8 V zadnjem času je veliko govora o vi- rusu zika in z njim domnevno poveza- nimi nepravilnimi oblikami glav pri novorojenčkih. Virus je bil prvič odkrit leta 1947 v Ugandi in je poimenovan po gozdu Zika, v katerem je bil odkrit. Le- ta 1952 so bili zabeleženi prvi primeri okužb ljudi v Nigeriji in od takrat so o izbruhih poročali iz tropske Afrike, ju- govzhodne Azije in s pacifiških otokov. Leta 2007 je prišlo do izbruha na paci- fiških otokih Yap, kjer je bilo potrjenih 185 primerov okužbe z virusom, istega leta pa je prišlo do izbruha tudi v Ga- bonu. To so bili prvi zabeleženi izbruhi izven endemičnega območja v Afriki in Aziji, nato pa se je virus razširil še v Ameriko. Vročica zika je bolezen, ki je posledica okužbe z virusom zika. Ta se širi med lju- dmi predvsem s pikom okuženih komar- jev iz rodu Aedes pa tudi preko materni- ce od matere na nerojenega otroka in s spolnimi odnosi. Najpogostejši simptomi okužbe so vročina, izpuščaj, bolečine v sklepih in rdeče oči. Ko smo enkrat oku- ženi z virusom, najverjetneje pridobimo imunost za celo življenje. Bolezen je na endemičnem območju veljala za blago, nenevarno obolenje, ki traja od nekaj dni do enega tedna. Na novem območju razširjenosti virusa je v primerjavi z en- demičnim prišlo do hujših posledic okuž- be. Širjenje virusa sovpada s povečanjem primerov mikrocefalije (manjših glav) pri novorojenčkih in sindroma Guillain– Barré pri odraslih osebah (v Francoski Polineziji, Braziliji, Venezueli in Salva- dorju). Trenutno so raziskave o povezavi med boleznimi in okužbo z ziko v polnem teku. Ogromno sredstev se namenja tako za raziskave kot tudi za razvoj cepiva in zdravila, saj teh znanstveniki še niso raz- vili. Če se zadržujemo na območju, kjer je prisoten virus, so edini načini za zaščito pred obolenjem uporaba osebne zaščite pred piki komarjev, uporaba svetlejših oblačil z dolgimi rokavi, zadrževanje v klimatiziranih prostorih in zadrževanje v notranjosti stavb v času največje ak- tivnosti komarjev. Poleg vseh ukrepov za osebno zaščito moramo paziti tudi, da na vrtovih nimamo stoječe vode v raznih posodah, vazah, sodih, zalivalkah ipd., v katere bi lahko komarji odlagali svoja jaj- čeca. Tako preprečimo njihovo razmno- ževanje. Ščitar – glavni prenašalec virusa zika V Afriki virus prenaša več vrst komarjev iz rodu Aedes, medtem ko je v naseljenih območjih primarni prenašalec virusa ko- mar ščitar (Aedes aegypti). Ta vrsta izvira iz podsaharske Afrike, od koder se je s po- močjo ladij in s trgovanjem z odpadnimi pnevmatikami razširila po Afriki, v južne in vzhodne ZDA, srednjo in južno Ameri- ko, na Bližnji vzhod, v jugovzhodno Azijo, na pacifiške in indijske otoke ter v severni del Avstralije. Odrasli osebki te vrste so relativno majh- ni v primerjavi z drugimi vrstami. Njihove noge so črno-belo obarvane, na trupu pa imajo na črni podlagi sive luske v obliki lire. Na izvornem območju jih najdemo v gozdu, kjer jajčeca odlagajo v z vodo na- polnjene kotanje v deblih dreves. V go- Samice tigrastega komarja (Aedes albopictus) pikajo podnevi, kar pri domorodnih vrstah komarjev opa- zimo le izjemoma. Spada v rod Aedes s ponesrečenim slovenskim imenom – pikajoči komarji –, ki napak nakazuje, da vrste preostalih rodov ne »pikajo«. Komar ščitar (Aedes aegypti), glavni prenašalec virusa zika. Kaj vemo o virusu zika in njegovem glavnem prenašalcu? Besedilo: Katja Kalan Foto: Public Health Image Library, Centers for Disease Control and Prevention 9 sto naseljenih območjih, kjer se na novo pojavljajo, se ličinke razvijajo v različnih umetnih habitatih, kot so razne posode za zalivanje, ki jih imamo na vrtovih. Izkori- ščajo lahko tudi vodne vire, kot je kana- lizacija. Samice za razvoj svojih jajčec potrebuje- jo krvni obrok in najpogosteje so njihovi gostitelji sesalci. Kljub prisotnosti gosti- teljev drugih vrst se najraje hranijo na ljudeh. Samice se v obdobju med dvema odlaganjema jajčec hranijo na več gosti- teljih, zaradi česar so pomembni prena- šalci povzročiteljev bolezni. Komarji so znani kot prenašalci številnih virusov, kot so virus rumene mrzlice ter virusa denge in čikungunja. To so bolezni, ki se načeloma pojavljajo v tropskem in sub- tropskem pasu, vseeno pa v Evropo redno vstopajo z obolelimi potniki, ki se vračajo z endemičnih področij bolezni. Z obolelih potnikov se bi lahko prenesle na zdrave ljudi v Evropi, če bi bil v Evropi prisoten tudi njihov prenašalec. Tak primer je bil izbruh čikungunje leta 2007, ko je zbolelo več kot 300 ljudi, glavni prenašalec virusa pa je bil tigrasti komar (Aedes albopictus). Virus so hitro zamejili z ustreznimi ukre- pi za boj proti tigrastemu komarju, zato se ni širil dalje. A. aegypti je v marsičem podoben tigra- stemu komarju, invazivni tujerodni vrsti komarja, ki je pri nas prisotna od leta 2002. Obe vrsti sta v zmerno toplem pa- su vezani na človekova bivališča, kjer je na voljo dovolj gostiteljev (ljudi) kot tudi mest za odlaganje jajčec. Tigrasti komar- ji jajčeca odlagajo v razne posode z vodo, najdemo pa jih tako v gosto naseljenih območjih kot tudi na bolj ruralnih podro- čjih. V notranjosti hiš ponavadi ne odla- gajo svojih jajčec. V primerjavi s tigrastim komarjem je A. aegypti še bolj vezan na človeka, saj te komarje pogosto najdemo manj kot 100 m stran od človeških naselij, svoja jajčeca lahko odlagajo tudi v razne posode z vodo v notranjosti hiš in se v hi- šah tudi hranijo. Vrsto pogosto najdemo v gosto naseljenih območjih, ki nimajo urejenega vodovodnega sistema, kanali- zacijskega sistema in sistema za ravnanje z odpadki. V primerjavi s tigrastimi ko- marji nimajo sposobnosti preživetja zime na stopnji jajčeca, kar omejuje njihovo razširjanje v severnejših predelih zmerno toplega pasu. ALI LAhKO PRIčAKUJEMO IZBRUh BOLEZNI V EVROPI? Komarji ščitarji so bili v prvi polovici prejšnjega stoletja že zabeleženi v južni Evropi. Opaženi so bili na Kreti, Cipru, Portugalskem, v Franciji (vključno s Kor- ziko), Grčiji, Izraelu, Italiji, južni Rusiji, Sardiniji, Španiji, Siriji, Turčiji in nekda- nji Jugoslaviji, vendar so nato iz neznanih razlogov iz Evrope izginili. Vrsta se je ka- sneje ponovno pojavila v Evropi. Danes jo najdemo na Madeiri ter v nekaterih pre- delih v južni Rusiji in Gruziji, opažena pa je bila tudi že na Nizozemskem, kamor naj bi prišla s pošiljko rabljenih pnevmatik s Floride. Klimatski pogoji v južni Evropi so ugodni za ščitarjevo preživetje, zato ni razloga, zakaj se vrsta ne bi ponovno naselila na tem območju. Če bi prišlo do širjenja tega komarja, obstaja bojazen širjenja virusov, kot so denga, čikungunja, rumena mrzli- ca in zika. Trenutno je njegovo širjenje omejeno zaradi neprilagojenosti na nizke temperature, kljub temu pa je v zadnjih 25 letih povečal svojo svetovno razšir- jenost. Zato obstaja bojazen, da se bo v prihodnosti razširil tudi po celinski Evro- pi (vsaj po južnih predelih s toplejšim podnebjem), kar bi imelo velik negativen vpliv na javno zdravje ljudi. Obenem je treba opozoriti tudi na tigra- stega komarja, ki je v Sloveniji že zelo razširjen. Čeprav trenutno v svetu nima pomembne vloge pri širjenju virusa zika, se lahko to v prihodnosti spremeni. Na podlagi izbruhov drugih virusov v pre- teklosti vemo, da lahko ob vnosu nekega novega virusa na novo območje pričaku- jemo nepričakovano. Kot glavni prenašal- ci povzročiteljev bolezni se lahko pojavijo novi vektorji, s katerimi se virus ni razvi- jal, in posledice okužbe so lahko resnejše v primerjavi z endemičnimi regijami. Zato je spremljanje pojavljanja in morebitne okuženosti tigrastih komarjev v tej fazi zelo pomembno, hkrati pa je nujno tudi sledenje razširjanju komarjev A. aegypti. Le tako bomo lahko sproti sledili pojavlja- nju tako virusa kot tudi njegovih prena- šalcev ter v primeru izbruha primerno in pravočasno odreagirali. Tigrastega komarja (levo) najlažje ločimo od komarja ščitarja po progah na oprsju. (ilustraciji: Petra Muhič) črno-bele noge in zadek ena bela proga na črnem oprsju štiri bele proge v obliki lire na rjavkastem oprsju komar ščitar (Aedes aegypti) tigrasti komar (Aedes albopictus)