Stav. 238. (Posamezni Kenta 8 f Trmu v toriK, ž«, avgusta W1? Litnm xus. Ut aja vsak da*, tudi ob nedelj* ob 8 Uijniitvo: Ulic« Sv PranČišJu Atftf. jt » L xm| k poiujnjo uredn«v« lt». «prrjcrn*jo ta rokofM M •• vwč»|a in odgovorni urednik lldH Oodlu L«Mk kMMHtfl Ib-i .Edtar-t*. — TMi tlrfMf* r"?,J o» eienira p—v Trat«, «Hn $▼. Prana« «- » Telefon nodoMNa ta Narofalii mil: Za cato tata la poi leta......... ca bi uhh •••»*•••-• a icdcllibalililia tata ■apoltata.......... K 91*39 r. i L: [ ^ j* r- U L' J ta 10 9 viaarjcr, koto* itt vU. Faaanaana lUvllke .Edlnoatf' aasUrel« ttevtfiM po Oglati ae rataajo na milimetra Cea«: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... mm |m Osmrtnice, uhvate, poalanke, oglarf daniaaik m- vodov...............mm po 90 vita Oglaat v tekstu Usta do pet vrst........K vaafea U'Jaijiia vrsta.............V* MaH ogiasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 OgtaM spretema inaaratni oddelek .Edino*«. NaroCnkta (a reklamacije ae poiiljajo a pravi lista. PiaCuje ae UkiJuCno ta opravi »Edinosti" — Pla^a ta toži se v Trstu. 9* — IMtaoSUnUflJSf ratam"«. & Politično društvo „Edinost" vabi na izredni občni 2hor ki bo danes, 28. t m., Ob 6 popoldne v dvorani Naroinega doma v Trstu. DNEVNI RED: !fcfe stfliUJe nasproti Italljšn- ečer. Italijanski napadi na planot! Banjšica— h v. Duh se nadaljujejo z nezmanjšano i, Utostjo. Sovražnik je bil odbit. Tudi vsi i 'vii ivj napadi na Sv. Gabrijel so bili od-h ... — Severovzhodno Černovic smo z u -pehom Izvedli neko Izboljšanje postoje Načelnik generalnega itaba. NEMŠKO. ;;EROLIN, 27. (Kor.) Veliki glavni stan, 27. avgusta 1917. /apadno bojišče. — Armada ! : "-eviča Ruprehta: V Flandriji je topov-4 ki hoj ned V seno in LySom proti večeru i ti; 3 : arastel; nadaljeval se fe tudi po-i D~nes zjutraj so na več tačkah uc*a-v'i! ::o ' i ang!e*M po'zvec?ov2fni oddelki : Tn^-m črta n: h!!i ^o povsod odbiti. pr A: »i r a La v,2 ____J _ je Lensa je otvoril no en top? ogenj srbite angleške ^un-r i - MU izvršeni severozrpadno Lcn-Fg pred mraVoni; izjalovili so se izbili: on os no. 80:' v sprednjem ozemlju na-c? toj :nke zapadno Le Cateleta so tra-v - S d^n z menjrjočim se uspehom. Pr! va^eh Mc'akov in Col^gne |e priboril sovr žrVi krajevne uspehe; poizkusi, da h! nzšlril Svoj u^peh. so se izgubonosno »7! vili. — Armada nemškega cesarje-iča: Na Cheminu des Dames in v za-p. ni Šampanji od časa do časa živahni topovski boji. Južno Aillesa francoski delni napadi vsied našega obrambnega ognja nt?o mogli priti do naših ovir. Pred Ver-dunom je biio zapadno Moze v splošnem rii/no. Na vzhodnem bregu so se vršili m*tri v noč srditi boji. Po bobnajočem ognju pri Beaumontu. v Bois de Fosses in Chaune izvršeni napadi Francozov so nas spočetka iztisnili iz Beaumofita >n kosov gozdov; s protinapadom smo zopet zavzeli vas in gozdove in napravili par sto ujetnikov. Zvečer so prešle francoske čete v nov napad, ki je dovede! do še tra- PODLISTEK Milijonar, ki ie izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chaveue. — O, kaj takega! Ti stokratni kozel! Ali res verjameš ta neslani dovtip? — je zakričal. — Saj verjame tudi gospod de Lozerii sam, — je odgovoril Colard resno. — O. ali res? — Da, pravkar me je zopet izpraševal o imetju gospoda Briclieta. Povedal sem mu za onih sedem milijonov, ki se nahajajo tu v hiši v neki listnici. Sedal je Hanibal skočil pokoneu in zatulil: — To si mu povedal? Prokleti osel! Zakaj neki, ti tepec? Povej! Ali boš odgovarjal ? — Da, govori! je, da hoče naložiti denar ____v inozemstvu, — je dejal Colard tisto mirnodušno. fajočih bojev za Beaumont Med dolino Moze la cesto Beaumont—VacherauvHle so se izjalovili vd napadi Francozov. Rtt-mojster baron Rl&tliofen Je sestreli! 59. nasprotnika. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Severozapadno Jakobova so Rusi opustili nekatere postojanke na Južnem bregu Dvme; mi smo jih zasedli. Pri Baranovičili in jugozapadno Lučka je v zvezi z našimi uspešnimi Izvidnimi sunki oživel topovski boi Pri Husjatinu je naša artiljerija zadušila ruski napadni poizkus. — Fronta nadvojvode Jožefa: Nemške čete so z naskokom iztrgale Romunom par višinskih postojank severozapadno Soveje. Srditi protisunkl sovražnika so se izgubonosno izjalovili. Pri Mackensenovi armadi in na mace-donskl fronti nobenih važnih dogodkov. Prvi generaV-i icvarurmojsttr; ni. Ludendorfi BOLGARSKO. SOFIJA, 26. (Kot.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: V kolenu Cer-ne in zapadno Vardarja živahno topovsko delovanje. Na ostaH fronti zmeren ogenj. Dve angleški stotniji, ki ste hoteli severno Dojranskega Jezera napredovati, ste bili pregnani od našega ognja. V dolini Strunu posamični topovski streli in patruljni spopadi. — Romunska fronta: Pičlo pehotno in topovsko streljanje v nekaterih odsekih fronte. TURSKO. CARIGRAD, 26. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Sinajska fronta: Proti Bir es Sabahu Je bila izvršena nova velika konjeniška akcija sovražnika, pri kateri je sodelovalo 69 eskadronov, dva bataljona In šest baterij. Med tem ko so močne sile sovražnika previdno tipale proti Bir es Sabahu. ie izvršilo 30 eskadronov napad južno in jugovzhodno kraja. Naše čete so napravile z enim bataljonom, eskadroni in topovi iz Bir es Sabaha spretno pripravljen sunek za bok sovražne konjeniške kolore, močne 12 eskadronov. Potem ko šo tudi naši letalci posegli vmes z uspehom in zmetali do 450 kg bomb. se je sovražnik umaknil popoldne na vse! črti. _ SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 26. avgusta. — Bitka ob Soči se je pričela razkrivati v svoji grandijozni razsežnosti. Operacije, ki so se vršile severno Gorice od 19. t. m., se združi lahko sledeče: Hrabre čete druge armade so napravile v sovražnem cgnju čez Sočo 14 mostov in ponoči 19. t. m. prekoračile Sočo. Izvršile so nato napad na planoto Banjši-ce in udarile z vso odločnostjo proti fronti Jelenika. Nato so se obrnile proti trem sovražnim obrambnim črtam Srednje— Kobilnik—Madoni. V zvezi s tem! operacijami so istočasno napadle druge čete iste črte od spredaj in jih prebile kljub srditemu sovražnemu odporu. Posledica tega drznega manevra je bil padec Sv. Oore. Čete druge armade nadaljujejo sedaj prodiranic proti vzhodnim obronkom Ban .Tke planote, preganjajoč sovražnika, ki se z močnimi strojniškimi in topovskimi oddelki živahno upira. Tekom bojev od 19. do 23. t. m. so se med vsemi v boju se nahajajočimi četami najbolj odlikovali: 33. in 34. brigada iz Livorna, 95. in 96. brigada iz Vidma, 127. in 128. brigada iz Florence, 257. in 258. brigada iz Tortone, 261. in 262. brigada iz otoka Elbe, 279. pešpolk iz Vicenze, 1. in 5. bersalierska brigada. 9. in 13. rrinovška skupina in 2. in 4. pijonirski bataljon. Na Krasu je včeraj za trenotek bitka ponehala. Z majhnim napredovanjem smo popravili In utrdili postojanke, ki smo jih osvojili. Sovražni protinapadi so se izjalovili v našem ognju. Število v koncentracijska taborišča dose-daj došlih ujetnikov znaša 600 oficirjev in 23.000 mož. število uplenjenih topov 75, med njimi dva 30'5 cm možnarja in mnogo tepov srednjega kalibra. Uplenili smo vrh tega veliko število konj, eno nepoškodovano letalo, mnogo bo?nbovk, strojnic in vojnega materijala vseh vrst. vštevši — V inozemstvu, praviš? — Da. Zdelo se mi je, kot da bi hotel kmalu odpotovati____ Povedal mi sicer ni kar naravnost____toda mislim pa, da ^ato namerava odpotovati, ker je mnenja, da bi tako potovanje dobro delo njegovemu tastu v njegovi dušni zmočenosti. — Že zopet! Ali naj ti morda polomim kosti zaradi tvojega večnega tasta? Glej. da izgineš, stari norec! — je mrmral kapitan. Colard si ni dal tega reči dvakrat Ko ie stopal po stopnjicah nizdol, je ugledal skozi okno Bricheta, ki je pravkar prihajal iz Avrorinega paviljona. Postal je nekaj časa, nekam čudno jezno pogledal svojega gospodarja in zamrmral: — Sedaj pa mi le poizkušaj uiti. Izpustil sem pravkar za teboj dva psa-go- njača, ki ti pač preprečita beg. * ♦ # Odslej je življenje v Briehetovi palači teklo popolnoma mirno in enolično. Po svojem načrtu, da bosta živela tovorne avtomobile, ki so služili četam za, prevažanje municije. Ogromne težkoče. ki so zvezane z oskrbovanjem naših čet v tem ozemlju brez cest, so bile deloma izboljšane z velFkimi zalogami živil, ki jih je ostavil sovražnik na svoj>em umiku. Rusko poročilo. 25. avgusta. — Zapadna fronta: Ob Oginskem prekopu je sovražnik po topovski pripravi z enim bataljonom napadel naše jarke v bližini Martinovke in zasedel njih del; s protinapadom smo povsod zopet vzpostavili položaj. — Romunska fronta: V smeri Ocn* so Romuni odbili slabejš-e napade sovražnika. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 26. (Kof.) WoJffov urad poroča: Na severoem b~$sču je bilo potopljenih zopet 21.000 ton. Med potopljenimi ladjami se nahaja oboroženi angleški par-nik »Synorta« (3684 ton) s premogom za Italijo, dalje neki obloženi angleški tovorni parnik 15.000 ton s kurzom v Anglijo. Rusko državna konferenco v KosM Govor Kerenskega. MOSKVA. 26. (Kor.) K otvoritvi državne konference so prispeli danes, ob 10 dopoldne, pod vodstvjm Kerenskega notranji, sinančni, poljede'ski in prehranjevalni minister. Nastanili so ie v Kremlu. Po ulicah stare prestolnice je bilo živahno vrvenje, posebno v Okolici dvorne opere, kjer s»e je sešla konferenca. Trg pred gledališčem je nabito poln; množica ie popolnoma mirna. Vsled vznemirljivih vesti, ki so govorile dan poprej o možnosti nemirov, je ukrenil moskovski vojaški guverner obsežne odredbe za vzdržanje reda. Konferenco je otvoril ob 3 popoldne ministrski predsednik KerenskiJ s posebnim nagovorom. Pričel je svoj govor z izjavo, da ni sklicala vlada občanov velike svobodne države v Moskvo k političnim razpravam ali reševanjem strankarskih sporov m prepirov, ampak da se od-krito in svobodno pove resnica, kaj pričakuje domovina in kako trpi v sedanjem irenot-ku. Vlada pa je storila to tudi zato, da se nikdo ne bo mogel pozneje opravičevati, da ni poznal pravega položaja dežele. KerenskJj je nadaljeval: Vsak poizkus, da bi se izrabila konferenca za napadanje narodne, revolucionarne oblasti, ki je vte-lesena v provizorični vladi, bi bil brez usmiljenja potlačen z ognjem in mečem. Oni, ki misliio, da je prišel trenotek, da vržejo revolucionarno oblast z bajoneti, se motijo in naj bodo pazljivi, kajti naša avtoriteta se opira na neomejeno zaupanje naroda in na milijone vojakov, ki nas branijo pred nemško invazijo. Nato se je oglasil k besedi notranji minister Aksentijev, za njim pa je podal finančni minister Ne-k raso v sliko o ciljih Rusije. MOSKVA, 26. (Kor.) Kerenskij je v svojem otvoritvenem govoru na konferenci v Moskvi nadaljeval: Provizorična vlada je prepričana, da bo vsakdo od Vas, ki je prispel semkaj, pozabil vse, iz-vzemši svoje dolžnosti napram domovini in revoluciji. Vlada upa, da zamore povedati resnico in da te resnice ne bodo čuli satno naši prijatelji, ampak posebno tudi naši nasprotniki, oni, ki uničujejo naše čete, in oni med nami, ki čakajo na trenotek, da dvignejo svojo roko. da se vržejo ta svobodno Rusijo. Ponavljam, da Vam ne bomo prikrivali nobene stvari, kajti od izbruha revolucije imamo prvo priliko, da govorimo prostodušno z Vami in da Vam povemo, kako rcizmertra in ogromna je odgovornost, ki jo prenašamo kljub vsem udarcem, ki smo jih moraJi vzdržati! Državljani! Država ie sedaj v veliki nevarnosti. Nočem več govoriti o tem, ker čuti to dovoli vsakdo izmed Vas. Toda VI vsi veste, da zahteva bo4 proti mogočnemu, nespravljivemu, dobro organi-piranemu sovražniku, velike žrtve samo-zatajevanja, domoljubja in pozabljanja notranjih sporov. Žalibog nočejo vsi oni, ki to zamorejo, doprinesti žrtve na oltar domovine, razrušeme vsled vojne, in napravljajo tako kritični položaj dežele vsak dan slabši. V političnem življenju je ta proces skupuo kot dva dobrosrčna lopova, (i kler ne bo resnega govora o ženitvi, je kazal Hanibal de Lozerilu vedno prijazno lice, in de Lozerila je bila tudi proti Hanibalu sama prijaznost. Toda pod mačjimi šapami. ki sta si jih podajala tako, so bili pač skriti kremplji, ki naj bi se o prvi priliki krvavo zasadili v nasprotnika. Brichct je živel enako, kot je živel pred svojo boleznijo. Vstaial je pozno, jedel je po trikrat- na dan, a pil je. le rdeče vino, močno pomešano z vodo. vkljub vsem iz-kušnjavam, katerim ga je izpostavljal Hanibal, ki je pred njegovimi očmi praznil kozarec za kozarcem najfinejše kapljice in z zadovoljstvom pravega pivca cmokal z jezikom. Tupatam se je videlo, da se Brichet komaj premaguje, ali znal si je pomagati in je v takih slučajih malo globlje potegnil iz čaše. z ono nedolžno mešanico. De Lozerii je s svoje strani pazljivo zasledoval kapitanovo počenjanje in mrmral sam zase 2 desorganizaciie še močnejši, ker zavaja gotove narodnosti, ki prebivajo v Rusiji, k temu, da ne iščejo svoje sreče v mater-ni deželi, ampak v separatističnih stremljenjih. In končno je bilo vse to ovenčano z veliko nesrečo na fronti, ko so se ruske čete, ne meneč se za svoje dolžnosti, brez vsakeea odpora umaknile pred sovražnikom in skovale s tem za. ves narod nove verige despotizma. Padli smo tako globoko, ker srno se pokorili nesrečnemu gospodstvu starega režima, ki smo ga sicer sovražili, ali se mu tudi pokorili, ker smo se ga bali. Celo sedaj, ko se opirajo obslasti na svobodo in ne na bajonete, se potkazuje istotako nezaupanje v novo oblast. Tako so oni, ki so se tresli poprej pred diktatorsko vlado,, nastopili drzno z oboroženo silo. vendar pa naj pomnijo, da ima naša potrpežljivost meje, in oni, ki bi prekoračili meje, bodo zadeli na silo, ki tih bo spominjala dobe carizma. Mi bomo iiespravljivi, ker smo prepričani, da zamore le vrhovna oblast zagotoviti dobrobit domovine. In zato bomo vsak poizkus, da se izkoristi sedanja nesreča Rusije, preprečili z vsemi sredstvi. In naj pridejo kakršnikoli ultimati, izročil jih bom vedno vrhovni oblasti. K-erenskij le razpravljal nato o ruski armadi, ki je hiia za Časa starega režima telo na lončenih nogah in skoro brez glave, in opisoval natn žrtve sa možat nje va-nja oficirjev, ki se bore do skrajnosti proti anarhiji in desorganizaciii v armadi. Govornik je vprašal državno konferenco, ali ima zaupanje v vlado, ki hoče zagotoviti srečo domovine, ali hoče morda zopet pokazati svetu sliko razpada. Opozarjal je na zavrnitev predloga glede posebnega miru, in novega, podobnega nevrednega poizkusa, ki je bil naperjen proti našim zaveznikom in bil tudi odklonjen z ogorčenostjo. To je edini odgovor, ki smo ga pričakovali od naših zaveznikov. (Skupščina je pri tej priliki viharno pozdravljala zastopnike zaveznikov.) Kerenskij ie obljubljal Romunom rusko gostoljubnost, ako bi bili prisiljeni, da z:i-časno zapuste svojo domovino. Razpravljal Je nato o narodnih vprašanjih in izjavljal. da bo provizorična vlada držala vse obljube. Govornik je razpravljal nato o rinskem vprašanju in naglašal, da t>o vlada zonetno otvoritev finskega deželnega zbora preprečila s silo. Izražal je nado, da bo vsa dežela odobravala sklep vlade. Vlada bo ščitila armado pred po-gubonosnimi vplivi in nastopila energično proti vsakim poizkusom boljše v ikov, da izpodkopljejo disciplino. Da se reši dežela iz globoke desorganizacije, v kateri se nahaja, morajo prenehati vsi osebni in strankarski interesi. Govor Kerenskega je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Minister za notranje stvari Aksentijev ie naglašal. da obstoja trenomi problem vlade v tem, da organizira življenje v notranjih provincah na podlagi zakonov vlade na raznih gospodarskih poljih in da ustvari v zakonodaji vseh krajevnih oblasti popolno enotnost. Poljedelski minister Prokopovič je izjavil: Z vstopom v tretje vojno leto smo potrosili 40—50% vseh materijalnih vrednosti. Minister je nato naglašal, da se je Rusija, odtrgana od pričetka vojne od svetovnega trga, preživljala le z lastnimi sredstvi, kar je vzrok velikega pomanjkanja živil. Istočasno se je splošna indu-strijalna produktivnost dežele znatno zmanjšala. Finančni minister Nekrasov je pričel svoj govor s konstatacijo, da so od pričetka revolucije državni izdatki znatno narastli. Faktično je bilo v vsakem vojnem mcsecu 1. 1914 izdanih okoli 219, I. 1915 okoli 233 in 1. 1916 okoli 290 trilijonov rubljev. Prva dva meseca I. 1917 je bilo izdanih mesečno 423 in od marca dalje povnrečno 832 milijonov na mesec. Na-daljna težkoča obstoja v izrednem zvišanju delavskih plač v državnih obratih in v pičlih davčnih in dohodninskih prispevkih. Nato je moskovski župan Rudnjev pozdravil konferenco s posebnim nagovorom. v katerem je izjavljal, da prebivalstvo glavnih mest aliirancev ne more biti solidarno z anarhistično manjšino, ki poizkuša s stavkami zmanjšati pomen konference. Nato je bila seja zaključena in odgode-na do pondeljka. K vrnilo v — nevaren tekmec Kerenskega. STOCKHOLM, 26. (Kor.) Vsled energičnega nastopanja generala Kornilova, ki ie najnevarnejši tekmec Kerenskega, je zadobila delna ministrska kriza resno ozadje. Glasom »Times« zahteva Kornilov z ozirom -na grozečo železniško stavko, da naj se militarizirajo vse železnice in uvede smrtna kazen tudi v zaledju. Kerenskij se upira tej zahtevi. Rusko socialistično časopisje srdito napada Kornilova, ki ga smatrata glasom »Times« narod in armada kot edinega moža, ki zamore rešiti Rusijo popolnega propada. »Times« izražajo bojazen, da pride na predstoječi državni konferenci v Moskvi do razkola in da bodo višji sloji prebivalstva odpovedali vladi podporo, kar bi Imelo lahko za posledioo državljansko vojno. PETROGRAD, 26. (Kor.) Petrograjskl brzojavni urad poroča s pristojne strani, da je od listov razširjano poročilo, da je voditelj vojnega ministrstva Savinkov odstopil, preuranjeno, ker to vprašanje še ni odločeno. Istotako popolnoma izmišljene so vesti, ki govore o odstopu genera-lissinia Kornilova in voditelja mornariškega ministrstva Lebedeva. Metropolit Szeptyckl prispel na Dunaj. DUNAJ, 27. (Kor.) Ukrajinski metropolit. grof Szej tycki, je prispel včeraj zjutraj na Dunaj in je bil sprejet na kolodvoru od članov ukrajinske kolonije, ukrajinskih državnih poslancev, grško-kato-liške duhovščine in deputacije ukrajinskih legijonarjev. ? S^e poIltRrša ve&i. Kaj dela grof Czernin? Pod tem naslovom se bavi dunajski dopisnik mariborske »Straže« z grofom Czerninom in njegovim vodstvom vnanje politike v sedanjih usodnih časih ter ne prihaja do ugodnih zaključkov. To da kontrastira tem bolj z ugodno lučjos v kateri se je znal k azati, ko je prevzel ministrstvo za vnaniie stvari. Posebno se je prikupii javnosti s svojim nastopom za mir. Ali to ni izhajalo — meni rečeni dopisnik — iz mišljenja ministra, marveč iz srca našega mladega vladarja. Kar je storil Czernin za mir, je storil ie po volji cesarjevi. Sploh tla grof Czernin ne prevzemije nobene inicijative, ampak se pušča potiskati. V svojem srcu pa je na strani nemškega cesarja za — nadaljevanje vojne! To mnenje po J pira tudi dejstvo, da je nemški voditelj Dobern^ izrekel grofu popolno zaupanje Ne.iicev. Zato da smemo smatrati grofa Czcrnina kot oviro cesarjevemu mirovnemu prizadevanju. Dopisnik »Straže« zaključuje: Kako prihajajo narodi do tega, da en san nemški grof odločuje o nadaljnji vojni ali miru, in sicer odločuje samo v smislu naših zaveznikov, a naših lastnih interesov noče spraviti v ospredje?! Že sedaj se lahko ustvari forum, pred katerim naj bi se vršila posvetovanja ministra za vnanje stvari z zastopniki- ljudstva. Tekem časa pa se bo morala ustava spremeniti, da bo pri vprašanjih o vojni in miru tudi ljudstvo soodločevalo obvezno in veljavno. Ljudstvo v vojni največ trpi, zato mora tudi dobiti pravico, da soodločuje. To je dovolj znano, da pokojni cesar ni maral vojne in da jo je v odločilnem kronskem svetu izsiiil ■grof Tfeza ob vehementni podpori domobranskega ministra Georgija In tedanjega ministra za notranje stvari Heinolda. Od sedaj naprej naj odločata o vojni in miru cesar in ljudstvo, ne pa komouni, dobro zavarovani grofi in generali.« Grof Condenhove ne odstopi. Iz tiskovnega oddelka ministrskega predsedstva smo prejeli: Zadnje dni so se mnogo širile govorice o predstojećem odstopu namestnika Češke in so se opremljali z različnimi argumenti, ki naj bi navidezno kazali na nasprotstvo med grofom Condenhove in vIadov Temu nasproti bodi ugotovljeno, da so vse te govorice s pridelanimi jiin pojasnili brez vsake stvarne podlage. Madjari — inadjarizatorji. Grof Appo-nyi ostane naučni minister tudi v novem kabinetu \Vekerlevem. »Arbciter Zef-rung« meni, da je to nesreča za ogrsko vlado, kajti ta mož s svojo šolsko politiko napram nemadjarskiin narodnostim one-rnogočH poštenim demokratičnim elementom, da bi podpirali vlado, tudi ko bi sicer hoteli (n. pr. ob vprašanju volilne reforme). Grof Apponyi je rnedavno — kakor znano — z naredbo prepovedal otvarjanje romunskih učiteljišč, z drugo naredbo pa je odredil zatvoritev konfesi-jonelnih romunskih šol. To sicer pod pretvezo, da varnost države zahteva podržavljenje vsega ljudskega šolstva. Ob tem vprašanju gredo sicer — tudi pri nas — mnenja navskriž. Nu, naj sodi kdo o koristnosti podržavljenja šole kakor hoče, vendar treba priznati, da je to stališče, ki se da uspešno braniti.,Zato ne bi naredba grofa Apponyi-ja vznemirjala, ako bi mu šlo le za podržavljenje in sicer za podržavljenje vseh šol. Temu pa ni tako, kajti navdušen je za podržavljanje le tam, kjer bi to služilo za izvajanje madjarskega na-silstva proti drugim narodom: le TY « hoče cerkev pognati iz šole! To priznava sam v svoji naredbi, ko pravi, da so bodo v podržavljenih šolah pač nameščali učitelji, >'ki razumejo jezik ljudstva, ali učni jezik da bo madjarski!« Uroi Appo-nyi hoče ustvarjati torej državne šole, iz katerih bo mladina prihajala nevedna in neizobražena. Dobro pravi »Arbeiter-Zeitung«, da je to najslabši način narodne nasilne politike. Mi bi rekli več: da je taka nasilna politika naravnost zločinska, nečloveška. Kajti pravica do maternega jezika, do pouka v maternem jeziku je neodstopna človeška pravica, ki se je ne sme dotikati nikdo, najmanje pa član vlade, ki opravičuje svoj obstanek z voljo za — demokratiziranje države. Kaka demokracija ie to, ki* se na jezikovni meji izpreminja v najhujše nasilstvo?! Kako naj pošten in resničen demokrat podpira S'ran TI. „EDINOST* štev. 238. V Trstu, dne 28. avgusla 1917. tako demokracijo?! A pri vsem tem je v d-značilno dejstvo, da je groi Apponyi politično precej klerikalcc in da vendar & ni cerkev iz šole tam, kier hoče madia-rizirati! Taki so ti ogrski »katoliki«: tak J. episkopat, tak je Szmrecsanv, tisti inicijator peklenske denuncijatorične kampanje proti Hrvatom, in tak je — ApponyL Vsi so poprej Madjari, nasilni raznarodo-valci in dušitelji vsakega duševnega razvoja nemadjarskili narodnosti, in potem k'e katoliki! Tako je na Ogrskem: vlade prihajajo in odhajajo, narodnostim sovražna politika pa ostaja kot nepremična točka v valoven ju dogodkov. Zato se narodnosti ne morejo nadejati ničesar dobrega cA nobene vlade. Zato je njihova rešitev le v zmagi principa samoodločbe S. Marco 2, Rizzian, ul. deli' Istria 1, Gatznig, Skedenj 50, Godina, Skedenj 138. Prednji deli s priklano po K 3*36 kg, za-'nji deli s priklado po K 4*— kg. Ogrskem le višje sile izven macjarskega političnega življenja! Ta tudi Hrvatom — da-si imajo večih sredstev za odpor proti madjarskemu šovenstvu — treba priporočan. naj ne zaupajo nobenemu madjarskemu vremenu! Tu-di oni bi prišli na vrsto, bi Madjari le mogli. Dvajsetletna šrla ci Domače viitl. Opozarjamo ponovno na današnji izredni občni zbor poiiričnega društva »Edinosti«, ki se bo vršil dre vi v gledališki dvorani Narodnega doma. Dnevni red obsega eno edino točko: »Naše stališče nasproti italijanskim aspiracijam«, o kateri bo poročal naš državni poslanec dr. Oto-kar Rybar. Naše ljudstvo je politično toliko zavedno, da mu ni šele treba pojasnjevati velikanskega pomena tega vprašanja, in zato smo tudi trdno prepričani, nar.J v, zmagi, ki jo morejo izsiliti na cla se današnjega zborovanja našega po- "—«---~ jajčnega društva udeleže vsi društveni člani in pristaši, katerim samo dopušča čas. Prosimo pa točne udeležbe. Začetek je napovedan ob 6 zvečer. Prodaja krompirja. C. kr. namestništvo razglaša: Ker se ie poizkušal razvlačevati krompir v škodo državnega gospodarstva Khuenovega vladanja jim bodi knjiga, izjs tem vete važnim živilom in sicer s ponu-katere naj crpiio pouka, kaka mora biti j janjem pretiranih cen, se opozarja, da je r ! va politika nasproti »bratom« na prepovedan vsak nakup krompirja pri Ogrskem! Bo^enske stvari, »Hrvatski Riječi« pišejo iz Sarajeva, da so muslimanske izjave na Dunaju in v Pešti proti združenju J3 < ;e in Hercegovine z ostalimi kraji hrvatski; ni naletele povsod na najveće — neodobravanje. Teh muslimanov ni poslal m: roj na Dunaj in v Pešto, ampak so za-t : ali le sebične begovske interese — z^ 'j materijalne. Izrekli so sicer željo po saboru, ali amnestija jim ni mari in odkrito nastopajo proti Jugoslovanskemu klubu. Hoteli bi le nekako avtonomijo Bo*.:c in Hercegovine. V Sarajevu se kolportira ta-!e značilna izjava nekega muslimanskega člana one deputacije. Na \rrnšanje, menijo-li muslimani, ako bi se B'. na in Hercegovina združili s Hrvati in Srbi. bi jim ti odvzeli vero? — je odgovoril: *To ne. ali nam gre za — asrrarce!« In v resnici je muslimanska de-1 luacija priporočala na Dunaju in v Budimpešti. naj ss cgrarno vprašanje reši na kori t begov! — Dalje se govori, da so med nnCt'rk. m bosanske vlade in skupnim fim nči m mmisiromBuriain m nastale resne diicrer^e. 'ker bi na Dunaju hoteli. da ^c v Bo-ni uvode svobodne ji kurz — da bi sc inozemstvo ne moglo sklicevati r.a al insiični režim v Bosni in na nezadovoljstvo naroda, — d očim se vladni i-.rogi u >;ra»o svobod nejemu načinu vla-ki obvezanci morajo torej toCra j ri.i r. , r-.. Jedo vanju v gori naznačenih d: ' viii brez posebnega poziva. K tc.nu uradnemu poslovanju morajo cUt načini in tujci pri prijavi prejeti črr. J-vojJški pregledni listek prinesti s seboj. Kuor iz« tane brez zaJostnega opravi-i '-fija, ga bo kaznovalo c. kr. vojaško s* Ji--je jk) § 4 zakona z dne 2d I meseca do 2 let. i rst. 22. avgusta 1917. C. kr. najiiestnišveni svetnik: Dr. FABRfZl s. r. I o rovari. Razdeljevarrove^jja mesa za manj Imovite J Litri, v srcuo, 29. t. se bo vršilo razde' ^aiije govedine za manj imovite sloje Iz rudeče prečrtano izkaznico ?.a živila) i roti izkaznici za živila, ki sc preščipne v ii< tra:ijcm delu i*>J btev. 34, in proti iz-r j ;\ i izkaznic za govedino št. 7 serije i. b, c, d in c. Na vsako izkazaico št. 7 se bo moglo dobiti 7* kg mesa. — Prodaja se lirične ob b zjutraj v naslednjih mesnicah: Si.iigaglia. DarkovIje 41, Bin, Rojan 9, Benedetiich. ul. Boroevič 45, Pellls^ ul. de Rittineyer 9, Concilia, ul. Ben-veuuto Cviiini 1, Cavallicri, ul. Poste o. Gatznij;, ul. S. Spiridione 7, Mieueili, ui. Lazzaretto veceliio 43. V i sin t i ni, ul. Ca-vana 22, Vattovatz. ul. Giusti.ulii 5, rab- bro, ul. b. \ ito 7, Loy, ul. Donato Bra-intinte 1'».. Benedettich, ul. Bebastiano 3.{ Levi, ul. Beccherie 6, Polacco. ui. Bec-cher'e 47, Pasqua!ini. ul. Marije Tereziie 41, Zadnik, P. S. Oiovanni 6, Nichetto, ul. Tnrrente 39, Lenarduzzi, ul. Anialia 23a Marsč, ul. Farneto 7, Poiii, ul. Acquedotto 13, Pangoni, ul. Giulia 10, RoeJla. ul. Oiulia 1, Viezzoli, ul. Barriera veccbia 15, Depaoe, ul. Barriera veccbia 26, Car-niel, uk Istituto 22, Jenco. ul. Isiituto 4, Polacco, ul. Settei. ntane 45, Jenco. ul. Ri-gutti 5, Ccopcrative Dperaie, ul. Sette-:c. Lat:, ui. S. Marco JI, Rocco, ul. prideiovalca in vsaka prodaja s strani pridelovalca ter tudi predčasno izkopa-vanie. Prckršcnja te prepovedi se kaznujejo z globo do 20.000 K ali zaporom do 6 mesecev. Poleg tega pa tudi še zapade proti prepove-di kupljeni ali prezgodaj izkopani krompir. Zato se resno opominja vsakdo, da naj se natančno ravna po ukrenili, storjenih v korist splošnosti, in opusti vsak poizkus, da bi si pridobil trenutni dobiček v škodo za preskrbo vsega prebivalstva neobhodno potrebne enakomerne razdelitve. krompirja. Uvedba izkaznic za kurivo v Trstu. C. kr. namestništvo sporoča: S 1. dnem meseca septembra t. L bodo veljavne navedene izkaznice za kurivo. Od tega dne dalj3 se sme kurivo vseh vrst (premog, >sladko« oglje, koKs. črva itd.) v prodaji na drobr.o oddajati samo proti predložitvi izkaznice za kurivo. Nakupi na debelo s strani tovaren. industrijskih podjetij nd. niso prizadeti po tej odredbi, pač pa rno-raio trgovci s kurivom !?aznaniti take nakupe namesinišlvem poslovalnici za kurivo. Kako morajo ravrati trgovci s kurivom v taki:; ^lučajih, določa navodilo, ki se ie dni dostavi trgovcem s kurivom. Vsi oni trgovci s kurivom, ki niso prejeli tega navodila, naj čim preje naznanijo svoje naslove in kraj svojih prodaju len namestništveni poslovalnici za kurivo. — Z uvedbo izkaznice za kurivo se hoče doseči pravično in enakomerno razdeljevanje kuriva. Dasiravno se more upati, da se doseže tako olajšava, pa se vendar s te m. kakor je umljivo. ne more odpraviti iz splošnih vzrokov izvirajoče po-man?!:anje kuriva, in bo prebivalstvo slej ko prej moralo kar najbolj štediti pri porabi kuriva. Ona domača gospodar-stva, ki imajo samo odprta ognjišča, dole rdeče izkaznice. Oziralo se to nanje posebno pri razdeljevanju »s^dke-^« oglja. Onim. ki imajo fcufcin!« s štedilniki, dobe modre izkaznice in se vm bo nakazoval premog. Ostala domača gospodarstva, ki imajo kuhinje s plinsko kurjavo, dobe rumene izkaznice in ne dobe zasedaj nič krriva za kuho, pač pa se jim, kot obema drugima skupinama, za zimske mesece svoj čas nakaže za kurjavo pre-iiriC& ali pa drva. Ta uredba je potrebna, da se onim rodbinam, ki morejo kuhati samo s »sladkim« ogljem ali koksom — ro so prt J vem ubožnejši l judski sloji — zagotovi dobava teh potrebščin, katerih najbolj primanjkuje v Trstu. Osebe, ki se stalno hranijo v gostilni, prehranjevališčih ali so na hrani v drugem domačem gospodarstvu, ne dobe izkaznice za kurivo. — Gl varji clomačlti gospodarstev, ki niso prekri izkaznic za kurivo, a!! p2 so prejeli napačno izgotevliene izkaznice, se morejo v spodaj navedenih dneh pritožiti na mestnem magistratu, v I. nadstropju, vrata st. 20 od 10 dr-p. do 1 pop. in od 3 do 6 pnp. in sicer: Prebivalci I. mestnega okraja (Sv. Vit) 29. a^v gusta, II. okraja (Staro mesto) 30., lil. okraja (Novo mesto) 31. avgusta, IV. okraja (Nova mitnica) 3. septembra. V. okraja {Stara mitnica) 1. septembra. VI. okraja (Sv. .lakošb) 4. septembra; vsi ostali pa 5., 6. in 7. septembra. — Izkaznica za kurivo je nepre-nosna. V slučaju preselitve mora glavar d ^r-če^a gospoda rs iva d lah izkaznico za kurivo obenem s stanovanjsko od-glasnico pristojnemu policijskemu komi-sarijatu, ki izroči izkaznico potem na-n estn': tveni poslovaliiici za premog. Ce strt: ! a preseli v tržaškem področju, i.u ra obenem s stanovanjsko priglasnico , v' pristojnem po!i:i:ske:n ko?nisariiatu violi d proSnjo za podelitev nove izkazni-_e za kurivo, in komis jrijat f>^oošlje prošnjo s potrdilom preselitve po-io\ ajnici za kurivo. Enako se mora ravnati pri osebah, ki se odzunaj preselijo v i rst. Tost' urili obrazci za prošnje se dobivajo pri \ ; n!:e::-k;!! komi-:;rijatih. — Iz kazalce so izgctovljene po mestnih okrajih in so za vsak okraj posebej opremljene s tekočimi številkami. Red, po katerem bodo imele posamezne številke pravico do dobave kuriva pri določeiiern prodajalcu kuriva, se od slučaja do slučaja objavi v vseh dnevnikih in poleg tega z razglasom pri dotični prodajalni kuriva. Kolikor bo mogoče, bo namestništvena poslovalnica za kurivo skrbela, da bo odkazovala rodbine za dobavo kakemu prodajalcu kuriva v istem mestnem okraju. — V svrho kontrole se bodo po vrsti preščipavale ob robu izkaznice se nahajajoče številke. — Določitev enotne najvišje cene za prodajo kuriva se ni zdela primerna in sicer z ozirom na to, ker prodajalci kuriva dobivajo blago iz najrazličnejših dežela monarhije, v katerih je cena popolnoma različna in se menja od dne do dne. Določitev najvišjih cen bi imela torej posledico, da bi prišlo na trg še man}e kuriva kot doslej. Poslovalnica za kurivo pa bo prodajne cene prodajalcev stalno nadzirala in postopala proti vsaki zlorabi. — Pritožbe od strani razdeljevanja kuriva sprejema namestništvena poslovalnica za kurivo. Sprejemala bo vedno rada nasvete v časopisju ali iz vrst občinstva, nanašajoče se na zboljšanje načina razdeljevanja, jih presojala in izvajala, če se izkažejo, da so res koristni. Spomini na minolos* in misli na bodočnost. Od slovenskega vojaka, nahaja-jočega se v bolnišnici v Pragu smo prejeli: Ravno, ko je solnce spuščalo svoje zadnje bleščeče žarke na zlato pobarvane stolpe in nakite hiš zlate Prage, sem sedel na *2ižkovu, zrl na zapadno stran ter posvečal svoje misli tja daleč v primorske dežele. Minula so tri leta tega groznega prelivanja krvi. Kakor da je bik) včeraj, in vendar kaka razdalja, kaka izpremem-ba! Pred duševnim očesom so mi bili časi, ko smo bili zbrani starši in otroci, žene in možje, bra-tje in sestre, tovariši in tovari-šice. A kje smo danes po dobi treh let?! Kje so vsi, kar se jih spominjam sedaj in ki je po njih zahrepenela misel v tem trenotku? Kaj delajo, kod blodijo? Ali so zdravi? Ali — srečni? To poslednje vprašanje je pač neumestno. Odgovor težko da bi bil razveseljiv. Mnogo je še živih, ali raztreseni so... Koliko pa jih že sniva v hladni zemlji svoj večni sen? Morda so ti — srečneji! Niso hoteli čakati, da bi prešla ta nevihta in da bi zopet zasijalo soLnce. Odšli so v večnost, kjer ni prevare, trpljenja, sovraštva in — aproviza-cije. Ali so se izpolnile nade, ki smo jih gojili, ki jih je gojil narod naš? Tudi meni se niso izpolnile. Kruta bolezen me je bila vrgla na posteljo. Tri leta brez ploda Ali eno smo ohranili — verujem v to — vsi: zvestobo do domovine in naroda. — Ostati hočemo zvesti velikemu cilju, ki naj nas zopet združi v zadovoljno življenje, v domu, 'kjer ne bo več perziranja! In tako mi misli uhajajo v bodočnost — k našun prihodnjim dolžnostim. Zastaviti bo treba z delom za srečo naroda in vseh njega članov. Posebno se ne bomo smeli izogibati velike dolžnosti do žrtev te vojne in niih potomcev. Nesrečnim žrtvam bomo morali bili v oporo z vso bratsko ljubeznijo, a malčke bomo morali ohraniti narodu in jih vzgajati v dobre sinove in hčere njegove. Ne varajmo Se: tudi v bodoče bo sovražnik poželjno stegal roko po njih____Položaj je resen ki naloga bo težka. Ali, z energijo, z medsebojno pomočjo bomo dorasli tudi tej nalogi! Samo bo treba krščanskega usmiljenja, bratske ljubavi in narodne zvestobe. Ob takih čednostih gotovo ohranimo svoj rod ob sinji Adriji. Čuvajmo jo, saj je naša, saj je biser v srcu našega naroda! Zaključujem s to željo in prisrčnim pozdravom tovarišem na soški fronti. — Alojzij Trampuž, Bane-Sežana! Deželni šolski svet na Kranjskem — dernena nemščine. »Učiteljski Tovariš« piše: Uradni in menda tudi občevalni jezik — vsaj če človek pride do referenta, — tega urada je nemščina. Zapisniki sej se pišejo edino le v nemščini; razpisi vseh javnih učnih mest se izdajajo edino le v nemščini. Razglasi in ukazi — vse je v nemščini. — tudi letna poročila, ki so menda pač v prvi vrsti namenjena slovenskim davkoplačevalcem, se izdavalo v nemščini, ko bi se vsaj dvojezična izdajala. — Da je občevanje s podrejenimi c. kr. okraj. šol. sveti edino le nemško, je itak samoobsebi umevno. Kratkonialo. slovenščina zaide le po nesreči tja. — Kot umevna posledica teh čudnih razmer v najvišji šolski korporaciji }e pa tudi vse uradovanje c. kr. okr. šol. svetov s posameznimi šol. vodstvi kakor tudi s c. kr. dež. šol. svetem in drugimi korporacijami. Nemščina zavzema prvo in glavno mesto, edino le kraj. šol. sveti so izvzeti, ti dobivajo slovenske uradne dopise. Nadaljna posledica teh čudovitih razmer je slednjič tudi ustroj naših gimnazij. Tudi tu je vse nemško. Šolska naznanila, letna poročila nemška, menda zato, da jih razumejo slovenski stariši slovenskih učencev lažje. In v vseh teh korporacijah ima odločilno besedo in vselej odločilno večino Slov. Lj. Stranka, tako v c. kr. dež. kakor tudi v vseh c. kr. okraj. Šol. svetih. Tu velja pač lepo geslo: »Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal« »Ako bomo stali s prekrižani-mi rokami in se ne ozirali na vse podrobnosti — vsak najmanjši kamen tvori bistven del zgradbe narodne celote — in čakali samo na čudeže od zgoraj, nas čaka lahko težka doba razočaranja.« Zato pa kličemo pristašem Slovenske Ljudske Stranke: Pokažite slovenskemu narodu, da imate v sebi toliko idealizma, smotrenosti in toliko notranje sile, da odpravite to v nebo kričečo krivico in da daste ravno v teh korporacijah slovenščini ono mesto, ki Jo mora zavzemati — to le prvo mesto. S fronte za združenje Jugoslovanov. — Slovenski bojevniki havbične baterije nekega gorskega topničarskega polka pošiljajo — potom »Slov. Gospodarja« — jugoslovanskim poslancem iskreno zahvalo za njih združeni nastop . 1119 Na prodaj je na tr -u v Dekanih Konsumao društvo z dvema velikima dvoranima, tremi sobami, kuhinjo, kletjo, velikim dvoriščem. vrtom in majhno lopo. ( ena 17.00 » K s li pa po dogovora z Jos {jom Toškan, štev. 187, v Dekanih. Sode vinske kupim ; plačam visoke cene. Kol e, gostila a, ifojan 2. 1401 Kupim drva ?.a kurjavo v v.-aki n nožini. Ponudbe na barvarnico A. Pellizzaro ul. Sklice s L 2, Piazza Barriera vecchia. 1-08 Hoiel Balkan \zmie vedno nraš Če in te-1270 ran Perutnina iz Štajerske iživa) race, kokoši, goske, plščeta Itd. prodaja po zmernih cenah A. MAR1SSAN Trst, ulica Boschetto štev. 10. 5 J ti I «5-1 i? Trst« Via Cassa di 5 (Lastno poslopja) Kapital In rezerva K 13,209.009. - FILIJAJLKE: Duaaj Tegethofstrasse 7 9, Dubiovnlk. Kotor, Ljubljana, Metković, Op tija Split, Šioenik, Zac1«--. VLOGE NAIČNJIŽICE 31 od dneva vloge do dneva vzdiga. Kentui davek plačajo banka svojega. Obrestovanje vlosr »a tokočem in žiroračunu po dogovoru - Akre.loti i čeki in nakaznice na vsa tn-in inozemska tri is V4. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastaraa pisma, prijorite o delnice, srečke, valute devize, promeso itd iVje PREDUJME na vrednostne papirje in b a o ležeče v javnih skladiščih. 6AFE DEPOSI i S PROMESE. - — Produ j a sr^čk razredne lut • rje Zavarovance vsakovrstnih papirjov prot.i kurzni izgubi, revizija ireb nja srečk i. t d brezplačno. Stavbni kredit, rembour.s krediti. Borzna naročila. — Inkaso. MENJALNICA.----ESKOMT MENIC. Telefoni; 1463, 1793 In 2676. Uradna urei od 9 do 1 popoldne Brzojavi: JADRANSKA Bse-llonlo - Te s! sJiica Amaiia Sfev. 1 vsaki veiar ob 97t t Vstopnina M Pfln© v Trstu se Je preselila na Corso &t. 15 8 v bivSo zlatarnice O. Z«rcowltz A FU>Uo Velika izbera srebrnih In zlatih tir, uhanov, prstanov, verižic Ud. Cene zmerne. Cene zmerne. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. v Trstu, ul. Poste vecchi« 12, vogal ulice de.fie Posie. Izdiranje zohov brez boleiine. :-: s-s Plombiranje, m UMETNI ZOBJE LISTNICA UREDNIŠTVA. Fiiou. Prosimo. Sprejmemo z zahvalo. \ -iSšsiiv 9$ Milla posojilnica In hranilnica (I re£!slrov»M zadrugo * em«!*nlN žt, 952 Ima varnostno celico (Snfe de[>ositA} za shn:mVio vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih »reduot, r»©po3 io-**-vrrno proti nlonm n požaru, urejeno po Ba|nrt»eji«eM na inu ter je oddaja strankam v naj*-m po STANJE VLOG KAD tO Ki^ii^ JU« a Gia& m: od 9 it 12 top. iu od 3 da 5 ?]9. iiji 9J mii'j j-]'i l*