Toštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 15 Ljubljana, sobota 20. januarja 1934 Cena 2.— Din Lpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Fodružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Koeenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 1.1.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. Posaarje Posaarje je stopilo v ospredje zanimanja zlasti odkar se je postavilo na dnevni red zasedanja Društva narodov. Premotrivanje posaarske zadeve pa postaja intenzivnejše v isti meri, kakor postaja gotovo, da se bo okrog nje nanizala vrsta konfliktov in napetosti mednarodnega značaja. Zakaj posaarski plebiscit bo še silno razburjal duhove v toku pričenjajočega se dela. O tem ne more biti nikakega dvoma. Da je Društvo narodov podaljšalo dosedanji upravni komisiji v Posaarju funkcijsko dobo tudi za nadalje, to se pravi ravno za usodno leto plebiscitne propagande ter izvedbe plebiscita samega, pomeni zelo važno odločitev. Tem bolj, ker so se vložile zoper delovanje komisije hude pritožbe iz tabora narod-ico socialistične akcije. Ženeva je izrekia s tem komisiji popolno zaupanje. Ženevska odločitev pa je tudi zelo modra v drugih pogledih, zakaj ta komisija vendar najbolje pozna posaarske razmere, osebnosti ter težnje; vsaka druga, na novo postavljena komisija bi se s takimi izkušnjami ne mogla pohvaliti ter bi mogla v dobi pričenjajoče se nervozno-sti plebiscitne kampanje zabresti v prav neprijetne težave. Od nadaljnjih modalitet, ki jih mora Ženeva urediti, sta posebno važni dve: določitev termina plebiscita samega in pa vprašanje oborožene sile, ki naj bo plebiscitni komisiji v oporo. Že sedaj se iz iiitlerjevske strani naglaša. kako zna< na je discipliniranost posaarskega prebivalstva ter njega smisel za red in lojalno upoštevanje postavljenih predpisov. Kar takoj moremo iz tega sklepati, ca so v Nemčiji zoper vsako oboroženo asistenco v Posaarju. In še nadalje nas poročila poučijo, od kod in zakaj potre ba po posadkah. Zanesljive informacije namreč zagotavljajo, da se v posebnih taboriščih v Nemčiji vežbajo tisoči mladih Posaarcev za borbo v plebiscitnem < asu. Kakšno je to vežbanje in s kakšnimi sredstvi naj se seznanijo Posaar-ci, o tem nas bodo nekdanji organizatorji napadalnih oddelkov komaj mogli pustiti v dvomih, saj poročila iz Posaarja že sedaj tožijo o nasilstvih, ki se dogajajo vedno češče zoper one, ki ne sim-patizirajo s hitlerjevsko smerjo. In nad vse je značilno, da se nasprotniki hi-tlerjevcev v Posa?„rju sami pripravljajo na obrambo, snujoč lastne oborožene zaščitne oddelke. Že iz tega je razvidno, da bo oživelo rim dalje več faktorjev, ki bodo želeli in hoteli apelirati na brutalno siio v plebiscitni propagandi. Upravna komisija jim bo mogla biti kos samo, če bo mogla razpolagati ne Ie s primerno odločnostjo, marveč tudi s tako močno ekseku-tivno oblastjo, da bo imela sleherna organizacija popoln respekt pred njo. Tako oblast pa daje le zadostna oborožen? sila. Podoba je, da ženevskega foruma ne bo težko prepričati o vsem tem; težje pa bo, kakor se zdi, dobiti nevtralca, ki bo dal svoje uniforme Posaarju na razpolago. Tudi določitev datuma za plebiscit je Velevažna stvar. V Ženevi so se oglasili tudi zastopniki nekih političnih asociacij iz Posaarja s prošnjo, da se plebiscit odloži za nekaj let, mords 5 ali 10 ali še več. Vsi poznavalci pcsaarskih razmer soglašajo v sodbi, da so se pogoji za ljudsko odločitev silno spremenili, odkar je v Nemčiji na krmilu Hitler. Ko-tnaj more biti dvoma o tem, da bi bil rezultat plebiscita za Nemčijo ugoden, da bi se večina prebivalstva odločila za povratek pod berlinsko vlado. Toda zmaga hitlerizma je politično razpoloženje temeljito predrugačila, ne toliko sama po sebi, kakor po posledicah, ki jih je prinesla. Najprej uničenje komunistične stranke, potem uničenje socialno demokratske stranke, pa centruma ter drugih političnih združb, brutalni naskok na kulturne ter politične svoboščine, voe to je sprožilo silen odmev v Posaarju, ki se je kar naenkrat izkazalo kot čudežni Robinzonov otok, kamor moč hitler-jevskih preganjanj ne seže. Režim upravne komisije, podrejen Društvu narodov, je pomenil odtlej blagodat za vse one, ki se hitlerjevski akciji niso pridružili. Njihovo število se je še ojačilo, ko so v Posaarje pribežali in tamkaj našli zavetje mnogi, ki so se s tem obvarovali pred ljubeznivostmi nemških koncentracijskih taborišč. V Posaarju se je potemtakem v zadnjem letu izoblikovala delitev duhov na dvoje, na hitlerjevske pristaše in na njihove nasprotnike. Oba tabora se sovražita na uničenje. Komplikacija pa se prične, kakor hitro to razpoloženje prene0emo na plebiscitni problem. Vsi posaarski hitierjevci so seveda za povratek k rajhu, o tem ne more biti nikakega dvoma. Toda vsi pro-tihitlerjevci nikakor niso bili zoper povratek k Nemčiji. Naglasiti je treba: niso bili. Ali danes se glasi parola: ali k Nemčiji in pod hitlerjevski teror, ali cčuvanje kulturnih in političnih svoboščin, za ceno. da ostane Posaarje odtrgano od Nemčije. Ta smoter se da do- Naročnina znaša mesečno Din 25._. Za inozemstvo Din 4u.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Teleton št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. BORBA V AVSTRIJI: ZOB ZA ZOB! V senzacionalnem govoru je Dollfuss napovedal hitlerjevstvu brezobzirno borbo in ob enem pozval socialne demokrate, naj se priključijo njegovemu taboru Dunaj, 19. januarja, r. Vsa avstrijska javnost je danes pod vtisom senzacionalnega govora zveznega kancelarja dr. Doiifussa v klubu poslancev kršan-sko-socialne stranke. Da se je dr. Dollfuss odločil za ta govor ravno za časa poseta Mussolinijevega odposlanca Su-vicha, je zbudilo še posebno pozornost. Vse kaže, da je hotel s svojim govorom presekati nejasnost, ki je vladala v avstrijski medu. jclni javnosti glede politike njegovega režima in ciljev italijanskega oficielnega poseta. Pomen Dolliussovega govora je v tem, da je pokopana sleherna nada na spravo s Hitlerjevo Nemčijo in da hoče režim nadaljevati borbo proti narodnemu socializ nu z vso odločnostjo. Ob enem pa je dr. Dollfuss namignil, da za to borbo ne zadostuje več dosedanja patriotska !->nta, sestavljena iz razcepljenih vrst Heimwehra in krščanskih soeialcev, marveč je potrebna koncentracija vseh narodnih sil, da bo boj z uspehom dobojevan. Senzacijo je v zvezi s tem izzval predvsem direktni Doll-fussov apel na marksistično delavstvo, naj se pridruži protihitlerjevski fronti. Dollfuss se v svojem govoru ni natančneje izjavil, ali si misli priključitev marksističnega delavstva v obliki sodelovanja ali pa v obliki popolne kapitulacije sedanje socialno-demokratske stranke. Na vsak način pa se bo to razčistilo že v prihodnjih dneh. Kancelar je v govor Dunaj. 19. januarja, r. Vsi današnji listi objavljajo govor, ki ca je zvezni kancelar dr. Dollfuss imel (»noči v klubu krščansko socialnih poslancev. Kancelar je najprej izreke] toplo dobrodošlico Mussolinijevenvti odposlancu Suvicliu in nato mi?d drugim izvajal : Italija je zlasti v zadnjih letih ponovno dokazala svoje prijateljstvo do Avstrije ter ie izvrševala sklenjeno prijateljsko pogodbo s posebno požrtvovalnostjo in neomeimo podporo. Pa tudi Avstrija je brezpogojno zvesta Italiji V mednarodni politiki je Italija ob vsaki priliki bila na strani Avstrije. Zato ie razumljivo. da iskreno pozdravljamo o ose t oficielnega predstavnika t3 prijateljske države, tem bolj. ker je prišel ta poset v časi, ko se ne samo teoretično, nego tudi praktično pobijata neodvisnost in svoboda Avstrije. Dejstvo, da pose t i predstavnik velesile v takem času avstrijsko prestolnico, je sam j okrej>itev in podčrtano priznanje neodvisnosti, samostojnosti in svobode avstriiske države. V svojem nadaljnjem govoru j.? dr. Dollfuss omenil nedavne izjave angleškega zunanjega ministra Simona in francoskega zunanjega ministra Paul Boncourja. ki sla ">ba priznala potrebo zaščite in ohranitve samostojne Avstrije ter izjavila, da obstoj svobodne in neodvisne Avstrije ni samo notranji avstrijski problem, marveč eno najvažnejših vprašanj vse Srednje Evrope in celokupne evropske politike. V zvezi s tem je dr. Dollfuss navaial vršeča se trgo vinska pogajanja z raznimi državami, v čemer vidi dokaz, da tudi drage države zavzemajo enako stališče. Prehajajoč na odnosa ie do Nemčije- je dr. Dollfuss poidaril, da bo morala naposled tudi največja soseda Av strije. to ie Nemči!a. uv,-deti, da v mednarodnem pogledu ni docela nenevarna igra. staln.'> ogražati svobodo in samostojnost države. čiie pomeri za Evrono priznavajo vse druge velesile, čeprav ie teritorialno majhna. Tem boli nevarno ie to. če se to godi s strani države, ki je Avstriji po krvi sorodna in ki ju veže najstarejša zgodovinska skup-n >st- Država, ki se napram svoji manjši e~o-sedi postavlja na stališče pravice pesti, drvi v nevarnost, da bo morala to pravico sama izkusiti s strani drugih. Vse države, male in velike, pa imajo osnovni interes na tem. da ostanek) na tleh preizkušenega mednarodnega prava. Govoreč v zvezi s tem o notranjepolitičnem položai i. je dr. Dollfuss naplasil. da ie bila nvegova vlada do skrajnosti popustljiva, tako da je že v lastnih vrstah naletela na nerazumevanje. Dan»s tega nikakor ne obžaluje, kajti bas ta popustljivost ii daie pravico, nastopiti z vsemi sredstvi proti terorju S svoje strani smo doprinesli vse. da ustvarimo kar najugodnejše pogoje za ustvaritev normalnih odnošajev z Nemčijo. Toda v odgovor je prišel nov val terorizma. V takih razmerah ni mogoče niti misliti na sporazum Pri vsem tem je najžalostnejše, da smo morali ugotoviti, da jc strelivo, ki se je uporabljalo pri atentatih v zadnjih tednih, prišlo preko nemške meje, da ne govorim o hujskanju nemških radiepostaj. Prav tako tudi nočni poseti funkcionarja nemškega zunanjega ministrstva na stanovanju Frauenfelda niso v skladu z diplomatskimi običaji. Izražajoč zahvalo policiji in orožniStvu. ki sta v teh dneh storila v polni meri svojo dolžnost, je dr Dollfuss naglasil, da se bo Avstrija ravnala po starem rimskem izreku: zob za zob. To potrebo uvidevejo tudi vsi trezni nacionalni krogi, ki se zvesto zbirajo v vladnem taboru. Pa tudi vsi drugi se morajo odreči svoji dosedanji pasivnosti in uvideti, da se nadalje ne fcp moglo več trpeti očitnega nasprotovanja državi V zvezi s tem svojim apelom je naslovil dr. Dollfuss tudi apel na marksistično delavstvo Izvajal je: Za notranjepolitični razvoj Avstrije ie največje važnosti vprašanje kako stališče do vlade in države bodo zavzeli oni krogi prebivalstva, ki so doslej iz razrednobojnih razlogov stali ob strani. V dobi, ko je bilo še vse gospodarstvo zasnovano na liberalno kapitalističnih načelih. je bilo razumljivo, tla je prišlo do razredne borbe. Toda če so sedaj gospodarski krogi pripravljeni sodelovati pri novem formiranju države, gospodarstva in družbe. potem odpade vsak razlog za nadaljevanje razrednega boja. Delavstvo naj dobro premisli, ali nima tudi ono dolžnosti sodelovati pri gradbi temeljev za novo državo. Ce bo to spoznanje prodrlo v najširših krogih, potem je dana v najkrajšem času možnost pritegnitve k aktivnemu sodelovanju v obrambi avstrijske samostojnosti in pri obnovi Avstrije vseh onih, ki stoje danes še ob strani. Ni razvoja v Avstriji, ki ne bi upošteval interesov delavskega stanu in ki bi ne zadostil upravičenim zahtevam in željam delavcev in nameščencev. Ob koncu svojega ge-"ora jc dr. Dollfuss govoril o razmerah v Heimvchru in se zahvalil za zvestobo, ki mu io jc izkazovalo doslej vodstvo Heinrvvehra. Komentarji v tisku Dunaj, 19. januarja, r. Vsi današnji listi se baviio na uvodnem mestu z izvajanji dr. Doiifussa. Uvodni poudarek, da je Avstrija brezpogojno zvesta Italiji, smatrajo kot potrdilo italijanske orientacije sedanje avstrijske zunanje politike. Odobravajoč stališče, ki ga je zavzel v svojem govoru dr. Dollfuss v pogledu pobijanja r.arodno-socialističnega terorja pripisujejo listi še posebno važnost onemu delu govora, v katerem poziva dr. Dollfuss marksistično delavstvo k sodelovanju. Stališča strank Dunaj, 19. januarja, r. Govor dr. Doiifussa je naletel pri vseh političnih strankah na velik odmev Vodstva poslanskih klubov so imela danes ves dan svoja posvetovanja o političnem položaju. Do konkretnih sklepov je prišel zaenkrat samo krščansko-socialni klub, ki ie seveda izrazil neomajno zvestobo vladi. Službeni komunike izjavlja, da bo stranka neiz-premenjeno vršila svojo vlog.) vse d )t!e.j, dokler ne pride do drugačne preureditve javnega življenja. Naj bo ta ureditev kakršnakoli, stianka se ji bo znala prilagoditi. Landbund je imel že včeraj svoje posvetovanje. V načelu se je poslanski klub Landbunda izjavil za sodelovanje z vlado, toda stavil je več pogojev. Eden glavnih je, da se tudi v bodoče vztraino iščejo pota za sporazum z Nemčijo Glede ustavne reforme se je Landbund izjavil za ohranitev demokratičnega soodločevania naroda v vseh državnih in javnih zadevah, ob enem pa zahteva, da se ustavna kriza čim prej reši. Razen tega zahteva Landbund razdolžitev kmetov. Največje zanimanie vlada v vsej politični iavnosti za to. kako stališče bodo zavzeli socialni demokrati. Vodstvo socialistične stranke je sklicalo za jutri dopoldne sejo, na kateri bo o tem razpravljalo Stranka in strokovne organizacije bodo zavzele enotno stališče, da se bo na ta način kar najbolj poudarila solidarnost marksističnega delavstva kakor zatrjujejo poučeni krogi, bodo socialni demokrati v načelu izjavili, da so pripravljeni sodelovati v bo.rbi za samostojnost Avstrije. Tudi ne bodo odklonili izpiemembe ustave. zahtevali pa bodo primerno zastopstvo in socialno zaščito za delavstvo in nameščence. seči bodisi da se Posaarje priključi Franciji, ali pa da ostane tudi še za naprej in kot definitivno sedanje samostojno stanje, kar je obseženo v treh možnostih glasovanja po določbah varsailleske mirovne pogodbe. Za priključek k Franciji je v Posaarju močna skupina, o tem pričajo tudi informacije iz neprizadetih virov. Toda velik del prebivalstva pripada onemu taboru. ki ne mara v hitlerjevsko Nemčijo, pa tudi ni vneto za prikliuček k Franciji, ki bi si torej rajrajši izbral srednjo pot. da bi se očuval pred enim in drugim. Zdi se, da izhaja iz teh krogov pobuda za odložitev plebiscita, v upanju, da se s tem očuva pred eventualnim povratkom pod hitlerjevski bič, pa tudi pred odločitvijo za francosko orientacijo, in bržkone tudi v tihem računanju, da bo morda ta čas hitlerjevske ere že — konec. Toda prav nič ni verjetno, da bi se plebiscit odložil. Taka delikalna zadeva naj se likvidira čim prej, tako bo želel v Ženevi vsakdo, ki ima opravka z n.io Vrh tega veleva isto težnja, da se čim točneje izpolnjujejo določbe mirovne pogodbe. ki zahtevaio skorajšnji plebiscit če ne povsem po besedi, pa gotovo po smislu. Novi Dunaj, 19. nemiri Velike demonstracije-, jan. r. kj so jih vprizorili narodni socialisti ob prihodu Suvicha na Dunaj, so dale povod za najstrožje varnostne odredbe. V teku rretek'e noči ie izvedla policija, ojačena z orožništvom in vojaštvom, rac:ie no vsorri mestu ter je aretirala nad 2000 narodnih socialistov, ki so osumljeni, da so sodelovali pri demonstracijah. Večina je bila v teku današnjega dne po zaslišanju zopet izpuščena, nad J"0 pa jih jc bilo pridržanih v zaporu. S poostrenimi varnostnimi ukrepi se ie policiji tudi res posrečilo napraviti red in dati prestolnici videz miru in urejenosti. Toda v provinci so se danes hitlerjevske demonstracije še ojačale. Do posebno bujnih demonstracij ;e prišlo v Krieglachu. Ko so hoteli policijski organi okrog 14.-50 odvesti nekega narodnega socialista v taborišče v VVollersdorf, jih ie obkrožila več-stoglava množica in z bučnimi demonstracijami skušala preprečiti eskorto. Množica jc zasedla vse kolodvorsko poslopje. Mnogi so se vlegli na tračnice, da bi ustavili vlak, drugi so zabarikadlrali tire, tretji skušali demolirati kretnice. Neredi so zavzeli tako obliko, da so morali orožniki aretirane- ga hitlerjevca izpustiti. Šele, ko ;e prišlo vojaško oiačenie in so napadli demonstrante z nasajenimi bajoneti, so po dališi bor~: vzpostavili red. Pri spopadu je b;'.o več oseb ranjenih, dve smrtno nevarno. Sre-ski načelnik ie bil še nocoj brzojavno suspendiran. Do demonstracij je prišlo skorai po vsej državi. Na vseh mogcč;h krajih so izobesili zastave s kljukastim križem, narisa': hitlerjevski znak in zažigali kresove. Oblasti imajo polne roke dela s preganjanjem teh demonstrantov. Heizsrwehrovci se oifejo s proglasi Dunaj, 19. januarja, r. V javnosti ^e še vedno mnogo komentirajo dogodki v Heim-vvehru. Zarota, ki jo jc kuval voditelj n'ž-jeavstrijske Hcinnvehr <:rof Alberti, je odkrila iiud razkol, ki vlada v tej organizaciji. Alberti jc včeraj izdal proglas, v katerem poziva člane nižjeavstrijske Heim-\vchr, naj ostanejo zvesti svoji prisegi in poslušajo samo njega. Odločno prekhcuie svoj odstop kot voditelj Hcimvehra in naglaša. da je treba »pomesti z mladeniči, ki hočejo izkoriščati organizacijo za svoje osebne cilje«. Progl-as je bil seveda zaplenjen. Aibcrtija in njegove ožje zaveznike pa so na novo aretirali. Knez Starhembcr^ jc kot vrhovni vodja Heimvvehra izdal nov proglas na Hcimvchr, v katerem ugotavlja, da j? samo on odločujoči vodja organizacije ter poziva člane k disciplini. Ob enem je dal Starhemberg sklicati v vseh večjih ccntrih heiimvehrovska zborovanja, na katerih se mora njemu izglasovati zaupnica, cLi sc tako na videz ohrani enotnost organizacije Poučeni krogi pa zatrjujejo. da ic n;žjeavstrii«ka He;mwehr slej ko prej odločno za Albcrtiia in da ne priznava Starhcmberga za voditelja. Suvichev dunajski oMsk je svarilo Nemčiji Avstrija in Madžarska naj postaneta italijanska vazala — Fašistični tisk o dunajskih dogodkih: Rim, 19. januarja, g. Suvichovemu obisku na Dunaju posveča ves fašistični tisk na uvodnih mestih stolpce dolga poročila in poudarja pomen tega dogodka za nadaljnji razvoj meddržavnih odnošaje v v Srednji Evropi. Italijansko-avstrijsko prijateljstvo je dobilo z dunajskim obiskom italijanskega državnika nove forme, dočim se jc približala uresničenju tudi gospodarska fron-• silami uprla kakršnimkoli prenapetim svojstvu kot nasledstvena država bivše habsburške monarhije mora Italija v srednji Evropi čuvati vrsto gospodarskih in političnih interesov. Italija se bo z vsemi silami uprla kakršniinkolim prenapetim ekspanzijskim stremi jen iem ostalih držav. Suvichovemu obisku na Dunaju sc pripisuje posebno velik pomen tudi zaradi tega, ker ie zvezni kancelar dr. Dollfuss skoro istočasno prired'1 svečano manifestacijo — tako imenuje »Popolo d'Italia« govor dr. Doiifussa — za neodvisnost in nedotakljivost Avstrije. Svarilo na nemški naslov je izšlo v navzočnosti zastopnika velesile in malone s pristankom ostalih treh velesil, ki so dale svoj podpis na rimsko pogodbo štirih. Avstrija mora z vsemi sredstvi braniti svojo neodvisnost ter dopovedati teroristom. da se na silo odgovarja s silo. Pariz. 19. jan. Iz Ženeve poročajo, da mislijo v tamkajšnjih 'iobro poučenih krogih, da je obisk italijanskega državnega podtajnika za zunanje zadeve Suvicha na Dunaju v ozki zvezi z novim Mussolinije-vim načrtom o gosoodarskem sodelovanju med Avstrijo in Madžarsko Po trditvi teb krogov je Mussolini pripravljen za primer, da bi Avstrija in Madžarska sprejeli oje-gov načrt, dati jima zelo pomembne bon cesije gospodarskega značaja Tako bi sto-pilo avstrijsko-madžarsko sodelovanje de jansko pod italijansko pokroviteljstvo Po drugih vesteh iz Ženeve se zdi. da Je italijanski premier ta svoj načrt že obraz, ložil britanskemu zunanjemu ministru tn da je sir John Simon nanj pristal Vseka ko mislijo v ženevi, da je sedanji obisk Suvicha na Dunaju dokaz, da se je dr Dollfuss prilaffodil fašistični politiki Pariz. 19. ianuarja č. -Journal« se v daljšem članku bavi s položajem v Avstriji ;n pravi, da je mednarodna iavnost zelo vznemirjena zaradi nestabilnosti, v kateri se ie "znašla Avstrija pod pritiskom hitlerjjv-skega nasilja. Čeprav ie kazalo, da ie nevarnost žp presta na. se položai v Avstriji ni popravil. marveč še poslabšal. Potovanje ita- lijanskega državnega podtajnika Suvicha na Dunaj ima gotovo tudi namen okrepiti z v z-nega kancelarja v njegovi borbi proti narodnemu socializmu. Njegova navzočnost na Dunaj i naj opozori uporniške elemente v Avstriji, da nimajo računati I z dunai.sk ">, marveč tudi z rimsko vlado. Glede avstrijskega vprašanja Pariz in H• m docela soglašata. Niti Italija, niti Francija ne bosta nikoli pristali tia to, da se Avstrija črta z evropskega političnega atlanta. Suvich prinaša avstrijskemu zveznemu kancelar ju neke garancije in treba je vsekakor verioti, da i« njegova prisotnost na Dunaju velikega Pomena za razplet avstrijskega političnega razvoja. Budimpešta. 10. januarja. AA. O obiska italijanskega državnega podtajnika Suvicha na Dunaju piše oficiozni »Pester Lloyd«, da gre za čisto demonstrativno gesto v korist Dollfusssove vlade. Izjava, ki io je dal Dollfuss no Suvichovem prihodu. je naperjena proti Nemčiji. Po mnenju tega lista je to najostrejša izjava, ki io ic kdajkoli naslovil avstrijski zvezni kancelar na naslov Nemčije. Dunaj, 10. januarja, č. Suvich si ic danes dopoldne ogledal špansko jahalno šolo, ponoldne pa ie njemu na čast zveza industrijcev priredila čajanko, ki se je je udeležil tudi zvezni kancelar dr Dollfuss. Zvečer so v Burgtheatru predvajali Mus-solinijevo igro »Sto dni«. V gledališče sta prišla tudi Suvich in dr. Dollfuss. Maksimos v Ženevi Ženeva, 19. jan. s. Grški zunanji minister Maksimos, ki ie davi prspel iz Pariza v Ženevo, je imel danes prvi razgovor ■/. rumunskim zunanjim ministrom Titules-com Kakor zatrjuje »Journal de Nation«, sta državnika določila besedilo balkanske pogodbe, ki bo najbrže že ob koneu meseca podpisana v Atenah. Rojstni dan kraljeviča Tomislava Beograd. 19 januarja, p. O priliki današnje proslave rojstnega dne kraljeviča Tomislava se je vršila v dvorni kapeli svečana služba božja, ki so ji prisostvovali Nj. V-l. krali. kraljica in rumunska kraljica - mali Marija, prestolonaslednik Peter ter kraljeviča Tomislav in Andrej. Zagrebška konferenca Jutri popoldne bo v Zagrebu prva seja zunanjih ministrov držav Male antante — V ponedeljek se bodo nadaljevala posvetovanja Beograd, 19. ja.n. n. Zunanji ministri držav Male antante, Titulescu, dr. Bencš in Jevtič se pripeljejo v nedeljo 21 t. m. v Zagreb, kjer bo uato že popoldne prva se. ja stalnega sveta Mae antante V poneiu ljek bo svet Male antante zasedal dopol dne in popoldne V torek odpotujejo vsi trije zunanji ministri v Beograd, kjer bodo sprejeti t posebni avdijenci pri Nj Vel. kralju, zvečer pa bosta dr Beneš in Titulescu zopet odpotovala iz Beograda Na zacrrebški konferenci bodo obravna vali inanji m nJ?tr; držav Ma'e antante vsa aktualna po"Mčna in eospodarska vračanja k! se fčejo Male antante in neposredno tudi njenih sosedov V prvi vr sti bodo raznravljnli o rarorožitve^em nroblemu vanju p 'iskeea zunan.Wa ministra Beeka v Rumnnljo. Po rimsk'h informacijah bal k^nsk' pakt ne bo podpisan pr^d koncem februarja. Dr. Henrik Steska: Skozi angleška očala Odločilni vpliv indijske posesti na vso britansko politiko — Angleški interesi v Srednji Evropi S sorodniki sem z znane »Kanzelhohe-* nad Beljakom korakal na vrh Osojščice (Orlice) k Bergerjevi, od tod pa k Steinvvende-r-jevi koči. Ker je moja stara navada, da potujem bogato obiožen s specialnimi, generalnimi m reliefnimi kartami, sem se kmalu seznani! z dvema angleškima rod-b:nain£. ki sta prišli iz Poreč ob Vrbskem :ezeru. Najpreje smo se razgovarjali le o Koroški in njenih vrhovih, a m traialo dolgo. pa j. pogied na Karavanke zasuka! razgovor tudi v politično smer. Eden izmed gospodov, ki je bil že opetovano v Indiji, je s svojimi ^-azkami o osnovnih političnih smereh britanskega imperija posebno ias-no očrta! angleško mišljenje in stremljenje. Pogovoi ie bi! se ve povsem n ep ris: ien in podam tu po svojem dnevniku bolj sistematski razvrščeno nekaj podatkov o odnosu med Veliko Britanijo in Indijo ter 0 nujnih političnih posledicah tega odnosa. Začutil sem dih ljudi, ki ne poznajo senri m-----Inosti. k; si svojih ciljev ne iščeio v oblakih, marveč upoštevajo redna dejstva :n po njih določijo cilje in pota. Indija je s svojim ogromnim izvozom in »vozom, dalje zaradi možnosti plodonosne naložitve angleškega kapitala in zbog zaposlitve velikega števila angleških uradnikov, oficirjev, inženjerjev, kakor tudi tr-govc-v in drng:h podjetnikov, najbogatejša frt najvažnejša britanska dežela. Pot v Indijo mora torej biti popolnoma varna, tako po morju kakor po zraku. V ta namen ra bi A g;iia varna oporišča za trgovsko in vojno mornarico, a tudi za zrakoplovstvo. 1 aka oporišča so posebno potrebna ob Sreči ozemskem ter Rdečem morju in ob ln dl.iskern oceanu. Niso važna le za promet v mirnih časih marveč naj zlasti ščitijo britanske interese tudi v vojnem času proti francoskim, italijanskim, nemškim in ruskim presenečenjem Ta oporišča naj preprečijo, da bi se Francija zavoljo vhoda v Sredozemsko morje globlje zasidrala v Španiji in zavladala onemu delu severne Afrike, ki nasproti Španiji. Vpliv Francije v Italiji. na Grškem in cb obalah vzhodnega Sredozemskega moria ne sme prevladati ter je za britanski imperij zato kar pomir-Ijvo, ako tekmujeta v tem morju Francija in Italija. Angleške simpatije do Italije kajpada niso neomejene in b; zaradi pre-potrebnega Maltskega otočja, zaradi bližine italijanske Sicilije in pod francoskim protektoratom stoječe Tunezije Veliki Britaniji nikakor ne bilo všeč. ako bi se uresničile italijanske sanje o priklopitvi Tune-zle Angleški interes pa tudi zahteva, da se ob Adriii in ob Egeiiskem morju z vštetimi Dardane'ami ne pojavi kakšna država, k bi utegiila podpirati nemška ali ruska stremljenja po vojaškem udejstvovanju v Sredozemskem morju. Otrantska ožina torej ne sme biti v oblasti takih držav, ki bi b:le izrazito rusofilske, odnosno bi mogle to postat; z jezikovnih ali verskih razlogov, a v severnem ladranu ne bi sme! zavladati rangermanskj duh. Tudi Podunavje je važen problem za britanski imperij. Ogrožen bi bil britanski interes, ako bi na Podunavje odločilno vplivala Nemčija aH Rusija. V britansko korist je. ako Avstrija ne sili v okr;'je Germaniie in s tem obrez- že iz važnih življenjskih interesov ne bo mogla sprijazniti ne s sedanjo, r.e z bodočo Rusijo. Francoski in angleški interes v Po-dunavju sta si vzporedna le v toliko, v kolikor naj se prepreči pangermanska nevarnost. Nevzdržno bližajoče se francosko-rusko prijateljstvo pa utegne postati nevarno. Zato je dolžnost britanskih državnikov, da ne jrrepuste Poduuavja preveč francoskemu političnemu vplivu. Avstrija, posebno pa Madžarska in Rumunija, ne bi mogle gojiti giobjih stikov z Rusijo. Angleškim željam bi torej ustrezalo le tako gospodarstvo in s tem tudi politično zbli-žanje podunavskih držav, ki bi se raztezalo tudi na te države. Nemčija bi mogla tudi neposredno ogrožati Veliko Britanijo ter je že zbog tega podpirati ne le samostojnost Nizozemske, Belgije in skandinavskih držav, marveč tudi samostojnost Poljske in Češkoslovaške. Kakor bo Francija ščitila češkoslovaške meje ne le proti Nemčiji, marveč tudi proti Madžarski ter bo Češkoslovaška vedno povsem zanesljiv zaveznik Francije v Srednji Evropi, tako se dobro sklada z Interesi britanskega imperija močna Poljska ne le zaradi Nemčije, temveč zlasti zavoljo Rusije. Z dokajšnjo gotovostjo je zato računati. da se bo Poljska navzlic svojim tradicijam končno vendar orirala tesnele na London nego na Pariz. V Afrik: se ie ustvarilo nekakšno ravno-tež.e med angleškimi in francoskimi inte- resi. Sedanja, proti vzhodu točno razmejena francoska interesna sfera v severoza-padni Afriki namreč ne nasprotuje angleškim asipiracijam, veliki Madagaskar, ki je važna vez med Francijo in Francosko Indijo, pa je vsekakor radostno oddaljen od zveze med Rdečim morjem in Indijo in vrhu tega v območju britanskih južno- in vzhodnoafriških dežel. Britanski imperij ima celo kupen interes s Francijo, da se ohrani francosko gospodarstvo v vzhodnem delu Zadnje Indije in nizozemsko nad indijskim otočjem in s tem otežkoči in za-brani ekspanzija Kitajcev, a zlasti politično izredno agilnih Japoncev. Da se Indija lažje obrani kltaiskega in ruskega vplivanja preko Tibeta in obeh Turkestanov, se skuša širiti angleški vpliv v Tibetu in vsaj po možnosti obrezuspešitl rusko vplivanje v Sing-kiangu (kitajskem Turkestanu) in Afganistanu. ki enako kakor Perzija ne sme priti pod ruski, čeprav le dejanski protek-torat. Kakor mora biti pot prosta iz Indiie čez Beludžistan, Južno Perzijo, Mezopotamijo. Transjordanljo in Palestino do Sredozemskega morja, tako sililo nujne ootre-be Veliko Britanijo, da vrši nekak protek-torat nad Egiptom in arabskim pol otokom in da ne tr,pa take Abesinije, v kateri bi prevladali vlivi drug:h velesil (n. nr. Italf-ie ali Frani";je.. k: -'"-sta ob tamkajšnji obali t'ulj ne-kai kolon ;) Kot rezervo n—ra britanski *?mpr.j zavarovat' tu d- s-a-o *->ot okoli Južne Afrike v !nd':~> z •-.'•"i.rtviio močne Južnoafriške jjn-ie :r -'■'smešiti gostejše nase';« vanje be'!h. .vaškemu čuvstvovaoju bližjih plemen v Avstraliji. Tako naseljevanje bi izdatno zmanjšalo rumeno nevarnost v jugovzhodu Azije, v Avstraliji in Oceaniji, a ob enem morda tudi precej omililo brezposelnost v F/roni. Ponesrečena revolucija na Portugalskem Ekstremne levičarske stranke so hotele izvesti prevrat, ki pa je bil 2e v kali zadušen — Krvavi spopadi Lizbona, 19. jan. d. Ekstremne levičarske stranke so organizirale v vsej republiki splošno stavko, ki je bila proglašena včeraj ponoči in naj bi obenem pomenila vstajo proti sedanjemu režimu. Revolucionarni pokret pa je bil že v kali zadušen, ker so bile obiasti o pravem času obveščene o namerah političnih nasprotnikov sedanje vlade. V resnici so se pričele, čim je bila proglašena generalna stavka, tako v Lizboni kakor tudi v nekaterih drugih krajih demonstracije levičarskih elementov. Ponekod so celo napadli policijske agente z ročnimi granatami, toda policijski organi so estali povsod gospodarji položaja. Revolucionarji so skušali vprizorltl večje demonstracije pred vojašnico telegrafistov, oja-čeni policijski oddelki pa so jih z ne&aj salvami iz pušk pregnali. Do včeraj opoldne e eksplodiralo na raznih krajih Lizbone \ eč bom«. Policijski organi, ki so takoj medli preiskavo, so našli tudi večja skladišča orožja in streliva ter jih zaplenili. V Lizboni je bilo aretiranih okrog 60 ljudi. 2c ponoči, ko so se demonstracije šele pri- čele. se je v palači ilzbonskega guvernerja vršila seja vlade. Ob 5, zjutraj so se ministri in državni podtajnlki zbrali v vojašnici avtomobilskega polka. Le notranji minister je ostal v palači guvernerja, odkoder je vodil vso ak Cijo pro t: vstalem. Proti jutru je prišlo do hudih spopadov in je bilo okrog 100 oseb ranjenih. Vse boli resni so bili incidenti v Setuba-lu. Spopadi med policijo in revolucionarji so trajali ves dan. Na železniški postaji so revolucionarji zakrivili, da je skočil s tira vlak, zaradi česar je bik) poškodovanih ekrog 60 tovornih vagonov. V delavskem ok raju Je eksplodirala bomba in Je bilo ranjenih 20 ljudi. Nastop policije, k: je bila povsod ojačena z večjimi oddelki vojaštva, oboroženega tudi s strojnicami, je že včeraj popoldne docela naraliziral poizkus levičarske revolucije. Zvečer so bili vsi lokali zamrti. Vlada je odredila strogo tiskovno cenzuro, v nekaterih krajih je bilo proglašeno celo obsedno stanie. splošno pa se lahko smatra aa sta na Portugalskem zor>et vzpostavljena red in mir. Pogajanja v ženevi Negotovost položaja zaradi zavlačevanja nemškega odgovora na francosko spomenico Prevrat za prevratom Nemirna Kuba — V štirih mesecih že pet predsednikov republike — Hevia se je moral umakniti Mendieti Ženeva, 19. jan. d. Včeraj popoldne se je po prihodu angleškega in francoskega zunanjega ministra pričelo v Ženevi takoj živahno diplomatsko delovanje Glede na razorožitveno konferenco krožijo v ženevskih poiitičn'h krogih nasprotujoče si vesti Še najbolj intenzivno se vzdržuje vest, da bo bržkone predsedni-štvo razorožitvene konference, ki se bo sestalo v pričetku februarja, sklenilo od-goditev zasedanja glavnega odbora za nadaljnja dva meseca do prvih dni anrila, da bi se omogočil končni razplet diplomatskih pogajanj in razgovorov med prizadetimi evronsk mi velesilami, ki so sedaj v teku. Po dru2;b vesteh bo glavni odbor odgoden ^rez nreišnje«a sklena nredsedn;štva konference in celo 7.a nedoločen čas ter bo nredsedn;k- razorožitvene konference Hen-der«on pooblaščen. da ga sam skliče, ko se mu M zdela prilika primerna. Po informacijah a««encMe »Uivted Pres«-« se r»zviiajo r^zorožitvena nosttiania seda} v tej smeri, da bi «e konkretizirala konvencija. t- da ?e n?'etel noizkiK. da bi se tik načrt sestavi' sedaj. na hude ovir« Z,3to v Ženevi tudi ne r--W vito "-""pisniiiii necn-iicfcnefla raz- uspesl pangermanski pritisk na Jadran in na Sredozemsko morje, V Interesu Britanije je tudi. ako sta Jugoslavija in Rumunija poetično tesneie zvezani, kajti Rumuniia «e naložen ja glede na razorožitven« pogajanja. P-innMne «e i" sestalo tVzv. ožje nrrd-cpririiStvn ra-rnro^itvpni* t-onfpr«nce. v katerem ^-prednika Hender«nna 5e •"MT^^i-prlcprlnil: Pniitis. <*l«vru poročevalec ''*• klavni tainik D-uštva narodov ^-eno! Seio morali kmalu nrekin;ti. l-oT «;e mont glavni A veno! t>de-'p?it; taine svefa D-''?tva n-->rodnv. Burna seja francoske poslanske zbornice Opozicija v poslanski zbornici dela vladi zaradi finančnega škandala Staviskega še vedno velike neprilike Pariz, 19. januarja d. Včerajšnja razprava poslanske zbornice o proračunu za leto 1934. se je pričela s predlogom člana desnice Dingnvja du Poueta, naj se proračun vrne finančnemu odboru, ker poslanci še niso imeli časa ds b' ga proučili. Ker znaša razlika, za katero gre. le 500 milijonov frankov in je razprava o proračunu nujna, je bil končno predlog umaknjen in je zbornica pričela razpravljati o proračunu za pravosodno ministrstvo. Pri tej priliki je opozicionalni poslanec Henriot v svoji interpelaciji ostro napadel vlado zaradi ba-vonnske afere ter ji očital, da se preiskava še vedno ne vrši s potrebno temeljitostjo. Finančnemu ministru je očital, da je Staviskega protežiral. nakar ie Bonnet odvrnil. da je že ponovno izjavil, da ni imel z zadevo Staviskega osebno nobenega opravka. Med govorom Henriota je prišlo do burnih prizorov, kakršnih poslanska zbornica že dolgo ni doživela. z'asti ko je Henriot napadel zunanjega ministra Bon-courja ter prosvetnega ministra De Mon-z'f ja, ki jima jie očital, da imata edina dostop do žene Staviskega, lepe Marcelle Si-monne. Chautemps, ki so ga poklicali Iz senata, v velikem hrupu sploh ni mogel govoriti. Ko je začel poslanec Henriot napadati francosko pravosodje in v zvezi s tem tudi prosvetnega ministra De Monzieja zaradi škandala Staviskega je bil De Monzie od šoten, čim je zvedel za dogodke v parlamentu. je odšel takoj v poslansko zbornico. Bil je tako razburjen da je malone prišlo do dejanskega spopada med njim in poslancem Henriotom. ločili pa so ju še o pravem času v bližini stoječi poslanci »Petit Parisien« poroča, da bo prosvetni ministpr Dp Monzie v primpru če ugoto '"i pir'am°ntarna komisiia. da ga je Hen--iot. v resnici namenoma žalil, zahteval za-io«čpnie. drugače pa satisfakcijo z dvo- Zaupnica vladi v senatu Pariz. 19. januarja g. Senat je včeraj popoldne končal razpravo o zunanji politiki. I Senator Labrusse (demokratično radi- ' kalna levica) je zahteval od vlade natančno obrazložitev stališča napram dogodkom na Daljnem vzhodu. Glede posaarskega problema je izrazil mnenje, aa je najbolje počakati mirno na izid plebiscita. O pogodbeni politiki Francije je poudarjal, da je najboljše jamstvo še vedno locarnska pogodba. Ta dediščina Brianaa je mnogo več vredna kakor ceia vrsta drugih pogodb. Prav tako je Društvo narodov najboljše jamstvo za svetovni mir, drugo jamstvo pa je v ohranitvi prijateljskih zvez zlasti v srednji Evropi. Senator Lafont (demokratično radikalna levica) je izjavil, da bi Francija zagrešila največjo neprevidnost, ako bi le za malenkost znižala svoje oboroževanje. Društvo narodov po njegovem mnenju ne bi bilo obsojeno k neučinkovitosti, ako bi se ojačila njegova aktivna moč. Preden je prišlo do glasovanja, se je oglasil k besedi predsednik vlade Chautemps. ki je ponovil bistvene točke Bon-courjevega govora. Poudarjal je. da se Francija noče vmešavati v nemško notranjo politiko, ker preveč spoštuje suverenost vsakega naroda in ker bi tako postopanje izzvalo samo reakcijo Chautemps je nadalje vnovič podčrtal, da obstoja popolno soglasje med Francijo in njenimi prijateljicami ter prisrčno razmerje z velesilami kakor n. pr. z Anglijo. To razmerje je temeljni element varnosti Francije, zato bo treba ta sporazum še ojačiti, ker je ena izmed najvažnejših opor svetovnega miru. Politika energične nacionalne obrambe ima najčvrstejšo oporo v politiki mednarodne ga sodelovanja. Mir ne more več temeljiti na začasnih ravnotežjih sil niti na bojazni, je zaključil Chautemps, temveč na medsebojnem zaupanju posameznih narodov. LTh °?obf' P°litiko' ka,korJ» >n da ga ni nince poomasti. govorit, v S^V. »Et?\ Tr „Vade- Vn SpreoJel z 257 ,mcnu Slovaške Slovaški poslanci in sena-glasovi proti 3 predlog senatorja Berenger Prihodnja seja ožjega predsedništva bo jutri dopoldne. Sklepi tega sestanka niso bili objavljeni. Položaj je zapleten rlasti zaradi tega, ker Nemčija še vedno ni odgovorila na francosko spomenico glede sorazmerja oboroženih si! obeh držav Kakor zatrjujejo v krog'h angleške delegacije, bosta Italija in Nemčija v kratkem predložili nove predloge, da se diplomatska akcija za razoro-žitveni sporazum premakne z mrtve točke. London. 19. jan. AA. »Dailv Mail« piše: Britanska vlada in britanski narodi morajo danes izbirati med politiko izolacije in politiko zvez. Za prvo se morejo odločiti samo tisti, ki žive v preteklosti in si zapirajo oči pred stvarnostmi sedanje dobe. Takšna politika je popolnoma nemogoča. Prvo poroštvo za našo varnost je v modri politiki zvez. Tako bi sklenitev obrambne zveze med Francijo in Veliko Britanijo zagotovila mir v Evropi za celo generacijo. Takšna zveza ne bi v nobenem primeru zapletla razmerja z NTemčijo, saj je Hitler sam pred kratkim izjavil, da bi bila fran-cosko-britanska zveza relo koristna za ohran:tev dobrih mednarodnih odnošajev. Razprava o Posaarju ženeva, 19. jan. č. Popoldne je bilo več novih sestankov državnikov, ki so v lad-njih dneh prispeli v ženevo. Ponovne sta se sestala tudi angleški zunanji minister Simon in francoski zunanji minister Paul Boncour. Predsednik Društva narodov, poijski zunanji minister Beck. Je ime! važno konferenco z italijanskim delegatom Aioisije.m glede posaarskega plebiscita. Za serlaj si o i mogoče ustvariti jasne sli. ke, ali so že na današnji seji sveta Društva narodov pričeli s splošno razpravo o položaju v Posaarju. Pariz, 19. jan. >Le Ouvre< poroča iz Ženeve, da bo svet Društva narodov zaradi vznemirjenja v Posaarju sklenil, naj se za zaščito plebiscitne svobode pošljejo v Po-saarje tuje vojaške sile. Bržkone «e bo svet DN odločil za Špansko orožniitvo, ker je Španija v zadevi krajevnih nasprotstev med nemSkim in francoskim prebival, stvom v Posaarju povsem neprizadeta. Stroške za vzdrževanje španske oborožene sile v Posaarju naj bi seveda krilo Društvo narodov. ženevski dopisnik »Matina, poroča, aa je bil med angleškim in francoskim zunanjim ministrom dosežen kontni sporazum o ureditvi posaarskega vprašanja. V Posaarju »e bo izvedel plebiscit, kakor določa versaiiteska mirovna pogodba. Celo Nemčija je na to odkrito pristala. Do te ureditve, pravi dopisnik >Matina<, je prišlo D« tajuib sestankih zastopnikov zainteresiranih velesil. London, 19. jan. Tukajšnji listi beležijo včerajšnje Simonove sestanke z Boncour jem. Aloisijem in z nekaterimi drugimi politiki, ki se mudijo v Ženevi, ter zatrjujejo, da se je Simon izrazil proti odgoditvl plebiscita, ki se ima vršiti spomladi prihodnjega leta. Odgoditev bi le še poslabšala položaj, ki je postal p0 nastopu novega režima v Nemčiji že dovolj kočljiv in se tudi v poznejših letih bržkone ne bo iz-premeni!. V hipu, ko je Hitler izjavil, da je zadeva Posaarja poslednje teritorialno vprašanje, ki ovira francosko-nemškl spo razum, je bila jasna nujna potreba, ia se čimprej spravi posaarsko vprašanje z ne^a red» London, 19. januarja, d. Na Kubi vlada še vedno politični kaos. Od pričetka tega tedna si sledijo predsedniki republike drug za drugim. Karel Hevia. ki je nastopil v ponedeljek kot naslednik predsednika San Martina, je že čez dva dni odstopil svoje mesto polkovniku Karlu Men-dieti, voditelju opozicijske stranke, ki je v teku štirih mesecev že peti predsednik kubanske republike Novi predsednik je snoči prisegel na ustavo Izprememba se je izvršila s prevratom, ki ga je izvršil znani polkovnik Batista bivši narednik, ki je že nekaj mesecev vladar politične situacije v Havani in ki je z neverjetno naglico dosegel popularnost v vseh slojih prebivalstva, pri vseh političnih skupinah pa tudi v vojski in mornarici. Ko je tako rekoč odstavil predsednika Hevio, je proglasil na vsem otoku obsedno stanje, da prepreči morebitno stavko transportnih delavcev, nameščencev pri električnih centralah -n drugih podjetjih, ki so bili znani kot pristaši Hevic. Novi predsednik Mendieta, ki vodi kubanske nacionalistične elemente, je izjavil, da bo poveril mandat za sestavo nove vlade zastopnikom demokratskih liberalcev ter da bo nanje vplival, da se bodo v svojem delu opirozr.eje nekoliko bolj oblačno stalno.^ podnevi toplo ponoči mraz. — Situacija včerajšnjega dne: Nad severno Evropo prevlad.i je velik in močan ciklon, ki zajema tudi uei ere.lnie Evrope. Nad južno Evroix, imaio ba-om^trski maksimum, zaradi katerega se ie v naših krajih ustalilo vedro vratne in so vetrovi oslabeli Pritisk je narasel neznatno v centralnih in iužnih krajih drža ve. Na spv-tu ia padel za 1 do 6 mm, prav tako na vzhodu Dunajska vremenska napoved ra soboto: V južnih Alpah boli oblačno in bolj topli: ponikod tudi padavine, Bogojavlfenjs raji in ljudje Praznični obred! pravoslavnih v Ljubljani Pogled na obširno telovadišče na Taboru za časa blagoslavljanja vode. f^Min A procesiji gredo verniki od liturgije okrog Tabora na telovadišče. Verniki poljubljajo križ, prota pa ,j;h blagoslavlja z blagoslovljeno v<>do. Pr^d proto Budi mirom divizionar general Cukavac z generalom Pekičem. Ljubljana, 19. januarja ^ čcrnj, danes in jutri slave državljani pravoslavne vere praznik bogojavijenja, enega največjih svojih praznikov v letu. Letošnje praznovanje v Ljubljani je pa bilo še celO prav slovesno, saj se ga je udeležilo menda vse naše pravoslavno meščanstvo. Videti je bilo to pot da je število pravoslavnih vernikov v našem mestu močno ni-raslo in je res potreba, da si do-grade svoio cerkev ob BIeiweisovi cesti, ko je do sedaj dograjena v sirovem stanju. Slavnosti bogojavljenja so se pričele včeraj 7. lifurgičirmi mo!:tvami v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišica, katere sc je predvsem udeležilo vojaštvo ljubljanske ganrzije. D'vi 0b 9. pa je bila slavnostna služba božja za vse pravoslavne vernike, ki jo je opravil prota Djordje Bu-dimir Poleg vernikov iz mesta, ki niso vsi imeli nrostora v kapeli, so se liturgije udelež b števMni častniki z d:vizionarjem generalom Vladimirom Cukavcem in generalom An toni jem Pekičem na čelu. Navzoče so bile tudi njihove gospe. Pravoslavno cerkveno občino so zastopali predsednik univ. prof. dr Ilvdzi. podpredsednik Ljuba Jurkovič in tajnik Jarikovič Po obred h je polk ovna godba pred kapelo zaigrala slavnostno koračnico gosiod divizionar pa ie pregledal častno če+o. postavljeno pred vojašnico. Z godbo ia čHu se je razvila doljj procesija. ki je krenila mimo vojaš-ice ob Fabfru !>■) t» g;vnega '-h >da na »•»•.,v-irli-Šče, kjer n- hn postavljen oltar ; divizionar Cukavac, poljubil križ, prota pa ga je poškropil s svežnjem bazilike, ki jo je pomočil v blagoslovljeno vodo. Isto so storili vsi častniki, za njimi pa vsi ostali verniki. Mnogi so prinesli s seboj steklenice in jih napolnili z blagoslovljeno vodo. Mladina je veselo pokala z malimi pištolami, kar so nekateri nepoučeni smatrali za nagajanje. To pa je pravi pravoslavni običaj v naših južnih krajih kjer pri slavnosti bogojavljenja vsa mladina poka s pištolami in drugimi pokajoč'mi igračami. Omeniti je treba, da se je slavnosti udeležilo tudi precej dijakov pravoslavne vere. ki jih je vodil učitelj Jankovič. Presrčen obred bogojavljanja, slikovita cerkvena oblačila in simboli so pokazali mistiko pravoslavja, ki tako neposredno vpliva na svoje vernike. Med zvonjenjem zvončka v kapelici in sviranjem godbe se ie okrog Tabora razvila procesija nazaj v pravoslavno kapelo, kjer je p-ota Bud:nv'r z novo blagoslovljeno vodo podelil vsem božji blagoslov. Jutri bo liturgični obred za vse. ki so bili danes zadržani. Na razpolago j'm bo tudi blagoslovljena voda, ki se nato shra-1' 'a cerkvem rabo v teku leta do prihodnjega praznika bogojavljenja. — Sko-'a, da Ljubljanica še vedno ni regulirana. Potem bi mogli videti, kako vržejo ledene krže v vodo in jih iz nje rešujejo, kar ima seveda vse svoj simbolični pomen. I naimo. da bomo prihodnje leto mogli prisostvovati tudi temu delu lepega obreda bogojavljanja. I tlior ?l'kirr .-mi posodama vode. k/i "H cm a v;" k ima Ob sodelovanju pravo- slavnega cerkvenega zbora jc prota B..di-mir opravil posvetitvene obrede, medlem pa so streljali na Gradu s topovi, na te!o-vadišču pa z raketnimi pištolami. Pc blagoslovitvi vode je k oltarju prvi pristop'] v severnih Dotami^ k^aiih V še neraziskanem delu severnih polarnih krajev živi šest Jugoslovanov. O njih poroča amenška knjiga »Arct;c Viilage« (selo na severu), ki jo je spisal Robert Marshall in je nedavno izšla v Nevvvorku Selo leži ob reki Kovokuk, severno od arktičnega povratnika, in šteje 77 prebivalcev. Med njimi so. kakor pravi Marshall, trije Herceoovci ter po en Srb, Črnogorec m Dalniatinec Pisatelj opisuje življenje v tem naselju, ki je gotovo najsevernejša vas, kjer žive beli ljudje. Njihovo življenje je kakor v deveti deželi, dasi njih razmere niso niti malo komunistične in je sleherni seljak Iastn-k svoje imovine. Vsi so vedno in vselej takoj pripravljeni, da nesebično pomagajo sosedu, če je v sili Oni ne nožna jo nobene depresije in zločin ie med njimi neznan, dasi ne poznajo nobene vere m nobene pT-ohilrci je (pr_-vovedi alkoholih p jač). Njihova inteligentnost pa je precej nad povprečnostjo Američanov, kar pisa-te'j z veseljem ugotavlja. Vendar niso docela odrezani od ostalega sveta. Z aeropla- Danes velika premiera ljubavne zgodbe Sestra Angelska Zgodba dekleta, ki je šlo skozi ječo k sreči in miru. To je simfonija ljubezni, trpljenja in sreče. Predprodaja vstopnic od 11. do Predstave ob 4., 7. H in 9.1* zvečer, jutri ob 3., 5., 7.% in 9. Vi zvečer. NOV Ž U R N A L ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 nom, ki je v severnih krajih Amerike edino možno prometno sredstvo, se lahko v nekoliko urah prepeljejo v Fairbanks v Ala-ski. Njihov glavni posel je lov na živali, ki dajejo kožuhovino. Bakteriološki zavod ostane, a nima prostorov Ljubljana, 19. januarja Bakteriološki oddelek banske uprave daje na znanje, da obstoj bakteriološkega zavoda v Ljubljani oziroma v dravski banovini ni ogrožen, ker je kmetijsko ministrstvo v tem oziru v zadnj:h dneh izdalo potrebne odredbe, ki jamčijo za obstoj zavoda tudi za v bodoče Edino nerešeno je še vprašanje obratovalnih prostorov, ki se bodo morda zamenjali. Po tej objavi, ki jo je včeraj izdala agencija Avala, je torej obstanek zavoda, o katerega pomenu za napredek našega kmetijstva smo obširneje pisali, zagotovljen. Zdaj pa se je pojavilo vprašanje: kam pojde drž. veterinarski bakteriološki zavod? Vodstvo zavoda je na prošnjo, naj se mu odpovedni rok podaljša, pred nekaj dnevi prejelo od mestne občine, ki je lastnica šentpetrske vojašnice, odgovor, da prošnji ne more ugoditi. Kakor se glasi sodni odlok, se mora zavod 1. februarja, torej čez deset dni. izseliti, novih prostorov pa vkljub vsemu prizadevanju doslej še ni mogel najti. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez težave izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« veda sigurno in uspešno tudi pri konge-stijah proti jetrom in danki ter pri krč-nih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurnem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Novi vozovi na novih tramvajskih tirih Ljubljana, 19. januarja Najzanimivejša senzacija na 'jubljanskih ulicah so še zmerom dela za preobnovo tramvajske proge. V Presen )%ri ulici brni motor, s katerim mestna obč:na popravlja kanalizacijo, da bodo betouiram kanali lahko vzdržali povečano brc.ne, ki bo podzemskim rovom nalagal cž'v'jem pio-met na. dveh tirih. Od Prešernove ulice (trgovina Elite) pa do mestnega magistrata je v zvezi s temi kanalizacijskimi deli in v zvezi s pripravljanjem terena za novo progo prekinjen promet. Če vreme ne bo nagajalo, bo krožna proga dograjena tjale do 15. februarja, saj je stara proga demontirana in je temelj za novo že položen od magistrata pa skoraj do pošte, odkoder teče dalje novi dvojni tir. Razvrstitev starih in novih vozov na progi je vodstvo električne cestne železnice uredilo tako, da tečejo po novih tračnicah po možnosti samo novi vozovi. Ta odredba pa naj dobrih Ljubljančanov, ki so od nekdaj radi s prezirom kritizirali »stare tramvajske škatle«, nikar ne navda s prenaglim navdušenjem in z vero. da starih vozov morda ne bo več nazaj. V tej dobi denarne stiske ni sredstev, da bi si Ljubljana lahkj omislila same lene, udobne nove vozove za svoj tramvaj! Vendar, včeraj je na odseku od Prešernove ulice mimo glavnega kolodvora do garnizijske bolnišnice pričelo voziti 5 novih vozov, ki so jih premestili sem s proge Vič - St. Vid. /ato pa so morali na to našo najdaljšo in doslej najimenitnejšo tramvajsko linijo poslati nekaj starih, tako da vozijo zdaj med Vičem in St Vidom poleg 8 novih 3 stari vozovi. Prav tako so samo po 3 stari vozovi v prometu od garnizijske bolnišnice do magistrata in na dolenjski progi. Včeraj so delavci pričeli dovažati nove tračnice v Gradišče. Ko so tu gradili tramvaj, je stalo, še stara Luckmannova hiša in ulica je bila na tem kraju tako tesna, da so se v javnosti oglašali tedaj celo protesti proti gradnji proge čez Gradišče. Medtem ko je bila proga do uršulinske cerkve že od vsega početka dvotirna, so skozi ožino od cerkve do dramskega gledališča zgradili en sam tir, ki je ob og*u Luckmannove hiše poteke! v občutni krivini. Prihodnje dni bodo pričeli delo. da krivine odpravijo in da tudi na tem odseku položijo dvojni tir. Živila v Ljubljani pred vojno in lani Zanimivosti v primerjavi potrošnje enega leta Ljubljana, 19. januarja Včeraj o pijači, danes pa še nekaj statistike o konzumu živil za lansko leto in v primerjavi z letom 1913.! Številke govore o padanju in dviganju konzuma mnogih živil. Za civilno prebivalstvo je bilo pred vojno 1913 zaklano 3894 govedi, lani pa 6938. Zakol telet je močno porasel. Pred 20 leti je bilo zaklano ^-53 telet, lani 18.695. Pred vojno v mestni klavnici sploh n;so klali konj, lani pa samo 105. ker je bila govedina razmeroma poceni Za kozje in koštrunovo meso ni Ljubljančan posebno navdušen. L. 1913. je bilo zaklano 1701 ovac in koštrunov, kozličkov in jagnjet pa 2787, dočim lani prvih samo 846 glav, drugih pa 2745. . Pred vojno so Trzinci močno zalagali Ljubljano z zaklano živino in klobasami. Bili so za Ljubljano tisto kar so dravo-poljski špeharji za mariborski trg. L. 1913. je bilo uvoženo v mesto 229 982 kg tega mesa in mesnih izdelkov, lani samo 129.048 kg. Užitne masti, presne in prekajene slanine je Ljubljana lani porabila 165.442 kg fna prebivalca 2'i26 kg), pred vojno pa 125.337 kg (na prebivalca 2.66 kg). Lani je bilo zatrošarinjenih in konzunrranih 511 odojkov, pred vojno 319. Prašičev razne teže je bilo za konzum porabljenih 25.921, leta 1913. pa 9541. Po vojni je močno napredovala prekajevalska industrija. Velike perutnine (purani in gosi) je Ljubljana uvozila lani 20.357 komadov, pred vojno 8837. Velik pa je razloček med konzumom male perutnine. Pred vojno so Ljubljančani pojedli 97.600 piščancev, kokoši in petelinov. Lani pa samo 82.108 komadov. Pred vojno sta prišli na Ljubljančana 2 p'ški, lani pa samo 1.30 piške. Ljubljanskim lovcem naj bo še ustreženo s podatki o divjačini. Ali so bili lovci včasi boljši strelci, ker so pred vojno prinašali v Ljubljano mnogo večje množine divjačine kakor n. pr. lani? Menda ne. Svoje lovske trofeje pač rajši pokažejo vsakomur drugemu, kakor mitniškim paznikom. Divjačine se pač največ prepelje v avtomobilih, avtobusih in nahrbtnikih. Sr-niadi so 1. 1913. prinesli 494 komadov, lani 238. Zajcev pred vojno 3310, lani 1135. Za zajca je treba plačati 2 Din trošarine na mitnici. Jereb;c in prepclic pred vojno 2626, lani komaj 592. Divjih petelinov, diviih gosi, divj:h rac in fazanov skupaj pred vojno 949, lani 147. Zagovorniki zelene bratovščine navajajo, da so lovski revirji silno ubogi na divjačini in odtod v statistiki tako vel ka razlika. Naposled še o konzumu jajc. Leta 19|3. je bilo uvoženo pod kontrolo dohodarst. urada 3 158 273 jajc. prišlo je na posameznega nrebivalca 67 jajc. Lani skupno 6.580.026 komadov, na prebivalca 104. Ljubljana ie za jajca lani izdala nad tri in pol milijona Din. Uboj s sekiro je končal pravdo Zet je ubil tasta — Družina strada S s SI 0 m m P m m p m m m m iSlglalagiffilsilaffiBTOreiiaigi a s ® m s Danes znižane cene Simfonija jazza NOCOJ ALI NIKDAR Zvočni kino IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.14 uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9.3/4 uri. Cene 4, 6 in 8 Din Kamnik, 19 januarja V sredo popoldne se jc odigrala v Veliki Lašini, v občini Loke pri Kamniku, družinska žaloigra. K hiši Matevža Podbevška, posestnika v Veliki Lašini 25, se je pred leti priženil France Preskar, doma iz Pod-srede v šmarskem srezu, star zdaj 32 let. Z ženo Marijo sta živela v prav lepi slogi in sta vzgajala svoje štiri otročiče primerno. kakor se je sploh dalo v današnjih razmerah. Preskar jc priden in delaven. Tako ie družina živela pošteno, čeprav skromno. Mlademu paru pa je grenil življenje 701etni stari oče. Matevž, ki si je prav rad privošči! kozarček čez mero Seve mu je zato vedno primanjkovalo denarja. Stari Pod-bevšek. ki je izročil hčeri in zetu posestvo v prejšnjih boljših letih, si ie izgovoril kot. razne prboliške in pa 2000 Din gotovine letno. Spričo hude stiske, ki vlada zdaj povsod na kmetih, pa Preskar očeta ni mo«e1 povsem zadovoljiti, posebno ne v oočledu rednega izplačevanja denarja. Prepričeval je očeta, kakor je mogel, a ta ni hotel ničesar slišati: zahteval ie denar. če ne da. bo iskal pravice pri oblast-vu. V hišo se je zaradi takih nastopov, ki so bili vedno česči, vselil prepir in je zavladalo napeto razmerje med zetom in tastom Res je sledila tožba in sta bila mlademu gospodariu zarubljena njiva in po-snemalnik. — V sredo okrog 8 30 sta se ret in tast snet sporekla. Ker je stari oče razburjal hčer tudi v otroški postelji, je zavrelo v Preskar ju Z besedami: »Meni se smilijo otroci in žena — tega mora biti konecAr je ves razburjen pograbil v kuhinji malo sekiro, skočil nad tasta ter ga par-krat udaril po glavi. Stari Podbevšek je Hecnil in obležal mrtev z razbito lobnrtlo. France je takoj ™o dejanju noist-al ženo in ji povedal: »To sem storil!« Nato je odhitel z doma :n se sam pr:;avi' nn orož- :"ki stanici v Smartnem v Tuhinjski dolini. Včeraj popoldne ie sodna komisija napravila ogied: Ob zdrobljeni lobanji je bi- la ugotovitev lahka: smrt je nastopila takoj. V skromni domačiji, v kateri se je beda in revščina poznala na vsakem koraku, je nesrečni dogodek napravil žalosten vtis. Zbegani in preplašeni so se stiskal' štirje otročički na zapečku in zrli na orožnike in sodno komisijo. Ze prej je kakor zlobna mora visel nad njimi prepir med očetom in starim očetom, zdaj pa so j'm odpeljali očeta v zapor. Ze na leži v otroški postelji z najmlajšim otrokom, ki je star šele 14 dni in s strahom zre v bodočnost, kako bo zdaj sama brez moža preživljala sebe in deco. Pač žalostna usoda, v katero je pahnil nesrečno družino domači prepir... Zaradi očitkov v vodo Žirovnica, 19. janaurja Ni še pozabljena tragična smrt mladega očeta Rajha iz Sela pri Žirovnici, ki je lani utonil pri kopanju v jezu, že je jez zahteval novo žrtev. Komaj 271etni Ivan Vovk iz Žirovnice se je doma spri zaradi nekih očitkov. To ga je tako razburilo, da je pohitel naravnost proti jezu in skočil v vodo. Ljudje, ki so mladeničevo obupno dejanje opazili, so hitro hoteli pomagati, a je bilo že prepozno. Mrtvega so potegnili iz ledene vode in ga prepeljali domov. Na zadnji poti so pokojnika, ki je bil član več narodnih društev, spremljali poleg številnega občinstva tudi Sokoli. Ko so ob grobu zapeli žalostinko, se je poslovil od pokojnika v imenu žirovniškega Sokola br. Mokoreli, ki je orisal blag značaj pokojnega Ivana. Za tem so pevci zapeli še eno žalostinko in je govoril še poslovilne besede g. Kozamernik z Javornika v imenu raznih narodnih organizacij. Bodi pokojniku lahka domača žemljica! Pristopajte k „Vodnikovi družbi" B'¥3 književna priročnika V založbi G-vze Kohna v B^o^radu sta pravkar izšli dve knjigi večina literarno-tooretičnega pomena: Pavla P o p o v i č a »Ogled o jugoslovenskoj književnosti« in Gerharda Gesemanna x-Srpskohrvatska književnost«. Popovičev o ju gosi oven- P k o j k n j i ž. e v n o s t i« je prevel Vladimir Pitovič iz francoskega izvirnika. tvorijo namrpč tri predavanja, ki jih je imel prof. Pavle Popovič na poziv pariškega Instituta slovanskih stjdij na Sorbonni. Predavanja so bila namenjena tujim slušateljem. \vndar njih prevod v sibohrvašfino priča!, da tudi doma niso odveč. Po Popovičevi knjigi blxio se^rli predvsem študenti literature, ki shočejo na hitro roko poučiti o paralelnih pojavih in stičnih točkah 8rb>kp, hrvaška in s ovenske književnost', o vsem. kar tvori današnjo konstnikcijo skupne jugoslovanske književnosti. Dobro pa bo rabila t.uli širšemu krogu ljudi, ki hočpjo imp'ti na dobrih slo straneh pregled naša skupne književnosti. Knjiga ie razdeljena na šfiri poglavja. V prv-^m skicira učeni avtor srednievpško knji ževnost od nie prvega nostanka, ki ja po svoii c;rilmpfodski o*novi skupen skoraj v~em plovaB«kim slovstvom, zlasti na južno-elovanskim. Srbi, ki so bili najbližje takrat- nemu kulturnem j središču sveta _ Bizantu, — so v častitljivih samostanih, zadužbinah svojih kraljev, razvili občudovanja vredno umetnost a rh i tak ture in slikarstva ter jxi-kazali lepe plodove tudi v književnosti. zultat tega dHa je bila lepa in napredna književnost- Srbski rokopisi iz srednjega vaka so številni prav kakor freske no naših cerkvah; tudi ta dela so prav različna. Vse vede, ki so cvetele v bizantskem in v slaro-krščanskem področi.i — dogmatika, polemika. egsegeza ascatika. mistika, duhovno govorništvo. slovnica, zemljepis, zgodovina, pravo, filozofija itd.. — vse srečujemo tudi' v naši srednjeveški književnosti in v nji so zastopane z velikim številom spisov.« Poznanje srednjeveške srbske kulture, ki je bujno poganjala in cvela v času, ko je se v»lik de! srpdnie Evrope tičal v barbarstvu, bi bilo priporočljivo zlasti tistim, sicer maloštevilnim, za alpskonemško kulturno orientacijo vnetim Slovencem, ki ne vedo. kako dale? in globokos^ga srbska kulturna tradi c'ia. Sploh ie prvo poglavje Popovičevega 5-Oglpda«. ki podaia zgoščeno sliko bogatega civilizacijskega življenja srpdnjpvpške Srbi jp. za nas najzanimivejša. Ne vemo, koliko sliši o tem mladina v naših šolah, kjer se nacionalno - državna vzgoja, kakor nam nra-vijo, dokaj primitivno vbija v glavo. Dober pregled srednjeveške srbske civilizacije bi v tem pogledu podrl mars'kak predsodek, ki je zaostal v našem kulturnem ozračju še izza časov, ko se je za nas vsa zgodovina vrtela ok rog Habsburžanov in ko so morali Nemci veljati za največje prosvetitelje svita v preteklosti in sedanjosti. Drugo poglavje obravnava že bolj znano dobo: renesarieo in preporod. Z osvojitvijo Carigrada po Turkih in po bitki na Koso-vem polju ie bil nasilno pretrgan mnogo obetajoči civilizacijski proces v Srbiji. (Kdaj in do kakšnih oblik bi bili dozoreli balkanski Slovani, če ne bi bilo tarškesa vpada in večstoletne strahovlade, to sodi kajpak v področie fantazije, vendar je vprašanje samo po sebi zanimivo.) V tem času se središče jugoslovanske kultura pomakne k Adriji. zlasti v ponosni Dubrovnik, kamor prihajajo preko morja vplivi renesančne Italije. Z reformacijo stopijo v jugoslovansko književno zgodovino tudi Slovenci, ki ves srednji v-"k niso imeli svoie književnosti, dasi so živeli v območju 6rednie Evrope, na dosegj nemških in italijanskih vplivov Popovič prikazuje na str. 46 kratko vendar pa obsegu primerno ustrezajoča našo protestantsko književnost, omenjajoč, da so pisatelji refor macije širili svoie ideie med vsemi Jugoslovani in Dri tem »rabili vse dialekte in vse abeced'-1, ki so bile takrat v rabi.« V tretjem poglavju opisuje Popovič dobo novega srbskega natriarhata. ki sovnada z dobo katoliške reakcije ali protireformariie v naših dežplah. Posebno zanimive so knii-žpvne in kult irnozgodovinske paralele na str. 63—68. ki kažejo naše kulturno stanja v luči sodobne francoske duhovne kulture. Najobsežnejše je poglavje, ki je posvečeno novi dobi- Obsega osemnajsto, devetnajsto in dvajseto stoletje z v~o mnogovrstnostjo kul-t irnozgodovinskih in literarnih preobratov. Tu je Popovič Slovence, zlasti v 19. in 20. stoletju, potisnil preveč na obod svojega vidnega kroga. Ne da bi podcenjevali veličino P. Petroviča - Njegoša in epsko moč Mažu-raniceve pesnitve »Smrt Smai! - age Čen-giča«, čutimo, da je Pr»*šeren. ki je za slovensko književnost 19. stoletja centralna točka in čigar pomen ?esa tudi v 20. stoletje, prepiclo označen. Frana Levstika avtor komaj omenja. Mum - Aleksandrov ne bi smel izostati tam. kjer je zabeležen Kette. Veudar pa spričo tesnega okvira in zgoščenega načina pisanja — avtor skuša povsod nazna-čiti predvsem razvojne linije, zato posamezne osebnosti stopajo v ozadje — ne vidimo v tem zavestnega omalovaževanja slovenskih literarnih pojavov in priznavamo Popoviče-vo objektivnost tudi v vprašanja slovenščine kot jezika. Popovič ne degradira slovenščine v provincialni dialekt, kakor to delajo nekateri, ki nimajo zadostnega znanja o teh reč^h. ali pa nimaio smisla za sociološko in Dsihološko upravičenost nekaterih kulturo-tvornih sil v živi in organiČno razviti držav-nonolitični enoti. Tudi Gesemannova >Srpskohrvat-ska književnost* je prevod (Vladimirja Vuiiča) Tzvirnik ie izšel v znani zbirki prof. O. Walzla >Handbuch der Literatunviss-m-schaft. Literatjren der slavischen Volkom«. V tej zbirki bo, delno po krivdi samih Slovencev, zastopana samo 6rbskohrvaška knji- ( ževnost, kar moramo ponovno obžalovati, tem bolj. ker bo ia reprezentativno urejena zbirka še dolgo pomembna ludi v nenem-škein inozemskem svetu. Prevajalec je opremil G^-semannov pregled z uvodom, ki v njem označuje predvsem delo in svetovno-zorno miselnost tega nemškega slavista 111 solidnega poznavalca balkanskih Slovanov. Gesemannov pregled srbskohrvaške književnosti je več kakor običajna literarna zgodovina. Pisec je apliciral na srbskohrvaško književnost nove metode, prav posebno nove v naši jugoslovanski literarni vedi: nam-rač kulturno - zgodovinsko, karakterološko i:i sociološko naziskavanje ozadja vseh značilnih pojavov- V prvem poglavij podaja avtor pregled kulturnih zon in olemenskih značilnosti enotnega naroda Srbov in Hrvatov, v drugem karakterizira narodno (t. j. ljudsko) književnost po njeni plemenski vsebini m občečloveški vrednosti, v tretjem se bavi s srbskim in hrvaškim srednjim vekom, v četrtem označuje književne sadove renesansa, baroka, reformacije in protireformacije v Dalmaciji in na Hrvaškem v petem drve zgoščeno, a nr-gledno sliko novejše •srbskohrvaške književnosti v dobi prosvetlienr«ti in romantike, šesto, zaključno poglavje obravnava književnost od realizma do »Moderna«. Kljub temu. da M v omenjeni WaIzlovi zbirki dobila srbskohrvaška književnost skopo odmerjen prostor (ki pa 9 svetovne perspektive in kar zbirka zajema tjdi književnosti starih narodov ni krivičen'), je po zapisi profesorja Gesemanna predstavljena kar odličijo. Njegovo pojmovanje literature je v Domače vesti ♦ Lepo slavje na beograjski univerzi se bo vršilo jutri dopoldne po iniciativi Društva biologov. Profesorski zbor beograjske univerze, zastopniki biološkega in etnološkega društva ter akademije znanosti bodo čestitali svojemu zaslužnemu tovarišu in sodelavcu, profesorju Živojinu Djordjeviču, tajniku akademije naravoslovce znanosti. Profesor dr. Djordjevič je nedavno dopolnil svoje 60. leto, proslavlja Pa tudi jubilej 35 letnega delovanja kot eden od naših najzaslužnejših zoologov. 35 let že predava na beograjski univerzi odnosno na njeni predhodnici, nekdanji veliki šoli, z velikimi uspehi pa se •' . lej-stvuje tudi publicistično. • Na praznik sv. Vlaha, ki ga vsako leto 3. in 4. februarja praznuje Dubrovnik najslovesnejse z raznimi tradicionalnimi prireditvami, se že sedaj vneto pripravlja vse mesto in okolica. Letošnja proslava sv. Vlaha, zaščitnika Dubrovničanov na morju in na kopnem, bo letos še posebno slovesna in pomembna zaradi tega, ker se bo praznoval 500 letni jubilej, od kar je hercegovinski vojvoda v spremstvu naj-odličnejših hercegovskih veljakov sodeloval pri proslavi sv. Vlaha. To je bil vojvoda Sandal Hranič in v starih kronikah Dubrovnika je pisano, da so vojvoda in njegovi spremljevalci nosili v sprevodu velikanske voščene sveče. Zaradi tega jubileja bo letos svetovlaško proslavo v Dubrovniku obiskalo tudi mnogo ljudi iz i.ercegovine. ♦ Maturo bi rad napravil. V hiši šolske, ga upravitelja v Zg. Stranjah pri Kamniku se je zglasil te dni čedno oblečen mlajši moški, govoreč mešanico srbohrvaščine in slovenščine. Tožil je upravitelju, da nima sredstev, da pa je študiral in bi rad napravil maturo. Dejal je, da zbira za nadaljnji študij in za maturo sredstva pri dobrih ljudeh. Da je temu res tako, se je g. upravitelj kmalu prepričal, kajti po njegovem odhodu je opazil, da si je neznanec prilastil v predsobi njegov temni suknjič, v katerem je bila tudi zlata damska ura z verižico, v skupni vrednosti 2000 Din. ♦ Novi grobovi. V Jesenovcu je umrl g. Janko B a d i u r a, šef ondotne postaje star 51 let. Pokopan bo v Jesenovcu. _ V Ljubljani, Cesta na Loko št. 30., je umrl g. Franc šare, ki je dosegel lepo starost 84 let. Pogreb bo jutri ob 14. _ O nenadni smrti g. Franca Trojerja, krojača, smo poročali včeraj. Pogreb bo danes ob pol 15. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu k Sv. Križu. _ Nadalje je umrla v Ljubljani ga. Marija Rogelj, trgovka. Pogreb bo danes ob pol 17. iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa. _ Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Za 50 milijonov škode od požarov je bilo lani v Zagrebu. Zagrebški gasilci so izdali statistiko o svojem udejstvovanju v lanskem letu, iz katere je razvidno, da so bili klicani na pomoč 201 krat. Prejšnje leto je bilo intervencij sicer več, namreč 229, a lanske požarne nesreče so povzročile več škode. Skupna škoda lanskih požarov iznaša namreč okrog 50 milijono'' dinarjev, bila pa je k sreči do ene tretjine krita z zavarovalninami. ♦ Obisk francoske pomorske lige. Z lanskim propagandnim potovanjem Jadranske straže v zapadni Mediteran je bi) napravljen od naše strani prvi oficielni obisk francoski pomorski organizaciji »L' ga Mariti: et Colonialj in to v vseh mestih, v katera je prispela ekskurzija Jadranske straže. Francoska pomorska liga in ostala društva so priredila Jadransk' straži lepe sprejeme Sedaj je francoska pomorska liga sklenila vrniti Jugoslaviji obisk in je predsednik lij,e, senator in biv Si minister Rio pismeno sporočil predsed niku Jadranske straže, da bo odposlanstvo francoske pomorske lige meseca maja s posebnim parnikom prispelo v Split. Jadranska straža je že odgovorila, da se zelo veseli tega prijateljskega obiska ♦ Odlikovanje. Uradnik ljubljanske poštne direkcije g. Joso Čuček je bil odliko-ran z redom sv. Save 5. razreda. LOVCI! 7. predavanje: »VISOKI LOV« bo 22. I. • pri MIKLIČU » Telefonski promet Radovljica-Dunaj. Z odlokom prometnega ministrstva se uvede telefonski promet med Radovljico in Dunajem. Razgovori med navedenima mestoma se lahko začno 25. t. m. Pristojbina za običajen razgovor znaša 4.20 zlatega franka za enoto. * Zimski tečaj v dravograjskem srezu. V nedeljo 21. t. m. ob 14. bo otvoritev zimskega kmetijskega tečaja v dravograjski šoli. Tečaj bo trajal do 25. februarja. Pouk ho vsako nedeljo pop. in vsak četrtek popoldne. Predavalo bo pet strokovnjakov. Kmetje vabljeni! ♦ Beda ustaškega tovariša Petra Mrko-njiča. Ko so organi sarajevske Borze dela sestavljali evidenco najrevnejših, so v neki predmestni hiši naleteli tudi na Ivana Marunoviča, ki je bil v mladih letih sobojevnik blagopo*ojnega kralja Petra, ustaškega vodje Petra Mrkonjica. Ivo Maruno-Tič je prišel v Bosno iz hrvatskih krajev in takoj vstopil v Mrkonjičevo četo. Na »tara leta se je ta junak znašel v največji Sbedi in pomoč od Borze dela bi morda prišla že prepozno, če ne bi bi! za bednega starca skrbel njegov sostanovalec, neki brezposelni delavec, ki je delil z njim vse svoje priložnostne zaslužke, da sta imela vsaj za kruh in sir. Ko sarajevski listi registrirajo strašno bedo sivolasega borca za našo svobodo, pozivajo združenja četni-kov in bojevnikov, naj se pobrigajo za svojega starega tovariša. ZA SVOJO DRUŽINO SKRBITE, če gledate na to, da je Jutrova naročnina vedno pravočasno plačana, ker sicer Vaša zavarovalna pogodba za nezgode pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJI« miruje. mmmm ♦ Elektrifikacija letovišč srednje Dalmacije. Te dni je došlo dovoljenje finančnega ministrstva za elektrifikacijo makarske obale, ki bo obsegala vse srednje-dalma-tinsko primorje s kraji na zapadni obali Pelješca. Električno energijo bo dajala hi-draulična centrala na Cetinju, ki oskrbuje z električno lučjo tudi Split in okolico. Ostala dela pri elektrifikaciji pa bo izvedla neka inozemska podjetniška skupina. ♦ Podjetje »šipad« bo gradilo v Grčiji. Kakor znano, je grška vlada sklenila zgraditi par tisoč lesenih hiš na Halkidiki, ker so tam solidnejše stavbe vedno ogrožene od pogostih potresov. Za izvedbo tega načrta se je med drugimi podjetji potegovalo tudi naše veliko lesno podjetje »šipad«, ki je svoje odposlance nedavno odposlalo v Atene. Podjetje je za poizkus postavilo leseno hišo v Atenah in so se o tej zgrad bi grški merodajni krogi izrazili s polnim priznanjem. Sklenitvi pogodbe pa nasprotuje grška postava, ki izključuje pri izvr sevanju javnih del tuja podjetja. Tozadevni zakon pa bo dobil v kratkem dopolnilo Po katerem se lahko v izjemnih primerih dovolijo javna dela tudi tujim podjetnikom Do tega določila bo prišlo, kakor menijo zastopniki »šipada«, ki so se vrnili v Sara jevo, že tekom enega meseca. Potem bo podjetje lahko prevzelo veliko delo, kajt! po načrtu grške vlade bo zgrajenih okro? 2500 lesenih pritličnih hiš v vrednosti okrog 35 milijonov dinarjev. ► Nova afera z vložnlml knjižicami. V Zagrebu so zaprli in izročili sodišču prekupčevalca vložnih knjižic Vladimira ša-riča, ki je oškodoval več obrtnikov in drugih vlagateljev. Svojim klijentom je obljubljal, da jim bo vnovčil vložne knjižice Prve hrvatske štedioiiice in mu je kot prvi nasedel mizarski mojster špiljarič, ki mu je izročil vložno knjižico na 220.000 Din. šarič je mojstru sveto obljubil, da mu bo v najkrajšem času knjižico eskomptiral. Pozneje pa ga je tolažil, da je denar vložen v neko plodonosno podjetje in da bo imel mojster od svojih prihrankov velike dobičke. Siromašni mojster se je dal dolgo časa varati na take načine, naposled pa je zadevo prijavil in izkazalo se je, da je šarič res nekako vnovčil knjižico, denar pa porabil za sebe. Podobne prijave so prišle tudi od drugih strani in se je šarič naposled obvezal, da bo do gotovega roka vrnil knjižice in denar, ki ga je nanje sprejel. Ker svoje obljube ni držal, so ga sedaj zaprli. Tudi pri tej aferi se vsiljuje vprašanje, kako to, da razni sleparji s tako lahkoto vnovčujejo tuje vloge, dočim vlagatelji sami v največjih stiskah ne morejo priti do svojih prihrankov. ♦ Zlorabe subotiškega policijskega funk-clonarja. Državni tožilec v Subotici je dovršil obtožnico proti bivšemu subotiškemu policijskemu kapetanu Mladenu Prodano-viču in njegovim tovarišem. Prodanovič je obtožen 56 deliktov. V njegove afere pa so zapleteni tudi trije subotiški trgovci. Policijski kapetan Prodanovič je, kakor znano, prišel v kriminal po najdrznejših zlorabah službe. Posebno se je udejstvoval kot pomočnik raznih trgovcev in podjetnikov, ki so mu odstopili precejšnji del svo- Danes poje Don Jose Mojica španski tenor v Alahov zakon Razkošje harma, plesi in zabave. Nedovoljena ljubezen mladega šejka. Zvočni kino DVOR Tel. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri. Cene 2.—, 4.—, 6.—, 8.— Din jih dobičkov. Tako n. pr. je bil solastnik ne kega podjetja, ki je izdelovalo sodavico Njegovo udejstvovanje pri podjetju je ime lo ta uspeh, da so bili iz Sibotice izrinjen vsi konkurenti in da je postala sodavica kot monopol enega samega podjetja že dražja od vina. Poleg takih in podobnih zlorab službe pa so v obtožnici navedeni tudi 'primeri večjih in manjših poneverb Za razpravo vlada v mestu veliko zanimanje. ♦ Morilce zdravnika dr. Laziča so orožniki odvedli v Pančevo v tamošnje sodnij-ske zapore in so imeli med potjo dosti truda, braneč aretirano trojico pred ogorčeno množico. Ljudstvo je bilo posebno ogorčeno proti Mariji Draksinovi in bi bi lo to krvoločno ženo linčalo, če se ne bi bila postavila v bran močna orožniška pa trola. Kakor vse kaže, je bila Marija glavni činitelj pri strašni morilski zaroti. Prebivalci Vladimirovca pripovedujejo, da je imela Marija, žena Trifuna Draksina, lju-bavno razmerje s svojim najmlajšim svakom Markom. Ce bi bil uspel rop v hiši umorjenega zdravnika dr. Laziča, bi bila Marija zapustila svojega moža in pobegnila z Markom v Rumunijo. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-vah In plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Za nocoj je vse pripravljeno, da bo prireditev Jadranske straže v Unionu še lepša kakor je bila kdajkoli doslej. Oči sp bodo napasle lepote in slikovitosti, za razvedrilo bo skrbel originalen spored, za telesne potrebe pa zaloga izvrstnih jedil in izbrane pijače. Spričo velikega obiska se prav lahko zanesete, da 'bodo cene umerjene in da se bo lahko vsakdo zabaval po svoje. Saj namen letošnje prireditve je baš ta, da se bomo sredi zime v unionski dvo rani počutil kakor na Jadranu, ki je last nas vseh. že lepe tisoče članov šteje JS v Ljubljani. Pridite, da se spoznamo! Id pridite tudi vsi drugi, saj je v taboru Jadranske straže dobrodošel vsakdo, ki ga veže ljubezen do morja in domovine. TVRDKA JULIO MEINL D. D, LJUBLJANA priredi danes 20. t. m. ves dan v svoji podružnici, ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. S pokitšnjo čaja na katero ste vljudno vabljeni. — Vsakdo dobrodošel. u_ Intimni koncert v Hubadovl pevski dvorani. Tekom sezone bo priredila Glasbena Matica ljubljanska par komornih ve. čerov. Prvi iz tega cikla je bil že Leskov-čev koncert za violinčelo v Filharmonični dvorani prejšnji ponedeljek. Drugi večer bo v torek 23. t. m. pod naslovom »Intimni koncert komornega tria-r. Trio sestavljajo gg. violnist Rupel Karel, čelist Leskovie Bogomir in pianist Lipovšek Marjan. 'Izvajali bodo Mozartov Trio v e-duru, dalje 2 stavka iz Schubertovega tria v b-duru i,n Beethovnovih 10 variacij za trio op. 21. Poudarjamo, da se bo vršil intimni večer v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Začetek bo točno ob 20. Vstopnina je dvojna, sedež stane 10 Din, stojišče 5 Din, oboje na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. u_ Klub jugoslovenskih primorskih akademikov v Ljubljani bo imel članski sestanek v ponedeljek 22. t. m. ob 20. v areni Narodnega doma (Preporod) s predavanjem abs. iur. tov. Gosaka Zdravka o aktualnih narodno-obra-mbnih problemih ln mladini. Vabljeni člani akademske podružnice CMD kakor tudi prijatelji našega kluba. u_ XII. redni letn! obSnl zbor Angleškega društva v Ljubljani bo v sredo 31. t. m. ob pol 21. v damski sobi kavarne Emone z običajnim dnevnim redom. Ob tei Krofe pustne, dobre in velike tudi slaščičarna »pri Zalazniku« ti nudi! Kdor množino krofov večjo naroči, pa k normalnim cenam znaten še popust dobi! priliki opozarjamo na društveno knjižnico in čitalnico v Rožni ulici 41, kier se iz-posojujejo knjige in sprejemajo novi član! ob torkih in petkih od pol 18. do 19. na društvene angleške tečaje in na redne tedenske konverzacijske večere ob sredah od pol 21. dalje v kavarni Zvezdi. u_ V spomin gospe Seunigove. Uprava občine Tacen nam piše: Uradništvo in delavstvo tvorniee »Seta« Ivan Seunig v Tac-nu sta poklonili namesto venca na grob blagopokojne gospe Ivane Seunigove 300 Din za občinske reveže, za kar izreka uprava občine darovalcem najprisrčnejšo zahvalo. u_ Narodna čitalnica v Dravljah. Dne 25. t. m. ob 20. bo pod okriljem ZKD predavanje g. dr. Mihelaka o industrijalizaciji Jugoslavije. u_ Vajenski dom priredi 22. t. m. ob 18.30 pod odkriljem ZKD predavanje s. Puharja o alkoholu in jetiki. Predavanj« bo spremljal film. u_ Mladinski oder društva »Tabore ie bo predstavil jutri ob 20. v dvorani Delavske zbornice z Bevkovim »Bedakom Pavle, kom«, dramskimi prizori, slikami, dekla-macijami, plesi, petjem' itd. Pridite med naše malčke! u_ Sestra Angelika Je film, kakor ga redko vidimo: to je delo, ki mora presuni-ti vsakogar. Dejanje in godbo lahko stavimo za vzor filmske melodrame. Obeta se da bo ta film za Ljubljano prava senzacija. Film se bo predvajal danes v Elitnem kinu Matici. ING A RC H LADISLAV KHAM pooblaščenicivilniinženjer LJUBLJANA ima svojo pisarno v nebotičniku II. nadstropje. — Telefon štev. 36-36. Od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Brigita Helm, priljubljena filmska igralka se je pokazala v svojem filmu »Gil-gi, ena izmed nas< kot velika ia globoka umetnica. Vidi se, da se ZKD trudi, da nam pokaže samo prvovrstne filme po skrajno nizkih cenah 3 in 5 Din. Film se predvaja ob delavnikih ob pol 15. v nedeljo pa ob 11. dopoldne. u_ Klub jugoslovenskih akademikov Iz Trsta, Gorice in Istre priredi družabni večer pod pokroviteljstvom častnega dam-skega komiteja. Naši agilni emigrantski akademiki, ki žrtvujejo toliko časa za ne-sebično delo, stopajo ponovno pred javnost s svojim tradicionalnim zabavnim vrs-čerom. Med svojimi vrstami ima klub večino članov, ki so gmotno zelo slabo podprti, in je zato klub odločil, da pojde čisti dobiček družabnega večera v socialne namene. Glede na socialno, kulturno tn propagandno pomembnost tega večera se poziva celotna javnost, da napolni prostore Trgovskega doma do zadnjega kotička. u_ Uredništvo beograjske »Politike« Je v poslopju Jadransko-podunavske banke v šelenburgovj ulici v II. nadstr., telefonska štev. 37-62. u— V kapeli slov. staro.katollške cerkve na Gosposvetski cesti št. 9 6e bo vršila od nedelje 21. t. m. dalje vsako nedeljo in praznik do preklica služba božja ob 8 uri. u_ Občni zoor pevskega društva »Kra- kovo-Trnovo« bo v nedeljo 2«. t. m. ob 9. dopoldne v gostilni g. Inkreta, Korunova ulica. u_ Prijave biciklov. Uprava policije po. živa vse lastnike -biciklov, da jih prijavijo najpozneje do 28. februarja, kakor je to predpisano v taksnem zakonu. Obrazce za prijavo dobe stranke brezplačno na najbližji policijski stražnici. Izpolnjene prijave, kolkovane s kolkom za 5 Din, pa je treba oddati med 8. in 14. uro izključno le na policijski stražnici na Masarvkovi št. »I. skupno s prometno knjižico, v kateri je od pristojne davčne uprave potrjeno, da je plačana letna taksa 20 Din za leto 1934. Na podlagi tega bo Uprava policije odobrila v prometni knjižici uporabo bicikla za leto 1934. Lastniki biciklov, ki ne prijavijo do konca februarja svojih vozil in ne plačajo letne takse, bodo v smislu taksnega zakona občutno kaznovani. u_ Konzum brezalkoholnih pijač. K poročilu o konzumu alkohola navajamo, da je Ljubljana lani konzumirala le 9223 litrov sadnega mošta. Konzum sadjevca zelo nazaduje, saj so 1. 1913. v Ljubljani popili kar 19.257 litrov te pijače. Malinovca in drugih sadnih sokov so lani popili 16.738 litrov, leta 1913. pa 54.397 I. Treba pa je pristaviti, da so takrat pod rubriko mali-novec šteli tudi suho sadje, ki se je prodajalo na litre, zaradi česar je množina tako velika. u_ Dva poškodovanca. KroJaSkl pomočnik France Košorok, doma iz Ravnega do. Ia, ki je bil poslednji čas uslužben v Litiji, je hodil nekaj dni brezposeln po deželi. Pri tem je 19 letni fant hudo ozebel v roke in noge ter so ga morali včeraj spraviti v bolnišnico. Iz Zagorja so pripeljali t bolnišnico z zlomljeno desno nogo kovača Franca Poženela. Ponesrečil se je pri sankanju na bregu nad Toplicami. <0ra& tn pocent Zelo draga je bolezen. Zelo drago je vse, kar zmanjšuje delovno moč in vir dohodkov. Poceni je ono, kar povečava odpornost zoper bolezen in kar dviga delovno moč. To dela Ovomaltine. Ona dovaja telesu vse one snovi, ki so potrebne, da ostanemo zdravi, krepki, elastični in živčno močni. gVOMMTIUE SE PRODAJA POVSOD u_ Obsojena triperesna tatinska deteljica. Mali senat je včeraj sodil triperesno deteljico, ki je za Miklavža lani prispela iz Zagreba v Ljubljano ter se pojavljala po raznih majhnih in velikih trgovinah, kjer je izbirala blago in pri tem na zvit način izmikala kar cele kose manufaktumega blaga. V 13 trgovinah je pobrala za okrog 6000 Din blaga. Tatinska trojica je vse tatvine priznala. Bili so obsojeni brezposelni, doslej še nekaznovani trgoski pomočnik Drago Toli na 5 mesecev, njegova žena Betika na 3 mesece in njena sestra Anka Hazurovičeva, ki je bila že kaznovana zaradi tatvine na 9 mesecev strogega zapora. u— Berač In tat V stanovanje profesorja G. v Kersnikovi ulici je prišel pred-sinočnjian okrog 23. neznan brezposelnež, ki je beračil tudi pri drugih strankah v hiši. Seveda so poznega nadlegovalca odslovili in je moral pobrati šila in kopit«. Prazen pa vendarle ni maral od hiše; vzel je mimogrede s seboj profesorjeve 300 Din vredne, črno lakirane smuči, ki jih je srečal na koncu hodnika Profesor, ki je tatvino opazi! že čez nekaj trenutkov, je zadevo še ponoči prijavil in je opis tatu odgovarjal osebi nekega 21 letnega postopača, ki so ga aretirali. Smuči je bil med tem že prodal. u_ Smučarski klub Ljubljana je založil krasne diplome v večbarvnem tisku, ki bo zelo primerne kot priznanice za tekmovalce in udeležence smuških tekem. Diplome se dobe po ceni 15 Din za komad v trgovini A. Goreč d. z o. z., pri g. Kiimerju, Tyr-ševa cesta št. 1. ali pa pri Smučarskem klubu »Ljubljana«, pri g. Kopriva, Aleksandrova cesta št. 14. Istotako ima klub stalno v zalogi plakete v garniturah po tri plakete v zletu, srebru in bronu za prvo 3 plasirane tekmovalce in za vse panoge smučanja. Garnitura stane 180 Din in se dobe istotam. 1. FEBRUARJA TATJANIN VEČER u_ Beg opasnega pustolovca. V zaporih mestnega načelstva se je nabajal te dni 35 let.ni Rudolf Vodopivec, rojen v Sarajevu, pristojen pa v št. Peter na Krasu. Bil je že 1924 izgnan iz naše države za nedoločen čas, ko je odsedel 16 mesečno robijo, a se je 27. dec. lani vrnil spet v Jugoslavijo. Prijeli so ga in pridržali v policijskih zaporih, iz katerih pa se mu je pretekli četrtek posrečilo pobegniti. Vodopivec je zelo spreten goljuf, hotelski in gostilniški tat, v trgovskih poslih pa mednaroden pustolovec. Po navadi nikoli ne nastopa pod svojim imenom, marveč se izdaja za Andriča Jakoba, za inž. Arka, Miha-loviča Josipa, Petroviča Milana, Hermana Ljudevita, štefanoviča itd. Mož je srednje postave, podolgovatega obraza, rjavih las, zelenkastih oči ter je dobro oblečen. Ima tudi črno, dolgo zimsko suknjo. Kam je pobegnil, zaenkrat še ni bilo mogoče ugotoviti, sodijo pa, da je ubral pot kam v notranjost države. u_ Pošast Loch Ness v Ljubljani. Našo vest o uspešnem lovu Ljubljančanov n» Škotskem spopolnjujemo v toliko, da so bili vrli lovci, ki so ujeli grdo pošast na li-manice, Ilirijani. Odšli so pred desetimi dnevi povsem neopaženo, boječ se blama-že, če se vrnejo praznih rok. Le upravni odbor se je od pogumnih lovcev poslovil na šišenski postaji. Z največjo lovsko trofejo se vrne junaška ekipa v Ljubljano 27. januarja in pripelje s seboj zmaja. Ta dan si ga bodo lahko ogledali vsi, ki se žele z njim pobližje seznaniti. PENSION RESTAVRACIJA »JALOVEC" Rateče—Planica, tri minute od železniške postaje, nudi brezplačen smučarski tečaj, vodstvo za ture tudi za poedince. skladu s splošno razpokanostjo našega časa: V nasprotju z vsemi dosedanjimi raziskovalci srbskohrvaške književne zgodovine. ki po se oklepali racionalističnih metod, sega Gesemar.nov pogled globlje. Prodira tja pod plasti biografskih in bibliografskih dejstev, pod literarno - primerjalno gradivo, k iracionalnim silam, ki gibljejo narode, k podtalnim tokovom njihovih plemenskih in psihični t posebnosti, splošnokilf-rnemu in zgodovinskemu ozadju vseh pojavov. Posamezna osebnost je s tega vidika 6amo člen v verigi množestvenesa izživljanja in karak-teren izraz nekega določenega tipa. Četudi bo treba počakati, kakšne trajnejše rezultate prinese nova karakterološka metoda v tekj časa. ii vendar poizkus prof. Geseman-na, — prvič apliciran na srbekohrvaško književnost. — prav zanimiv in nieg>va »Srpsk o hrvatska književnost« v Vujičevein prevodu vredna vse pozornosti. Pesniški začetki Frana Ellerja. V članku »Antologija slovenske lirike« (»Jutro« z dne 19 t. m.) je natisnjen stavek: »Po letih najstarejši izmed tu zastopanih lirikov je Fran Eller (1873). čigar pesniški pojav pa sega v povojno dobo t. j. v pesnikova zrela moška leta, ker je v tem krogu edinstven primer.« Onozorjeni smo da to ni povsem točno. Fran Eller je objavil svoje najzrelejše pesmi res šele po vojni in Šele po vojni pod pravim imenom, pes-nifcorsti pa je priče' že v devetdesetih letih. Svoie pesmi je objavljal pod psevdonimom Borut. Pozneje je literarno ustvar- janje večkrat prekinil in se je po vojni zopet pojavil kot pesnik. V toliko je treba navedeni stavek popraviti. Otakar Ševfik f. V Pisku h umrl 821etni profesor Otakar Ševčik, širom sveta znani glasbeni pedagog, ki je vzgojil celo vrsto odličnih goslačev, ševčik ie položil temelje moderni goslaški metodiki in didaktiki. Njegova metoda obstoji v olajšanju desne roke in v vaji levice ra poltonski o?"ovi- Seveik je bil v letih 1870—73 koncertni mojster v Solnogradu, nato pa na Dunaju. Potoval je po Eusiji; 1. 1874. se je naselil v Harkovu. že naslednje leto pa je postal profesor na glasbeni šoli v Kijevu. Tu je vzgojil več učencev, ki so njegovo pedagoško slavo razširili daleč po svetu. L. 1909. je postal profesor na mojstrski šoli glasbene akademije na Dunaju, od 1. 1919. dalje pa je poučeval na enaki šoli v Pragi. L. 1931.—32. te na povabilo poučeval v Ameriki, po vrnitvi pa se je stalno naselil v Piska, kjer so ga obdajali njegovi zvesti učenci. Znameniti »o njegovi priročniki za pouk v goslanju. Kot skladatelj ni dosegel uanehov. ki bi bili ori-merni njegovemu pedagoškemu slovesu. Z njim je zapustil češki glasbeni svet mož slavnega imena in velikih zaslug. Uspeh Vere Majdičeve v Gradca. Bivša članica ljubljanske opere Vera Majdičeva, ki nastopa v graškem gledališču pod umetniškim imenom Vera Maida. je dosegla nedavno lep uspeh v »Pikovi dami«, minule dni pa še večji usneh v Verdijevi »Aidi« »Tagespost« in »Grazer Tagblatt« sta priobčil« o tej operni kreaciji slovenske pevke prav pohvalne ocene. V »Grazer Tag- blattu« je pisal njegov kritik dr. N. L. med drugim to-le: »V naslovni vlogi »Aide« dajemo Veri Majdi, ki smo jo doslej slišali žal samo v »Pikovi dami«, odkritosrčno in radi vse priznanje, ki so za njo že v naprej jamčili njena visoka muz:kalnost, njena inteligenca in njen v igranju uživajoči temperament. Zdi se, da je umetničin glas v svoji hladni in čisti jasnosti instrument nečrsa zadržanem«, notranjega in nežnega, vendar se v strasti dviga do naj-srlnejših dramatikih akcentov, ki so Majdi celo v velikem finalu tret*ega dejanja zagotovili brezpogojno prevladovanje nad vsem ostalim. Njena modrooka Aida ne razodeva samo svoje divje krvi in goreče ljubezni, marveč tudi žlahtnost trpljenja, in nam prav zeradi te<*a daje toliko duševnega zadoščenja.« Občinstvo pa je umetničin uspeh potrdilo tako, da jo je kakih petnajstkrat z aplavzom priklicalo pred zastor. Značilen pojav. »Slovenska Matica« namerava prirediti drugo izdajo slavnega romana Wl. Revmonta »Kmetje« (v štirih knjigah). Ob istem časj se pripravlja druga izdaja romana Knuta Hamsuna »Blagoslov zemlje« (pri »Modri ptici). Beležimo to kot značilen poiav v naši prevodn književnosti. Oba romana sta slavospev zemlji in kmečkemu živlieniu, netendenci ozna spisa velike umetmške vrednosti Revmont in Hamsun prikazujeta v mogočnem epičnem toku dogodkov vas in njeno prvinsko zdravo življenje, in njuna spisa sta zlasti v sedanjem času aktualen izraz hrepenenja po grudi. Občinstvo je to razumelo in dejstvo, da navedena dva kmečka romana izideta že čez nekaj let v drugi izdaji, krepko označuje raz pol o ž en os t našega čitajočega občinstva, ki proti vsem geslom o proletarskc-tendenčni literaturi išče v knjigah epičnih izrazov človekove neuničljive ljubezni do zemlje in do življenja v naravi. »Berliner Tageblatte o Jugoslaviji. ?Berli-ner Tageblatt« z dne 18. t. m. ie posvvtil svojo prilogo >Die Insek Jugoslaviji. Hans Martin Elster, ki je zastopal berlinski PEN klub na lanskem dubrovniškem kongresa, je prispeval svoje potopisne impresije »Med Dunavo in Adrijo«. V članku »C-hreina Marka« pripoveduje Julius Niteche o usodi kranjske province in o zgodovinski vlogi nemškega plemstva za narodno usodo Slovencev; ob konca se povznne k trditvi, da smo si Slovenci z nsmško pomočjo ohranili iizik in narodni značaj ter da ie nemška manjšinska politika posnemanja vreden vzor (!). Dr. Max Fischer nremotriva »duhovni obraz Jugoslavije«, nje politiko in kulturno orientacijo: za današnji Berlin še fejst fa. lotu« v Rožni dolini so samo luštni ljudje. Pije se dobro, jč se najbolje io domače. Zabavno in najceneje. Se priporoča Pahor Franc. "— Izgubil se je moški telovnik temno-aive barve od Miklošičeve ceste do Ciril Metodove nlice. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi pri ResetiČ, Masarjko-Ta 14, palača Grafike. Iz Celja e— Dva občna zbora JNS. Jutri ob 8.45 dopoldne bo v telovadnici narodne šole v žt. Juriju ob juž. žel. redni letni občni zbor cbčinske organizacije JNS za št. Jurij ob juž. žel. okolico, ob 15. pa bo v Ko-šeninovi gostilni na Vranskem redni letni občni zbor občinske organizacije JNS za Vransko - trg. Na obeh občnih zborih bo poročaj narodni poslanec g. Ivan Prekoršek iz Celja. Somišljeniki, pridite v čim večjem številu! e— »Nova Doba< bo Izšla zaradi nenadnih tehničnih zaprek šele danes opoldne. e_ v nedeljo dopoldne ne bo toka. Fal-ska elektrarna bo zaradi nujnih popravil na daljnovodu v nedeljo 21. t. m. od 8. do 13. zopet ukinila dobavo toka za Celje in okolico. e_ Lastniki blclklov se zadnjikrat opozarjajo, da morajo svoja vozila vsako leto prijaviti, zato naj ne odlašajo s prijavami do 31. t m., ko poteče rok. V zadnjih dnevih ne bo mogoče spreleti vseh prijav. • 1. februarjem pa se bo pričelo kazensko postopanje. Prijave je treba vložiti pri predstojništvu mestne policije odnosno pri sreskem načelstvu, kjer je pač bilo vozilo opremljeno s registrsko številko. e_ Celjska tovarna kvasa in slada pri Sp. Lanovžu, ki je moderno in higienično zgrajena in opremljena, je bila 16. t m. po komisiji banske uprave kolavdirana in je že začela redno obratovati. e— Trije malopridneži pod ključem. Celjska policija je v četrtek aretirala ne ke.ga brezposelnega čevljarskega pomočnika, ker je z znanci obiskoval razne gostilne, tam velikodušno naroča! pijačo, ko Je bilo treba plačati pa mirno izjavil, da nima denarja. V zvezi z vlomom, ki je bil izvršen v noči na 13. t. m. v stanovanje zasebnice Fani Žoidarjeve v Ipavčevi ulici 13, je bil aretiran neki 19 letnik iz okolice. Fant je odnesel žnidarjevi iz kleti tudi Okrog 50 kg krompirja. To tatvino Je priznal, vlom pa taji. Tretji je bil aretiran neki 17 letnik po rodu iz Hamburga, ker je lani 24. januarja ukradel svojemu mojstru na Jesenicah čevlje, jumper in večjo množino peciva v vrednosti 506 Din. e— Kino Union. Danes cb 16.30 in 20.30 evočni velefilm »Gospodar pragozda Tarzan« in še dve zvočni predigri. Iz Maribora a— Glasbena Matica priredi v ponedeljek ob 20. dritgi koncert v letošnji sezoni. .Pod i-menom »Devov večer« bo proslavila ■največjega nabiralca in harmon.zatorja slovenske narodne pesmi in svojega ustanovitelja. Kakor znano so vse Devove kompozicije silno nežnega in mehkega značaja m je za njih najlepše proizvajanje v -Mar,boru kazinska dvorana najprimernejša. Zato bo koncert v njei. Peie se bodo samo Devove skladbe, moški, ženski jn mešam zbori; štiri solistične speve bo odpela ga. Tonka Hi n te rl edine r jeva, ki topot prvič nastopi v Mariiboru. Več na lepakih. a— Drevi gostuje Marica Lubejeva, odlična pevka »Narodnega kazanšta« v Za-greibu. Nastopila bo v eni svojih najboljših vlog kot grofica Marica v Kalmanovi opereti istega imena. a— Krajevna organizacija JNS v Krčevi-ai in Košakib bo jmela v nedelo 21. t. m. ob po! 10. dopoldne v krčevinski ioli občni zbor z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in čitanjo zapisnika o ustanovnem občnem zboru, poročila o preteklem delovanju, pristop članov in volitev novega odbora. gospodarsko in politično predavanje, predlogi, nasveti in slučajnosti. Radi politične važnosti naj se občnega zbora udeleže vsi člani, iskreno vabljeni pa so vsi občani Krčevine in Košakov. a— Občni zbor zadruge Pohorski dom. Zadruga Pohorski dom. ki. so si io ustanovili mariborski magistratni uslužbenci, ie imela pretekli četrtek zvečer svoj redni letni občni zbor. ki ga je vodi! namesto preminilega višjega gradbenega svetnika za 1. 1934 Izidejo tri knjige: III in IV del Vouk), Sobna primula (Ciril Jeglič). »Kakteje u domu« (Marv Triner) »Da nadješ novu sreču« (C. Jeglič), »O izboru sorta ruža« (Janko Jellachich). »O podizanju cvječarstva u Dalmaciji« (R. von Wett-stein). Ob taki reviji čitatelj. ki nima ne vrta ne lepih cvetlic, nehote zasanja o lepoti in miru življenja med vrtovi in v stalnem stiku s prirodo. Tak sen pa je le trenutna pozaba sedanjosti, ki ima vse drugačne probleme in skrbi. Skoda bi bilo, če bi realnost sedanjost1 prekrižala lepi načrt »Hortikultumega društva« in izpod-kopala tla reviji, ki se približuje časopisom te vrste pri velikih narod,h. Andrej Bjelij umrl. V Moskvi je umrl rueki pisatelj Andr^i Bjelij (s pravim imenom 'tto-ris N- Busajev). Kot pesnik je bil tovariš velikega Aleksandra Bloka; dolga leta ie ?e-Ijal za simbolista. čigar idealistično naslro-jenfe je ž* prehajalo v ruski mesianizem. V poznejšem razvoju, ko se je jel izživljati v prozi, je prešel k zmernemu realizmu. R-->-volucija j? vrgla tudi Bielega s tira. Postal ie boljševiški agitator. Za niegov razvoj ie naiboli značilna razlika med romanom »Pe-trograd« (1913) in ^M>skva< (1926). V prvem se še bori za realistični izraz in kaže epiri tualno dojemanie sveta, v drugem j>a tiči popolnoma v služben? boljševiški ideologiji. Njegova nova proza pa ni prepričevalna, kakor ni bila nreoričevalna Jeseniinova bolj-ševiško pobarvana lirika V dnu duše ie Bjelii še vedno ostal idealist. Okus nekda-nr-1?« simbolističnega prvaka se ie naiboli kazal v nfegovem slogu !n Jeziku: vzlip vse* prisilfen! snovni navlaki ie Bielij ostal do tadnjega umetnik ruskega jezika. inž. Albina Čemeta, podpredsednik zadruge g. brantner. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, da je zadruga v pretekli poslovni dobi lepo napredovala. Pri volitvah je bila izvoljena nova uprava. Za načelnika zadruge je bil izvoljen magistratni ravnatelj g. Franjo Rodošek, za podnačeJnika vodja socialno - političnega urada g. Anton Brantner, za tajnika vodja magistratne pisarne g. Jože Gorup, za blagajnika g. Novšak, za gospodarje geometer Vončina in Bezlaj, za odbornike pa gg. Šnuderl, Zorztrt, Rib;č, J. Pukl in K. Pukl. V nadzorstvo so -bili izvoljeni ravnatelj knjigovodstva g. Jože Barle. inž. Baran, inž. Tomšič, Dora Goluboviče-va in Franjo Kramberger. a— Zahvala. Podpisano društvo se naj-prisrčneje zahvaljuje vsem, ki so s požrtvovalnim sodelovanjem omc-gočili sijajni uspeh koncerta v proslavo rojstnega dneva Nj. Vel kraljice Marije. V prvi vrsti se zahvaljujemo gospe m gospodu Mitro-vičevima, ki sta se nesebično odzvala prošnji našega društva, nadalje kapelniku vojaške godbe* g. Svobodi in obema gg. Poljancu in Ga!lat;u. Prav posebno se pa tudi zahvaljujemo vsem članom Orkestralnega odseka Glasoene Matice, predsedniku g. inž. Devu tn vsem ostalim godbenikom, ki so s toliko vnemo in požrtvovalnostjo sodelovali v orkestru. Mariborsko slovensko žensko društvo. a— Tujski promet. V vsem preteklem letu je bilo pri mariborski policiji priglašenih 15.514 tujcev, med njimi 5354 inozem-cev. Od inozeimcev je bilo 3432 Avstrijcev, 556 Čelioslvakov, 524 Nemcev, 32 Francozov, 38 Poljakov, 3S4 Italijanov, 9 Rumu-nov, 16 Američanov, 2 Grka in 229 drugih. a— Iz bolnice. V bolnišnico so včeraj pripeljali 5 ponesrečencev. Trije med niimi so žrtve poledice, ostali dve pa sta žrtvi nesreče pri delu. Tako je v Ceršaški tovarni zgrabil 221etnega Mihaela Ferka jermen in ga potegnil med kolesje stroja, pri tem si. je Ferk hudo poškodoval desno ključnico. Delavcu Bučarju pa je v neki mariborski tovarni padla na levo nogo železna plošča rn mu jo hudo poškodovala pod kolenom. Na poledenelih tleh je spodrsnilo v Radvanju 171etni šivilji Mariji Petričičevi, ki si ie pri padcu zlomila levo roko. Ista nesreča je doletela 39'etnega na Pobrežiu stanujočega železničarja Karla Partla in 20leti.o zasebnico Miro Grobelškovo. a— Sprememba na avtobusni progi Glavni trg—Košakl. Da bi mestni avtobusni promet čim bolje firnkcijoniral, se bo uoe-Ijal z 22. t. m. poseben avtobus na tel progi z oznakom »Košaki«. Vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov bo odhajal z Glavnega trga ob 12.15 in 19.15. liz Košakov pa ob 12.25 in 19.25, s prihodom na glavni kolodvor ob 12.30 in 19 30. S tem avtobusom imajo potniki priključek na glavnem kolodvoru z ostalimi mestnimi avtobusnimi progami. Naši tehniki ?a svoj obst»n»fe Ljubljana. 19. januarja Organizacija diplomiranih tehnikov je započela akcijo za stanovsko zaščito svojih vrst Na dobro obiskanem sestanku v dvorani Zbonvce za TOI je bil sestavljen poseben pododbor k? bo vodil stalno bri-So o brezposelnosti Pod okri'iem organizacije. z oooro gospoda rs tven :k ov in političnih oblastev in s oomočio drugih javn;h č;nite!iev bo pododbor usmeril de'n za upoštevan ie domačih strokovniakov Predsednik ie stavil predloge za omi'?enie brezposelnosti. ki je prav nri strokovnih poklicih najbolj čutna Prizadeti pa po vrhu izguhljijo dobo prakse, ki je potrebna za nadacMi odstopili privatniki na poziv v našem časopisju. Požar rt^nr^n^nnsH Spodnje Jablane. 9 januarja Dne 16. t. m. zvečer je nenadno nastal ogenj v gospodarskem poslonju posestnika in gostilničarja Beraniča Jakoba v Spodnjih Jablanah. Ogenj je objel lesen skedenj. z;dane hleve za govejo živ'no in svinjake ter je vse uničil do tal V skednju je zgorelo nekaj vozuv, poljsko orodje in 30 metrskih stotov sena, v hlevu pa so postali žrtev plsmenov en konj. 12 kokoši in nekaj lesa Sumi se. da je ogenj nastal zaradi neprevidnega ravnanja s svetilko pri krmlienju živine, ker je začelo goret1 po dosedanjih ugotovitvah v hlevu Zlob na roka je izkliučena. Na pr»moc so prihiteli gasilci iz Dragonie vas.i-Mihovcev, ki so s pomočjo gasilnega društva iz Cirkovc ogenj hitro omejili ter preprečili še večjo nesrečo. Vremensko poročilo Steviiks za označbo kraja pomenijo, t čas opazovanja 2 stanje barometra. * temperatura 4 relativna vlaga v %. F smer in brzina vetra 6 oblačnost 1_10 7 padavine v mm S vrsta nadavlo Temperatura- prve Številke pomenilo n«' višjo, druge najnižjo temperaturo 19. januarja Ljubljana 7, 766.0, _0.8. 75, NE1, 10, — Ljubljana 13, 764.3. 5.2. 78. SW2, 10, —, _; Maribor 7, 762.5, 1.0, 80, NW1, 5, Zagreb 7, 764.1. 2.0, 75, SSW2, 9, __, Beograd 7, 763.0, 2.0, 78, mirno, 7 Sarajevo 7, 769.4, _8.0, 90, mirno. 10, —, _ Skoplje 7, —4.0, 90, mirno, 0, _, Split 7, 766.3, 4.0, 75, NI. 0, Kumbor 7. 765.9, 4.0, 80, mi no, 0 —, _; Rab 7. 767.2 6.0, 80. El, 7,___ Temperatura- Ljubljana--1.4; 6.0, _ Maribor 6.4. 0 6; Zagreb 7.0, 2.0; Beograd 3.6, 0.0; Sarajevo 2.0, _10.0; Skoplje 8.0 —4.0: Split 10.0, 3.0; Kumbor —, 3,0: Rab 4.0. Gospodarstvo Dividenda Narodne banke In obrestna politika Narodna banka ie sedaj objavila bilanco za leto 1933., ki jo je odobril upravni odbor. Glavne bilančne postavke so bile že objavljene v izkazu za 31. decembra 1933. To, kar je novo in zanimivo, je sedaj račun izgube in dobička, ki vsebuje naslednie postavke (v milijonih Din): izguba: stroški uprave 63.25, amortizacije 10.72, odpisi sumljivih terjatev 63.07, čisti dobiček 26.24; dobiček: obresti od meničnih posojil 12263, obresti od Iombardnih posojil 24.00. dohodki od naložb v inozemstvu (devize) 2.06, plačane odpisane terjatve 4.68, razni donod-ki 9.91. Kakor lani, je tudi letos v tem račun j najznačilnejša postavka: odpisi dubioznih terjatev. Ti odpisi so letos še večji nego so bili lani in so dosegli 63.1 milijona Din. Z vprašanjem teb odpisov smo se na tem mestu že nedavno bavili, ko smo postavili zahtevo, da Narodna banka dobiček za preteklo leto jKirabi v celoti za odpis sumljivih terjatev in zato ne plača nobene dividende. da bo za bodoče razbremenjena potrebe večjih nadaljnjih odpisov in da bo lahko primerno znižala svojo obrestno mero. Upravni odbor Narodne banke pa ie očividno zastopal le stališče delničarjev. Narodna banka bo za preteklo Ho plačala enako dividando, kakor lani, t. j. 300 Din na delnico, kar pomeni 10°/e obrestovan je glavnice. Navzlic potrebi tako znatnih odpisov, bo torej naša Narodna banka plačala več dividende, kakor n. pr. češkoslovaška Narodna banka, kjer bo letos dividenda znašala manj nego 1 °/o, ali pa madžarska Narodna banka, od nosno poljska Narod na banka, ki sta že deklarirali dividendo 8°/o. Pri tem pa je treba pomisliti, da bo češkoslovaška Narodna banka plačala mnogo manišo dividendo, nego naša, čeprav nima praktično nikakib odpisov dubioznih terjatev. Ponovno smo tudi že omenili, da no»-ča-nična banka prav za prav sploh ne more imeti izgub na menič. portfelju, razen v prav izjemnih primerih, če posluje tako, kakor mora poslovati po povsod veljavnih načelih. Pri nas pa ie morala Narodna banka celo v letih najboljše konjunkture odpisovati d i-bioznf terjatve, tako da vidimo to postavko v vseh bilancah naše novčanične banke. Da pa more naša Narodna banka odpisovati tako znatne zneske na svojih terjatvah in da m»>re navzlic temu še plačati visoko dividendo, zato morata doprinašati žrtve tako država, kakor tudi vse gospodarstvo; država na ta način, da 6e mora zadovoljiti z minimalnim deležem na dobičku, ki znaša za leto 1933. le 4.9 miliiona Din, naše gospodarstvo pa na ta način, da mora plače%'ati tej banki pretirano visoke obresti. Koliko ie Narodna banka zadnja leta odpisala sumljivih terjatev, koliko Je plačala državi v obliki deleža na dobičku in koliko je znašala dividenda. nam kaže naslednja primerjava (v milijonih Din razen dividende, ki je izražena v Din): delež drž. odpisi divi- na dob. sum. terj. denda 1927 42.4 5.0 400 1928 44 6 3.7 400 1929 42.3 9.7 400 1931 38.7 6 9 400 1931 56.4 11.3 400 1932 4.2 50.8 300 1933 4.9 63.1 300 Skupaj je Narodna banka v zadnjih 7 letih odpisala za 150 milijonov Din sumljivih teriatev pri delniški glavnici, ki znaša le 180 miliionov Din. Delež države na dobičku Narodne banke, ki se je prejšnja leta gibal med 39 in 36 milijonov Din na leto, pa je že lani padel na 4.2 miliiona dinarjev in znaša letos tudi le 4.9 milijona Din. Ker nadomešča delež države na dobičku pri Narodni banki davke, vidimo, da sedanji ustroj Narodne banke omogoča delničarjem prav čedno dividendo tudi tedaj, kadar je banka utrpela znatne izgube na terjatvah, ker gredo te izgube enostavno na breme države, ki ne dobi skoro ni kakega deleža na dobičku in na breme vsega gospodarstva, ki mora plačevati Narodni banki pretirano visoko obrestno mero. Dejansko pa država ne dobi niti v bilanci izkazanih 4.9 milijona Din deleža na dobičku, ker jo Narodna banka obremeni za obresti izdarnh blagajniških bonov (te obresti pa ne znašajo mnogo manj nego delež na dobičku). Narodna banka pa se zadnja leta navzlic visokim izgubam na terjatvah ni niti potrudila. da bi vsaj malo zmanjšala svoje režije; te so lani narasle že na ogromno vsoto 63.2 milijona Din nasproti 49.7 milijona Din v letu 1932., 43.9 miliiona Din v letu 1931., 41.3 milijona D:n v letu 1930., 39.4 milijona Din v letu 1929.. 34.5 milijona Din v letu 1928. in 32 0 milijona Din v letu 1927. Stroški za režije so samo v lanskem letu narasli za 13 in pol miliiona Din in so se od leta 1927. podvojili, čeprav se obseg poslov ni bistveno povečal. Vrhu tega je Narodna banka lani odpisala na nepremičninah in prem;čn!nah 10.7 milijona d;narjev nasproti 7.8 nvlijona Din v letu 1932. in 5.5 miliiona Din v letu 1931. V zadnii-h dveh letih so se tudi odpisi podvojili. Za kakšno vsoto pa je lani Narodna banka obremenila naše gospodarstvo v obliki obresti za posojala iz računov izgube in dobička ni točno Tazvidno. Donos obresti od menic je v računu izgube ;n dobička vnesen v vsoto 122 nvlijonov. pa upoštevamo, da je menični portfelj znašal lani povprečno 1950 milijonov D'n dobimo od 7.5 odst obresti že vsoto 146 nvlijonov Din. V bilanci je donos meničnih obresti očividno vnesen po odbitku onih obresti, ki iih je morala Narodna banka sama p'ičati za inozemske devizne kredite. Deiansko ie naše gospodarstvo lani plavalo Narrv^ni banki za obresti preko 160 miliionov Din. Vse. kar smo gori navedli, kaže. da ie vprašanje Narodne banke prob'em, ki mora priti v najkrajšem času pred Narodno skupščino. Kraljevska vlada se na vse načine prizadeva, da bi olaišala gospodarsko stanje v naši državi. V ta namen je v zadnjem času izdala cclo vrsto uredb tako glede sanacije denarnih zavodov, glede organizacije javnih del in glede defi-n;tivnc ureditve kmet^kih dolgov. V okvir vladne akcije za zboljšanje gospoda-skega stanja spada seveda tudi splošno znižanje obrestne mere. da se o'ajša b'-eme dolžnikov. V ta namen je kraljevska vlada izdala že uredbo o maksimiraniu obrestne mere. Tudi davkoplačevalci bodo morali doprinesti svoie žrtve v obl:ki davčnih bremen odnosnO povišanih daiatev. Ni dvoma, da mora v okviru teh dalekosežnih ukrepov kraljevske vlade tudi Narodna banka brez odlašanja znižati svojo obrestno mero. To je tem bolj potrebno sedaj ko uredba o maksimiranju obresti veže maksimalne obresti za vloge in posojala pri denarnih zavodih na obrestno mero Narodne banke. Kralievska vlada je že pozvala Narodno banko, da končno izvede nuino potrebno znižanje obrestne mpre. Vršila so se že tudi pogajanja, toda po skoro dveh mesecih znaša obrestna mera za menična posojila še vedno 7.5 odst. in za lombardna posojila pa 9. odst. Te visoke obresti pa morajo plačevati boš oni denarni zavodi, ki so pr.šli v težkoče in se borijo za svojo likvidnost, torej oni zavodi, ki jim hoče vlada pomagati. Uprava Narodne banke je letos ponovno pokazala, da je pri njej vodilno r.ačclo ed:no d;vi-dedna. dočim se povsod drugje vodijo novčanične banke po načelih splošno-ko-ristnih ustanov. Uprava Narodne banke se je takoj odločila za dividendo. za zni žanje obresti pa ne Sedanja polit:ka Narodne banke je gotovo v nasprotju z in-tencijami kraljevske vlade, zato bo treba sedanjemu sitemu napraviti odločen konec. Ena glavnih nakx» novčanične banke je, da vodi vso kred;tno politiko v državi in ta kreditna politika se ne sme nadalje urejati zgolj po vidik;h poslovnega egoizma in interesov delničarjev. Naš izvoz lesa v preteklem letu V včerajšnji »Politiki« objavlja dr. Milan Marinovič zanimive podatke o našem izvozu lesa v preteklem letu, pri čemer ima deloma na razpolago že številke za vseh 12 mesecev preteklega leta. Kakor znano se ie naš izvoz lesa lani v primeri s prejšnjim letom povečal, kar je predvsem pripisati večji uvozni potrebi uvoznih držav. Razen Francije so lani skoro vse osta te evropske pasivne države uvozile več lesa kakor v letu 1932 Tako je Anglija v prvih desetih mesecih preteklega leta uvozila 6.6 mrlijona kub. metrov lesa nasproti t mM;ionom v istem razdobju leta 1932" Nemčija je v prvih devetih mesecih uvozila 2.75 milijona ton nasproti 1 65 milijona ton v istem času p-ejšnjega leta. Italija na v osmih mesecih 'anskega lefa 0.S2 miliiona ton nasproti 0.70 v osmih mesecih 1932. Izvozne države pa zaznamenuiejo skoro brez izjeme povečanje izvoza Tako je n pr Avstrija lani v desetih mesec;h 'zvozila 800.000 ton lese (pred'anskem ■S83.000 ton). Polivka v devetih mesecih »S70.000 ton (382.000 ton) m Finska v desetih mesecih 821.000 ton (579 000 ton). Naš izvoz gradbenega lesa se je zadnja leta gibal takole: v tisočih ton v mil i i. D'-n 1926. 1086 803 1929. 1399 1398 1930. 1166 1157 1931. 750 669 1932. 568 420 1933. 729 567 Od leta 1926. ki je bilo za naš lesni izvoz leto depresije, se je količina kakor tudi vrednost izvoženega gra fbenega lesa vsako leto dvigala in smo v koniunktur-nem letu 1929 dosegli skoro 1,400000 ton po količini in skoro 1400 milijonov Din po vrednosti Naslednje leto pa ie začel nagel padec, tako da je izvoz gradbenega lesa padel v letu 1932 po količini na 40 odst maksimalnega izvoza v letu 1929 >n po vrednosti pod 30 odst. izvozne vrednosti v letu 1932 Lani se ie naš izvoz gradbenega lesa zonet povečal v primeru z letom 1932 po količini za 28 odst. po vn»^n»st; pa za 35 odst in smo dosegi' zopet 729 356 izvožene količine v vrednosti 567 1 mili jona Din. Da je izvozna vrednost v večji meri narasla nego količina je gotovo pri- pisati tudi spremembam v strukturi izvoza. Kakor znano ie izvozna cena mehkega lesa lani še nadalje nekoliko popuščala, dočim opažamo pri trdem lesu zboljšanje cen. Najbrž je b*lo tudi odstotno povečanje izvoza trdega lesa izdatnejše nego povečanje izvoza mehkega lesa Glede gibania izvoza gradbenega lesa v posamezne države so nam na razpolago šele podatki za enajst mesecev preteklega leta: če te podatke primerjamo z ustreza iočimi podatki za 'sto razdobie leta 1932. dobimo naslednjo sliko (v tonah): U mesecev 1932. 1933. razlika Italija 333.950 454.100 -f 120.150 ^nanija 42.1.50 43.850 -j- 1.700 Grčija 22.700 27.300 -J- 4 600 Alžir 14.200 25.5=0 4- 11.350 Anglija 17.100 20 400 -f 3.300 Madžarska 10.300 16.600 -f 6.400 Tunis 11.6.50 16.000 -4- 4 4.V) Argentina 6.4=H) 14.250 -4- 7.800 Francija 14 700 14 100 — 600 Kakor vidimo iz zgornjih podatkov, se je naš izvoz gradbenega lesa več ali manj dvignil v vse glavne izvozne države, razen v Francijo, kamor smo za malenkost manj izvozili Delež našega 'zvoza v Italijo se je potem dvignil od 59 odst vsega našega izvoza v letu 1932 na 62 odst. v preteklem letu Odstotno se je najbolj dvignil izvoz v Alžir in v Argentino, ki se je približno podvojil. Vrednost izvoza gradbenega lesa v Italijo je znaJala v U mesecih pret. leta 332.8 milij Din (v istem razdobju 1932. 231 4 mil'i*Din), vrednost 'zvoza v Španijo 37.9 milij Din (30.5), v Grčijo 20.8 milij D'n (15.8), v Alžir 18 9 milij. Din (9 9), v Anglijo 16.9 milij Din (14.3), v Madžarsko 106 milij. Din (6.3). v Tunis 11.9 milij Dm '8.6). v Argentino 11.3 milij Dm (4.7) in v Francijo 14.7 milij. dinarjev (13.7). Možnost devalvacije češkoslovaške krone Včerai?nia »PrageV Presse« objavlja vest da se fe češkoslovaško finančno ministrstvo po dolgotrajn;h razmotrivanjih glede potrebnih ukrepov za povečanje češkoslovaškega izvoza odločilo v principu za načrt dr. Engliša, ki predvideva, kakor znano, uvedbo premije pri prodaji deviz v la namen, da se enaka premija da izvoznikom za odkupljene devize Finančno ministrstvo se je načelno odločilo uvesti fo premijo na ves devizni promet, torej ne samo na devize, ki se kupijo odnosno prodajo v zvezi z blagovnim prometom, temveč tudi na devize v tujskem prometu Prednost tega načrta obstoji v tem, da je tehnično lahko izvedljiv in da državne blagajne prav nič ne obremenjuje, istočasno pa omogoča uvedbo liberalnejše trgovinske politike brez škode za domačo produkcijo. »Prager Presse« pristavlja k temu naslednji komentar: Ugovori, ki so bili postavljeni iz valutno političnih ozirov, češ da bi se na ta nač:n uvedla dvojna valuta, ne držijo. Dejansko obstoja že taka dvojna valuta, ker ima krona v inozemstvu večjo vrednost nego v tuzemstvu (n ivo cen v C t; šk oslovski je namreč v primeri z drugimi državami previsok). Tudi nikakor ne drži kakor se je že izkazalo v Angliji, da bi znižanje zunanje vrednosti valute avtomatično povzročilo naraščanje cen v tuzemstvu. Valutarično pospeševanje izvoza je vrhu tega mišljeno le, kot prehodni ukrep za dobo približno pol leta do definitiv.ie stabilizacije dolarja in funta ter svetovnih cen. čc se bodo pričele inozemske cene dvigati, se bo tudi češkosiova ca industrija lahko brez vsake valutne manipulacije uvrstila v svetovni promet. Če pa ne bo prišlo do zboljšanja razmerja med blagov-n'mi cenami m vrednostjo zlata, bodo morale tudi države z zlato valuto izvajati konsekvence. »Prager Presse«- nadalje ugotavlja, da je danes češkoslovaška industrija pri izvozu za 10 — 15 odst predraga, kar je povzročilo. da se je lani izvoz ponovno skrčil od 8 na 6 milijard Kč. Zato je verjetno, di bo eksportna p-envja znašla 10 — 15 odst. (Če bo Češkoslovaška uvedla eksportno premijo v obliki dodatka pri nakupu in prodaji deviz, potem bo položaj približno tak. kakor je sedaj pri nas, kjer se prav z apra" pobira tudi le premija na oficijel-ne tečaje po zlati pariteti). Gospodarske vesti = Mariborski trgo.ci razpravljajo o akr.i-alnih stanovskih vprašanjih. V sredo zvečer je priredilo Združenje trgovcev v Mariboru v malem salonu hotela »Orel« zanimivo predavanje. Predaval je o aktualnih gospodarskih vprašanjih tajnik Zbornice za TOI g. dr. Ivan Pless. Po uvodnih besedah predsednika združenja g. V. \Veixla Je dr. Pless v enournem izčrpnem j>oročilj pod;;! pregled važnejših splošnogospodarskih in zlasli trgovskih problemov zadnjega časa. V svojih izvajanjih je najprej ugotovil, da je na podlagi zbornične statistike število trgovskih obratov v dra%-ski banovini padlo v letu 1933. za 1014 obratov. V zvezi s t-> ugotovitvijo je analiziral položaj trgovstva in podal v kratkih obrisih zunanjepolitične in splošne gospodarske momente, kakor tudi važnejše gospodarske dogodke, ki so se v zadnjem letu odigrali v notranjosti države in bistveno vplivali na položaj trgovstva in razvoj trgovskega prometa. Svoja izvajanja ie podkrepil z zanimivimi statističnimi podatki ter poročal ob koncu tudi o poteku anket vseh zbornic, ki so ee vršil° v prošHn mesecu v Beograda, v namenu, da ee sesl.i-vijo predlogi za revizijo obrtnega zakona. Izvajanjem so sledili navzoči z velikim zanimanjem. Po končanem predavanju, za katero so se navzoči zahvalil predavatelju z aplavzom, je predsednik g. \Veixl otvoril d;skusijo, ki so se je udeležili gg- Roglič. Lenart. Jančič. Proac, Oset. Krajnc iz Pesnice in drugi. Zanimivo diskusijo, ki je trajala do 11. ure. je zaključil g. Weixl z zahvalo predavatelju in udeležencem, izražajoč željo, da bi se taki diskjsijski večeri v Kratkem ponovili. Borze 19. januarja. Deviza London je na mednarodnih tržiščih danes nekoliko popustila, dočim je bil Nevvvork znova nekoliko čvrsteiši (v Curiliu ie Newyork notiral 325. to je 4f; o nad novo začasno pariteto na podlagi 60° n stare ?la'e vrednosti). Tjdi na ljubljanski borzi je London popustil, dočim je bil dolar čvr.>te|ši-Avstrijski šilingi so se trgovali nespremenjeno po 9.15 (v Zagrebu po 9.1150). Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko popustila in s? ie trgovala po 267 in 275 za k a so. 265 in 2C6 za februar ter po 263 in 264 za marc. Ostali državni papirji n'so 6ledili Vojni škodi. Promet je bil še v 7"'o Blairovem posojilu po 37 in v 6ft/o begluških obveznicah po 44.50. Na trži-šču zas?bnih vrednot pa so bile zaključene delnice Priv. agrarne banke po 235. delnice Šečerana Osijek po 13q in delnice Trboveljske po 100. Devize. Ljubljana. Amsterdam 230374 _ 2315.10, Berlin 1356.25—1367.05. Bruselj 797.74 do 801.68, Curib 1108.35—1113 85, London 178.30—179.90, Newyork 3569.38—3597.6' Pariz 224 82—225 94. Praga 170.17—171 Trst 300.13—302 53, premija 28 5^. strijskl šiling v privatnem kliringu ,n0" Curih. Pariz 20.2825. London 16.1 DlM-Fork 325. Bruselj 71.9750. Milan drid 42.75. Amsterdam 207.85. P:*,a. "'a«™-Praga 15.3550, Varšava 58.10. palkirac. — Dunaj. fTpčaji v priv ki i p 11.04. London 28.31. Miian ^■HMM^" 567.85, Pariz 35.51, Praga 25.7 100 S v zlatu 128 S -nap. «SVA Ffpfci, 11 ▼ 1J Ljubljana. Volna škoda ?■. ' -investicijsko 55 den, 7% Blaii 8% Blair 38—39, 7% Drž. hip den., 4% agrarne z9 den., 6% beJJEB den., Kranjska industrijska družb&233 Zagreb. Državne vrednote: Vojn 267—269 za februar 265—267, za. do 265. za april 255—263. 7% invest.~^jjjj: 60, 4% agrarne 28 den., 7% Blair 36 37.25, 8% Blair 38.50—40, 6% beglus* 43—44.50; bančne vrednote: Nar. banka 3810—4000. PAB 234—235; ind. vrednote: šečerana Osijek 120—130, Trbovlje 98 do 100. Dunaj. Državne železnice 16-20, Alpine-Montan. 10-05. Šečerana 19 50. Blagovna tržišča J5ITO + Ljubljanska borza (19. t. m.) Tendenca mirna — Nudijo se (vse za slo-trensko nnstaio. plačljivo v 30 dneh)- pš-ni-ra (DO mlevski tarifi) baJVa 79 «0 k * po 140 - 142 50 sremska in baranicka. 78 79 kilogramo* rw 137 50—140. koruza (po ria-vadni taHfi)- nrnmptna no 125 — 127 50. nova «ii8*ns 115 - 11750 nova 0< po 240 245 hanateka no 2-50 - 255 4- Novosadska blagovna bor?a (19. t m.) Zaradi praznika borza danes ni poslovala. Anpi*j b»«| i« a ho L H katastrofi »Smaragda" ^^^ IJP ^L/ fi D H 19 mW B.m W ^^ H 1 I ____ I z&orai: žrtve nesreče so pokrili z vreč Hi no. Spodaj: Po pristanku »Smaragda- Najmanjši kirurgični instrument arij na svetu — Najnovejša tehnična pridobitev Naprava, ki omogoča pravilno operacijo najmanjših mikroorganizmov, bakterij, mikrobov, pc-iameznih stanic: takšna naprava ni kar si bodi. Ti »pacienti« so vidni sploh le pod drobnogledom in tako je um-ljivo, da mora H:ti kirurgični instrumemtorij, ki daje možnost operiranja takšnih ne-rnatnosti, najmanjši na svetu. Že pravi operacijski rrož iz tega instm-mentarija je čudo moderne fine mehanike. To bomo bolje razumeli, če zv?mo, da sestoji iz kovanega srebrnega jekla in da ;ma njegova izredno ostra rezma fantastično tankost treh tisocimk milimetra. l'oleg tega noža obsega zbirko mikrokirurgičnega orodja še škarje, pineete. pipete igle :n druge stvari, ki so vsaka zase neizrekljivo drobno, a vendar uporabno čudo. Igle so n. pr. tako tanke, da jih prosto oko n;ti ne opazi in di je mogoče z njimi iz mikroskopsko manjhnih živalic izvleči baš sta-nično jedro. Pipete omegojajo iz ccle kulture bakterij potegniti en sam bacil in ga izolirati. Takšnega orodja seveda ni mogoče voditi s prosto roko. Človeška roka je za kaj takšnega vse preveč nerodna in težka. Zato se vršijo vse operacije m druge manipulacije !e in direktno, preko sistema preciznih vzvodov in kolesc, ki jih obrača kirurg z roko. Lajik se bo vprašal,-kakšen prumen ima n. pr. operiran je bakterij. Ali gre za to, da bi jih kirurgično ozdravili bolezni, ki jih same prinašajo? Tako daleč seveda ta stvar ne gre. Pač pa nam daje nrkrakirur-gično orodje možnost za preobilico vele-zanim'v;h poskusov, ki odpirajo vpogled v vsakovrstne, tudi praktično važne probleme. Že z dosedanjimi, še zelo primitivn;mi mikrokirurg:čnirni instrumenti so raziskovalci dosegli najbolj čudne rezultate. Iz jajčne stair.ee so n. pr. izrezali jedro in ga nadomestki z izrezanem jedrom semenske stanice. Posledica te operacije ie bila ta, da je zraslo na zunaj popolno bitje — ki ni imelo nobene matere, samo očeta. To jc bil umetni pendant k pojavu, ki ga Suhi premog — novo kurivo češki izum za Izboljšanje rjavega premoga Češka kemika, inženjerja Šimek in Ru-/ička, sta izumila nov postopek, po katerem se tla trdi rjavi premog zelo izboljšati. Ta premog ima povprečno 30 do 40 odst. vode. S segretjem in pod močn:m pritiskom se da ta voda spraviti iz njega, s č;-mer se njegova kalorijska vrednost zviša od povprečno 4300 do 7800 kalorij in več. Šlo ie za to. da bi postopek ne bil predrag da bi premogu ne vzel njegovih dobrih lastnosti kakor trdnost in homogenost in da bi predelan: premog imel naj- manj tolikšno kurilno vrednost kakor najboljše vrste premoga. Po mnogih poskusih je inženjerjema rešitev teh vprašanj rsipe-la popolnoma. Kar se tiče trdnosti prekaša novi produkt vsa pričakovanja in je tudi proti vlagi tako odporen, da ne prevzame praktično nobene vode. niti če leži dalj časa v njej. Preizkusili so ga v manjšem industrijskem obratu in uspeh je bil tako dober, da bodo začeli novi premog pridelovati na veliko. Rusija in Društvo narodov tekiJtrn D o v g a 1 e v s k i, sovjetski poslanik v Parizu, ki bo po nekih poročilih prijavil v ženevi vstop Rusije v Društvo narodov Doživljaji arktične raziskovalke Iz Edmontona v Kanadi poročajo o pravkar zaključenem potovanju mlade škotske rastlinoslovke Hutchinson. Mlada dama je končala nevarno pot, ki je bila dolga 350 milj. Vozila se je ves čas na saneh s pasjo priprego. Ker je botaničarko presenetila zima, se je najprej peljala na saneh v Point Barrow, z upanjem, da bo tam dosegla še zadnjo ladjo, ki jo popelje v domovino. Toda zmotila se je. Ko je prispela v pristanišče, ladje ni bilo več. Polarna zima se je nato začela z vsemi svojimi strahotami. Hutchinson je pri Eskimih najela sani in pse ter se napotila vzdoiž obale arktičnega nabrežja ao Her-schel-Islanda, kamor je kljub naporom in silnemu mrazu — termometer je kazal 56 "topinj pod ničlo — srečno prispela. Hutchinson je prebila lani nekaj mesecev na Gronlandu, kjer je proučevala on-floro. Amerikanizacija angleškega življenja London sillno vpliva na družabno življenje v Nevv Yorku. ki se čedalje bolj oklepa njegovih navad, New York pa obratno vpliva vedno bolj na London s svojiimi kupčijskimi metodami. , Čedalje bolj prodirajo tipično ameriške fabrikacijske metode iz Nevv Yorka v London in od tam v Anglijo Z njimi pa se širijo tudi nekatere življenjske navade. Jedilni list v londonskih restavracijah je n. pr. že docela prikrojen po ameriškem načinu in sliči do najmanjše podrobnosti jelovniku na mizi broadwavskih restavracij. Tipično ameriški vpl vi se nadalje razodevajo v angleških brošurah in knjigah, ki navajajo trgovce in prek ipčevalce na priporočanje in razpečavanje blaga. V vseh angleških listih najdeš tudi že oglase, v katerih se priporočajo najrazličnejši načini študiranja s pomočjo tako zvanih ko-respondenonih pisem. Tudi v naiboljši angleški družbi slišiš dane- amerikanižine, ki bi bili še nedavno nemogoči v tradicijo časteči Angliji. Amerikanizacija angleškega življenja je torej popolna m ne bo dolgo, ko bo iz Anglije zapljuskak tudi čez druge dežele evropskega kontinenta. Nemške znamke s kljukastim križem V. D. Z. urad poroča iz Berlina, da bo izdala rajhovska pošta nove znamke po tri, štiri, pet, šest, osem in deset pfenigov. Barve teh znamk bodo iste kakor so bile doslej pri znamkah imenovanih vrednosti. Edini simbol, za katerega bodo znamke obogatele, bo kljukasti križ. nad katerim bo v številki označena vrednost znamke, čez vse skupaj pa bo natisnjeno »Dienstmarke Deutsches Reich«. Starost hrastov Starost posekanih dreves spoznamo po kolobarjih, ki so vidni na odžaganem deblu. Pri zelo starih drevesih pa se ti kolobarji včasi težko razločijo. Kljub temu so dognali rastlinoslovci, da učaka neka pa-vrsta hrasta do tisoč let. V nekem gozdu pri Neuhanledlebenu so celo dognali, da so bila hrastova drevesa stara do 1200 let. Lopate bodo zamenjali s puškami poznamo iz narave: »deviškemu spočetju« pri čebelah, kobilicah itd., spočetju otrok, ki nimajo očeta, temveč samo mater. Pomen tega eksnerimenta za vlogo staničnega jedra pri podedovanju je vsakomur jasen. Na podoben način se dado na neznatnih embrionih prestavi jati posamezni telesni deli na druga mesta, kar nam pojasnjuje skrivnost nastajanja življenja, ne-stvorov itd. .Izoliranje posameznih bakterij iz celih ku-ltur ali gnijočih tvorov v telesu nam raziasnjuje spet važne prometne bakteriologije in znanosti o nastanku kužnih bolezni Najnovejše izpopolnjeno orodje za »operacije na bakterijah« torej ni samo igrača za brezdelne ure. temveč dragocena pridobitev znanosti, ki bo z njim dosegla še marsikakšen nesiluten uspeh. Nainovejša konstrukcija taikšnega »mikromanipulatoT-ja«, kakor se to imenuje, pa ima tudi to dragoceno lastnost, da se da vgraditi v mikroskope in ga more z največjo lahkoto ravnati vsak količkaj izvežban raziskovalec. Renn obsojen Te dni so v Lipskem obsodili na dve in po! leta ječe pisatelja Ludviga Renna, spravim imenom Amolda Friedricha Vietha, avtorja znanih knjig »Der Krieg« in »Nach-krieg«. Obsojenec se je moral zagovarjati zaradi veleizdaje. Narodil se je v neki stari saški plemenitaški rodbini ter je bil svo j čas aktivni častnik. Svetovno vojno je preživel kot bataljonski poveljnik na bojišču. Renn. ki je imel na razpravi dva zagovornika, je priznal v začetku obravnave, da je prepričan komunist, zato je bila njegova sodba sodnikom zelo olajšana Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Zgoraj: žrtve nesreče so pokrili z vreče vino. Spodaj: Po pristanku »Smaragda« v Marseilleu pozdravlja guverner Pasquier svojega brata. Na desni se smehljata gospod in gospa Chaumie Pogreb žrtev letalske katastrofe »Smaragda« bo danes v Parizu. Zaradi žalnih svečanosti pri pogrebu je vlada odpovedala sejo ministrskega sveta, ki je bila že naznanjena. Pogreba se bodo udeležili vsi člani francoske vlade in pri nji akreditirani inozemski diplomati, dalje zastopstva zbornice in senata, žalne govore bosta imela minister za letalstvo Cot in minister za kolonije. Polnoštevilno bo korakalo za pogrebom ponesrečencev moštvo Vuilleminove letalske eskadre, ki je srečno dovršila polet nad Afriko. Po pogrebu bodo defilirali mimo grobov žrtev vojaški oddelki. Krste z ostanki žrtev so izpostavljene za poslovilne obiske občinstva v kapeli vojaške akademije. S&emCja de trese in §aftteva %xtve £den največjih potresov v zgodovini indije Najnovejše vesti iz Indije poročajo, da je potresna katastrofa v indsfke.m ozemlju mnogo večja, kalkor se je prvotno mislilo. Letalci, ki so preleteli opustošene kraje, pravijo, da pokriva zemljo na tisoče mrtvih trupel. Ni dvoma, da je potres zahteval tudi življenje mnogih evropskih naseljencev. Zaradi pretrganih zvez med ponesrečenimi kraji si še ni mogoče ustvariti popolnoma pregledne slike položaja v potresnem ozemlju, vendar ni več nobenega dvoma. da je nesreča tako po svojem obsegu kakor po žrtvah katastrofalna. Angleški letalski kapetan Da!ton, ki ie preletel najtežje prizadeti distrikt Muzaffarpur v srednji dolini reke Gange, je samo na tem ozemlju naštel okolu tisoč mrličev. Tam okoli ni ostala skoro nobena hiša cela, ceste in ulice so posejane z mrtveci in ranjenci. Mnogo žrtev pa je seveda še pod razvalinami. Med potresnimi sunki so zazijale v zemlji številne razpokline. iz katerih brizga mestoma voda curkoma v zrak. Voda je ponekod zalila opustošene kraje, v usadih in dolinicah pa so se stvorila majhna jezera, iz katerih gleda tu pa tam kakšna hišica. Sodijo, da je tod okoli mnogo ljudi utonilo. Tam, kjer je voda že odtekla, se nabirajo veliki kupi blata, ki so visoko pokrili polja. Voda je tudi močno izpodjedla železniške nasi/pe, zar-adi česar je ustavljen Potres je močno poškodoval tudi svetovno-znano zgradbo Taj Mahal v Indiji Umorjena vohunka Tudi sovjetske vohunke ne smejo ljubiti! Varšavski radio je sporočil javnosti senzacionalno vest, da so našli na progi Varšava—G dan sk truplo neke mlade ženske. Policija je ugotovila, da gre za neko Lidijo Uspensko, potomko imovite poljske rodbine. ki je bila lani zaigrala ves svoj denar v Monte Carlu ter je poslej stopila v rus>ko vohunsko službo. V razmeroma kratki dobi se je Uspenski posrečilo, da je postala osrednja gkva ruske vohunske organizacije v Varšavi. Njena kariera pa je postala tudi njena usoda. Uspenska se je med stikanjem za vohunskimi vestmi zaljubila v nekega poljskega častnika in je zaradi tega sklenila izročiti vso svojo družbo poljski vladi. To je povedala tudi svojemu prijatelju. Sovjetski vohuni so zaradi tega sklenili odstraniti vohunko. Povabili so jo v Gdansk in med železniško vožnjo so jo umorili ter vrgli njeno truplo na progo Uspenska pa je bila dovolj oprezna, da jc pred svojo smrtjo napisala pismo ter ga izročila v takšno shrambo, da so po njeni smrti zvedela poljska oblastva /a vse njene sotrud-nike ter jih zdaj že imajo pod ključem. Oficirji nemške vojske poučujejo uniformirane brezposelne v vojaških spretnostih. Za sedaj nosijo še lopate, kmalu pa bodo nosili puške! K smrti gospe Paderewske Kakor smo že poročali, je umrla v Mo-gesu pri Lausanneu v 74 letu svoje debe soproga pianista in bivšega predsednika poljske republike Paderew?ke2a. Veliki umetnik se je oženil z njo v začetku svoje kariere in je našel v nji marljivo sotrud-nico in pospeševalko umetnosti. Do svetovne vojne ga je Paderevvska spremljala tudi po večjih pianističnih turnejah v daljne dežele, pozneje v letih pa se je posvetila izključno negovanju perutnine in je dosegla v tem mojstrsko stopnjo. Njena perutnina je bila takšna, da ji je pridobila nešteto odlikovanj na mednarodnih razstavah. Njeno farmo ob Ženevskem jezeru so obiskovali najbolj izkušeni specialisti. Ko se je Paderewski po svetovni voini za nekaj časa vrgel v politiko, kier je doživel neuspeh s tem, da je nasedel denarnim izkoriščevalcem, je Helena Paderew-ska delila življenje z njim v Varšavi. Ko je Paderevvski nasedel finančnim transakcijam, katere mu je nasvetovala njegova žena ter je postal nemogoč v politiki, ga ie Helena peljala zopet nazaj v Moses kjer sta živela zadnja leta daleč od nehvaležne domovine Paderevvski se je vrnil h klavirju, njegova žena pa h kokošereji in oba sta dosezala vsak v svoji stroki velike uspehe. Trčenje dveh letal v višini 1500 m V Chatellerautu sta trčili v višini 1500 metrov dve vojaški letali tretjega letalskega oddelka. Letali sta bili na vežbalnem poletu. Enemu izmed obeh pilotov se je posrečilo, da je pristal na zemlji, vodja drugega aparata pa se je ubiL Skočil je namreč iz letala in vzel s seboj padalo, ki pa se ni hotelo odpreti, tako da je priletel na zemljo in se pri tem raztreščil. ves železniški promet. Mesto Caaca .ie med potresom popolnoma zgorelo. Tudi letalski opazovalci, ki so imeli nalog, da preletijo pokrajino Begar, poročajo, da je število mrtvih v teh krajih izredno veliko. Cenijo jih na osem do deset tisoč. Piloti, ki so križar.li nad temi kraji, potrjujejo, da niso videli nič drugega kakor razvaline. Mesta in vasi so docela razdejane, ceste so preobložene s trupli. Na mnogih mestih so letalci videli ljudi in živali skupaj. Evropci, ki so živeli v tem okraju, so gotovo vsi do zadnjega postali žrtve katastrofe, kajti doslej ni še nihče poslal kakšnega poročila o sebi. Muzaffarpur, Patna in Jamalpur, nedavno še tri cvetoča mesta v Indiji, so danes le še kup razvalin. Železniška proga je porušena od konca do kraja, mostovi so v razvalinah Enako kakor ta tri mesta je kup razvalin tudi mesto Manghvrm v Bengaliji. To mesto je imelo pred potresom 36.000 prebivalcev. Pomerij mesta je docela izenačen z zemljo, prebivalstvo pa je očividno pomrlo, kajti o ljudeh ni duha ne sluha. Ogromen diamant Trideset kilometrov od Pretorie so našli dva velika diamanta. Prvi tehta 726 kara-tov in je velik kakor škatlica vžigalic, aru-, gi je za tretjino manjši in tehta 500 kara-tov. Najdena diamanta sta pati, oziroma šesti največji diamant, ki so jih doslej našli v diamantnih rudnikih. Hišni lastnik jamči za nesreče zaradi poledice V Pragi je sodišče izreklo važno načelno razsodbo glede odgovornosti hišnih posestnikov za primer, da se pripeti nezgoda zaradi poledice na delu njih hišnega trotoar-ja. Vsak hišni lastnik je pc zakonu dolžan skrbeti za to, da je hodnik pred njegovo hišo prost ledu ter poledico odstraniti ali vsaj led posuti s peskom, da potnikov ne izpodnese. Le tedaj, če je bil hodnik pred njegovo hišo posut s peskom ali žaganjem, ne odgovarja za nezgodo, ki se lahko pripeti potniku na njegovem trotoarju, v nasprotnem primeru ga ponesrečenec lahko toži ter ima pravico do odškodnine. ČE BEREŠ TO, IZVEŠ: da se v južni Bolgariji, zlasti v mestu Haškovu, širi trebušni legar; da je dunajska Državna opera zavrnila Krenekovo opero »Karel V.«, ker ni primerna za vprizoritev niti v glasbenem pogledu. niti po besedilu; da je nastopil novi guverner Libije, maršal Balbo, te dni svoje mesto; da ie v neki andaluški vasi utonil v vinu 6Sletni starec, ki se je vrgel skozi okno iz tretjega nadstropja v neki z vinom napolnjeni čeber; da je mestno eledališče v Frankfurtu znižalo vstopnino za 45 odstotkov in da je od^lei ob'c> v eledgl^ča silno narasel: da nazaduje na Češkoslovaškem splošno konzum piva. obenem pa narašča poraba mleka; da so začeli uporabljati konjska kopita iz gume, ki se doslej dobro držijo. • ANEKDOTA Pokojni ameriški senator Undenvood je bil zelo skeptičen glede dobrot, ki jih civilizacija prinaša primitivnim ljudstvom. Nekoč je prišel k njemu neki polarni raziskovalec, da bi ga poprosil za podporo novi znanstveni ekspediciji. »Veste,« je skušal potovalec prepričati senatorja o potrebi te ekspedicije. »preden so Eskimi poznali našo civilizacijo, so jedli celo sveče in se jim je zdelo, da je takšna jed kar imenitna!« »No, in sedaj.« je menil Undenvood, »sedaj pa jedo bržkone električne žarnice ?« VSAK DAN ENA »Ali je bil nasilen, ko te je poljubil?« . »Da. Rekel je: če boš vpila, te ne bom nikoli več poljubil!« (»Vart Hem«) P O R T Smu&i prvaki starta jo v Ljubljani Ljubljanski zimsko-sportni podsavez priredi danes in jutri podsavezno prvenstveno tekmovanje v vztrajnostnem teku ter skokih. Prireditev se vrši prvič v Ljubljani. Vsa dosedanja leta so tekmovali člani naših najmočnejših klubov izven Ljubljane, tako da domača publika, kolikor je ni bilo med smučarji ni nikdar prišla do tega, da si ogjoda brez posebnih stroškov taka zanimiva tekmovanja. V soboto in nedeljo bomo imeli priliko videti vse naše prvake na startu. Med dolgo-progaši ki nastopijo v soboto popoldne, se bo gotovo razvil nadvse zanimiv boj za piva mesta. Postaviti kako prognozo, je danes še težko in preuranjeno. Saj imajo vsi veljaki za seboj resen in temeljit trening, nikjer pa letos nismo videli še zbrane vse elite. Brvar. Janša, Jenko, DeČman, šraml, Baebler, Girandon, Banovec, pa še mnogi drugi bodo napeli vse svoje sile. Janši, ki je gotovo eden naših najboljših, preti velika Konkurenca. Ali se bo komu posrečilo iztrgati mu naslov prvaka? Janša je v izborni formi in ima za seboj dosti pravilnega treninga. O Brvarju smo brali, da se je pri treningu nekoliko poškodoval na roki. Upajmo da ga ta blesura pri tekmovanju ne bo ovirala, saj se je že pred par tedni vrgel s posebno intenzivnostjo na rmotren trening Jenko se bo skušal revan-žirati za poraz, ki ga je doživel pri akademskem smuškem prvenstvu, ko je veljal 7-.H. favorita, želimo mu, da bi to pot star-tal z malo manj smole, kot na akademskih prvenstvih šramel je za kratke proge v izborni formi. Poškodba, ki jo je dobil pri nedavnem tekmovanju, ga menda ne bo ovirala Saj poznamo vsi njegovo vztrajnost in živalost. Tone Dečman je nevaren tekmec ostalim. Sistematični smuški trening in dobra kondicija no poletnem lahkoatlet skem treningu mu ustvarjata dobre šanse. Baebler — kaj pa Baebler? Bomo videli. Kot rečeno, se sestanejo dolgoprogaši v soboto ob 14. na startu pri čadu. Razven senicjrskega tekmovanja na 16 km se izvede istočasno tudi prvenstvo naraščaja na 7 km in junioriev na 10 km. Smuški odsek SPD Trbovlje priredi v nedeljo »Medklubsko slalom tekmo« na Mrzlici. Start na Mrzlici pri Planinskem domu ob 10. dopoldne. Zato ie potrebno, da prispejo tekmovalci že v soboto. Pre-nočnina za tekmovalce je v zakurjeni sobi na skupnem ležišču brezplačna. Pravico udeležbe imajo vsi tekmovalci, verificirani v LZSS. Prijavnina znaša 10 Din. Prvi trije tekmovalci prejmejo lepa darila, in s'-cer I. poseben znak dr. Baumgartna. II. srebrno, III. bronasto plaketo, daritlo SPI) Trbovlje. Opozarjamo, da se posebna vabila klubom niso dostavila. Motorna In konjska dirka s smučarji (motoskikjoring in skikjoring) v Mariboru. V nedeljo priredita motosekcija »Peruna« in mariborski zimsko-sportni podasvez na dirkališču Tezno pri Mariboru motorne in konjske dirke s smučarji, ki bo prva tovrstna prireditev v Mariboru. Tekme se pričnejo ob 14. K tekmam bodo vozili avtobusi z Glavnega trga. Dopoldne ob 11. pa se bo vršila propagandna vožnja skozi mesto. Mednarodna hockey tekma GAK Uirijta, odgodena. Ker je nenadoma nastopilo južno vreme, je morala Ilirija odgoditi gostovanje graškega hockey moštva na kasnejši termin. Sodniški zbor JLAS, Ljubljana. Ponovno se opozarjajo vsi člani, da bo občni zbor v ponedeljek 22. t. m. ob 20. v posebni sobi restavracije Slamič. Dnevni red: porečilo predsednika, tajnika, blagajnika, slučajnosti. ASK Prtmorje. Važen sestanek v nedeljo dopoldne ob 10.30 v tajništvu. Vabljeni gg. dr. Birsa, inž. Debelak, Buljevič, Kralj, Stanko, ravn. šetina. ASK Primorje (nogometna sekcija). Ju-niorska skupina ima danes trening od 17. do 20. Ob 17. moi ajo priti vsi, ki nimajo šolo popoldne, o3tali pa ob 18.30. Ulaga Zdeno in Hvastja sigurno. Zaradi pokalne tekme s Slovanom morajo biti v nedeljo ob 14.15 pri Beliču: Logar, Jug II. Bervar, Baum, Boncelj I, Sternad, Svetic III, Pupo, Caleari, Terček, Petelin, Boncelj II. Reditelji: Fuks, Kariž. — Danes ob 14.30 naj pridejo na igrišče: Starec, Hasl, Bertoncelj I in II, Zemljak, Pišek I in n, Jež, Erman, šlamberger, Zemljič, Petrič. SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes ob J 6. cross-country trening za vse članice. Za one. ki so popoldne zadržane, je trening ob 18 30. Udeležba je za vse obvezna. Pri treningu vrnite vso opremo in poravnajte članarino. — Težko-atletska Sekcija. Opozarjajo se vsi rokoborci, ki jutri v nedeljo niso zadržani, da se vrši trening od 9. do 12. v telovadnici šole na Grabnu, Cojzova cesta. Naprošajo se gg. Kodruja, Abulnar, Der-mastja, Vodopija, Tičar, Kokalj, Stare, Grbec Maks, Velkavrh Lade, GirzI, Berlič I in II, na kratek sestanek zaradi prvenstva banovine, ki bo v februarju. Zupan in Až-ma.n se pravočasno obvestita; slednji naj pošlje svoj natančni naslov takoj Gustavu Neredu, Slapničarjeva ulica 3, Moste-Ljub-ljana. ŽSK Hermes (table-tenis). Danes ob 18. seja sekcijskega odbora pri načelniku. Vabljeni stari in novi odborniki. SK Reka. Jutri ob 13. naj bodo na igrišču Hermesa: Pikič, Bojan, Nany, Danen Draee. S'ari. pino, Zinke, Heribert, Ane, Civha. Korli. Igrači od prvega moštva, ki Propagandni table tenis turnir ra prven- > n\-o v o*>stavi, naj prinesejo opremo na stvo mesta Celja bo v nedeljo 28. t. m. — Pravico igranja imajo člani Sokola in SX i Jugoslavije ali kateregakoli drugega kluba I v Celju. Prijave sprejema za omeni "ni j društvu vsako društvo zase. za ostal« khi- j be, odnosno posamezne igralce pa SK Jugoslavija. ig*"-''* a l naj jo izroče gospodarju. S?5 Mars. v nedeljo pokalna tekma z ! R-"f*u rai se javijo ob 13. Zavrl 1.. Do^rar PMpo. Zavrl II.. Krasovec, Kor-K'emoniic\ Vrhovec, Zupane, Burger, Kiirrar II.. r°z .T°nko, Žigon, DrobiČ III. Reditelji: Drob'č II. Presker. Naša vojaška smučarska reprezentanca v ostrem treningu Neusmiljeno in energično vodi čehoslo-vaški trener g. Leoš Stehlik našo vojaško reprezentanco za mednarodne smuške tekme Male antar.te in Poljske v Rumuniji. V ostrem treningu morajo premagovati visoke višinske razlike in najstrmejše smuke, ki to združeni z zanimivimi presenečenji. Včeraj je prispel g. Stehlik s svojo ekipo na Podkljuko. ia sicer po tem. ko so v Bohinju absolvirali trening na. 30 km. Po kratkem odmoru jih je odvedel po terenu n izaj v Bohinj. V ponedeljek se vršijo izbirne tekme na 30 km s streljanjem. G. Stehlik je s tuvariši v treningu prav zadovoljen jn upa. da bo jugoslovenska vojaška r prezentanea tokrat prišla na trdih mednarodnih tleh Jo besede. Nad tereni, ki jih le našei na P jlkljuk\ je naravnost navdušen in smatr», aa nudijo ie-ti v zvezd z vzornimi higijenskimi napravami v Smučarskem domu Ljubljane najugodnejše prilike za trening v smuškem teku. Iz življenja na deželi Tekme za zimski pokal Jutri se nadaljuje nogometni turnir za z mski pokal. Xi treba še posebej poudariti. da gre izkupiček teh nogometnih tekem v prid brezposelnim igralcem, zaraai česar je dolžnost vsakogar, ki more, da tekme poseti. v ostalem so tekme res zanimive in je publika doslej zadovoljna zapuščala igrišče Tudi se je odbor za izvedbo teh tekem pobrigal da se ne ponovi slučaj prošle nedelje, želja in namera odbora ZP je, da se tekme odigrajo v redu. Ob 13.30 nastopi kot prvi par Reka : Mars. Ob tej priliki priporočamo pristašem tekmujočih da primerno bodrijo svoje. Si ce: pa je Reka v tej tekmi favorit. Ob 15. se prične tekma med Primorjem in Slovanom. SlOvan je pokazal v nedeljo v Domžsiah da je v dobri kondiciji in se bodo morah Primorjaši precej potruditi, če bodo hoteli odnesti •.speb. V Kranju na=tcpi domžalski Disk, eden naših najstarejših provincialnih klubov. V jesenski prvenstveni sezoni stoji med prvimi v prvenstveni tabeli. Korotan pa je prvak Gorenjske Kako se bo odrezal napram Disku, oziroms obratno Disk napram Ko-r .'tanu. bo pokazala jutrišnja tekma, ki prične ob 17.30. Ljubljanski zimsko-sportni podsavez. Vsi klubi podsaveza se obveščajo, da je glasom odloka M. S. br. 515 od 17. januarja 1934 odobrena polovična vožnja vsem udeležencem na prvenstvu podsaveza. Kupljena ce'a karta velja za brezplačen povratek. Tozadevno potrdilo, da se je udeležil tekme oziroma isti prisostvoval, prejmejo pn tajništvu podsaveza (pri Čadu pod Rožnikom v soboto, v nedeljo pa n« skakalnici na Mostecu oziroma pozneje v kavarni Ev-opa). Polovična voznina na Gorenjsko. Mi-n strstvo prometa je z odlokom od IS. tega meseca br. 2105 dovolilo vsem udele-žincem prireditev Gorenjskega zimsko-sportnega podsaveza 20. in 21. t. m. na Bledu polovično voznino po vsej Gorenjski I deleženci naj kupijo celo vozno karto. potrdilo o udeležbi pa bodo dobili pri blagajni co skaklnici. Ugodnost polovične voznine velja od 18. do vključno 24. tega meseca" na vseh vlakih, izvzemši eks-pres. Doslej se je za tekmovanje prijavilo 12 klubov in vojska (planinski polk iz Bohmja). Tekmovalcev je prijavljenih 70. od teh za kombmacijo 10. za solo-tek 47, za solo-skoke 7 in za propagandne skoke IS Atrakcija bo zlasti tudi nastop Bjorna Jahra. trenerja JZZS, ki jt preteklo nedeljo dosegel najdaljši skok 63 m. Jahr bo skaka! tudi to nedeljo popoldne Smučarska šola na Podkljukl. v ponedeljek,- 22 t. m se pričneta nova tečaja, in sicer za začetnike in za izvežbane smučarje. Poleg običajnega treninga tehnike so v enotedenskem programu tual terenske vožnje in enodnevna tura za izvežbane smučarje na Lipaniski vrh (1960 m). Ob večer ni h urah se bodo vršila tri predavanja. Češki trener g Leoš Stehlik bo prsdaval o mazanhi smuči, vodia smučarske Sole g. Drago Ulaga pa o moderni smuški tehniki ic o smuški gimnastiki. Iz Kamnika ka— Katastrsko upravo dobimo najbrž spet nazaj v Kamnik, odkoder so jo po vojni preselili v Ljubljano. Na zadnji občinski seji je bilo sklenjeno, da občina sorazmerno z davčno močjo prispeva k stroškom in podvzame vse potrebno, da bo preselitev čimprej izvršena. ka— Korporacija je povišala najemnino za svoja poslopja, ki jih je dozdaj oddajala v najem samo proti malenkostni letni priznalnini. Ker pa so še zadržki pravnega značaja glede izključnega lastništva teh poslopij, se je sestavil poseben odbor, ki naj reši to vprašanje. Občina je delegirala v ta odbor 6 članov, ki niso korporacijski upravičenci, korporacija pa bo imenovala s svoje strani 6 članov. ka— Kino Kamnik predvaja v soboto, nedeljo in ponedeljek krasen zimsko-sportni film »Ljubezen v snegu«. Predigra kulturni film in zvočni tednik. Iz Zagorja z— Na seji novoizvoljenega odbora KJS v prostorih predsednice ge. Korbarjeve se je izreklo priznanje odstopivši predsednici ge. Birollovi. Kakor doslej bo moralo društvo tudi v bodoče posvečati vso skrb bedni rudarski deci. Zato se je odbor odločil, da bo iz podpore bednostnega fonda prehra-nil čim več otrok v svoji kuhinji v Sokol-skem domu. V ponedeljek se je po počitnicah otvorila kuhinja, ki daje toplo kosilce 290, na Lokah v občinski hiši pa 40 otrokom. Skupno torej dobiva opoldansko kosilo pri Koiašicah 330 ubožnih otrok. Na seji se je izrekla tudi zahvala gremiju tr-j govcev za nakazilo raznih živil. z— Sokolski smučarji so se na župnih tekmah odlično držali. Prvo mesto članov je zasedel g. Podied Vinko, šesto pa gospod Korošec Veko. Prvo mesto pri na-raščajnikih je zasedel tudi Zagorj-an gospod Golob Branko. NTaše čestitke! Iz Trbovelj t— Kriza v pevskemu društvu »Zvon« rešena. Po zadnjem koncertu »Zvona je nastala v društvu kriza, ki pa se jc na občnem zboru 18. t. m. razčistila in ni več nevarnotsi,, da bi društvt ne moglo usipeš-no nadaljevati svojega dela, ki ga vrši v Trbovljah že 38. leto. Ker je dosedanji predsednik g. Pleskovič Ivo odločno odklonil ponovno izvolitev, je bil izvoljen nov odbor z g. inž. Vrhičem kot predsednikom, g. Kosom kot podpredsednikom, tajnikom g. Rudežem in hlagainikom g. Ravnikarjom. V odbor so bili izvoljeni še ga. Plevčakova, gdč. Plavšakova, g. .lesih Perme in g. Krulc Tako je kriza v društvu rešila v popolno zadovolinost članstva in celotne nacionalne javnosti, ki je bila zainteresirana na tem. da ostane ohranjena ta kulturna institucija, ki ie bil« doslej ponos Trboveljčanov. t— Praznovanje pri rudniku. V drugi polovici januarja se bo praznovalo i/ri rudniku 22., 25. in 29. t. m. Iz Hrastnika h— Kino Sokol bo predvajal v soboto ln nedeljo opereto -Orlov« in zvočni tednik. Iz Ljutomera lj— obrtna vest. Trgovec g. Metod Sen-čar se je po noveiu letu odselil v Strigovo, kjer je pričel v lastni hiši obratovati. G. Senčar je bival več let med nami ter se je vneto udejstvoval pri Sokolu, štrigova je pridobila z njim narodnega moža. — Gostilno g. Stiblerja na Starem trgu je vzel v najem g. Fric Sever, trgovec iz Očeslav-cev. — V trgovinskem lokalu ge. Herzo-gove, kjer je bila doslej trgovina g. Metoda Senčarja, si je uredil podružnico svoje trgovine z mešanim blagom g. Rudolf Puše-njak. lj— K umoru v Brebrovniku, ki je razburil vso okolico, pripominjamo, da je eden morilcev starega Balažiča, Janez Bo-hinec, tudi oškodoval svojega gospodarja pri Mali Nedelji, kjer je neKaJ mesecev vi-ničaril. Gospodar si je na jesen kupil konja in ga pustil v oskrbi svojega viničarja. Ta pa je proti božiču konja zaklal, meso nasoliJ in vložil v kis, potem pa ga za praznike prodajal kot meso divjačine. Od izkupička Je gospodar reSil Se samo kakih 150 dinarjev. Bohinec je poneveril razen tega tudi nekaj žganja. BLF.D. Zvočni kino »Bled« bo predvajal drevi in jutri v nedeljo ob pol 16. in 20. nemški alpinski zimskosportni film ;-Bob 13«. Dodatek kakor običajno. BOROVNICA. Upravno sodišče v Celju jc zavrnilo pritožbo proti izidu občinskih volitev, ki jo je vložil g. Ivan Suhadolnik, ki je tudi nastopil s svojo listo. Zavrnitev se utemeljuje s tem, da trije volilci, ki zaradi pomote v volilnem imeniku in zato. ker se je eden zmotil, smatrajoč odmor med volitvami za njih zaključek, niso volili. itak ne bi mogli odločevati pri volilnem izidu, ker je lista Ivana Petriča dobila največ gilasov in bi ostala najmočnejša tudi v primeru, če bi sporni trije glasovi odpadli na ostali dve listi. To pa, da je bil nosilec liste Ivan Petrič obenem predstavnik svoje liste, ni nobena nezakonitost. Pritožiteljeve navedbe, da je bil od strani Petričeve liste velik pritisk na vo-lilce z raznimi obljubami, pa so brez konkretne vsebine, in se upravno sodišče na nje ni moglo ozirati. GOLNIK. Pod okriljem ZKD bo v zdravilišču 22. t. m. ob pol 17. predavanje g. Marjanoviča o konservativnosti bosanskih muslimanov v izvrševanju verskih dolžnosti. MENGEŠ. V nedeljo 14. t, m. se je vršil pri nas shod JNS, na katerem je narodni poslanec g. Cerer podal izčrpno poročilo o delu v Narodni skupščini in o raznih gospodarskih, finančnih in političnih vprašanjih. Očrtai je tudi uredbi o zaščiti kmeta in o javnih delih. Zadnja bo prinesla zaposlitev brezposelnemu delavstvu in možnost zaslužka. Posebno pozornost je posvetil razdiralni sili Kamniške Bistrice in njenih pritokov, zlasti Pšate in Radomlje. Gbvoril je še o državnem proračunu, stabilnosti našega dinarja, o trošarini na vino, ki je eden glavnih virov občinskih blagajn, o denarnih zavodih in zadevnih ukrepih vlade. Zborovalci, ki jih je bila polna dvorana, so z zanimanjem sledili izvajanjem g. narodnega poslanca in ga nagradili z odobra vanjem. — Zatem se je vršil občni zbor občinske organizacije JNS, ki ga je posetil tudi sreski načelnik g. Vovšek. Otvoril in vodil ga je strankin tajnik, ki je podal izčrpno poročilo o delu organizacije v preteklem letu. Pri volitvah je bil ponovno lz voljen za predsednika g. Kosec Franc, za tajnika pa g. Mrak Jože. — v nedeljo 21. t. m. bo imel ob 15. Sokol redni občni zbor. — Tukaj je preminil zadet od srčne kapi g. Gregorc Franc, trgovec in posestnik. Dragega prijatelja, ki je bil član vseh naprednih organizacij v MengSu, smo spremljali na zadnji poti v petek. Bodi mu ohranjen časten spomin! RŽIŠČE - KOLOVItAT. Pod okriljem ZKD bo 21. t. m. ob 15. predavanje o vesoljnem potopu. Predaval bo profesor g. Dolžan Fran. VIŠNJA GORA. Zadnje dni smo Viš-njcgorci živeli v znamenju raznih občnih zborov Račune o svojem delovanju v preteklem letu je podajal naš Sokol, ki si je od treh kandidatnih list izbral za nadaljnje delo ono z bratom Lozarjem. sodnim uradnikom na čelu. — Tujskoprometno in olepševalno društvo si je postavilo na če lo tukajšnjega odvetnika g. dr. Gojmira Tominška, podružnica društva »Krka« pa učitelja g. Thurnherja Edmunda. Izraženo je bilo upanje, da bo odslej delovanje v teh društvih mnogo agilnej še. Kot uvod v to naj bi bila velika smučarska veselica, ki bi se priredila v naši okolici. — Pripravljajo se pa tudi na predpustno rajanje naši gasilci, ki si hočejo pomladi postaviti lastni dom. Veselica na svečnico naj bi jim bila prvi ogelni kamen k novi stavbi. — Nedavno so razdelili na sreskem načelstvu v Litiji iz pozicije I. bednostnega fonda znesek 240.000 Din; od tega odpade na višnjegorski sodni okraj 26.000 Din. Teh 26.000 Din se je spet razdelilo takole: občini St. Vidu 13.000 Krki 6000. Stično 4000 in Višnji gori 3000 Din. KREč (apno) Zastopstvo za prodajo kreča (apna) po vsej Vojvodini išče dobro situ-irana firma na najboljšem glasu, s 100% delkrederom (jamstvom). Pisati ie pod »Vojvodina« na oglasni oddelek »Jutra«. 1413 Sokolstvo Proglas ČOS na članstvo Predsedstvo COS je naslovilo topel proglas na članstvo, kjer v glavnem naglasa, da je Sokolstvo v težkih gospodarskih časih pozvano, da na temelju svojega programa vrši tudi socialna dela, da blaži #meri brati in sestrami vladajoče pomanjkanje in olajšuje marsikateremu izmed sokolskih pripadnikov njegov težak položaj. Proglas vsebuje lepe besede pokojnega ministrskega predsednika br. Antonina Svehle, ki je pred svojo smrtjo rekel: ;-Tovariši, držimo skupaj :< Predsedništvo COS priporoča vsemu članstvu, naj zgosti svoje vrste in se medsebojno podpira. Proglas pa se dotika tudi gospodarske plati poedinih društev. S priporočilom, naj vse ediuioe urede čimprej svoje društveno gospodarstvo, poudarja COS, Ja je delo mogoče edino tedaj, ako ima vsako društvo čvrste temelje, vsaka župa dobra in krepka društva, ker bo šele potem lahko Obec delovala, kakor je treba, čim večje število sokolskih pripadnikov naj se posveti telovadbi, ki je prva osnovnica sokolskega udejstvovanja, in bi bilo nemogoče imeti v zvezi društva, ki nimajo telovadcev. Proglas konča z ugotovitvijo, da bo letos minulo 10 let, odkar je bil v Pragi VII. veliki sabor češkoslovaškega Sokolstva, ki je dal smernice vsemu delu zadnjega desetletja. Naloga vseh edinic in poedincev bodi, da se vsi točno ravnajo po sklepih navedenega sabora, saj bo s tem postalo Sokolstvo najjačji steber vsega nacionalnega življenja v republiki ter s tem tudi vsega naroda. Načelništvo ljubljanskega sokolskega okrožja sklicuje v ponedeljek 22. t. m. ob pol 19. v župni pisarni na Taboru sestanek načelnikov in načelnic Ljubljanskega Sokola, Sokola I., Sokola H.. Sokola ni„ Sokola IV. in Ljubljana-šiška v svrho sestave kandidatne liste okrožnega načelništva za leto 1934. Prosimo polnoštevilne udeležbe in točnosti. Okrožno načelništvo. Sokol v 2alcu je imel letno skupščino 13. t. m. Starosta br. Senica se je v uvodu spominjal umrlih bratov širce 3n Naraksa. Tajnik br. Knapič je poročal o administrativnem poslovanju društva in omenjal nakup zemljišča za Sokolski dom, kar je predvsem zasluga br. staroste. Obširno po ročilo o prosvetnem delu v društvu je podal prosvetar br. Pivc. Blagajnik br. Mikuš nam je govoril o društvenem premoženju. Imovina gradbenega fonda se je s prireditvijo tombole ob priliki društvenega nastopa razveseljivo zvišala. Namestnik načelnika br. Jug je poročal o delu v telovadnici in o nastopih. Posebej je omenjal nastop vseh oddelkov društva 1. oktobra, kjer so pokazali voditelji in telovadci, da Repertoar NARODNEGA GLEDALIŠČA V ULBUAM DRAMA. Začetek ob 20. Sobota. 20.: Praznik cvetočih češenj. Znižane cene od 6 do 20 Din. Nedelja, 21- ob 15.: Ciciban. Izvaja otroški oder »Svobode«. Izven. Znižane cen?. — Ob 20.: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 22.: Sonjkin in njegova sreča. A. OPEKA. Začetek ob 20 Sobota. 20-: Havajska roža. Izven. Znižane cena od 8 do 30 Din. Nedelja, 21. ob 15.: Tičar. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Jenjfa. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 22.: Zaprto. * Nedelja v drami. Ob 13. uprizori otročki oder društva >Svobode* pod vodstvom g. Delaka Župančičevega »Cicibana«. Prva uprizoritev »Cicibana« je bila v minili sezoni, popravljena pa pred nedavnim časom v dvorani hotela Union. V novi obliki se v gledališču prvič uprizori v nedeljo 21. m. Sodeluje otroški zbor iz ritmične -£ole ae, Katje Delakove. — Zvečer ob 20. pa se jk> novi izredno uspela Golieva veseloigra »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Za obe predstavi veljajo znižane dramske cen*?. V nedeljo bosta v operi dve predstavi. Ob 15. se poie Zellerjeva opereta >Ti5ar<; v običajni zasedbi. Opereta je užgala kakor vselej. Njene melodije, ki jih pozna pač vsakdo, se vedno rade in z veseljem poslušalo. Izvedba je prav dobra. Zasedba izvrstna. — Zvečer ob 20. pa se poje ena najlepših slovanskih oper. ki si je zmagovito priborila vse evropske odre. Janačkova »Jenufa«. L"loge so v rokah naših naiboljših pevcev. Dirigira ravnatelj Polič Režija ie Debevčeva. Za obe predstavi veljajo znižana operne cene. 5ENTJ\K0BSK0 GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota, 20.: Mlad?stni grehi. Premiera. Nedelja, 21. ob 15.: Pocrumni Tonček. Mladinska igra. — Ob 20.15: .Mladostni srrehi. ★ Šentjakobsko gledališče bo igralo t sobota zvečer, r nedeljo popoldne in v nedeljo zvečer. V soboto bo premiera izvrstne barke »Mladostni grehi«, ki bo aotovo veem obiskovalcem zaradi izradno komičnih situacij lsraiala. Smeha bo dovolj. Burko je zrežiral g. Milan Košak. sodelujejo pa dame Bučarjeva, Baranova. PetrovčiS - \Vriecherieva, Pirfeva, Gorupova in druge tir g«. Kune, Lavrič in drusi. — V nedeljo popoldne se bo ponovila špicarjeva pravljica >Poaum:ii Tonček^ Ta krasna slovenska pravljica je ucajala dosedai vsem. lo so jo videli- Pred vidoma se bo tokrat igrala zadnjič v sezoni. Vstopnice Se dobe od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blaeajni v I. nadstropja Mestnegn doma. Vabljeni! Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Sobota, 20.: Grofica Marica. Goeitovanje Marice Lubejeve. Nedelja. 21. ob 15.: Mala Floramre. — Ob 20.: Seampolo ★ Nedelja v glcdališfu. Popoldanska predstava bo Tijardovičeva opereta »Mala Flora-mVes:, najboljša letošnja slaebena uprizoritev. Glasba teca dela je Izredno lspa. vse-bina pa prav zabavna. Opozarjamo na to opereto zlasti okoliško občinstvo. — ZveEer po nov* uspelo ln duhovito komedijo »Seampolo«. ki H- » SkrbinSkovi režiji in z iranko Rasberserjem v naslovni ulogi do-?e2la velik uspeh. so na svojih mestih. Z majhnimi izpremem-bami je bil izvoljen prejšnji odbor. Ob sklepu ?e je javil k besedi župan br. Lorber, ki je društvu čestital k uspešnemu delu. iz-podbujal članstvo k vztrajnosti in zagotavljal vsestransko pomoč. Sokol štepanja vas priredi pod okriljem ZKD 21. t. m. ob 14. predavanje o tem. kako izboljšamo in uredimo živinorejo. Predaval bo dipl. agronom Jamnik. Sokolska četa Grahovo. Dne 21. t. m. ob 10. dopoldne bo pod okriljem ZKD predavanje o jugoslovenstvu v luči zgodovina. Predaval bo g. Vekoslav Bučar. Sokol Velike Lašče. V nedeljo dne 21 t. m. ob 15. bo pod okriljem ZKD predavanje g. dr. Mihaleka o socializmu in solida-rizmu. Sokol v Dolenjem Logatcu je imei 6. t. m. redno letno glavno skupščino. Skupščine se je udeležil kot odposlanec župne uprave župni prosvetar br. Poharc Janez. Iz poročil posameznih clrJštvenih funkcionarjev je razvidno, da društvo lepo deluje. Vzgojno delo je napredovalo zlasti pri mladinskih oddelkih. Ustanovil sc je oddelek ženskega naraščaja, katerega žc več let ni bilo. Ustanovljen je bil dalje godbeni odsek, ki ga je vodil br. Ferdinand Kvas. Po njegovi premestitvi iz Logatca pa je delovanje orkestra prenehalo, ker manjka sposobnega dirigenta. Razvilo se je v precejšnjo višino lutkovno gledališče. Knjižnica se je pomnožila za večje število novih knjig. Iz poročila v blagajniškem poslovanju in o gospodarstvu je razvidno, da se je vrtel ves denami promet v višini 50.000 Din okrog režije, vzdrževanja doma in raznih malih popravil. Za napravo pre-potrebnega novega poda v telovadnici bila uvedena nob-ralna akcija. Bilanca delovanja društva kaže reSava', vme-Humrov šramel - kvartet. — 20: Koncert ri-slcega cerkvenega zbora. — 20.45: Koncert na delo Boga Leskovica. — 21-15: Radio - orkester. — 22: Čas, poročila, radio jazz. BEOGRAD 15.30: Pesmi. — 18.30: Ruske pesmi z orkestrom. — 20: Mešan program. — 23: Plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka glasba__20.15: Pesmi. — 20.45: Koncert tamburalkega zbora. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 19-15: Pv-snii. — 19.50: Opereta. — 22.30: Lahka glasba. — BRNO 19.15: Program kakor v Pragi. — 22.30: Šramel - kvartet. — VARŠAVA 19.50: Koncert orkestra. — 21.15: Slušna igra. — 22.25: Plesna muzika. — DUNAJ 11.20: Simfoničen koncert- — 12.3(1: Lžhka godba. — 16: Komorna gkisba. -19: Violinski in klavirski koncert. — 20: Dramski večer. — 22.05: Orkestralen koncert. — BERLIN 20.05: Operetni večer. — 22.30: Lahka glasba. — 23: Beethovnov koncert. — KONIGSBERG 20.05: Program kako: v Berlinu. — MCHLACKER 20: Orkestralen koncert. — 22.45: Plošče. — 23: Beethovnova glasba. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18: Koncert harmonikarjev. — 2': Orkest?r. — 21.40: Lahka in plesna Hasba. — RIM 17: Prenos opere ?Valkira*. — 20.40: Operetni večer. Miinchensko pivo original SALVATOR se toči dnevno V GOSTILNI O R A O, ZAGREB Frankopanska nI. IS 1233 Naznanjam žalostno vest, da je naša draga sestra, teta in svakinja, gospodična Marija Rogelj trgovka v četrtek, dne 18, t. m., po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojoice bo v soboto, dne 20. januarja 1934. ob y2 5. uri popoldne Iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče b Sv. Križu. V LJubljani, dne 19. januarja 1934. 1404 ŽALUJOČI SORODNIKL Obilo« Lfa&jt.s« MrttcJ pogrebni s»-rod A. Christt: 32 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Torei ste prepričani, monsieur, da ie grof de la Roche morilec?« »Obtožujem ga — da, še več: prepričan sem o njegovi krivdi!« A preiskovalnemu sodniku se je vendarle zdelo, da milijonarjev glas ni bil povsem prepričan. Van Aldin je malce pomrsKl, nato pa vprašal, kakor da bi ga bilo zdajci nekaj prešinilo: »Ali ste mojemu zetu že sporočili, kaj se je zgodilo? Kolikor vem. je tukaj, v Nizzi.« »Seveda, monsieur.« Komisar se je nekoliko obotavljal, nato pa obzirno zamrmral: »Gotovo vam je znano, gospod van Aldin. da ie bil gospod Keitering tisto noč tudi med potniki ,sinjega ekspresa'.« Milivonar ie pokimal. »Slišal sem. preden sem se odpeljal iz Londona.« je menil kratko. »Vaš zet pravi.« je nadaljeval komisar, »da ni niti slutil, da se vozi njegova žena z istim vlakom.« »Na.ibrže mu tudi ne bi bilo prijetno, če bi jo bil srečal v vlaku,« je jezno dejal van Ald'n. Trojica ga ie vprašujoče pogledala. »Živ človek si ne more misliti, koliko je pretrpel moj ubogi otrok. Derek Kettering ni potoval sam. Spremljala ga .ie neka dama.« »Dama?!« »Plesalka Mirelle.« Carrege se je spogledal s komisarjem. Nato je zakašljal. »Razne govorice so nam prišle do ušes.« »Ta dama je na dokaj slabem glasu,« je rekel Caux. »Razen tega .ie tudi zelo dragoletna,« je vedro pripomnil Poirct. Van Aldin je bi] zardel kakor kuhan rak. Nagnil se .ie naprei in položi! skrčeno pest na mizo. »Moj zet je preklet nepridiprav,« .ie zavpil. »Zal dečko je, da, in manire ima prijetne, vse kar je res. Izprva sem mu sede! tudi jaz na Iimanice. Gotovo se je delal strašno potrtega in prestrašenega, ko ste mu povedali to novico, jelite?« »Kar uničen je bil videti.« »Ves omimLen je bil, od grcze in strahu je komaj dihal. A da bi mu šla žen:na smrt čuvstveno Bog si ga vedi kako do živega, se mi prav za prav ni zdelo.« Zdaj se je spet Poirct polastil besede. »Dovolite mi vprašanje, gospod van Aldin! Ali pomeni smrt vaše hčerke za gospoda Ket-teringa kako gmotno korist?« »Ta smrt pomeni zanj dva milijona funtov. Ob hčerini poroki sem ji brez pridržka zapisal ta denar. Ker ni napravila oporoke, niti ni zapustila otrok, dobi ves denar njen mož.« »Ki se je pravkar hotela ločiti od njega,« je zamrmral Poirot. Komisar ga je predirljivo pogledal. »Ali hočete s tem reči--« je začel. »Nič nočem reči,« mu .'e segel Poirct v besedo. »Samo dejstva urejam sam pri sebi.« Mali mož ie vstal. »Mislim, gospod preiskovalni sodnik, da vam v tem trenutku ne morem delj koristiti,« je reke! in se prijazno naklonil Carregeu. »Ali bi mi hoteli poročati o nadaljnjem razvoju stvari? Zelo l.ubez-nivo bi bilo.« »Kakopak, to se razume.« Tudi van A!din je vstal. »Ali me ta hip še potrebujete?« »Ne, monsieur, zvedel: smo vse, kar potrebujemo v tem trenutku.« »Tedaj bi pospremil gospoda Poirota, če dovoli.« »Posebna radost mi bo,« je odvrni! mali mož in se priklenil. Van Aldin si je prižgal debelo smotko, med tem ko je vzel Poirot eno svojih majcenih cigaret. Milijonar je bil spet hladen Ln miren, kakor po navadi. Ko je nekaj minut molče stopal zraven detektiva, je spregovoril: »Kolikor vem. ne izvršujete več svojega poklica.« »Tako je, monsieur. Življenje uživam.« »Pa vendar pomagate policiji v tej zadevi.« »Monsieur, ali bo zdravnik, ki na izprehodu vidi nesrečo, dejal: opustil sem svoj poklic, zato nadaljujem izprehod? In bo gledal človeka, kako mu vpričo njega odteka kri? To reč mi je vrgel ljubi Bog tako rekoč v naročje.« »Krivda grofa de .a Roche se mi zdi pooo;noma dokazana,« je čez nekaj časa rekel van Aldin. »Vi se pa menda ne pridružujete temu mnen.iu?« Poirot je skomignil z rameni. «Morda se motim.« »Zdaj je prišel trenutek, ko bi vas rad prosil za uslugo, ki mi je bila prejle na misli. Ali me hočete zastopati v tej zadevi?« Poirot je nekaj časa molčal, nato je dejal: »Ali se zavedate, kaj zahtevate od mene?« »Mislim, da se.« »Nu prav — sprejmem. Nekaj pa terjani od vas! Popolno od" kritost.« Cene malim oglasom Zenitvs in dopisen-anja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro aii za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din /.— za besedo so zaračunajo naii&lje vsi oglasi ki spadajo pod rubrike »Kam pa kamt. »Auto-moto»Kapital«, »V najem«, »Posest«. »Lokali«. »Sta-no van i a odda«, »Strop.*, »Vrednote»Informacije»Živali«, »Obrt« in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki«■ in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdr>r ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača z* vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunalo po 50 par za \scko besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. V se pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je v poslat i v pismu obenem z naročilom. tr i «-ne-a >• p« i D*« ; iwi 4:t jauj« ?va*tt»v* a.! i za iitr« i run. — 0?ijs< n. « A »-a kji fctrfeda X> |ia.r; t* o, S I>'n. (8) Norveško ribje o!je i aj,:nt.>» tetin« » »al..*!. Naročila točno pri« j. i4.tjii p; l'y5f»» (D4ui "«, *) e,*-a »lev. 6. S4S-G Kratek moški kožuh m: »ečjegn gospoda, obleka ;n ;.".'•!., v.;!ii ga rili-■ ; :<. n«. j>: 0'"i:i j v Tnsteira-k"v: u:!c; 4. prftiičje. 0-_-'ed«ti med 12. in 15. n-rv i502-6 i beacia: š.v .»n;« o*aU»« aii ta 5 Difc. — Oglasi -■"rV-i-»m k«, beseda 5(> '•sr- L» Vi iK^-Ona «iU >» 5j« p« 3 Dia. C>) Natakarico c kavči;«, Bpiej-mem. Pi>-rradbe na »glasni oddeiek »Jutra« p'.'d »piumet«. 1550- i Dekle ra v« hišna d t- og!jiv-o. pridno, pviteno z«rif> snažno, sprejni- ni k družini t-reli f,irv pove orr'. oddelek jJatra«. 1018-1 Plačil, natakarja vetče^;« nemščine Ui kavcije unožnegu. išče restav- racija hotel« 3fnikri. irMi-i Frizerko veščo železne «nreime ta k" i Rapid. Sv. Petra ces-ta iS. 1fi43.fl Frizerko z ve"-'etn.o praft^n. iščem Maribor. Dopis.e ! «i podružnico »Jotra« v Mariboru r>od šifro »Maribor T«. lt>v'2-l Službe ifce horda p.\rj « Jjfix» p« S Din. (2) Pločevinasto banjo d--'>r o oli j i ". no kupi :n. I' -ninjl), i M.vedbo Cf-ue •mi v^i-cni "'i »Jutra« r> ••! »Sati i47') 7 V-w.V» twwrrt» 50 par. Ca iJd^TI;« ov>!«»v» t* iifr« em S Dia. fl.) Saaiostoiaa kuharica in dobra ki la 1KO po »i. 10.000—20.000 l> u savc-i;t. katera ae ra-,'«.n)C' » i;ju-tio«. d->bi n. r i jr Maiivtojnino go-5,-jda. ^eh se o^^bc Jo-? v-.r, pove c i ie -ik »Jutra«. 14iii-l Piačiini natakar ■ !»/»u n og ni. dobi tako i. Ptm i-tbe na o^r is. <> »Jiinil« pod šifro »P : i-n i Uuui-kai«. i+joi 1 Mlajšega majerja rfvženjenega, šp-Bjmem ^ 15. fp-ua-:»-m t. 1. pozne:e l'.>a.;iib(> i novedbu »ur«-:n '-vetit.. števiia a-trok >Z 'Sli'. • -1.1 £ . • k fnd >Ma.;er«. i-"kovnj«k ee nudi '/i g^tav-o hilanc — proti zinertieinti honorarju. Ponndbe na og':'e. odde'ek >.Intr«« p'.x1 »BHanois-«. 4536-2 Pisarniška moč 7. desetletno prakso, želi premoniti mesta proti p'a-,*i po dosovoru. Ponudbe na or^irtii oddelek »Jutra« pod »Pisarniška moč-. 1575-2 Trgovski sotrudnik špeeeriet. z večletno prak-s*>, vojaščine pr"st, Je'i prcmettiti s'užbo — nav-a-je bot potoi-k. Poma dob"> Ljubl.ftiio in vso Gorenjsko. Cenjene ponudbe na oir.as. oddelek »JnTa« pod »5o'iden ;n ?aae«ljiv«. _________ 1606-2 Fant 22 iet star. zdrav, obs^ti-netit, išče sluilK) s uge, raziiašak-i ali bolniškega i-tret aii klju-v teks4iln' to-Xa zaht-evo gre tudi zkuSnjo. Ponudbe ■« O d d e i ei-- »Jutra« I>"d »Pka>e«. 1025-2 (i. I"h Knrman: B!Ii9 Eobljev sin ^— Pogledal je okoli sebe. ?He, he!« je de-jaj. opazivši slikarjevo steklenico za kavo. Luk, luk, Iuk! je pogoltnil vse, kar je bilo v njej _ a v tem ga je spekla vest. Da bi slikarju vendarle kaj ostalo za žejo, je zlil v steklenico nekaj loncev barve: cin-kovega belila, kromovega rumenila in kar-mina, češ ali bo dobro! Kontoristinja i enajstie-iai-o pisarn, prakso. že1' premeniti m"Sto pmtii p ači po d o^ovoru. — I'onmiW na cg.asri oddelek »Ju-t:«u pod sKoTitori-?tin:;ir. 157(5-2 SBSKi V .vika buftt-ri« 1 Din: ta da.aaj« ali ta Aitrc pa 5 Dia. (101 Alotorno kolo e.50—5tH> t®3, novejše t-iipe Sc-iupi wkoj Cveibtir, Prekope. št. Jernej. 1587-10 V »»s a beatvli 1 Din; im dajanje tastov« ali kfr* pa 5 Din. (3l») Hišo z gostilno kn.p!m v ceni do 400.000 Ki. fVwindbe ua og.aeui oddelek »Juti«« pod šitro »Hiio z g stilno-. 1018-iO mtitiiiU t'rg. oglasi rv t Din b'r»eda; ta dajanje t>a »k«v« a,]i ia Šifro j rn■ Oglasi socialnega »na-čeja v»-i ka d* 50 |»Mi ia dajanje aaoiina aii za ši.':o 5 Din. Črn frak pcooVnoTT-a nov. zf vei;ke i»e!>o, prav ngodn« prodam. Po-:iv» se v Prisojni ulici štev. l/HI — Slapar. 1590-13 Lokali Vsaka 1 Din; 4» dajanj« oa>»!oY» x» »ilr® p« 5 Din. Trgovino z meSanim b.a^om. lepo in dfVUio iidočo, pH-daiii u« prometnem v^ugla v Mari boru. Dopiee na rwvlru-/-ni-oo »Jutrn« v ilirihom pod značko »5H.iH.l0«. 133.5 19 Brivski salon z S sto'i. g ira.nnut.no tva :-'nol;-e nvedi-n. v ra,'promet ne.!-o idiočtin kraju na CToren j?kem. — Treznemu in zanesljivemu šoferjo je lepa eksistenca ze oa odde ek »Jut.ro« puu značko »Eksie-enca« 15«0-17 V.«3lt» Ot*o*\n:a, kaksr tudi i>a »«tal« nančiia iizvrSujeni.' najugodneje. P-ieiovm v.>d i. 4.. Zagieb. Prašaa ulic« 6.11 — telefon 08-:« 7/\ .jdgDTor priložite jnam ko t« 3 D a 52 15 Hranilne knjižice Ljubi'anste kreditne banke, v znesku 8000—12.000 Din kmpim. in prodam hranilne knjižice Hrvatske p»ljedel ske bi oko. z vlogo 14.500 Din n 17.500 D:n. — Ponudbe z navedbo cene na oglas. oHeJek »Jutra« pod Šifro »V>oge 1004«. 1K6-16 Vlogo (do 74.OO0 Dinl Zadm^ne gospodarske banke v Ljub 'jnai prodam p-o-ti goboii ni. Ponudbe na ngios nd deiek »Jutra« pod »74.000« 1613-16 Hranilno knjižico K. metek e posojilnice, z vlogo 45.000 kupim. Ponudbe na »giaeui o^ideie^k »Jutia« P'>d šifro >r«k'j.šiija gotovina«. 15.17 16 Hranilno knjigo Mes.'ne mariborske, za Din ifi.UltO, proti ?0 % gotovine takoj prodam. Xa»iov v ogasnem o.ldek a ».lii'*-fl» 1579-16 Vložno knjižico Občin. hran. Krško 200.000 do 240.000 Din. v enem ali več kocib ku.pini. Ponudbe na »DiioreKum«, Zi?reb, Gaje\a ul. 4, pod »Krško«. 1-5?!)-10 Knjižice Zadružne zv..-ze. 1 za 5000 in 1 za 10.000 Din. prodam za go*ovino. ker rabim de. nar. Ponudile f ceno i" oprla«, oddelek »Jutra« no d »Zadruga«. 162?-16 Zadr. gosn. banke v Ljubljani, vlogo cea Din 400.000 prodam samo proti gotovini. Stavite najvišjo ceno mi OL,:as«ii oddelek ».Tufa« pod »Gospodarska banka«. 1027-16 | V MU Oeseila | Di.ii. In dajanj« oaalora ali M iifvu p« 6 Din. (331 Česen lep in zdrav, kg po 3.50 Din nudi dokler traja zalog« Josip Lah. Osluševci pri Ptuju. Is^totam se dobi čebula 1577-33 SttmMiBhje V»HKa tvvmla | Dtal; ca d.xj&nj« naslova ali ta iifro p« 6 Dio. (31) Trisob. stanovanje I e| *>. v Tavčarjevi ulici, prvo nadstropje, z ba'ko-n«m k0'pa!nic0 in pritikli-na.ml, oddam s 1. majem za 125(1 Din boljši etranki. Po.jas.nMa pri upravitelju hiše No\i trg D. 1407-21 Petsob. stanovanje z v-"Mni pritiklinami, v II. nadstropju, v sredini m»-sia oddamo s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku -Jutra«.___U15-21 bnosob. stanovanie s prit:klinnml oddam: Cesta na Loko 23. 1553-31 Dvosob. stanovanje l«arketirano. takoj o-idfim Alešeivčeva 44. 1507-31 Enosob. stanovanje v ceinitrn mestn oddam. — fet-ctam oddam Mudi prazno sobo Naslov \ oglasnem oddoHcti »Jutra«. ' 1040-21 Stanovanja Vsa. 2 a SO pa.r. i» dajanj« n-aaiov* ali La iif-o 9 DilV (21-«) Sianovaaie S manjših sob. v P-tilah «11 Trnovem !šče z majem državni uradnik. Ponudbe nn oglas, oddeiek »Jutra« pod »Pogoj vrt«. lG'.5-2ll/a riJl Vsaka be»oda 2 Din. aa dajanj« naslova aii iifre pa 5 Dia. CM) L. D"pie mem. t. m. ne razu-1586-24 Spom-weOa 1 Din. za dajanj« aatlov* al! za šifro pa 5 Din. (37 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 Komisijsko skladišče postranskega, toda rentabilnega prcdmeii trgovine in skladišča oprem, s prirru«. referencami bi poverila domača tovarna za sledeča mesta: Banjo Luko, Bitolj, Veliki Bečkerek, Vinkovce, Vršac, Vukovar, Celje, Karlovac, Kruševac. Ljubljano, Maribor, Niš, Novi Sad, Osijek, Sombor, Split, Srem-sko Mitrovico. Subotico, Sušak. šabac. Ponudbe pod »280« na »Propagando« d. d., prej Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Beograd, pošt. pret. 409. 1369 Vsflfc naročnik „JUTRA" — je zavarovan — — za 10.000 Din! -- Jlc&tfi pogrebni zavod Občina Ljubljana V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod ratic wo}cr krojač dne IS. t. m. nenadoma preminul. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 20. januarja 1934, ob V23. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 19. januarja 1934. MDII por. KOPRIVEC, FANI hčerki, 1419 in vse ostalo sorodstvo. -1:.?'-» « -i»-•.'.v '■■■ ■■ • • *. .- ZAHVALA Za mnogoštevilne in iskrene dokaze sočutja ob izgubi našega blagega in nenadomestljivega očeta, starega očeta, svaka, tasta in strica, gospoda Josipa Flereta poštnega ravnatelja v pokoju se tem potom vsem in vsakemu posebej najiskreneje zahvaljujemo, zlasti tudi za poklonjeno krasno cvetje in mnogoštevilno častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Osobito pa smo dolžni zahvalo g. dr. V. špomu. ki je našemu predragemu pokojniku s svojo spretnostjo za mnogo let podaljšal življenje. Sv. maša zadušnica se bo brala v nedeljo, dne 21. januarja 1934, ob »^10. uri v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. V Ljubljani, dne 19. januarja 1934. 1420 GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Da postanejo Vaši zobje beli Smejte se, smejt } se neprenehoma!.. ) Tako lepih zob nisem še nikdar videl. ZA TRI STOPNJE V TREH DNEH Na mah očisti KOLY'NOS usta, ugonabljajoc mikrobe in klice V zelo kratkem ča^u boste videli, da daje KOLVNOS znanstvena krema /.a zobe, zobem tak blesk kot s<-nikdar ne more doseči z običajno pasto za zobe. KO-Ll"NOS se peni in vpija v vsako votlino, on odpravi rumenkaste madeže in »lise« in nikakor ne kvari zobne skleninc. Uporabite KOLI NOS takoj — 1 centimetcr na suhi ščetkici dvakrat na dan — in takoj boste ugotovili rezultata: zobje so postali beli, a dlesni postanejo rdeče ko roža. Kupite tubo KOLVNOSA še danes! 1 V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, tast, gospod FRANCŠARC v 85. letu starosti, previden s tolažili sv. vere danes ob 7. uri zjutraj zatisnil svoje blage oči. Pogreb pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 21. januarja, ob 2. uri popoldne iz biše žalosti. Cesta na Loko št. 30, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. januarja 1934. Žalujoče rodbine: ŠARC, BRESKVAR, ŠTEMBAL, JUVAN, PRIVŠEK, t Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod (Radi ur a šef stanice v Jcsenovcu včeraj, dne 19. jaunarja, v 52. letu starosti, po kratki, mukepolni bolezni preminul. Zemski ostanki blagopokojnika se bodo položili k večnemu počitku na pokopališču v Jesenovcu. Jesenovac-Ljubljana, dne 19. januarja 1934. 141S Žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za lnseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi v Ljubljani.