Poštnina piačana v gotovini Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7-50 Din, ?.a irtozemstvo 20Din Raitin Dii poštnem čekovnern zavcdti št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in nprava: Celje, Strossmayerjeva ullca št. 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasf po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkib brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Stev. 56. Celje, ponedeljek 10. julija 1933. Leto XV. Celjski občinski svet Darilo olomuške občfne — Izpremembe v mestnem proračunu — Državnl prfspevki za reguladjo Savfnje in vzdrževanje policije — Avtobusna kata- strofa v Medlogu — Občinsko posojilo pri Hipotekarni bank! Novo vojaško vežbaHšče — lzpremembe cestno policljskega r^da — TroŠarina na alkoholne pijače za privatno porabo — Otvoritev občinskega kamno- lonia — Gradnja dveh novih brvl in mostu Celjski občinski svet je imel v pe- tek 7. t. m. ob 18.30 do 21. zadnjo red- no sejo pred počitnicami. Po odobrit- vi zapisnika zadnje seje z dne 28. aprila je sporočil obč. svet. g. dr. Ju- ro Hrašovcc, predsednik JC ligc v Celju, da je pevski zbor »Šestnajst- ka« iz Olomouca, ki je na svoji tur- neji po Jugoslaviji koncertiral si. t. m. v Celju, poklonil mestni obči- ni celjski v imenu mestne občine olornuške. kot pokroviteljice pevsko turneje lepo sliko, ki predstavlja 1. 1926. v Olomoucu zgrajeni mavzolej v svetovni vojni umrlih jugosloven- skih vojakov. Župan se bo mostni ob- čini olomouški in pevskemu ztlru- ženju »Šestnajstki« zahvalil za Jepo darilo. Župan dr. G o r i č a n je poročal, da je ministrstvo financ po osebni intervenciji g. župana in magistrat- nega direktorja g. ŠuMca v Beogradu odobril izpremenjeni proračun mest- ne občine celjske za leto 1933. Ker pa ministrstvo ni pristalo na dife- renciranje občinskih doklad, je na- stal primanjkljaj v znesku okrog 50.000 Din, ki se bo kr.il s poviša- njem najemninskega vinarja od 4 na 5% od 1. junija dalje in povišarrjem trošarine na vinski most od 0.25 na 0.50 Din od litra. Narodni poslanec in občinsfci odbormk g. Ivan Prekor- 3©k je tudi interveniral v Beogradu v nekaterih važncjših zadevah vne- stne občine celjskc. Občina je prosi- la notranje minislrstvo za primerno podporo za vzdrževanje mestne po- liicije iz zadevne proraCunske postav- ke. Ta vloga še ni rcSena. Izvršena je biia tudi intervemija, da bi mi- nistrstvo za zgradbo revidiralo svo- je stališčc, da Savinja ni plovna re- ka, kar je važno z ozirom na regula- cijo Savinje. Minister jc obljubil, da se bo stvar popravila. M"stra občina je intervenirala pii p-'ometnem mi- nit-.trstvu glede odško-inine žrtvam avtobusne katastrofe v Medlogu pri Celju. Občina je na staliSču, da nosi železniška uprava delno odgovornost za nesrečo zaradi pomanjkanja var- nostnih odredb. ki so dolocene po že obstoječih železnliških predpisih. Stroške naj bi nosili mestna obeina in želczniška uprava skupno. Obci- na je poslala zadevni elaborat želez- niški direkciji v Ljubljani v študij in izjavo. Občina je svojčas prosila pri Hipotekarni banki za posojilo v znesku 2 milijonov dinar jev za nuj- ne javne naprave. Vsled sedanjih razmer je odobritev tako visokesa posojila nemogoCa, paß pa bi laJiko Hipotekarna banka posodila občini manjšo vsoto, a treba je Cakati. Mi- nistra gg. dr. Kramer in Pucelj sta obljubila v tej zadevi svojo ponioC. Personalni odsek (referent obč\ od- bornih direktor M r a v 1 j a k). V taj- ni seji so bile rešene nekatero perso- nalrie zadeve. Pravui odsek (referont obe odb i!i\ an)- V domovinsko zvezo so zasebnica Antonys[esivcm^ karski pomoCnik Jvi,ko ^'^ ' T" Hca Marija Krecen!^^ J^: vec Leopold Mraz, delavka Genov K pobovičnikova in služkinfa Mari a Sariahova. Tri prošnjo za sprejem o bile odklonjene. — Občinski svet je vzel začasni pravilnik za Cuvanje star in na znanje. Finančui odsek (referent obč. odb. dr. V r e č k o). Mestna občina bo vze- la od tv.'Rakusch za tri leta v zakup zemljišče na severni strain Dečkovo ceste blizu bivših konjužnic. Zem- Ijišče meri okrog 40.500 in1, letna za- kupnina znaša 3.500 Din. Na tern prostoru bo odslej vežbališče za vo- jaštvo, ki je bilo doslej na Glaziji. — Hotelu »Unionu«, kavarnama »Ev- ropi« in »Merkurju« ter restavraciji »Na-Na« je bila za čas od 1. junija do 31. avgusta znižana občinska tak- sa za koncerto za 50%. — Mestno na- celstvo bo otvorilo Oblakovo ulico za promet. — Zapadlo anuiteto v znesku 658.370 Din za posojilo pri Celjski mestni hranilnici bo pla^ala občina delno v gotovini, delno v lira- nilnih knjižicah, pozneje pa bo tudi ostanek plačala v gotovini. — Dijaš- ka kuhinja v Cclju bo prejela od ob- čine šest sežnjev bukovili drv po zni- žani ceni po 150 Din, gasilno društvo v Celju pa bo prejelo brezplaCno ku- riVo in primeren znesek kot odškod- nino za veselični davek za gasilsko veselico. — K stroškom za pogostitev Češkoslovaških Sokolov in Sokolic v Celju bo občina prispevala 2.000 Din. — Občina bo odslej pobirala vzdrže- valni prispevek ze prekomerno upo- rabo cest in sicer za avtobuse me- sečno po 100 Din, za to vorne r.v to- mobile pa po 10 Din za vsako tono nosilnosti. — Razvila se je zanimiva '.iebata o neitavno objavljenih Iz» prcmembah cestno policijskega reda za Celje, s katerimi s katerimi se preprečuje promet z avtobusi in to- vornimi avtomobili skozi mesto. Ker imata go^podarstvo in tujski promet v Celju vsled tega škodo, bo kombi- niran odsek, ki ga tvorijo vsi načel- niki in referenti odsekov, proučil spremembe cestno policijskega reda in predla.gal banski upravi, da se na- pako popravijo. — Prošnja kurato- rija javne mestne knjižnice za brez- plačno uporabo knjižničnega lokala v poslopju mestne elektrarne je bila odklonjena. Oclobren je bil kredit v znesku 1.200 Din za dokonCno ure- ditev vojaškega pokopališča. — Me- stna ob&ina bo, sliCno kakor okoliš- ka občina, pobirala od 1. avgusta da- ljo tudi 'občinsko trošarino za vso privatno porabo vina, vinskega mo- šta in žganja. Gospodarski odsek (referent obč. odb. direktor Mr a v 1 j a k). Mestni uslužbcnci in upokojenci bodo tudi letos prejeli drva iz mestnega gozda po znižani ceni 200 Din za seženj ce- lih in 240 za seženj žaganih drv ter premog proti odplačevanju v obro- kih. Dnevne cene drv za druge inte- resente znašajo 260 Din za seženj ce- lili in 310 Din za seženj žaganih drv. — Občina no bo nabavila ponujene- ga tovornega avtomobila. — Ponud- ba ge. Gabrijele Kaiser j eve glede prodaje zemljišca pri avgmentacij-^ skeni skladiSCu mestni občini jo bila odklonjena. — Občina bo izkopala cestni jai^ek ob Ljubljanski cesti med GregorčiCevo ulico in Glazijo. — StraiiiSCa v magistratnem poslopju bodo temeljito prenovili in otvorili javno stranišCe v pritličju. — Dve stavbni parceli na hribu sv. Jožefa se prodata gg- Ivu Erbarticu in Mibaelu Gerželju. Finančni in go- spodarski odsek bosta prodala Šest stavbnih parcel na vzhodnem delu hriba sv. Jožefa najboljšim ponud- nikom. — Oba odseka bosta tudi od- ločala o nabavi oblek za mestne Šol- sko s.'uge ter hiac in čevljev /a ekse- kutivne organe mestne policije. — Občina bo otvorila lasten kamnolom v mestnem gozdu nad ribogojnico v Pecovnik'u za pridobivanje gramoza za ceste, poleg tega pa bo poskusno otvorila še dva kamnoloma v bližini prvega. V kamnolomih bo zaposleno mestno osobje in delavstvo, kadar bo imelo v svoji sedanji službi manj za- poslitve. Gradbeni odsek (referent obS. odb. višji svet. inž. Marek). Obfir.a bo zgradila dve novi brvi čez Koprivni- co pri Diehlovem posestvu in na koncu Kersnikove ulice ter nov most sev. od bivšegu Pertinačevega zem- ljišča. — Odobren je bil nov regula- cijski načrt za zazidavo predela med Glazijo, državno cesto in železniško progo. Za poslopja ob državni cesti je določen zaprti, za ostala poslopja pa polzaprti sistem. — Odobrona je bila temeljita preureditev fasade na hiši g. Werena na oglu Glavnega tr- ga in Prešernove ulice. Obrtni odsek (referent obč. odb. Dobovičnik). ObCinski odbor je zanikal krajevno potrebo koncesijo bufeta v Gosposki ulici, za katero je prosil g. Mihael Kus, in bufeta v Ale- ksandrovi ulici, za katero je prosila g. Apolonija Dobravčeva. Mesin« elektrarna in plinarna (re- ferent ob&. odb. Mag. pharm. P o s a - v e c). Retortne peči v mestni plinar- ni bo treba letos obnoviti, v času montaže pa bo plinarna izdelovala okrog še«t tednov nekoliko slabejši plin po dvoplinskem sistemu. Zade- vo bodo uredili finančni, gospodar- ski in odsek za podjetja. Ob zakljutku seje so občinski od- borniki čestitali obč. odb. g. dr. Juru Hrašovcu k odlikovanju z redom Ju- goslovcnske krone 3. stopnje. Sreska skupščina JRKD V Celju Celje, 10. julija. Sreska organizacija JRKD za celjski srez je imela v nedeljo 9. t. m. od 8. do 12'30 tretjo redno skupščino v Celjskem domu v Celju. Skupščine se je udeležilo izredno lepo število dele- gatov. Od vseh 26 krajevnih organi- zacij JRKD je bilo na skupščini za- stopanih 25. Predsednik mestne organizacije g. dr. Kalan je ob otvoritvi skupščine iskreno pozdravil vse zborovalce, zlasti pa narodnega poslanca g. Ivana Pre- korška in sreskega načelnika g. dr. Vidmarja, nato pa je obširno in iz- črpno poročal o organizatoričnem, po- litičnem in gospodarskem delu sreske organizacije. Od zadnje sreske skupščine, ki je bila 20. novembra 1932., je smatralo vodstvo sreske organizacije za naj- važnejše delo, da zgradi organizacijo stranke v celjskem srezu. Ustanavljalo je nove krajevne organizacije, uvajalo redno delo v organizacije in ustvarjalo čim tesnejSe stike z njimi. Največ dela je v tern pogledu izvrSil narodni po- slanec g. Prekoršek, ki je imel nešteto shodov in konferenc na sedežih kra- jevnih organizacij. Ves srez je sedaj organiziran. V 33 občinah celjskega sreza je 26 krajevnih organizacij, ki delujejo po večini živahno in marljivo. Stevilo članstva je v mnogih organi- zacijah zelo zadovoljivo. Sedaj je treba posvetiti pridobivanju članstva največ časa, pri tem pa mora biti izključena vsaka ozkosrčnost. V celjskem srezu ni nikjer v stranki nasprotstev z ozi- rom na prejšnjo strankarsko pripadnost. Posameznim krajevnim organizacijam se priporočajo redne seje odbora in redni članski sestanki. V odboru in na članskih sestankih naj se razpravljajo organizatorične zadeve ter vsa vpra- Sanja javnega življenja. Zaključki in želje naj se potem prerešetajo v odboru in naj se izdela za vsako organizacijo gospodarski program dela, ki ga je treba sporočiti pisrneno sreski organi- zaciji, da poskrbi za podporo pri pri- stojnih oblastvih. Voditi je treba točno evidenco članstva. Ob reševanju važnih vprašanj je treba vselej pritegniti vse članstvo. Vsaka krajevna organizaeija naj tudi pristopi k ureditvi svojih financ. Veliki organizem sreske orga- nizacije in interes uspešnega dela zahteva nastavitev sreskega tajnika kot nameščenca, ki bo moral opravljati pisarniške posle in tudi vzdrževati osebne stike s krajevnimi organizaci- iami. Narodni poslanec g. Prekoršek je imel skoro vsako nedeljo, često tudi med tednom, zbore, ki so poleg or- ganizatornega namena vselej služili informaeiji članstva o političnih, gospo- darskih in drugth aktualnih vpraSanjih. Akcija za spremembe v občinah je zaključena in sedaj je v občinah končno napravljen red. Sreska organizaeija je organizirala v krajevnih organizaeijah in občinskih odborih protiakeijo proti akeiji punktašev in proti znanemu pastirskemu pisrnu jugoslovenskih ško- fov. Sreska organizaeija se je z uspehom zavzela za ugodno rešitev vprašanja signiranja savinskega hmelja, z zahtevo, da bi se zopet dovolilo točenje izabele, pa doslej ni uspela. Izvršila je sama in s pomočjo g. poslanca nešteto intervencij v stvarnih in personalnih zadevah. Minister g. dr. Kramer je obljubil, da bo v avgustu ali začetku septembra priredi) shode v Celju in še v nekaterih krajih v srezu. Sreska organizaeija je zastopana v predsedstvu banovinske organizacije in tudi v glavnem odboru stranke. Še letos morajo sreska organizaeija in vse krajevne organizacije izvršiti važno delo na konsolidaeiji notranje politične uprave: združitev občin. Tu bo včasih treba zapostaviti interese manjšega krajevnega značaja skupnim interesom, Sreska organizaeija je imela zelo mnogo dela in je skušala ustreči, kjer je le bilo mogoče. Tako bo delala tudi v bodoče. PoroČilo predsednika g. dr. Kalana je bilo sprejeto z živahnim odobra- vanjem. Po ugodnem poročilu blagaj- nika g. Vranjeka je spregovoril narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Najprej se je dotaknil rešitve gospo- darskega problema v državi s posebnim ozirom na težke razmere v dravski banovini. Vlada se intenzivno bavi s predlogi, ki so bili pred dnevi sprejeti na gospodarski konferenci v ministrstvu za trgovino in industrijo. Vse izgleda, da se bližamo izboljšanju gospodarskih prilik. Če bi bil sprejet predlog, na| Hipotekarna banka prevzame komunal- na posojila, bi postale naše hranilnice in posojilnice zopet likvidne ter bi denarno gospodarstvo v naši banovini oživelo. Glede denarne krize moramo biti strpni. Temeljita in dobra rešitev te krize ni mogoča na mah. Mnogokje je združitev občin zelo potrebna. Ob- čine pa se ne bodo združevale proti volji naroda. Ljudje, ki se danes hli- nijo in skrivajo, ne bodo smeli pri bo- doČih občinskih volitvah pogaziti 6. januarja. Z državno mislijo se ne smemo poigravati, marveč ji moramo žrtvovati fraze in gesla, četudi smo nekdaj zanje goreli. Paziti je treba, da ne izgubimo nikogar iz naŠih vrst in da ne bo nihče zašel v naivne politične vode drugih strank. Glavnostrankino vodstvo v Beogradu in vodstvo stranke v drav- ski banovini sta povsem enotni in složni. Ob koncu svojega poročila se je g. poslanec zahvalil vsem strankinim delavcem za pomoč in podčrtal, da je JRKD v vsej državi v silnem porastu. Po frenetičnem aplavzu je bil soglasno in z odobravanjem sprejet predlog pred- sednika g. dr. Kalana, da izreče skup- ščina poslancLi g. Prekoršku najtoplejSo zahvalo in neomejeno zaupanje za nje- govo neumorno in uspešno. Na predlog g. predsednika so bile poslane pozdrav- ne brzojavke predsedniku vlade g. dr. Srškiču, predsedniku stranke g. Vzu- Stran 2. »Nova Doba« 10. VII. 1933. Štev. 56. noviču ter ministroma gg. dr. Kramerju in Puclju. Za Clane nadzornega odbora sreske organizacije so blli izvoljeni gg. Ce- lestin, Pečar in Wudler, za delegate za kongres stranke gg. dr. Kalan, dr. Gračner, Jerala, Mastnak, Steiner in M. Sribar (virilista sta gg. poslanec Prekoršek in Posavec), za namestnike gg. Breskvar, Debič, Lovšin, Srebot- njak in Vranjek, za delegate za ba- novinsko skupščino JRKD gg. Bresk- var, Fr. Goričan, Gosak, inž. Krulc, Plavšak, Lovšin, Senica, Sevnik, Sre- botnjak, M. Šribar, Vranjek in R. Vre- čer, za namestnike pa gg. Kožuh, A. Mähen, Posedel, Razpotnik, A. Steiner in Wudler. (Virilisti so gg. poslanec Prekoršek, dr, Kalan, Posavec, Čretnik, Lorber, direktor Mravljak, dr. Goričan in Pikl). Sledila je Živahna, a stvarna debata o poročllih. Sreski veterinarski refe- rent g. M. Šribar je predlagal, naj po- samezne krajevne organizacije izdelajo svoj gospodarski in prosvetni pro- gram (glede šolstva, ljudske prosvete, zdravstva, pospeševanja kmetijstva itd.) ter pošljejo zadevne referate sreskemu odboru, ki bo potem predložil zahteve in želje na pristojnih mestih. Ta pro- gram naj krajevne organizacije sesta- vijo najkasneje v dveh mesecih. Pred- log je bil sprejet soglasno. G. Šribar je iznesel nato še naslednje nasvete : JRKD so mora afirmirati z vsem po- vdarkom v malem človeku, ki ga je treba moralno podpreti. Inteligenco je treba vpreči v voz ljudske prosvete. Ustanoviti je treba propagandno — prosvetni odsek in pošiljati predava- telje v srez. Pokazati je treba, da je inteligenca v stalnih stikih z narodom. Oosp. dr. Mikuž iz Vojnika je pod- črtal potrebo, da zavzame stranka točno stališče k vsem socialnim vpra- šanjem. Zavzame se naj za popolno izvedbo socialnega zavarovanja in za uvedbo sklepanja zakonov le med du- ševno in telesno zdravimi ljudmi. U- vede naj se stroga državna kontrola nad poslovanjem denarnih zavodov. Nujno potrebna je zaščita ljudstva pred oderuštvom domačega in tujega kapi- tala, ki mu je treba zakonito določiti višino dobička. Z vsemi sredstvi je treba zatreti korupcijo in malverzacije z javnim premoženjem. V nadaljni de- bati, v katero so posegli gg. Goričan, Manen, Plavšak, Goručan, Mastnak in dr., so bile iznešene želje glede prakse davčnih oprostitev, reorganizacije pod- piranja brezposelnih, zaposlitve brez- poselne Solane mladine, visokih cen sladkorja in soli ter drugih zadev. Po- slanec g. Prekoršek je dajal točna po- jasnila na vse predloge, želje in na- svete ter je obljubil, da jih bo upo- števal. Z zahvalo za lepo udeležbo in s po- zivom na intenzivno delo je pradsednik g. dr. Kalan zaključil skupščino, ki je potekla vseskozi stvarno in v naj- lepšem soglasju. Glavna skupščina JGZ v Celju V soboto 8. t. m. so jcli prihajiti funkcijonarji in delegati Jugoslovan- ske gasilske zveze v Celje. V soboto so se vršile sejo zveznega odbora in raznih odsekov zaradi zadnjih pri- prav za glavno skupščino. V nedeljo 9. t. m. ob 9. dopoldne se je pričela v mali dvorani Celjskega doma zelo dobro obiskana glavna skupščina JGZ. Od 34 v&lanjenih ga- silskili žup so razen dveh, ki sta se opravičili, poslale vse svojo delegate. Skupščino je otvoril zaslužni starosta JGZ g. Josip Turk, ki je iskreno po- zdravil vse zastopnike oblasti, nakar so g. dr. Verstovšek za bansko upra- vo, župan g. dr. Goričan za mestno občino celjsko in sreski nacelnik g. dr. Vidmar za politično oblast po- zdravili skupščino in ji želeli popoln uspeh. Predsedstvo je nato prevzel prvi podstarosta g. Jernej Vengust. Z navdušenjem je bil sprejet pred- log drugega podstarosto g. Ludovika Museka, da se pošljo Nj. Vel. kralju kot zaŠCitniku prostovoljnih gasilcev udanostna brzojavka, ministra za teelsno vzgojo dr. Hanžeku in banu dr. Marušiču pa brzojavni pozdrav. Z živahnim odobravanjem je bil sprejet skJep stareSinstva, da se v priznanje zaslug za prostovoljno ga- silstvo imenujejo za Castne člane JGZ gg. ministri: dr. Albert Kramer, dr. Lavoslav Hanžek in Ivan Pucelj, bivsi minister za telesno vzgojo dr. Kraljevič in ban dravske banovine ilr. Marušič. Iz tajniškega poročila, ki ga. je po- dal g. Franc Pristovšek, je razvidno, da je v zvezi včlanjenih skupno 784 društev z nad 24.000 rednimi člani, ki so razdeljeni v 43 žup. Po določ- bah novega državnega gasilskega za- kona se bo število gasilskih žup rav- nalo po številu srezov v posameznih banovinah. Vsled tega bo število do- sedanjih žup v dravski banovini pa- dlo za najmanj 20, mogoča pa bo na drugi strani združitev po dveh sre- zov v eno župo. Starešinstvo se je le- tos z uspehom posvetilo proučevanju zakonskega naCrta o ustrojstvu ga- silstva kraljevine Jugoslavije. Po poročilih blagajnika g. Stanka Pristovška ter referentov posameznih , odsekov gg. Klcmenčiča, Rusa in i Koširja je podal narodni poslanec g. Anton Cerer kratek historijat novega gasilskega zakona ter se bavil s smer- nicami zakona in novim ustrojem gasilstva. Za poslovno leto 1933-34 je bila do- ločena za redne člane članarina 4 Din. Starešinstvu je bilo predloženih eel a vista prošenj za podporo iz pod- pornega sklada in se bo votiralo v ta namen 128.700 Din. Predsednik je ob 12.30 zaključil le- po uspelo glavno skupščino s pozi- vom, da naj prostovoljni gasilci tu- di v naprcj posvetijo vse svoje moči ljubezni do bližnjega, da bodo tudi v bodoče deležni nedeljenih simpatij naroda. DOMACE VESTI (I Jugoslovenska zveza za zaščito otrok je bila v nedeljo 9. t. m. usta- novljena v Beogradu. Zveza bo delo- vala samo. s posredovanjem posamez- nih dobrodelnih društev. Iz dravske banovine so doslej prijavila svoj vstop v zvezo naslednja društva: Dečji in Materinski dorn v Ljubljani, Društvo za otroško varstvo in mla- dinsko skrb v Ljubljani, Kolo jugo- slovenskih sester v Celju in Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mla- dine v Mariboru. Od Slovencev sta v odboru zveze dr. Viljem Krejči, predsednik oblastnega odbora Rdcče- ga križa v Ljubljani, in dr. Fran Goršič. d Družba sv. Cirila in Metoda je naklonila 5.000 Din podpore za brez- poselne rudarje v Trbovljah. u Nov sreski načelnik v Mariboru. Dosedanji sreski načelnik za srez Maribor - levi breg g\ dr\ Marko Ipa- vic je premešeen kot banski svetnik k banski upravi v Ljubljani. Za sres- kega načelnika za srez Maribor - levi breg jo imonovan g. dr. Ivan Seneko- vič, ki je doslej služboval kot sreski načelnik v savski banovini. (1 Dva nerazdružljiva: Kathreincr Kneippova sladna kava in Pravi : Franckov : kavni dodatek! Na 1 li- ter vode: 3 žlice Kathreiner Kneippa in 1 žlico Pravega : Francka : ! Pri- stavi v hladni vodi! d Dunajska vremenska napovde za torek 11. julija: Po veeini jasno, vioče, nagnjenje k nevihtam. Sploš- ni vremenski izgledi: Zaenkrat naj- brž nadaljevanje in stopnjevanje vrocine. Celje in okolica c Letno gledališče v mestnem par- ku. Celjski studio je uprizoril v so- boto in nedeljo 9. t. m, zvečer v me- stnem parku pod Reiterjevim hribom kot novost za Celje Shakespeareovo bajno komedijo »Sen kresne noči«. Obisk je bil nekorden, saj si je obe predstavi ogledalo okrog 4.000 ljudi iz Celja in okolice, pa tudi iz odda- ljenejših krajev. Upiizoritev v vzor- ni režiji g. Milana Košiča, umetniS- kega vodje Celjskega studia, je do- živela velik uspeh. Učinek dobro po- danih ulog in tcmeljito izvedene re- žije sta povečala brezhibna ilumina- cija z dvema reflektorjema in orke- ster, ki je pod vodstvom gosp. Karl a Sancina, ravnatelja Glasbene Mati- ce v Celju, precizno in s fineso izva- jal Mendelssohnovo glasbo. Vsa upri- zoritev je dihala Car tajinstvenih do- godkov kresne noči. Občinstvo se je oddolžilo idealniin igralcem, režiser- ju in orkestru s prisrcnimi aplavzi. Celjskemu studiu iskreno ßestitamo k lepemu uspehu. Zaradi pomanjka- nja prostora bomo objavili kritiko v prihodnji Stevilki. c Sokolska zbirka za bedne rudar- ske družine. Sokolska župa Celje je prejola do danes na prispevkih v cle- narju 14.441 Din, in nekaj daril v živilih. Seznam cenj. darovalcev fn darovalk bomo objavili v eni prihod- njih številk »Nove Dobe«, ker se zbirka so nadaljujo. c Društvo kmetskih fantov in de- ' kiet za Celje-okolico priredi skupno s tovariškim di-uštvom v Trnovljah dne (). avgusta tekmo koscev in dir- ko kmetskih kolesarjev, združeno z velikim kmetsko-delavskim mladin- skim manifestacijskim zborovanjem. Prijave kolesarjev in koscev izven društva sprejema tajništvo diuštva. Meddruštveni odbor prosi, da hi ])ri- reditelji drugih prireditev upošteva- li to prireditev in bi svojo po mož- nosti priredili prej ali pozneje. c Odvetnigka vest. Odvetnik g. dr. Rudolf Dobovišek, avtor z nan ill ljudskih iger »Rodoljub iz Amerike« in »Radikalna kura«, se je preselil iz Krškega v Celje in otvoril svojo odvetnisko'pisarno na Glavnem trgu. - c Združenje trgovcev za mesto Ce- lje opozarja vso svojo Clane na od- ločbo državnoga sveta glede tolma- čenja čl. 99/a zakona o drž. računo- vodstvu. Po tej odločbi se po prcdpi- sanem dobavnem !roku, ako se na prošnjo dobayitelja ni podaljšal, no sine sprojeti pozneje dobavni ma- lerijal, temveC se mora pogodba v srnislu čl. 98. zak. o drž. računovod- stvu razveljaviti. Prošnja za podalj- šanje dobavnega roka, ki mora biti po tarifn postavki 24/a zakona o tak- sah kolkovana s kolkom za 100 Din, mora biti vsaj 10 dni pred potekom dobavnega roka vlozena. c PlaČilo najemninskega vinarja. Mestno načelstvo celjsko opozarja hišne posestnike, da jo dne 1. julija t. 1. zapadol v plačilo tretji obrok na- jemninskega vinarja (gostasci'ne). Dokler novi predpisi niso izvršeni, je treba najemninski vinar plačati na podlagi predpisa preteklega leta. Stranke se pozivajo, da že zapadli obrok plačajo pri mestni blagajni celjski zanesljivo do 30. t. m. Pa preteku plačilnega roka se bodo za- računale zakonite r 0% zamudne obrcsti. Plačila, ki bodo izostala po preteku 0 tednov od dneva dospe- losti, se bodo izterjala izvršilnim po- tom. c Mestna knjižnica je izposodila v prvem polletju 14.(5UO knjig. Od teh je bilo 14.072 leposlovnih (8307 slo- vcnskih oz. srbohrvatskihv in 57G5 nemških) in 588 znanstvenih. Knjiž- nica jo odprta vsak delavnik (razen oh ponedeljkih in sredah) od 18. do 20., ob nedcljah pa od 10. do 12. do- poldne. c Likvidacija. Gradbena zadruga Obrtni dom v Celju, r. z. z o. z. v Ce- lju, je stopila v likvidacijo. c V celjski bolnici je umrla v ne- deljo 9. t. m. 57-letna dninarica Ma- rija Cepuševa iz Pečovnika. N. p. v m.! c Nesreče. V Gradiškem dolu pri Rogaški Slatini je 5. t. m. neka žen- ska sunila 9-letnega delavöevega si- na Antona Bel eta po nekem bregu. DeCek si je pri padcu poškodoval le- vo ramo. — 23-letnemu kolarskemu vajencu Leopoldu Kernerju na Hom- cu pri Novi cerkvi je padel 7. t. m- težek kol na desno roko in jo izpah- nil v rameu. — 24-letni mizarski po- močnik Leopold Pečnik iz Ljubije pri Mozirju si je 7. t, m. pri padcu na cesti obCutno poškodoval desno no- go. — 17-letni frizerski vajenki Gerti Turkovi v Celju se je 8. t m. dopol- dno pri dolu vsled neprevidnosti vnel spirit in jo opekel po rokah in prsih. — 29-letnega dninarja Franca Škofleka s Frankolovega, ki je 9. t. m. delal pri nekem posestniku v Novi cerkvi, je zgrabila slamorezni- ca za desno roko in mu odrezala vse prste. — Dne 5. t. m. je neki avtomo- bil podrl cinkainiskega delavca Jo- sipa Sotelška z Zgornje Hudinje, ko se je vozil s kolesom po cesti, na tla. Sotelšek se je poškodoval na hrhtu in desnem ramenu. — V Marija- gradcu pri Laškem si je 0. t. m. 7- letni delavčev sin Bernard Potočnik pri padcu s Črešnje zlomil Levö l-oko. — Vsi ponesreCenci so zdravijo v celjski bolnici. „Slag e r Celje, Dečkov trg 4 a. Vsled prevelike zaloge razprodaje gra- mofonskih plošč od l.majadalje, dokler traja zaloga, od Din 15'— naprej. c Popis živine in prenosnih sred- stev v okoliški občini. Županstvo ob- čine Celje-okolica razglaža: Vsi last- niki živine in prenosnih sredstev se obveščajo, da bo popis živine in pre- nosnih sredstev v torek 18. julija ob 0. zjutraj na Glazjii. Vsled navedone- ga se pozivajo vsi lastniki živine in prenosnih sredstev, da ta dan pri- peljejo k pregledu svoje konje in mu- le, vprežene v vozove, odnosno osed- lane z jahalnim ali tovornim sedloni. Volovski vozovi se ne pripeljejo na pregled, drugi pa vsi. Nadalje se pri- pol jojo k pregledu tudi vsi moški hi- cikli. Kor prične komisija s pregle- dom točno ob G. zjutraj, morajo biti lastniki živine in prenosnih sredstev na označonem prostoru že pred (>. zjutraj, da se razvrstijo po vrstnem redu in po vaseh. c Oddaja gradbenih del. Pri teh- mčnem i'azdelku sreskega načelstva v Gel.ju se bodo oddala v izvršitev naslednja dela: 1. Rekonstrukcija opomih zidov na km 41.8 in 45.8 dr žavne ceste St. 50 pri Ločici za zne- sek 20.350 Din. 2. Gradnja betonske- ga opornega zidu na km 108.8 držav- ne ceste St. 50 v Vrholjah za znesek 11.(544 Din. 3. Podaljšanje propusta na km 88.337 državne ceste št. 50 na Fi'ankolovem za znesek 27.G5U Din. 4. Prepleskanje železnega mostu pre- ko Bolsko na km 54.779 in preples- kanje železnih obcestnih ograj na km G1.2 in 89.2 državne ceste St. 50 za znesek 20.018.70 Din. Ponudbe za ta dela je vložiti do 14. julija. pri teh- ničnem razdelku sreskega načelstva v Celju. Istotako dobijo intercsenti pojasnila glede posameznih del ka- kor tudi formularje za ponudbe. c Dražba občinskega lova v obCini Sv. Jeronimu. Sresko načelstvo v Colju razglaSa: Ker je z izvršno od- lofbo kr. banske uprave v Ljubljani z (fno 12. VI. t. 1. Ill No. 3822/1 raz- veljavljena di-ažba obč. lova Sv. Je- ronim, ki ga je dne 25. 2. t. 1. izdraž- bal dr. Godnič Josip z Vranskega, so razpisuje v smislu § 13. zakona z dne 21. 9. 1906 dež. zak. in ukaz št. 5 iz 1. 1907 v svrho oddaje lova v zakup za bodočo zakupno dobo«, t. j. od 15. VII. 1933. do 1. aprila 1939. javna clražba na dan 13. VII. 1933. ob 4. uri popoldne in sicer pri sres- kem načelstvu v Celju. Predmetno lovišce obsega 1911 ha< izklicna cona znaSa 1.150 Din, vadij 1.150 Din. Na dražbi dognana zakupnina so zviša al'i zniža, ako se vsled koncne odlo- čitve o morebitnih prizivih ali v smislu nadaljnih dolocb cit. lovske- ga zakona občinsko lovišče povečp. ali zmanjša in sicer v razmerju raz- sežnosti povečanja al'i zmanjšanja. Osiali dražbeni pogoji so med urad- ninii urami na vpogled pri sroskom načelstvu v Celju en teden pred dnem razpisano dražbe med običaj- ninii uradnimi urami ali na dan dražbe pol ure pred napovedanim ^asom dražbe. Lovska družba kot iz- dražitelj loviišča je dopustna do vkljucno treh Clanov. Zdražitelj lo- višča ho ohlastno odobren le v pri- meru, da se izkaže s potrdilom Clan- stva Slovonskega lovskega društva. Stev. 56. »Nova Doba« 10. VII. 1933. Stran 3. c Nctjdba Ikolesa. Na Vidov, dan zvečer je neki moški pustil v hlevu g. Skoberneta rm Ljubljanski cesti kolo znamke »Anker« št. 173.373 in se ni več vrnil. Sedaj so ugotovili, da je bilo to kolo na Vidov dan okrog 19. ukradeno gostilničarjevemu sinu Antonu Šupergerju iz Galicije. c Denarnica z manjšo vsoto denar- ja j« bila najdena v nedeljo 9. t. m. v mestnem parku. c Vsakovrsten papir in pisarniške potrebščine dobito na drobno in de- belo pri K. Goričar vdv., knjigarna in veletrgovina papirja, Celje, Kralja Petra cesta 7. Sport Nogomet, ki ga Celje še ni videlo Pokalna nogometna tekma med kibici SK Celja in SK Olimpa, ki se bo priCela v petek 14. t m. ob 18.30 na celjski Glaziji, vzbuja med pre- bivalstvom ogromno zanimanjc. Či- sti dobiček jo doloCen za otroke brez- poselnih rudarjev v trboveljskih re- virjih. Ravnokar smo izvedeli iz zaneslji- vega vira, da se bodo udeležili tek- me za najvišjo sportno trofejo naše- ga mesta kot pojačenje že itak moč- nih moštev tudi upokojeni lovci, ak- tivni šahisti in dijplomirani hribo- lazci. Celo gasilci iz oddaljenejših krajev hočejo sodelovati v tej zgodo- vinski borbi. Vodstvi klubov sta točno določili svoj slavnostni spored. Oblastva so že dala nalog, da morajo biti ta dan vsi trgovski lokal i ob 0. zvečer za- prti. Hazen tega ta dan tudi ne bo pouka v solah. Tekmo bosta spremljala dva orke- stra. Gabrčani pripeljejo s seboj svo- jo godbo, za mestno moStvo pa bo igrala naža marlji,vaj zolezrtfearslka goclba. Tekmo bo prenašal radio; v to svrho so Že pričeli graditi mogoč- no antensko napravo na Glaziji. Pred tekmo bo posebna komisija podsaveza še enkrat natanßno izme- lila gola, da prepreči kako poznejže iazveljavljenje tekmje. Vse Gaber je je v znamcnju bliža- joče se senzacije. Vsi so prepričani, da bo tokrat končnoveljavno zmaga- la gabrska republika. Zaradi slabe- ga vremena so se vršili v zadnjih dneh nepnestani treningi v neštetih privatnih stanovanjih — v posebno veselje trgovcev s steklom in porce- lanom. Pnopricani smo, da bo ta tekma sijajno obiskana — že zaradi svoje- ga plemenitega namena. V petek 14. t. m. ob 18.30 torej vsi na Glazijo! SARGOV KALO DO NT t Čakovečki SK : SK Celje 6 : 2 (4 : 2). V nedeljo 9. t. m. popohlno je igral SK Celje v Čakovcu s Čakovec- kim SK prvenstveno nogometno tek- mo za vstop v podsavezno ligo. Ca- kovčani so zmagali v razmerju G : 2 (4 : 2). Celjani so nastopili s tremi rezervami in torej niso bili v običajni formi. Dva gola za Čakovčane sta ! pala iz enajstmctrovke. Tekmo je- sodil g. dr. Planinšek iz Maribora, ki je sodil nezadovoljivo in s svojimi od- ločitvami oškodoval Celjane. Revanž- na tekma med obema kluboma bo v nedeljo 10. t. m. popoldne na Glaziji v Celju. t Klub slovenskih kolesarjev v Ce- lja prosi vse kolesarske klube, naj blagovolijo upoštevati, da bo v ne- deljo 23. t. m. v Celju zvezdna pro- pagandna dirka, in naj ta dan ne prirejajo drugih kolesarskih dirk. Glasovi iz občinstva Napis na petrovškem mostu Tik mosta, ki vodi čez Savinjo pri Petrovčah, beremo še danes nasled- nji značilni napis: »POZOR! Prevoz s težkim tvorncm automobilom prepovedan. Drugi vo- zovi počasi voziti skupna dovoljena teža 2000 kg. Prestopki ukrepa kazei; do 1000 Din. Okrajni zastop Celje.« To spakedranko no bero samo do- masie ljudstvo, anipak tudi tujci-tu- risti, ki jjim mora biti pri tem res blaženo pri srcu, če pomislijo na na- stanck opozorila, ki ga jo skrpucal kak bivšii »k. k. Beamtem v jugoslo- venski službi in ki ga je izvršil kak pristen slovenski crkosli'kar, ki se je stepel s slovnico. Nedvomno se naj- deja taki napisi, še djrugod,- da dražijo čut naše toli hvalisano na- cionalne zavednosti! Ali ni pri cestnem odboru metle, ki bi pometla take spakedranke? Saj je to opozorilo tudi z zakonitega in ! pravnega vidika nesmiselno! - i - Izplačevanje pokojnin C,c bi bilo izplačevanje pokojnin vsakega prvega v mesecu vCasih morda neizvedljivo, bi bili državni upokojenci zelo hvaležni finančni direkeiji, Če bi uredila izplačevanje po abecednem redu tako, da bi upo- kojenec vsaj vedel, kedaj prejme po- kojnino, četudi pozneje, samo da si lahko uredi svoja plačila. Tudi1 bi bi- lo dobro, če bi bila javnost poučena o tern, ne pa da vali neredno plače- vanjo le na upokojence. Tudi odred- ba, da se pokojnina sme izplačati le V stanovanju, je v tem slučaju ne- praktična, ker bi bil upokojenec pri- siljen čakati v stanovanju morda tu- di cele tedne, da prejme pokojnino. Drž. upokojenec. Nočni „koncerti" Pogosti domači »koncerti« se po- navljajo zadnje Case v centru mesta in to v poznih urah. Enega takih koncertov smo imeli priliko stanovalci Prežernove ulice poslušati pozno v»noč od 5. na 6. t. m. Radi poslušamo petje, na živco nam pa gre cviljenje iin tuljenjc, ki smo ga morali poslušati to noč do ene, in to pri odprtih oknih. Prizadeti, ozirajte se nekoliko na ] okoJico! Ce se že liočcte izkričati, pa ] si poiščite za takšna poCetja priimer- no zakotno gorsko gos;tiilno ali pa vsaj zaprito okna, da vas bodo sliša- le le stene. X. Dopisi Konjfce Velik shod JRKD v Ločah. Pod košato lipo pred Valandovo gostilno se je vfšil 2. t. m. velik shod JRKD, ki se ga je udeležilo preko 300 mož iz Loč im sosednjih občin. Shod je vodil predsednik krajevne organizacije v Ločah g. Anton Kosir. Narodni po- slanec g. Karol Gajšek je v obširnem govoru podrobno obrazložil delb v Narodni skupščini, predsednik sres- ke organizacije in Clan ban. sveta g. notar Rado Jercb je podal pregledno sliko o delu v banskem svetu in v sreskh gospodarskih korporacijah, podpredsednik sreske organizai'ije g. dr. Mejak pa je obrazložil pomen in naloge vsedržavne stranke ter predlagal resolucijo, ki vsebuje naj- aktualnejše zadeve, tiGoče se konjiš- kega sreza. Poslušalci so nad dve uri z zanimanjem sledili izvajanjem in z velikim odobravanjem sprejeli re- solucijo, nakar je g. Košir zaključil lepo uspeli shod s pozivom k složne- mu delu v vsedržavni stranki. Potujočo knietijsko razstavo, ki je bila pripravljena za konjiški srez 1. t. m. na postaji v Poljčanali, je v ve- likem številu obiskalo prebivalstvo našega sreza. K razstavi je vozil po- seben vlak, ki je bil nabito poln pot- nikov, razen tega so se udeleženci peljali tudi z rednimi vlaki v Polj- Cane. Po sprejemnih govorih si je najprej razstavni odbor, nato pa ob- činstvo ogledalo zanimivo in poučno razstavo. ,. . h_! Krescvanje podružnice CMD. Tu- kajšnja podružnica CMD je s sode- lovanjem sokoiskega članstva prire- dila kresovanje na predvečer praz- nika sv. Cirila in Metoda 4. t. m. na starem strelišču. Predsednik podruž- nice g. inspektor Sue je pripravil vse potrebno za kres, ki je zažarel mo- gočno okrog pol 21. Kres je bil daleč viden po Dravinjski dolini. Sokoli - pevci so zapeli pod vodstvom gosp. Ferenca nekaj domoljubnih pesmi, g. dr. Mejak pa je izpregovoril o po- menu kresovanja. Sodeloval je del godbe »Dravinjo«. Kresove so žgali po vseh vrhovih Pohorja in tudi na vrhovih okrog Pol j can. Ponllkva ob j. ž. V nedeljo 2. t. m. so se vi,išile prj nas lahkoatletske tekme smai'skega sokoiskega okrož ja za prehodno darilo društva. šmai'- je. Iz šmarja, Št. Jurija in s Ponikve se je udeležilo tekme 13 tekinoval- cev in 1 i^ven konkurence. Tekmo- valo se je v peteroboju. Zmagalo je ml ado draštvo Ponikva s 4719.G3 toč- kami, St. Jurij je dosegel 4292.46, Šmarje pa 2(321.88. Kot posameznika imata največ točk Podgoršek F. (1505.G2) in Babič Branko (14G0.37), oba s Ponikve. Za podeželska dru- štva so bili doseženi nad vse zadev- voljivi in častni rezultati. Popoldne se je vrs'iil domač nastop, kjer je bila PIERRE BENOIT: 88 KONIGSMARK Zgodovlnski roman Poslovenll B. Rlhterfiič »Gospod,« je dejala Aurora, ko se je s poglcdom Pi'cpricala, da sem nesposoben za vsako besedo, »ne •norem vam vsega povedati. Samo nekaj dejstev: Jaz sem velika vojvodka Lautenburška-Detmoldska. o«pod Vignerte, moj tovariš, je francoski ßastnik Kakor vi. NG vcm, ali' je v Franciji že izdan ukaz, da je treba Nenice zapirati. Naj bo že kakorkoli — v JNemciji zapirajo Francoze že od včeraj. Hoteli so gospoda prijeti', jaz pa sem vam ga pripeljala. To Je vse.« In kakor bi se ji bil zasmilil častnik, ki se je neizmerno začudil, je dodala: »Morda bo prav, gospod, ce povem, da sem Ru- winja. Da ne boste kaj ;sumili . . .« Castnik je skočil s konja. Spoštljivo se je pri- klonil pred veliko voivodko, ki je stopila z mano iz avta. »Poročnik do Coignv od enajstega dragonskega Polka iz Longwyja,« je rekel. redstavil sein se mu. Stisnila sva si roko. >;Ud daleC prihajato, dra^i tovariS? Kaj naj na- pravimo z vami?« »Morda imate konja, da bi. mu ga posodili,« jo rekla vel ka vojvodka. »In _ Co hfeogeJte poslllSati Ämr h7 ? t" ^a takoi k vaSim vojaškim in civilmm oblastvom. Prihaja iz Nemfiijo in ve marsi- k>ne h?Vbl1Vte?ni1I° k0!'i«titi deželi, kjer so rože tako IP7n* *&k°r vldim> tako nepazljivi.« Med temi besedami se je ozrla. po grmu divjih rož, k, so rasle ob poti. Gospod de Coignv je potegnil k sebi veje, kjer je bilo najveC evetja, napmv?. opek in ga dal veliki vojvodki. »Hvala, gospod,« je rekla in se dražestno na- smehnila mlademu častniku, ki ga je njena bajna lopota vsega prevzela. »Ali boste tako ljubeznivi in umaknili konje? Cesta jo ozka, da ne morem obrniti avtomobila.« Zastokal sem. Vsa nioja nocojšnja ravnodušnost, vse razbur- jenje, ki sem ga občutil, ko sem se pripeljal v Fran- cijo, je nenadoma izginilo, kakor ga sploh ne bi bilo nikdar. Samo nekaj sem mislil: cez cetrt ure jo iz- gubim za zmeraj. Gospod de Coigny je poslal svoje vojake stran. Čul sem, kako mu je rekla velika vojvodka z milim glasom: »Ne zamerito mu, gospod! Pretrpel je tako strašne zivöne pretrese, da bodo vse strahote vojne v primeri z njimi i'graca.« Tedaj sem začutil njeno roko na svojcm čelu. »OjunaCi se, prijatelj,« mi je rekla tiho, a od- ločno. »Vračaš so doinov, v domovino, ki je lepa in ki jo tudi jaz Ijubim. Potrebovala te bo, ker pridejo hudi dnevi, hujši kakor morda misliš. Toda spoznal boš čudovite reči: konje v dim, osvetljeno v solncu, vzvišeno opojnost, ko človek ničesar več ne občuti. Same reči, zaradi katerih mora biti ženski, kakor sem jaz, žal, da ni moški. Hudo ti bo. Toda tarn daleč, na drugi strani mejc se zbirajo dimgi konjenjiki, tisti, kiii nosijo astra- hanske kuCme, tisti, ki jim pravijo »velikoglavci«; ukrivljene sablje imajo in biče s svinčenimi kro- glami. In napadajo s strašnim krikom: »Hua, hua, bua!«, da zmešajo tudi najhrabrejše sovražnike, ki vržejo orožje stran, da laglje beže pred tjumenskami kozaki. Misli, da nekdo za tabo žaluje ... In misli, Co hočeš, na usodo nje, ki se vi-ača brez tebe v Lau ten- burg.« »Joj!« sem zamrmral skozi solze. »Ostanite tu! Ne vračajte se tja! Pomislite, kaj se vam utegne zgoditi.« Cul sem, kako je njen glas postal trd. »Malček moj, mislila .sem, da boš v moji bližini spoznal, kaj je sovraštvo. Boose se je vrnil. Ali si že pozabil na kamin v orožarni in na pisma iz Konga . . . vse tisto tajinstveno protislovje? Ali misliš, da bom v trenutku, ko odkrivam zlocin, zločinca pu- stila?« Solze so me še bolj oblile. Nenadoma me je obšla neka brezmejna slast, ki je ublažiia moj obup. Na Celu sem samo za trenutek zaCutil poljub . . . Planil sem pokoncu in strašno zakričal; kakor blazen sem zbežal po cesti, dokler se nisem zgr-udtl v jarku. Ko sem se dvignil, ubit, polmrtev, je bil avto samo še komaj vidna siva pika. V Audunu - le - Roman, kamor sem prišel okoli sedmih zjutraj na konju, ki mi ga je bil posodil eden izmed dragoncev gospoda de Coignyja, so takoj za- plcniili nekemu meščanu avto in me z njim odpeljali v Nancy. PropriCan sem bil, da je v Franciji že razglašena mobilizacija. Toda ni bilo tako. Zato je postal spomin na strahovite priprave, ki sem jih vi'dol preteklo noC, cna tistili misli, ki so me najbolj mučiile. Takoj so me odpeljali na prefekturo in me pri- vedli pred prefekta. Kar najbolj natanko sem mu opiisal vse, kar sem mogel v Nemciji videti in sliSati. Napeto me jo poslušal in si pri tem nekaj zapisoval. Ko sem ga zapuščal, se je že pripravljal, da sporoCi v Pariz obvestila, ki sem mu j.ih bil dal. Klatil sem se po nancyskih ulica-h- Moj vlak jo odhajal šele opoldne. Stran 4. »Nova Doba« 10. VII. 1933. Štev. 56. v začetku pred zbranimi oddelki predaja darila zmagovalcu društva Ponikva po župnem zastopniku br. dr. Svetini. Domači starešina br. Obersnel je prevzel prehodno darilo v varstvo. Ta dan jo bil praznik do- maCih Sokolov, saj je bila to njih prva zmaga in po njih zagotovilu bodo sledilo še druge. Le tako na- prej! Zdravo! Gospodarstvo Hmelj VIII. poročilo Hmeljarskega društva za Slcvenijo o stanju hmeljskih nasadov 2ALEC, 7. julija. V minulem letu so se vremenske razmere vcndarle toliko izpremenile, da je bilo manj padavin, temperatu- re — posebno nočne — pa so se prej znižale, kakor povišale. Rast že litak vitkih rastlin je šla sicer malo navz- gor, ne pa v širino. Če ne bo kmalu Kolnčnih dni in toplih noci, bo letina le srednje velika. Društveni odbor. ŽATEC, C. S. R., 7. julija 1933. Stanje hmeljskih nasadov se v mi- nulem tednu ni izboljševalo ter je slej ko prej neenako in v razvoju za- ostalo. Le majhen del nasadov je do- segel vso visokost drogov ali žičnega ogrodja, večina pa le polovico do tri četrtine visokosti. Na prvi pogled se spoznajo vsled bednega razvoja in [ oslabelosti oni nasadi, v katerih se lani trte niso napeljevale, nego pu- stile na zemlji. Izgledi na letino se- daj niso ugodn.i. Obrambno delova- nje zoper škodljivce in bolezni se iz- vršuje le delno, ne splošno. V nizkih legal) so se uSi tako pomnožile, da je bälo potrebno ponovno brizganje s tobačnim izvlečkom. . Nemški odbor Jednoty chmelarske. Smešnice V šoli morajo otroci na,pisati na- logo o poklicu svojega očeta. Jane- zek napiše: »Moj oče je vratar pri železnici. On stoji pri vhodu, pušča ljudi skozi in jih ščipa.« * * »Ali Vaše gospe soproge ni doma?« •— »O pač, v sosednji sobi išče na zemljevidu, kaJtšno bolezen bo imela letos.« »Ali vidite tarn vzadaj ono drobno belo piko?« vpraša vodnik izletnike in pokaže proti zapadu. — »Ne,« od- govori kakor iz enega grla vsa druž- ba. — »To je Trig lav.« Svarilo O nezgodi, ki se je pripetila v soboto 8. t. m. v mojem damskem salonu neki moji uslužbenki, raznašajo nekateri vesti, da se je nezgoda zgodila pri trajnem kodranju, kai je popolnoma nemogoče pri sigurnem aparatu, temyec je bil to zgolj slučaj nepre- vldnosti, da je uslužbenka ravnala s kozar- cem alkohola neprevidno pri plinski peči. Svarim vsakogar pred raznašanjem neres- ničnih vesti, ker bi moral sicer napram raz- širjalcem sodno postopati. Celje, 10. julija 1933. Taček Avgust brivec, Celje Lepa nova hišica (vila) žlahten omet, 4 sobe, kuhinja, velik vrt, električna luč, 15 minut od mesta se proda za 95.000 Din. Istotam se proda večja his a za 115.000 Din proti denarni knjigi. Nasiov da K. Breznik, Celje, Frankopanska 1. Dobre reči se prodajo. Namizni prt, servis, velik potni kovčeg itd. Vprašati pri Skroberju, Celje, Prešernova 4/1. Trisobno stanovanje z vrtom išče mirna stranka. Ponudbe pod »September« na upravo lista. Stanovaitje obstoječe iz 2 sob in kuhinje, se odda takoj. Naslov v upravi lista. Celjska posojilnica d. d- v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Rupuje in pro- daijai devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Soštani Biblioteka velika izbira novih slovenskih in nem- ških knjig, ves dan odprta. Papirnica in knjigarna Neckermanny Celje Slomškov trg 4, nasproti župne cerkve. Paplr vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni ^Fraiic LeskovšeR Celle, Olavnl trg 16 Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite prj tvrdki Karol LoibnePf Celje Pri „Zronou" — Kralja Petra o. 17. Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice, pri- tiklin in boljši lokal se odda takoj; sta- novanje, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, ko- palnice in pritiklin, se odda s 1. X. 1933. Naslov v upravi lista. Mesto instruktorja išče gimnazijski abiturijent. Ponudbe na upravo lista. Stanovanje 3 — 4's'trb'^,1 kuhinja in pritikline y sredini mesta iščem. Ponudbe na upravo lista pod »Točen olačnik«. „Drava(< zavarovalnica Maribor zavaruje osebe do 80 let starosti, doto, gospodarsko osamosvojitev, kolesa.Za- htevajte prospekte! Sprejemamo zastop- nike. LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DECKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode hiSne instalacije, vsakovrstnc črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba - ToCna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Albin Planinc splošno mizarstvo in z a I u s ?. krst, Celje, Ipavčeva ulica 13, se p r i p o- r o č a za vsa v to stroke spadajcča dela. Prav lepo trisobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami se odda s 1. sep* tembrom. Naslov v upravi lista. Franjo Dolžan Celje Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodoiarine instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora) navedenc strode ipB-dajota dela in popravila —Cene zmerne — Postrežba toüna'ln solidni PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAtfiKE BflNOVINE C E L Jl E • prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranHne vlo- g3 na knjižice in tekoči račun*lzvršujevsevdle- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vioge jamči DraVSka banOVina z vsem svojim premoženjem in v s o =¦ davčno moöjo zzz Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri puptiarno varnem zavodu, ki obstoji ze 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOW TRG (w lastni paiači pH kolodvoru) Prihrankom roiakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišža, ter naložbam cerkvenega in obiin- skega denarja posveia posebno pažnjo Hranilnica daje poso- jila na zemlji^a po ¦lajnižji obrestni meri Vse prošnje rešuje brezplalno Za hranilne vioge jamči poleg «^ moclsl slllio z VScra premožcnjco1 premoženja hranilnice )w IlltSdIU vCIJC in vso davčno močjo Urejuje Rado Pečnik. — Ödgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Žvezno tiskarno Milan četina. - Oba v Celju.