taka vina predvsem v okolici Rima ta v Venecijl, kjer sijajno uspevajo beli burgundec, tramlnec ln renski rizling.
Od rdečih vin so najbolj cenjena pie-montska vtaa (Barolo, Barbaresco ln Barbera). Znana so tudi rdeča vina iz province Verone, ki se gojijo predvsem okrog
nemu zavodu. Do nove odredbe se dovoljuje v korist Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda in njegovih morebitnih porokov moratorij na vse obveznosti Banovin-skega prehranjevalnega zavoda iz zadolžitev, sklenjenih pred 1. majem 1941. Vsote, ki so b le od 1. maja 1941 morda plačane na take zadolžitve, se morajo na zahtevo vrniti.
Skladno z novim finančnim položajem, ki nastane z gornjim predpisom, sme Visoki komisar z odlokom odrediti na predlog Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda plačilo dolgov za obveznosti, sklenjene pred 1. majem 1941.. nasproti ustanovam ali zasebnikom, ki imajo svoj sedež oziroma prebivališče v Italiji, kamor spadajo tudi ozemlja, priključena s kraljevim ukazom z dne 3. maja 1941-XIX in z dne 18. maja 1941-XIX. Ločitev in novo finančno ureditev Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda izvede izredni komisar, ki ga imenuje Visoki komisar in ki ima vse pravice po določbah zakona in pravil.
Imenovanje izrednega komisarja
Glede na gornjo naredbo je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odločil, da se za izrednega komisarja imenuje fašist dr. Karel Scala z nalogo, da izvede finančno ločitev glede poslovanja Bano-vinskega prehranjevalnega zavoda pred 30. aprilom 1941. in novo finančno ureditev po gornji naredbi ter preosnovo zavoda, kakor tudi da predloži nov statut » pravilnik.
Gardskega jezera (Valpolicella in Bardolino), medtem ko vino Sangiovese, ki se prideluje v Romaniji, ni tako znano, kakor bi zaslužilo. Mnogo cenjeno je tudi rdeče falermsko vino.
Maksimalni cenik
za dimnikarska dela
Visoki komisar za Ljubljansko pokra j, na je na podlagi obrtnega zakona z naredbo spremenil maksimalni cenik za dimnikarska dela, ki je bil izdan 9. novembra 1932. Cene cenovmka so določene med drugim takole:
1) odprto kuhinjsko ognjišče 2 liri; 2) navaden pr e lažni dimnik v pritlični hiši 1.50, v hiši z več nadstropji za vsaka na-naljnje nadstropje 0.25, lire; 3) ruski ali valjasti dimnik v pritlični hiši 1 liro, za vsako nadaljnje na I strop je 0.25 lire; 4) železna peč do 80 cm višine, vštevši dimno cev do 1 m, 1 liro, višja železna peč 1.50 lire; 5) dimna cev v dolžini nad 1 m za vsak meter 0.50 lire; 6) pralni kotel 1 liro; ' ) štedilnik, vštevši dimno cev do 1 m, z eno pečico 1.50, z dvema pečicama ali s kotličem in eno pečico 2 liri, s tremi preči-cami ali kotličem in dvema pečicama 2.50 lire; 8) štedilnik v gostinskem obratu ali zavodu, in sicer malem gostinskem obratu 5, v srednje velikem gostinskem obratu 8, mizni štedilnik v srednjem gostinskem obratu 12.50, navadni štedilnik v veliki restavraciji, javni kuhinji ali zavodu 12 50, mizni štedilnik v veliki restavraciji, javni kuhinji, zavodu 20 lir; S) Lutzova peč brez pečice 3, z eno pečico 5, z dvema pečicama 7.50, s tremi ali več pečicami 10 lir; 10) pekovska peč na premog ali drv*a 10 lir in vsako nadaljnje nadstropje dimnika po 2.50 lire; 11) pekovska parna peč z eno etažo 20, z več etažami 27.50 lir; 12) etažna peč za centralno kurjavo vštevši dimne olvode 6.50 lire; 13) centralna kurjava z malim kotlom do 8 kv. m. ogrevne površine vštevši dimne odvode 16 lir, s srednjim kotlom do 15 kv. m. 30 lir, z velikim kotlom 38.50 lire; 14) kanal centralne kurjave ali pekovske parne peči 13.50 lire, veliki kanal 22 lir; 15) dimnik centralne kurjave ali pekovske parne peči do prvega nadstropja 10 lir odnosno etažne peči 3.50 lir, za vsako nadaljnje nadstropje p 1.50 lire; 16) inlustrijski parni kotel po dogovoru; 17) kanal industrijskega parnega kotla do 4 m doližne 25 lir, za v sale nadaljnji meter po 5 lir; 18) dimnik industrijskega parnega kotla do 20 m 39.50 lire, za vsak nadaljnji meter po 6 lir; 19) pregled in ostrgan je novega dimnika 5 lir; 20) izžiganje dimnika 14 lir.
Za dimnikarska dela nad 4 km od sedeža dimnikarja, za dela ob nevarnosti ali za delo v nedeljo ali. na praznik se dovoljuje pribitek največ 25%, za nočno delo od 18. do 6. ure pa največ 50%. Gornje cene predstavljajo najvišjo mejo in se lahko dogovorijo nižje, nikakor pa ne višje cene. Mestno poglavarstvo (okrajna načelstva) določijo, kateri gostinski obrati se po postavki 8 smatrajo kot mali, srednji ali veliki.
Kršitelji določb o cenah se kaznujejo po obrtnem zakonu. Ta naredba je objavljena v »Službenem listu« 20. t m. in je na ta dan stopila v veljavo.
Gospodarske vesti
= Imenovanje predsednika in strokovnjaka zavoda za zadružništvo. Visoki komisar za Ljubljansko pokraijno je glede na svojo naredbo o ustanovitvi Zavoda za zadružništvo Ljubljanske pokrajine z dne 30. aprila t. 1. odločil, da se za predsednika zavoda postavi g. Bogomil Remec, fašist cav. uff. dr. Ing. Alojzij Faleschini pa je določen, da pomaga kot strokovnjak s pravicami in področjem iz člena 8. navedene naredbe. Za čas svoje odsotnosti se lahko da nadomestovati po Fašistu Antonu Bertoldiju.
= Iz trgovinskega registra. Vpisala se je tvrdka ISDA d. d., črpalna po6trcjenja in vodovodna omrežja Tripoli-Torino, zastopstvo v Ljubljani (podružnica). Družba izdeluje konstrukcije vodovodnih naprav, izvaja dviganje in razdelitev vode in vrši trgovske posle, ki so s tem v zvezi. Tvrdka je podružnica enakoimenske tvrdke v Tri-poliju z upravnim sedežem v Torinu (delniški glavnica 940.000 lir). — Pri tvrdki Rupena-Lutz, družbi z o. z. v Ljubljani, ja vpisana nadaljnja poslovodkinja Matilda Pire-Geyerje va ključavničarska mojstrica v Ljubljani, izbrisan pa je prokurist Franc Belič. — V tvrdko Tiskarna »Grafika«, Ciril Sitar je vstopil javni družbenik Egon Strnad, tiskamar v Ljubljani, zaradi česar je tvrdka od 15. marca t. L javna ta^go»*
ska družba.
> JUTRO« št. 116
=£ 3
99
—PeftSr «.Y.
KfJITUBNI PREGLED • «
Elza Karlovčeva kot Carusen
Elza Karlovčeva v naši Operi ni nova. Spoetali smo jo kot Loto, kot Suzuki, kot cerkovnico in kot Carmen. Karlovčeva, bivša članica zagrebške Opere, je po rodu Dalmatinka. To južnjaško poreklo igra v njeni umetniški ustvarjalni potenci važno vlogo. Kdor je videl njeno Carmen, je zlahka ugotovil, da ji je dalo prav njeno južnjaštvo tiste značilnosti in tisto orignalnost. za katere se morajo druge pevke z večjim ali manjšim uspehom šele boriti.
Karlovčeva ni ustvarjalka po šabloni; kar daje vrednost njenim likom je preprostost, sočnost, široka pevska Unija in igralska monumentalnost, pa najsi bo to v »Jenufi« ali »Carmen«. Ta pevka prinaša v vsaki osebi na oder usodnost; tisto najznačilnejšo jedro značaja, ki je za potek dotičnega življenja in njegovih peri-petij neizogibno.
Za gledalca je vselej zanimivo, da spojiva, kako gleda in občuti ustvarjalec podobo, ki jo ima podati. Vprašala sem Kar-lovčevo:
»Kakšna se Vam zdi Carmen v primeri z drugimi partijami, ki ste jih peli doslej pri nas in drugod?«
»Po Dalili. Azuceni, Marfi, Končakovni, Loti, Cerkovnici in celi zbirki drugih partij, ki niso bile prav lahke, moram priznati, da je Carmen najbolj pestra, najbolj bogata in neizčrpna vloga. V njej je toliko barv, potez, luči in senc, da si lahko zgradi pevka s sredstvi, ki so ji dana, tako Carmen, kot jo občuti in si jo predstavlja. Meni je predvsem do tega, da izrazim Carmen muzikalno in da položim čim več njenega značaja in izraza v petje.
»Zakaj je Vaša Carmen drugačna od tradicionalnega pojmovanja?«
»Preden sem jo pela, sem imela priložnost slišati veliko število Carmen. Pri vseh sem imela občutek, da bi jo jaz predstavljala drugače. Ne morem iz srca soglašati s splošno osnovo Carmencite, ki jo podajajo pevke kot rafinirano lahkoživko. Bčzetova Carmen se mi zdi človeško vendarle nekje opravičena, ker ni ženska, ki namerno, iz objestnosti zavaja v zlo in povzroča hudo. — Citala sem Prosper Merim eé j evo novelo in Bizetov članek o tem, kako si predstavlja Carmen, in oba pisatelja sta me potrdila v prepričanju, da imam prav. Po mojem občutku je Carmen prxodna ženska, ki je po svojem značaju in temperamentu bolj primitivna nego zla. Njeni najmarkantnejši potezi sta prirodnost in iz nje izvirajoči fatalizem. Vse zlo, ki ga povzroči, je zgolj posledica skoraj živalskega nagona. Carmen je kakor zver, ki ugrizne, ne da bi se zavedala, da dela s tem zlo. Ko sem pela lani to" partijo v ljubljanski Operi, sem z zadovoljstvom in hvaležnostjo občutila, da je občinstvo razumelo, kaj sem hotela povedati z njo. Zato sem se mu letos poskušala oddolžiti na ta načn, da sem naštu-dirala partijo v slovenščini. Reči moram, da mi bo čudovito lepi Zupančičev in Štri-tofov prevod velika opora pri podajanju tekstnih fines in želim si, da bi to nalogo srečno rešila.«	Maša SL
Antika v asovi nemški dramatiki
Dr. Herrmann Wanderscheck se bavt z značilni pojavom v novi nemški dramatiki: z velikim razmahom zgodovinske drame in z vedno večjim vračanjem k snovi iz antičnega življenja. Pesniki iščejo osebnosti močnega, svetovnega formata, ki vtelešajo silna miselna nasprotja in vroče konflikte z usodo. Na teh zgodovinskih primerih skušajo pokazati duhovni in ritmčni profil sedanjosti. Ta razvoj je privedel od zgodovinske drame k takozva-ni »Historiendrama«, ki ne oblikuje snovi iz duhovnega doživetja dramatika samega, marveč iz dramatskega fabutfranja z zgodovinsko snovjo.
V zadnjem času so nemški dramatiki znova odkrili antiko odnosno novi pomen njene kulture in mitologije za sodobnost. Obravnavanje antične snovi ni več opazna posebnost posameznega dramatika, marveč je postalo splošna značilnost nove dramatske proizvodnje. Nedvomno je ta pojav v zvezi ne samo s sodobnim stremljenjem po heroičnem umevanju življenja, marveč tudi z iskanjem nove forme tragedije. Zanimivo je, da se odkrivanje antike razširja tudi že na antično komedijo. Združevanje tega vzora s sodobnim stilom in okusom je že obrodilo nekaj posebno značilnih komedij.
Kot zanimive primere take nove komedije z antično snovjo omenja Wanderscheck Hömbergove »Kirschen für Rom« in Schreyvoglovo »Die kluge Wienerin«. Stara mitološka izročila Grkov in svet trojanske epopeje združuje s sodobnim mišljenji Hans Cl ps v komediji »Idothea oder die ehrenwerte Täuschung«. Gerhard Hauptmann pa v »Alexandra« podaja poizkus sodobne idejne drame, zgrajene s snovjo iz antike. Veliko osebnost Cezarja sla obdelala sočasno in neodvisno drug od drugega Hans Schwarz in Bernt von Hericler. Prvi je spisal povrh tega še mitološko dramo »Kassandra«, Hans Jüngst igro »Achill unter den Weibern«, E. W. Eschmann pa tragedijo »Ariadne«. Vsa ta dela imajo močan sodobni poudarek v svoji miselni tendenci, ki preveva antično tvarino. — Poleg novih del igrajo tudi starejše tragedije in drame s snovjo iz rimske in grške antike. Tako so skušali na
razne načine poikazati na odru zlasti Höl-derlinovega »Empedokla«.
Dr. Wanderscheck ne vidi v tem preporodu antike v nemški dramatiki ubega dramatikov iz sodobnega življenja in njegovih tesnobnih obzor j, temveč hrepenenje po vzvišenem, ki si išče tudi vzvišeno formo.
Velika enciklopedija o biologiji. Znana nemška Akademska založniška družba At-henaion je izdala obsežno enciklopedično delo »Handbuch der Biologie«. Sodelovala je vrsta biologov pod vodstvom prof. dr. Ludwiga von Bertalanfyja. To delo se pridružuje drugim monumentalnim izdajam te založbe, med katerimi zavzema Walz-lov »Handbuch der Literaturwissenschaft«
po obsegu in vrednosti najpomembnejše
mesto.
Machiavelli v nemščini. V znani Kröner-Jevi zbirki je izšlo delo enega Izmed pred-staviteljev italijanske renesančne miselnosti, Nicola Machiavelija »Discoroi« v nemškem prevodu z naslovom »Gedanken über Politik und Staatsführung«.
Lovro Matačič, ravnatelj Hrvatske državne opere in njen prvi dirigent, je nedavno dirigiral snmfonični koncert v milanski Scali. Italijanska kritika je ob tej priliki napisala prav laskave besede o odlikah vodilnega hrvatskega dirigenta. Po velikem uspehu, ki ga je doeegla v Benetkah in v Rimu zagrebška opera z Gotove e vi m »Erom z onega sveta«, je to novo uveljavi jen je hrvat-äce glasbene kulture v Italiji
» Politika ln potres. Zadnji potres v Ekvadorju, ki je zahteval svojih 500 človeških žrtev, je dal policiji v Guayaquilu povod za aretacijo italijanskih inženjerjev Macaferrija, Pratte in Ferotte, lei so imeli tam svoja gradbena podjetja. Med drugim so ti inženjerji zgradili guayaquilski nebotičnik, kjer ima svoje prostora glavni ekvadorski list »El Telegrafo«, Inženjerje so aretirali pod pretvezo, da so to in še druga poslopja zgradili s slabim gradbenim materiaiom, tako da niso prestala potresa. Vse pa kaže, da sodna oblast ne namerava odobriti postopanje policije, za katerim so očitno tičali povsem politični razlogi, šele posebna tehniška komisija bo ugotovila odgovornost italijanskih in-ženjerjev.
*	Promocija. Na medicinski fakulteti v Zagrebu sta 15. t. m. bila promovirana za doktorja vsega zdravilstva gg. Edvard Marčič in Lado Loboda, oba iz Ljubljane, čestitamo!
*	Nova maša slovenskega rojaka v Rimu. V »Slovencu« smo čitali, da je bil 13. maja posvečen v jezuitski cerkvi v Rimu v maš-nika pater Anton Koren, doma iz Šoštanja. Naslednje jutro je imel v kapelici slovenskih šolskih sester novo mašo. Kapela je bila okrašena in zbrali so se Slovenci iz vseh delov Rima. Novomašniku sta asisti-rala njegov primorski ' rojak Budihna in njegov prijatelj iz Litve, tudi jezuitski kle-rik v Rimu. Novomašni govornik pa jc bil pater Zoré.
Bratti®?!® Ist voluharje
uniči preizkušeno sredstvo BRAMORIN. Navodila v drogeriji Kane, Židovska 1.
*	Kardinalov je le še 50. Spričo smrti francoskega kardinala Baudrillarda se je kardinalski kolegij iznova skrčil, tako da je sedaj vsega skupaj le še 50 kardinalov. Med njimi je 29 Italijanov, 4 so Francozi, 3 Nemci, 2 Španca, 2 Američana in po 1 Anglež, Argentinec, Belgijec, Poljak, Madžar, Portugalec, Irec, Kanadec in Brazilec, eden pa je z Daljnega vzhoda.
*	Cezarjevi »Komentarji« iz Napoleonove knjižnice so bili te dni prodani na javni dražbi. Izkupili so za obe knjigi nič manj kakor 80.000 frankov. Knjigi sta bili izdani 1766. Na robovih »Komentarjev« je bilo mnogo Napoleonovih pripomb.
*	Bogat ribji lov. Na Ligurškem morju je bil zadnje dni ribji lov prav bogat. Ribiški čolni so se ob zori vračali v svoje pristane do vrha natovorjeni z ribami. Posebno veliko srečo so imeli ribiči iz Arenzana, Finala in Camoglia, ki so samo v noč na sredo nalovili 200 stotov rib. Po ribah je predvčerajšnjim dopoldne zadišalo prav po vseh genovskih kuhinjah.
*	Na prangerju. Te dni je bil, kakor poroča tržaški »Piccolo«, v Milanu obsojen Emil Ferrario na 4 mesece ječe in 44.000 lir globe, ker je povišal najemnine strankam v svoji hiši od letnih 26.000 na 44. 750 lir. Veliko pozornost pa je pri tem še posebej vzbudila okoliščina, da se je v sredo pojavil po vsem mestu letak z njegovo sliko in besedilom obsodbe.
*	Posebno sodišče v Beogradu je v sredo, kakor beleži tržaški »Piccolo«, obsodilo po pospešenem postopku na smrt nekega bivšega orožnika in nekega delavca, ki sta pred dnevi ubila nekega trgovca in njegovo ženo. Oba sta bila že usmrčena.
*	Smrt debeluha. V Lochi v Urugvaju je pred dnevi umrl svetovno znani debeluh Sisto Gomez; tehtal je 234 kg. Pokopali so ga z največjimi častmi. Mož je bil sijajnega značaja, nadvse šegav in zelo velikodušen. Spričo njegove debelosti je šlo ime njegovega domačega kraja po vsem svetu.
*	S prvega nadstropja je padla. 6 letna Ardea Gregor! iz Triesta se je igrala pri oknu prvega nadstropja. Nenadno je omahnila in padla na kamnit hodnik. Deklica je na srečo le lažje poškodovana. Prepeljali so jo v bolnišnico Kraljice Helene.
*	Delovna obveznost za Zide v Italiji. Vsi v Italiji bivajoči Zdje v starosti od 18. do 55. leta bodo pritegnjeni h civilni delovni službi. Njih število bo razmeroma višje kakor italijanski odstotek, ker Zidje v Italiji niso poklicani v vojaško službo. — Tudi v Bolgariji bodo poleg doslej vpoklicanih 3300 Zidov zaposlili še nadaljnjih 4000 pri delih v Dobrudži. V Sofiji so prijeli številne Žide, ki so skušali brez dovoljenja zapustiti mesto.
*	Brezvestna mati. Madžarski listi poročajo z zgražanjem o 20-letni ženi pekovskega pomočnika Livi j i Gellértovi, ki se Je pred meseci ločila od svojega moža. Nedavno je posadila svojo triletno hčerkico na žareč štedilnik, zamašila ji je usta s pestjo soli. vrhu tega je vtaknila otrokove ročice v ogenj. Smrtnonevarno poškodovani otrok je bil prepeljan v budimpe-štansko bolnišnico, nečloveško mater pa so zaprli. Pri zaslišanju je izpovedala, da se je hotela spet omožiti, hčerkica pa ji je-bila napoti. Zaenkrat so jo dali psihiatrom v pregled
*	Radiotermalno kopališče »Dolenjske Toplice«. Zadnja železniška postaja Stra-ža-Toplice pri Novem mestu. Izvrstni uspehi zdravljenja pri revmatizmu vseh vrst. Izkoristite predsezonske cene! Vsa pojasnila daje uprava.
*	Plemenit dar. Vellkolažki rojak odvetnik g. Dušan Smodej se je na plemenit način sjjomnil svojih sorojakov ter nakazal občini Velike Lašče 1.500 lir za podporo občinskih revežev.
Naš Rožnik v milanski reviji
IZ LJUBLJANE
u— V poletni vročini se grejsr/io od nedelje dalje, čeprav barometer dan za dnem napoveduje dež in se proti večeru rea tudi kopičijo oblaki, vendar vsako jutro zapiha blagodejni veter, ki spet razčisti ozračje i nse nam solnce smehlja z jasnega neba ter nas greje, kakor nas v maju že dolgo ni grelo- Temperatura okrog 35 stopinj C je že čisto vsakdanja. Včerajšnje jutro je bilo močno soparno in toplomer v Zvez li je kazal ob devetih nič manj kakor 38.5 C. Barometer v Selenburgovi ulici, v hladu, pa se je počasi vzpenjal nad 21« C. Vsekakor so posledice izredno toplega vremena očitne. Razbohotili so se vrtovi, ozele-nel je fižol, za cel decime'er je pognal krompir, cvetje na sadnem drevju se je že zelo osulo in povsod se kaže obilje drobnih plodov, ki nam obetajo letos izdaten priboljšek k prehrani. Zlasti po črešnjevih vejah je polno drobnih, zelenih sadežev. Mnogo bo najbrž tu U borovnic, prav tako : jagode po vrtovih in gozdovih že dolgo ni-j so tako bujno cvetele kakor letos. Ljubljana je ob solnčnih dneh vse drugače živahna kakor ob čmerikavem vremenu. Ker pa je z vročino nastopil prah, so stopili v službo hi dr an ti po najbolj prometnih ulicah in trgih. Kopališče Ilirije privablja zlasti mladino, ki je že komaj čakala, da si ožge obraz in ude. Kdor pa na Ilirijo ne utegne, se osveži z domačo prho, sonči pa se r.a balkonu, na terasi ali v kakam prisojnem zatišju na dvorišču. Vsak po svoje, vsi pa najbolje, je star pregovor.
u— živilske nakaznice za junij je mestni preskrbovaini urad začel dostavljati le v sredo ter bodo vsi upravičenci dobili svoje nakaznice do kraja maja. Stranke naj pripravijo glave aprilskih živilskih nakaznic in po 0.30 L drobiža za vsako nakaznico. Obenem bo mestni preskrbovaini urad razdelil tudi dodatne nakaznice za sladkor za otroke do dopolnjenega 14. leta in sicer hkrati za meseca maj in junij. Za te nakaznice je pa treba pripraviti po 0.10 L drobiža. Na novih živilskih nakaznicah bodo ljudje opazili novo rubriko s črkami A do H, ki so namenjene za primer, če bodo poleg dosedanjih živil morebiti razdeljena še kaka druga živila, sicer bo pa prebivalstvo v takem primeru o pravem času obveščeno. Spet opozarjamo, da imajo pravico do živilskih nakaznic samo oni, ld stalno žive v Ljubljani, zato je pa treba dostavljalcem vrniti živilske nakaznice vseh oseb, ki jih ni več v Ljubljani.
u— Novi grobovi. Po dolgotrajni mučni bolezni je preminila Šivilja gdč. Jožefa Breznikar je va. Na zadnji poti jo bodo spremili v petek ob 16. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. — Dotrpela je ga. Marjana Kröl-lovai, po rodu Gregorčeva. Za njo žaluj tj tri hčere in drugo sorodstvo. Pogreb blage gospe bo v petek ob -15 iz kapele sv. Antona na 2alah k Sv. Križu. — Za ve< f > je zapustila svojce vdova po nadučitelju v pokoju ga. Alojzija Pu»tdškova, rojena Stritarjeva. K večnemu počitku jo bodo spremili v petek ob pol 15 z 2al na pokopališče pri Sv. Križu. — Naj v miru počivajo! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
u— 59Ietnlco mature na ljubljanskem
učiteljišču praznujejo letos le še trije to, variši, in sicer: Josip Christof, ustanovitelj in prvi direktor znane ljubljanske privatne trgovske šole, sedaj v pokoju, Emanuel Josin, pisarniški ravnatelj in blagajnik finančne direkcije v pokoju in Avgust Pire, mestni učitelj v pokoju, vsi v Ljubljani —Jubilantom iz srca želimo, da bi po dolgih letih dela, truda in skrbi preživljali svoj častitljiv življenjski večer v miru, zdravi, srečni in zadovoljni!
u— Razsvetljevanje izložb pri trgovskih, obrtnih in podobnih obratih ter razsvetljevanje vsakršnih reklamnih napisov je po odredbi Visokega Komicariata z dne 16. maja popolnoma prepovedano in sicer tudi teiaj, ko ni predpisana zatemnitev. Mestno poglavarstvo opozirja vse prizadete, naj se vestno ravnajo po tej odredbi.
u— Interesenti za semenski krompir z začetnimi črkami priimkov A do O, ki so vložili prošnje, do danes pa še niso dobili nakaznic, naj se v soboto 23. t. m. od 3. do 10. ure zanesljivo zglase v sobi št. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7, kjer jih dobe. Krompir na te nakaznice bodo pa dobili takoj v soboto ter ga bo Gospodarska zveza v svojem sklaiišču v Maistrovi ulici 10 delila do 13. ure.
u— Nesreča • alamoroznico. Pri pripravljanju rezanice se je včeraj ponesrečil Janez Mlkuž iz Pod smreke. Stroj mu je zagrabil palec desne roke in mu ga zmečkal. V ljubljanski bolnišnici so mu nudili zdravniško pomoč.
u— Gostilna na Rožniku redno posluje. Dohod je mogoč od vseh strani.
Iz Dolenjskih Toplic
Sadovnjaki so v bujnem cvetju in če bo sadno drevje v lepem vremenu odevetelo in se dobro oplodilo, moremo pričakovati zopet dobre sadne letine. Krasen je pogled ) na cvetoče sadno drevje, ki se odraža od mladega zelenja in pretvarja lepo dolenjsko naravo v pravi paradiž. Po sadnem drevju brenče marljive čebelice od cveta do cveta in nabirajo sladko s trd. — Čebel ne družine, ki so zaradi dolgotrajne zime mnogo trpele, s» sedaj vidno zboljšu-jejo in se zlasti močnejši panji že pripravljajo na rojenje, ki bo letos bolj pozno kakor običajno.
Toča. Ledeni možje »o prince® ponekod , oa Dolenjskem že tudi prvo toča N« prag- 1
Turistično glasilo «Le Vi* d Italia*, ki izhaja v Milanu kot lepo opremljeni ln obilno Hu&trirani mesečni obzornik, je priobčilo v pravkar izišli majniški številki članek P. G. Colombija »Rotmk patteggiata dei Lubianesi«. G. Colombi je apiaal že več lepih člankov o našem mestu in v temle je našel mnogo toplih besed o naj-priljubljenejši točki ljubljanskih sprehodov — o Rožniku. Članek je opremil z osmimi, najbrž lastnimi posnetki, ki prav tako pričajo o okusu in o smislu za pdtoreekno lepoto Rožnika.
Rožnik — piše g. Colombi — je priljubljena »prehodna točka Ljubljančanov in kmalu bo postal eden izmed najpriljubljene jših turističnih ciljev italijanske Slovenije, brž ko bo mogoče usmeriti toke nacionalnega turizma v našo novo pokrajino Nato opisuje pisec pot na Rožnik skozi park mimo »stoletne gostilne Čad« na podnožju hriba. »Ta del gozda od paTka Tivoli do Rožnika je eden najlepših prostorov v prelepi okolici, ki obdaja Ljubljano Tivoli, največji mestni park, okrašen s fontanami, gredami, stezami, klopmi, se razširja v naravni gozd, ki na široko obdaja rožniško cerkvico. Od zračnih in ravnih čistin Tivolija, kjer vedno vrvi eleßantna množica ljudi in kjer žare v bujnih barvah razm cvetovi in okrasno drevje, se vzpenjaš stopnje-ma v goščavo tipično s^verniaškega senčnega gozda, polnega visokih dreves in premetenega s samotnimi in tihimi stezami. Sonce prodira skozi veievje in seka s svojimi poševnimi ža^ki ze"ene sence, osvetljujoč s slikovitimi učinki veje in deb'a: le trudom a doseže tu in tam preprogo trave in mahu. ki pokrivata tla. šele pred ncka; minutami sme zapustili središče mesta, ki je tako živahno in mikavno s svojimi številnimi kavarnami. trgovinami in drugimi lokali in že «e znajdemo v pravi aln-ski gozdnati krajini ki se zdi kakor da bi bi'a neznansko daleč od človeškega bivališča. Tn prav to je nemara eno naiprijetneiših presenečenj. ki nas čakajo na sprehodu proti Rožniku. Vrak človek lahko dospe reš in čez nekaj m'nu* v pravo zelen;co miru in nočitka. med tolike lepote čezmerno darežljive narave.
Ko sem krenil po gozdu v prvih powl-danskih urah septembrskega dne. sem srečal najprej mlado sent;mentalr»o dvoiico. ki ie stopala zamiki iena in sipodobna med visokimi debli igl:ča.stih drevs. Šla sta počasi in molče, držeč se za roko. Nato mi le za trenutek zvabil pr»zoirnoft oster klic divjih petelinov, ki so skriti med vedami "gazili moi prihod in me or^ezrA'a'i. Ma'o dalje sta neka ženska in otrok zb'ra'a suho veievje za zimo in me u«a'užno nazdravljala. Poti v gozdu ie več in Liubljančani 5e bolj kakor po stezah srečujejo zgoraj na zelenem travniku ali na go«ti'niSk* tcasi Razume se da so ob poletnih popoldnevih in v prazniških dneh taka srečanja pogostejša 'n rožniški hrib je ves poln spreha talcev. — 2e se redči gozd okrog zelenega vrha >n že se pojavlja cerkev, vsa v sončnem siju. Preden je stala na tem mestu cerkev, se je dvigal na vrhu griča grad, kakor so na Slovenskem kar tipični: opremljen s pripravami za obrambo in napad. Toda grad je bil
nik Vneboboda je padala tudi v bližini Toplic. Škode še ni napravila. Mokra Zofija pa je prinesla dež, ki je poživil 6adeže.
S Spodnje Štajerske
Preizkušnja kmetske mladine. Kmetijskega poklica 9e je treba naučiti kakor vsake druge stroke. Dve leti sta določeni za učno dobo mladeničev in deklic, nakar morajo opraviti izpit iz kmečkega dela, oziroma izpit iz gospodinjstva. K temu pristavlja »Tagespost«. Ker ima zdaj Sood-nještajersko mnogo bistre kmečke mladine, ki ni imela prilike opravili učno dobo in izpit, vendar je že preko starostne dobe, da bi šele zdaj nastopila učna leta. je podana možnost, da omejeno število nadarjenih mladeničev in deklic, ki so že prej opravljali kmečko delo, opravi izpit, potem ko dovršijo kratke ušne tečaje. Taki tritedenski tečaji se bodo pričeli po bin-koštih na višji kmetijski šoli v Grotten-hofu pri Gradcu.
Lokomotiva ga Je zgrabila. 60rletni Jurij PUberšek, zaposlen v neki mariborski industriji, je imel opravka na progi. Z£Xa-büa ga je lokomotiva, vendar je še srečno odnesel. Zlomilo se mu ]e nekaj reber in dobil je rano na levi nogi. — Na MelJ-ski cesti v Mariboru je padla 30-letna Pepca Sabotlčeva in si hudo polomila levo nogo. 42-letni pomožni kovač Jurij Pava-lec pa si je v nekem mariborskem podjetju zdrobil desno nogo. Težka vagonska vzmet mu Je padla nanjo.
Hudo se je poškodoval 72-letni Janez Fekonja je na Koroški cesti v Mariboru padel z voza. Obležal je z nevarno rano na glavi. GostiInlčarka Ljudmila Hri-bernikova s Pobrežja je padla po stopnicah ln se nevarno polomila. 72-letna trgovčeva žena Alojzija Fischbachova v Mariboru je prav tako padla po stopnicah ln se polomila. V Razvanju je neki kolesar podrl 7-letnega Jožeta Brunčka, ki se je poškodoval na glavi. Od krogle iz floher-tovke je bil pri otroški igri zadet v levo stran glave 14-letni France Krapša. Poškodovanci so bili prepeljani v mariborsko bolnišnica
Tatovi. Zadnji čas se je primerilo na podeželju spet več tatvin, o katerih poročajo listi. Med drugim se predrzni tatovi vdrli v nezaklenjeni svinjak viničarja Janeza Lešnika v Slovenskih goricah. Svinjo, težko 35 kg. in kokoš so zaklali kar na mestu, potem pa spet Izginili v noč.
Mariborčani gostujejo v Gradcu. Skupna mariborskega moškega pevskega društva pai vodstvom zborovodje prof. Hermana Friscba in v spremstvu bram bovške godbe se je odpeljala v ponedeljek v Gradec, kjer te dni sprejemajo na plošče razne ljudske pesmi za planinske lovce, k j se bere na Norveškem in na Finskem. Vključena bo reportaža o Spodnji Štajerski.
Koncert v Zagorja. Trboveljski simfonični orkester, ki je nedavno prvič nastopil, je preteklo soboto gostoval v Zagorju, v nedeljo pa v Hrastniku.
»Prisegam d, Spelea, če postaneš moja žena, ti ne bo smel nftče več skriviti lasu na glavi!«
»Ali hočeš s tem reči, da ne bom smela nikoli več k frizerju?«
Pogled na Rožnik iz sobe, kjer je prebival Ivan Cankar
že v prvi polovici 16. stoletja \ razvalinah. Ko so ga do kraja podrli, so sezidali na njegovem mestu cerkvico.«
Pisec podaja nato kratko zgodovino in opis rožniške cerkve, zatem pa opisuje bližnjo gostilno in pravi: »V tej tako mirni in značilni hiši je bival mnogo (?) časa slovenski nacionalni pesnik Ivan Cankar. (Ivan Cankar pripada z Dragotincm Kettejem, Josipom Murnom in Otonom Župančičem skupini pisateljev, ki so ob koncu prejšnie-ga stoletja postavili slovensko literaturo na tla njenih visokih tradicij. Umrl je 1. 1918. po življenju, ki je bilo polno bojev in trpljenja.!« Nato navaia pisec vsebino ene izmed Cankarjevih črtic, ki mu je stopila živo pred oči. ko je ugledal te prostore. (Je to črtica iz Calvfjevcga preveda »Moje življenje«.)
»Dan je bil nekoliko osenčen z ^reglicami in sonce se je prikazovalo in skrivalo s čarobnimi odrazi luči in sence. V trenutkih, ko je po i .val o sonce, so razkorne dali je v vrtiču pri gostilni žarele v vsem siju svojih banr. Na mizi pod milim nebom je gt> stilničarka kvačkala; ob nieni strani je bila moiTolasa deklica, vsa snažna in skrbno oblečena. Na robu trate, ki se vzpenja k cerkvi. so se giigali drugi otroci Zadaj za hlevom, na valovitem pašniku živozelene barve. je pastirček pacel krave in koze. Kmalu bo p^dla noč in obdala s tišino mesečine cckvico na Rožniku. .«
Piscc opisuje na to večerno vrnitev v mesto, kier so se prižigale pr\e luči. ter pravi: »Da. prav v tem je čar takegale sprehoda na Rožnik: človek dob' vtis. da se :e po v sen oddaljil mestu in njegovemu središču: tako živ je kontra t med njegovo gozdno samoto in bližnjim svetovnjafkim življenjem Ljubljane. Skrivnost tega čara je v tem. da je L;ub!iana umela preprečiti gradbo hiš med Tivolijem in Rožnikom ter je ljubosumno varovala njegovo naravno nedotakljivost. Tako se lahko Ljubljana pona'ü. da ima v svoji neposredni bližini velika pljuča zelenila; sem se razteza nie življenje in tu se navzema okrepčila med visokimi debli dreves in med neomadeževa-no vegetacijo gozda ...
Iz Hrvatske
T iva? zgradi 22 delavskih hišic. Tekstilna tvomica Tivar v Varaždinu gradi 22 delavskih hišic s 44 stanovanji. Prednost pri dodelitvi stanovanj bodo imeli delavci z največ otroki in tisti ki so najdelj zaposleni v tovarni.
Pravniško društvo v Saraje\w. Odvetniška zbornica t Sarajevu je sklenila ustanoviti pravniško druištvo z namenom, da bo s predavanji is strokovnimi članki širilo pol j ud ne- pra v no znanost med narod^-tn.
Por&st rojstev v Mostaru Po podatkih župnijskega urada in imamata se jt v prvih štirih mesecih letošnjega leta rodilo v Mostaru 239 otrok, med katerimi je bilo tudi več dvojčkov. Število je znatno preseglo fojstva v prvih štirih mesecih preteklih let.
Nova imena zagrebških ulic. Bivšo cesto Kraljice Marije v Zagrebu so prekrstili z imenom Arnalda Mussolinija. kakor je to obljubil Poglavnik o priliki svojega poslednjega obiska pri zagrebški fašistični organizaciji. Tako je dobila ena najlepših hrvatskih ulic ime po enem največjih sinov fašistične Italije. Zupan Ivan Werner je imenoval dosedanjo Praško ulico za Ulico Stipe Javora, dosedanja Kara-džičeva ulica pa je preimenovana v Lliro Džemaludina Cauševiča. B-vša Slovenska ulica je imenovana po kape lanu RLji Ba-biču. kj je padel v borbi proti četnikom. Obradovičeva ulica pa se zdaj imenuje Ulica-*Muse Cazim Catiča.
Kulturno življenje v Banjaluki. V državnem gledališču v Banja luki je bila pretekli teden uprizorjena drama Ive Zc-Klačiča: »Križev pot Marije Mežnjarove«. Predstava je b'la ena izmed najuspelejših m najbolje obiskanih v letošnji sezoni. — Preteklo soboto je Nemška akademija v Banjaluki v proslavo 150-letnice Mozartove smrti priredila večer njegove glasbe.
Raio Lfublfana
PETEK, 22. maja 1942/XX
7.30: Poročila v slovenščini; 7.45: Lahka glasba — v odmoru: napoved časa; 8.15: Poročila v italijanščini; 12.15: Koncert klasičnega tria; 12.40: Koncert sopra-nistke Mine Grillo; 13: Napoved časa — Poročila v italijanščini; 13.15: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini; 13.20: Koncert vodi dirigent Uge Tansini, sodeluje sopranistka Clelia Castellana Zotti; 13.50: Plesna glasba; 14.00: Poročila v italijanščini; 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. 8i-janec — sodeluje violinist Leo Pfeifer; 14.45: Poročila v slovenščini; 17.15: Prenos iz gledališča Delle Arti di Roma: Simfonični koncert vodi dirigent Roberto Cag-giani, sodeluje pianistka Ornella Puliti Santoliquido; 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben; 19.30: Poročila v slovenščini; 19.45: Pesmi in nape vi; 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini; 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini; 20.30: Vojaške pesmi; 21.00: Prenos lz Teatro Comunale di Bologna — simfonični orkester vodi dirigent Gino Marinuzzi, sodeluje so-praaistjca Marija Caniglia — V odmoru: Predavenje v slovenščini; 22.45: Poročila v italijanščini.
SPORT
e • •
dogodki
Od 22. do 24. t. m. mednarodni dvoboj Itaìija — Hrvatska
Kakor vsako leto se je tudi v letošnjem maju Izredno poživila teniška sezona, ne samo v obliki številnih domačih srečanj, temveč prav tako v znamenju nekaterih pomembnih mednarodnih dvobojev.
V	glavni konkurenci te vrste, to je v tekmah za romski pokal, ki so jo otvorili Italijani in Madžari pred kratkim v Budimpešti in končali 'z remisom 3:3, bosta za binkoštne praznike sledila kar dva turnirja, in sicer eden v Zagrebu, drugi pa v Budimpešti.
V	hrvatski prestolnici se bodo v dnevih od 22. do 24. t. m. sestali najboljši teniški igralci Italije in Hrvatske. Hrvate bodo zastopali Mitič, Pallada, Branovič in Šarič, torej ista četvorica, ki je konec minulega teìna nad vse uspešno prestala mednarodno preskušajo z reprezentanco Slovaške. Kdo bo to pot zastopal italijanske barve, zaenkrat še ni objavljeno. Ta mednarodna prireditev bo imela še posebno svečano obeležje zaradi tega, ker bo v teh dnevih vrnil hrvatskim športnikom obisk predsednik CONI-a, narodni svetnik Manga-niello iz Rima z več odličniki, ki si bo pri tej priliki ogledal najpomembnejše športne naprave in organizacije na Hrvatskem.
Drugo tekmovanje te vrste bo v istih dnevih v Budimpešti, in sicer med Nemčijo in Madžarsko. Nemška ekipa, ki jo bodo tvorili Gles, Koch, Bartkowiak in Buchholz, se v teh dnevih še pridno pripravlja za ta nastop pod vodstvom nekdanjega svetovnega prvaka Nüssleina.
Ko že pišemo o hrvatskih teniških igralcih, moramo naknadno izpopolniti še to, da so zadnjo nedeljo zaključili dvoboj s Slovaško s 5:1 v svojo korist. Edino točko za Slovake je rešil njihov igralec Heš v prvem nastopu proti šariču, v vseh ostalih partijah pa so bili Slovaki bolj ali manj
podrejeni nasDrotniku.
» * *
■ V table-tenisu so imeli, čeprav že nekoliko pozno po sezoni, veliko prireditev na Bledu, in sicer za prvenstvo koroškega okrožja, na katerem je nastopilo 32 tekmovalcev, razen njih pa še več igralcev iz ostaih krajev prejšnje Avstrije. Turnir je prinesel velik uspeh jeseniškim table-teni-stom, ki so razen enega mesta zasedli vsa najboljša, in sicer v moških singlih Alojz Strambi, v ženskih singlih Elita Klinar in v moškem doublu par Strumbl-Knific. Slednji je bil tudi končni zmagovalec v posebnem turnirju, v katerem so igrali povabljeni gostje od drugod. Po končanem dvodnevnem turnirju so številne športnike in zmagovalce pozdravili in obdarili okrožni športni vodja Kollenz in oba krajevna športna funkcionarja ing. Rudesch in ing. Hubalek,
skrbijo v grški prestolnici nastanjeni nemški vojaki in že večkrat je prišlo tamkaj do zanimivih nogometnih srečanj med vo-jaškimi moštvi nemške in italijanske vojske. Tudi zanimanje za te tekme je bilo precejšnje, ker uživa nogomet v tem kraju klasičnih športov že veiiko udomačenost. Polagoma so se v Atenah poleg nogometašev pojavili tu-li atleti, in sicer na naravnost ogromni prireditvi za te izredne čase. Pred kratkim so namreč priredili stafetni tek po središču mesta, na katerem je star-talo nič manj kakor 71 moštev, vseh sestavljenih iz raznih oddelkov nemške vojske. Zmagala je takrat štafeta letalcev, ki je pretekla nekaj nad 5 km dolgo progo v prav dobrem času 12;08. Ceste, koder so tekli vojaki, so bile gosto zasedene z gledalci, med njimi tudi številnimi domačini, ki so se živahno zanimali za potek.
Razen teh velikih športnih pr.reditev pa navaja beograjski dnevni« še posebno športno senzacijo iz grške prestolnice. Iti ni toliko pomembna zaradi uspeha samega, temveč mnogo bolj zaradi duha in nadušenja, ki sta dala povod zanjo. Mornariški častnik PreglLnger, Ki je v nemški mornarici dobro znan zaradi svojega športnega delovanja med moštvom, se je ollnčil, da bo kot stari maratonski tekač — ko mu je že prilika nanesla tako — sam pretekel ono zgodovinsko progo iz Maratona v Atene. Kapitan poročnik Preglinger, ki mu malo manjka do DO let in je v svoji športni karieri 37krat startal v maratonskem teku, je na tej progi tekel čisto sam in potreboval zanjo nekaj nad 3 ure. Pot od Maratona do Aten je bila zelo slaba in je čas, ki ga je dosegel ta že nekoliko priletni maratonec, prav gotovo vreden vsega priznanja.
Sport sta klasičnih tleh
• Beograjski nemški dnevnik objavlja kratek prispevek iz Aten o nekaterih tamkajšnjih športnih dogodkih, ki jih je bilo, kakor ugotavlja pisec, zadnji čas precej več kakor v Beogradu. Za športno življenje
še vsakega
V nogometnih tekmah za beograjski pokal so bili zadnji izidi tile: Bask-Obilič 1:0, Mitič-Sloga 2:1, čukarički-Jedinstvo 3:1 in Vitez-Balkan 3:0. Po tem kolu voli še zmerom SK 1913, čukarički pa je potisnil BSK z dragega na tretje mesto.
Zagrebški Gradjanski bo za binkoštne praznike gostoval v bolgarski prestolnici proti obema najmočnejšima enajstoricama FG 13 in Levskemu, mislijo pa, da bo prišel tjakaj igral tudi Ferencvaros iz Budimpešte. Levski je v zadnjem času precej močan, saj je prav pred kratkim premagal rumunskega prvaka Rapida, ki se je vračal iz Turčije, z 2:0.
Nemška rokometna enajstorica je v nedeljo pred 20.000 gledalci v Hannovru po ogorčeni borbi zmagala s 15:9 (7:5. nad najboljšimi rokometaši Madžarske.
Koroški boksarji so v soboto in nedeljo gostovali v prijateljskem dvoboju proti eliti s Spodnjega Podonavja in prvi dan v Brnu zmagali z 10:6, naslednji dan v Wiener Neustadtu pa dosegli — po krivdi precej pristranskih sodnikov, samo remis 10:10. Med koroškimi predstavniki so bili tudi trije Jeseničani, in sicer Zupan, Maj-nik in Ažman, od katerih so vsi trije opravili dobro. Največ uspeha je imel Zupan, ki je v prvem nastopu nekega Taubhorna iz Brna že v drugem krogu k. o. položi] na deske.
Kakor beležijo italijanski listi, sta bila pred kratkim sklenjena dva mednarodna plavalna mitinga med plavalnim društvom Lazia iz Rome in zagrebškim plavalnim društvom, ki je bilo ustanovljeno po fuziji med Marathonom in ZPK. Prvi dvoboj bo v dnevih 11. in 12. julija v Zagrebu, po-
Proslava dneva Vojske in Imperija v Rima: Izročitev zlatih kolajn svojcem padlih
Junakov
vratno srečanje pa 12. in 13. septembra v Romi. Hrvatsko ekipo bo pripravil za to težko preizkušnjo državni temer Darko Prvan.
Italijanska plavalna federacija se je odločila, da bo odposlala v Nemčijo v poseben tečaj nekatere najboljše skakalce v vodi, in sicer zaenkrat Cozzija, Marianet-tija in Ferrarisa. Organizatorji tega tečaja si po pravici obetajo, da bodo s temi tremi skakalci močno ojačili italijansko pia vaino moštvo, ki baš v vodnih skokih ni imelo dovolj močnih zastopnikov.
švicarska reprezentanca v hokeju na travi, ki je v nedeljo tesno izgubila mednarodni dvoboj z italijansko elito, je pretekli torek gostovala še enkrat na italijanskih tleh, in sicer v Modeni. To pot je bila močna dovolj za zmago in je odpravila vseučiliško moštvo iz Modene s 7:2 (3:2).
Kakor pišejo ^Gazzetti dello Sport« iz Spalata, bo nogometno moštvo nekdanjega Hajduka, ki se lahko ponaša s svoječasno zmago nal Romo in je tudi sodelovalo v tekman za državno prvenstvo bivše Jugoslavije, obnovljeno z imenom »Nogometnega društva Spalato«. Ni izključeno, tako pravi informator, da bo enajstorica uvrščena v prvenstveno tekmovanje italijanske divizije B.
Znani mednarodni teniški igralec Ferruccio Quintavalle je bil za svoje uspešno delovanje med udejstvovanjem v Severni Afriki odlikovan z visokim nemškim odlikovanjem za vojaške zasluge. Quintavalle je zdaj spet doma in se je z uspehom udeležil zainjsga mednarodnega nastopa italijanske teniške elite v Budimpešti.
Na vzhodni fronti je padel znani koroški plavalec Edmund Pader, ki je branil vse rekorde Ostmarke v prostem plavanju od 300 m navzgor in je sploh spadal med naj. boljše nemške plavalce. Kakor čitamo skoraj obenem, je dobil Pader verjetno dobrega našle Inika v mladem Matterju, ki je pred kratkim v dunajskem kopališču Diana preplaval 200metrsko progo hrbtno v časa 2:50.6, kar je za takega mladeniča zelo dober čas.
nje s svojevrstno podano podobo španske ciganke. Njene pevske in igralske odlika prihajajo v tej partiji do močnega ižraza. Peli bodo Joseja — Franci, Escamilla — Primožič, Dancaira — B. Sancin, Remen-dada — M. Sancin, Zunigo — Lupša, Moralesa — Anžlovar, Micaelo — Ribičeva, Frasquito — Polajnarjeva, Mercedes — Poličeva. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreo-graf: ing. P. Golovin.
Mali oglas!
Službo dobi'
fteseda 1 —.60. taksa —.60. 'i datarne naslova ali za šifro L i.—.
Več izvežbanih
nedelj, natakaric sprejme Gostilna na Rožniku.	672G-1
Šivilje
iščem za takoj. Naslov v vseh poslovaln. Jutra.
6707-1
Postrežnico
Cisto, pošteno, za enkrat tedensko sprejmem. Ing. Abram. Frankopan-ska 24, pritličje. 6703-1
Triciklje za 550 lir
z uporabo Vašega kolesa, ketero se ne kvari. Montaža traia 5 minut. Dobavlja takot: šušteršič, specialna delavnica za tri-ciklie. TyrSeva 13 (Tigo-vec. levo dvorišče). t<"Wnn 29-27.	6721-11
Steklar
dobi delo za nekaj časa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steklar«.
6731-1
Halo, novost!
Tricikelj s HlS-naoravo. Prva serija po 90 lir razprodana. sedaj je v delu dru^a serija po 158 lir. Izdeluje Hrome Ivan. Sneberje. p. D. M. v Polju, Ljubljana. 6732-11
Pohitm
Beseda l. —.60. uksa —.60. zi daiar.ie naslova ili za šifro L 3.—.
Sobòodda
Heseda ' —.60, uKsa —.OC r.t daianie naslova ali z-,
šifro L }.—.
Oddam takoj
lepo. veliko, opremljeno .sobo eni a!i dvema osebama. Židovska ul. 3.
6729-23
Beseda I- —-60, taksa —.60 'a daianie naslova ali z? šifro L 3.—.
Opremljeno sobo
veliko, k posebnim vhodom, iščem v centru za takoj. Plačam dobro.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden«.
6713-23a
1
Best ca L -.60, tatsa —.60, za daianie naslova ali z* šifro L 3.—.
Kdo posodi
obrt za mlekarno ali
branjarijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Do-bro plačani«. 6724-30
WmdeMi
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za. šifro L_3.—.
Večjo količino
semenskega zdravega krompirja prodam. — Mestni trg 12-H.
6720-33
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Beseda t —.60, taksa —.60 za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Naše gledališče
DRAMA
Petek. 22. maia ob 15.: Ifigenija Izven. Di jaška predstava. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 23. maja ob 17.30: Sola za žene.
Izven. Cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 24. maja ob 14.: Vdova Rošlinka. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Jurček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 25. maja ob 17.30: Poročno
darilo. Izven. Torek, 26. maja: Zaprto.
Dijaška predstava Goethejeve »Ifigeni-je«. Igra je po svoji snovi klasična, po svojem nravstvenem svetovnem nazoru sodobna. Osnovna misel igre je zmaga člo- j večnosti in pcžrtvovanja nad zlo usodo, ki preganja rod Tantalidov. Usoda na Tavrl-do pregnane Agamemnonove hčere Ifige-nije, njeno srečanje z bratom Orestom in njen povratek v domovino so glavni trenutki v igri. Igrali bodo: Ifigenijo — Mi-leva Boltar-Ukmarjeva, Toasa — Skrbin-šek, Oresta — Jan, Pilada — Nakrst, Ar-kasa — Gregorin. Režiser: J. Kovič.
Moliere: »šola za žene«. Dramatik je postavil v to petdejansko komedijo kot osrednji lik tip nekoliko patološkega meščana iz baroka, ki zasleduje svojo fiksno idejo, da si hoče po sili vzgojiti popolno I ženo, a je zaradi svoje sebičnosti ogoljufan, preden jo more poročiti. Inscenacijsko svojevrstno postavljeno delo je razdeljeno na 12 slik, ki jih spajajo muzikalni intermezzi na klavirju. Igra jih B. Adamič. Režiser in inscenator: ing. arh. B. Stupica.
O P E R \
Petek. 22. maia ob 16.30: Carmen. Prvič v
letošnji sezoni. Red Premierski Sobota. 23. maja ob 17: Boccaccio. Opereta. Izven.
Nedelja, 24. maja ob 15: Evgenij Onjegin. Izven.
Ponedeljek, 25. maja ob 15: Carmen. Izven.
Torek, 26. maja: Zaprto.
Franz. v. Suppe: »Boccaccio«. Opereta v treh dejanjih. Peli bodo: Boccaccia — Mlejnikova, Lotheringhi — Anžlovar, Lambertuccio — Zupan, Scalza — M. Sancin, Leonetto — B. Sancin, Fiametta — Barbi-čeva, Beatrica — Polajnarjeva, Peronella — Poličeva, Izabella — gpanova, Pietro — Drenovec, kolporter — Dolničar, major-dom — M. Gregorin, Filipa — Koširjeva. Dirigent: R. Simoniti. režiser: C. Dcbevec.
Elza Karlovčeva kot gost v Bizetovi operi »Carmen«. Danes bodo uprizorili prvič v letošnji sezoni »Carmen« s Karlovče-vo. 2e v lanski sezoni je osvojila zanima-
Damski čevlji
skoro novi, 6t. 38, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6725-6
Beseda L —.60. uksa —.60. U dai a n e naslova ali za šifro L 3.—.
Kupim
vrtno garnituro (stole ali klopi z mizo). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«.	6702-7
Stare gramofonske plošče
kupuje in plača oajvišie dnevne cene samo »Everest«^ Prešernova ul. 44.
6449 7
Kolesa
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Tricikelj
nosilnost do 300 kg, malo rabljen, naprodai za 1450 lir. Ogled : Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figo-vec, levo dvorišče).
6722-11
Sobno kredenco
mizo in štiri stole po ceni prodam. Ogledati od 12. do 15. ure. Naslov v rseh poslovalni cah Jutra.	6704-12

Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L
Iščem dobrosrčno
osebo, ki bi proti sigurni garanciji za tri mesece posodila 1500 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod v Nagrada«.
6716-16
Beseda L —.60, uksa —.60, za datarne naslova ali za šifro L 3.—.
Enosob. stanovanje
Iščem za takoj aH s 1. junijem, po možnosti v Šiški. Javiti: žibertova ul. 7. podpritličje.
G701-21a
Stanovanje
4sobno s kopalnico. Išče mirna ljubljanska tričlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa nagrada«.
6699-21a
Stanovanje
4 do 5 sob iščem Ukoi eli t. junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna ctranka I.«.	6628-21a
Oglasi v »Jutru« linaio vedno usneh!
Kupim
al! vzamem na hrano psa čuvaja. Ponudbe s nodrobnostmi na ogl. odd. Jutra pod »čuvaj«.
6697-27
Zeleni papagajček
ki sliši na Ime Jakec. je odletel. Najditelj naj sa vrne na naslov: O. Mlhalek. Gregorčičeva 23-1.	6730-27
Par konj
prodam. Drašler, Vodovodna X. dvorišče.
6728-27
Šivalni stroj
»■Singer«, malo rabljen, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6717-29
Šivalni stroji
pogrezljivi. ugodno naprodaj. Feliks Toman ml., Costova 7. 66S8-29
Beseda 1 —.60, taksa—.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku
Autunum. Amerikanka. Boljše dekle. Dober radio. Dobra računarka. Dežela. Dekle. Eksistenca. Energičen. Foto. Frigidaire. Gostilniška koncesija. Gospodinja. Hvaležna. Junij. J. J. 2. Iz-sekovalec. Kovček. Kavcija. Konfekcija. Ljubljančana. Klado dekle. Mirna in točna. Nujna pomoč. Navedite honorar. Ne Emona. Na deželi. Obresti naprej. Obrt. Odkritosrčnost. Proti plačilu. Plačam. Perfekten. Protokol.rana. Par mesecev. Pek. Primerna cena. Priložnostni nakup. Prednost železniški upokojenec. Resna. Rentabilno 1905. Sladoled. Sem sama 60. Slov. točen plačnik. Strogo poštena. Solidna cena.Sodobno. Specialist. širok. Travnik. Trezen in vesten. Takoj. Ugodno 69. Ugoden nakup. Ves dan odsoten. Vratar. Zakonca. Zrela leta. Zmožen 100. Zelo mirna. 50. 400. 1100. 1883. 920.CC0. 2000.
t
Zapustila nas ie za vedno naša dobra mati, sestra in teta, gospa
Alojzija Pustišek
roj. Stritar
vdova po nadučitelju v pok.
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 22. t. m., ob pol 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 20. maja 1942.
ŽALUJOČI OSTALI
■■••'-. • '«V " «i" * -- <*■-■■ •j'-jf-à ••■Pt---' r»- V
Dotrpela je naša ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa
Marjana Krili
rof. Gregore
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 22. t. m., ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Antona, k Sv. Križu.
LJUBLJANA, DOMŽALE, dne 20. maja 1942.
Globoko žalujoči: PEPCA, MICI por. LADSTÄTTER, KRISTA por. LOVŠE, hčerke
in ostalo sorodstvo.

m
E. Salgari:
62
Roman
Zelo pogosto so prišli do kaluž, v katerih so se nabirali vsi mogoči gozdni odpadki, ali na močvirna tla z vodnimi jamami. Treba je bilo torej iskati prehodov, delati velike ovinke, sekati rastlinje in graditi mostove za silo.
Njegovi ljudje so se trudili na vse pretege, čeprav so bili od dolgih, skoraj desetdnevnih pohodov, prečutih noči in skope hrane docela izmučeni.
Ko se ie zdanilo, so ga morali prositi za nov oddih. ker so jih noge komaj še nosile.
Bili so na pol sestradani. Odpravili so se iskat divjačine in sadnega drevja. Toda zdelo se je, da nima ta močvirnati gozd prav ničesar zanje. Slišati ni bilo ne čebljanja papig ne tuljenja opic, niti ni bilo videti rastline, ki bi ponujala užiten sad.
Nazadnje ie bil Katalanec tako srečen, da je z roko ujel »prairo«, čeprav ga je pri tem hudo ugriznila. To so ribe z ostrimi zobmi in črnim hrbtom, ki iih je obilo po mrtvih "voòtìh. Moko je ta čas lovil drugo ribo, »kaskudo«. Ta je bila pedeni dolga in ie imela zelo trde, zgoraj črne, spodaj rdečkaste luskine.
Ta malica, vse prepičla. da bi jih nasitila, je bila hitro pogoltnjena. Po nekaj urah oddiha so se spet
odpravili na pot skozi mračni gozd, ki ga ni bilo konca ne kraja.
Flibustirji so se skušali držati južnovzhodne smeri, ker i e bila na skrajnem koncu maracaibske-ga jezera trdnjava Gibraltar. Toda večna močvirja in blata so jih spet in spet odvračala od poti.
Tako so hodili do poldne, ne da bi odkrili kako sled o beguncih ali slišali klic ali pok. Okrog štirih popoldne so našli na bregu nekega potoka ostanke ognja, čigar pepel je bil še gorak.
Ali ga je bil zakuril kak indijanski lovec ali begunci? Tla so bila suha in pokrita z listjem, tako da ni bilo nikjer videti stopinj. Vendar je to odkritje potnike ohrabrilo.
Ko se je znočilo, so morali spet brez večerje leči spat, ker niso bili našli prav ničesar užitnega.
»Gromska strela in tri sto kosmatih!« je zaren-čal Carmaux, ki si je skušal utolažiti lakoto s tem, da je žvečil neke liste osladnega okusa. »Če pojde tako dalje, bomo dospeli v Gibraltar tolikanj zdelani, da nas bodo morali spraviti naravnost v bolnišnico.
Ta noč je bila najhujša izmed vseh, kar so jih bili prebili v gozdih okrog maracaibskega jezera. Razen lakote so jih mučili še neštevilni roji komarjev, tako da so mogli le kdaj pa kdaj za nekaj minut zatisniti oči.
Ko so drugi dan okrog poldne znova krenili na pot, so bili še bolj trudni kakor prejšnji večer. Carmaux je rekel, da ne zdrži več dve uri, ako ne najde vsaj divje mačke ali pol tucata žab, da si jih speče. Stiller bi se bil rajši odločil za pečeno
opico ali papigo, a kaj, ko niso dobili v tem preklicanem gozdu ne tega ne onega!
Tako so se vlekli spet štiri ure dalje, venomer za kapitanom ki je moral imeti nadčloveške moči. Mahoma pa so nedaleč od sebe začuli strel.
Črni gusar je obstal.
»Vendar že!« je radostno vzkliknil in prijel za pištolo.
»Hudimana!« je kriknil Stiller. »Kaže, da so blizu!«
»Upajmo, da nam zdaj več ne uidejo!« je dodal Carmaux. »Povežimo jih kakor klobase, da nam ne bo treba še teden dni sopihati za njimi!«
»Počilo ni niti pol milje odtod!« je rekel Katalanec.
»Počakajmo jih v zasedi, tako da se bodo morali vdati brez krvavega boja. Njih je sedem ali osem, nas pa samo pet, in vrhu tega smo še upehani in izmučeni!«
»Oni gotovo niso čilejši od nas, a vendar sprejmem tvoj svèt. Napademo jih mahoma, od zadaj, tako iznenada, da se vobče ne bodo utegnili postaviti v bran!«
Nabili so puške in pištole za slučaj, da bi vendarle prišlo do boja; nato so se jeli plaziti po grmovju, koreninah in tropskih ovijalkah, pazeč, da jim ne bi listje šumelo in veje pokale pod nogami.
Ker se je zdaj močvirnati gozd končaval, so spet srečavali bambuse, vsakovrstne palme in rastline z velikanskimi listi, polne cvetja ali sadov. Tudi so spet videli papige in slišali v dalji glušeče kri-
čanje opic, kar je delalo Carmauxa besnega, ker jih ni smel streljati.
»Da se le spet nekoliko opomorem,« je godrnjal, »pa bom dvanajst ur brez preneha jedel meso!«
Črni gusar je bil — tako je vsaj kazalo — z lahkoto prenesel vse napore in pomanjkanje.
Mahoma je obstal in prisluhnil.
Izza majhnega grmovja je razločno slišal razgovor dveh mož.
»Diego,« je rekel glas, tako šibak, kakor bi ugašal, »samo požirek vode, en sam požirek..., preden zaprem oči za zmerom!«
»Saj ne morem, Pedro,« je hropé odgovoril drug glas. »Ne morem!«
»Z nama je konec... Ti prekleti Indijanci.., ranili so me na smrt!«
»Mene pa trese mrzlica ... umorila me bo!«
»Če se vrnejo... naju dveh ne bodo več našli!«
»Jezero je blizu ... Indijanec ve... kje je čoln .. « Oh! Ali se ti ne zdi, da nekdo prihaja?«
Gusar je z dvignjeno pištolo krenil v hosto.
Za velikim drevesom sta ležala dva bleda, razcapana vojaka. Ko sta zagledala oboroženega moža, sta se z naporom vseh moči pobrala in hotela kleče prijeti za puški. Vendar sta se takoj spet zvrnila, kajti moči so ju pustile na cedilu.
»Kdor se gane, ga ustrelim!« je kapitan grozeče zaklical.
Eden izmed vojakov je žalostno rekel: »Oh, ca-ballero!... Kaj bi ubijali umirajoče!«
Tisti mah so tudi ostali stopili v hosto. Ko je Katalanec zagledal španska vojaka, je vzkriknil:
----—-------— -..... 11 - -----------
Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d« d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani,