NO. lf) [Ameriška Domovina AMCRICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) SLOV6NIAN HORNING NGWSPAPCB CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 9. 1982 VOL. LXXXIV mm PREJEMA PODPORO OD IZRAELA ZOPER IRAK; OROŽJE IZVIRA IZ ZDA Iz Clevelanda in okolice Predssdn’k Reagan bo obiskal kongresnike na kapitalskem hribu WASHINGTON, D.C. — Danes bo predsednik Ronald Reagan obiskal kapitolski hrib in se pogovarjal s kongresniki o sporu, nastalem zaradi njegovega proračunskega načrta za fiskalno leto 1983. Mnogi kongresniki, med njimi tudi več Reaganovih najzvestejših pristašev, so izjavili, da ne morejo glasovati za predsednikov načrt brez nekaj temeljitih sprememb. V svojih javnih nastopih doslej je Reagan vedno ponavljal, da ne bo pristal na nobeno obsežnejšo spremembo svojega proračunskega načrta. V zveznem kongresu baje prevladuje mnenje, da želi Reagan preveč denarja za obrambne namene ZDA in premalo za razne programe socialne podpore. Poleg tega, se mnogi konservativci bojijo posledic ogromnega primanjkljaja v zveznem proračunu za leto 1983, ki ga sam napoveduje predsednik. V želji, da bi zmanjšali obseg primanjkljaja, predlagajo mnogi v kongresu, naj bi bili povišani zvezni davki. Temu pa Reagan odločno nasprotuje. Bistvo problema je v tem, priznavajo vodilni republikanski kongresniki, da je predsednik Reagan tako močno uverjen v pravilnost svoje politike, ■ da ni pripravljen pristati na noben večji kompromis. Kongresniki pa so prav tako u ver j eni v tem, da ni nobene možnosti, da bi zvezni kongres sprejel nespremenjen proračunski načrt za loto 1983, ki ga je bil pred meseci predložil Reagan. Vsi kongresniki, tako de-ttmkrati kot republikanci, se Pa polno zavedajo, da bodo novembra letos volitve. ------o---— Grilja avtomobilskih delavcev o pogajanjih z CMC In tudi AMC -DETROIT, Mich. — Ta teden se bo Unija avtomobil-skih delavcev (UAW) odločila o tem, ali bo pristala na nova pogajanja o znižanju Plač svojih članov, zaposlenih PN General Motors Corp. l^ejšnja pogajanja so bila Prekinjena, ko niso vodila nlti k najmanjšemu napredku. V tednih, ko so pogajanja Prekinjena, je GMC naznani-K da bo zaprla 7 svojih o-hratov v ZDA, dva od teh v Clevelandu in okolici. Četrta na j večja izdelovalca avtomobilov v ZDA, Ame-rican Motors Corp., je tudi Prosila UAW, naj bi se sporazumeli o znižanju delav-skih plač. Pri AMC je zaposlenih 11,000 članov UAW. Lani je AMC poslovala z izgubo 136,6 milijona dolarjev, le izgube se nadaljujejo tudi letos. UAW delavci, zaposleni pri Chryslerju in Fordu, so že o-dobrili določeno znižanje svo-iHa plač in drugih ugodnosti. Kjlub vsemu je pa izdelo-vanje avtomobilov v ZDA zadnje tedne na naj nižji rav-^1 vse od leta 1948. -----o------ Sporočajte osebne in Krajevni novic#! f f Novi grobovi Anna Koren V ponedeljek, 8. marca, dopoldne je v Deaconess bolnišnici umrla 86 let stara Anna Koren, roj. Kociper, vdova po leta 1945 umrlem možu Stevu, mati Marije Semen (SFRJ), Steva, Joe-a, Franka, Barbare Rascan in Anne Cseh, 14-krat stara mati, 12-krat prastara mati, članica dr. sv. Štefana KSKJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 1053 E. 62 St. v četrtek, 11. marca, v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 10.30 dopoldne, od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. John Bronoff st. V nedeljo, 7. marca, je v St. Vincent Charity bolnišnici po dolgi bolezni umrl 64 let stari John Bronoff st., mož Molly, roj. Carnew, oče Mrs. Robert (Marian-Rita) Krcal in Johna ml., 7-krat stari oče, 2-krat prastari oče, brat Walterja in Edwarda (Wis.), veteran druge svetovne vojne, zaposlen kot šofer avtobusa pri RTA 28 let, do svoje upokojitve, član American Legion št. 163 in Million Mile Club pri RTA, bivši član Poljske lige ameriških vojnih veteranov, Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda ha Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, v cerkev sv. Filipa Nerija ob 11. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Alojz Filipčič V soboto, 6. marca, dopoldne je umrl Alojz Filipčič s 4620 S. River Road, Geneva, Ohio, mož Frances, oče Phil-lipa J. Srečka in Valentinea Filipčiča. Pogreb bo danes, v torek, iz pogrebnega zavoda Belding-Webster na 175 S. Broadway, Geneva, v cerkev Assumption ob 10.30 dopoldne, od tam na Unionville pokopališče. John A. Bertosa V nedeljo, 7. marca, je na svojem domu umrl 62 let stari John A. Bertosa, mož Elizabeth (Betty), roj. Gou-rilis, oče Johna T. in Ronalda, 3-krat stari oče, brat Petra, Mary in Rose, zaposlen kot strojnik pri White Motor Co. 34 let, vse do svoje upoko- V. j Takšne in podobne (kajpada manjše akcije štrlijo iz vsakdanjosti. Za Cerkev so nevarnejše naraščajoče težave, ki si jih oblasti izmišljajo za duhovnike in vernike dan na dan, ne da bi se pri tem dogodilo kaj, kar bi v oči posebno bodlo. Zato se je škofovska konferenca Jugoslavije konec aprila pritožila nad zapostavljanjem vernikov v družbi in v javnem življenju, nad pritiskom na starše in mladino zaradi obiskovanja verouka, nad omejevanjem pravic vernikom po bolnišnicah, družbenih domovih in zaporih, nad popolnim odvzemom teh pravic vojaškim obveznikom v vojski in nad o-virami pri gradnji cerkva. ZDA se bodo zanimale za resničnost poročil o salvadorskih pokolih SAN SALVADOR, El Sal. — Ameriško veleposlaništvo se bo uradno zanimalo za resničnost poročil o pokolu civilistov, ki se naj bi zgodil januarja letos v podeželskem mestecu Campanario. Za pokol naj bi bila odgovorna El Salvadorska vojska, pobitih pa naj bi bilo več kot 100 civilistov. Gverilci sedaj kontrolirajo Campanario in so dovolili o-bisk skupine tujih novinarjev. Poročila o pokolu torej izvirajo iz gverilcev, novinarji pa so sami videli lobanje in okostnjake. Preživeli vaščani trdijo, da so vojaki obglavili žrtve. Levičarski gverilci še nadaljujejo s kampanjo, vplivati na ameriško javno mnenje in posebno na kongresnike. Povabili so skupino kongresnikov, naj obiščejo kraje v El Salvadorju, ki so pod kontrolo gverilcev. Med drugimi, ki so prejeli povabilo, je predsednik predstavniškega doma, kong. Thomas P. O’Neill (D.-Mass.). O’Neillov tiskovni predstavnik je dejal, da kongresnik ne bo odgovoril na povabilo in da mu ni znano, da bi bil kateri član kongresa pripravljen obiskati kraje v El Salvadorju, v katerih imajo oblast v svojih rokah gverilci. Mednarodna o r g a nizacija Amnesty International je v posebnem poročilu obtožila vojsko v El Salvadorju' množičnih pokolov, mučenja in drugih zločinov. O početjih gverilcev pa ni spregovorila. *****##« jitve. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek, 11. marca, v cerkev sv. Filipa Nerija ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. John Makse Umrl je John Makse, vdovec po pok. ženi Emmi, roj. Grimm, oče Theodore-a in Willarda, 9-krat stari oče, brat Ann Starc in Elsie Gris-wald. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak na St. Clair A ve. danes, v torek, ob 11. dopoldne na West Park pokopališče. Partijski in državni funkcionarji so škofe napadli tudi zaradi tega. Škofje so na svojem jesenskem zasedanju oktobra ponovili svoje pritožbe. Dodali so še, da “se na njihovo žalost vernim mladim po osnovnih, srednjih in visokih šolah prikazuje marksistični ate-, izem kot edini znanstveni svetovni nazor”. Odtlej se ni izboljšalo nič. Znamenja kažejo slabo. Papež, ki razmere katoliške Cerkve in režima v Jugoslaviji še iz svojega krakav-skega časa pozna do podrobnosti, je zadržan. Ve, da lahko Cerkev v Jugoslaviji še veliko izgubi. Ona ima še tudi danes več svobode gibanja kot v deželah sovjetskega WASHINGTON, D.C. — Zahodne obveščevalne službe zatrjujejo, da je iranskemu režimu uspelo najti skupino držav, pripravljenih pošiljati orožje in drugo pomoč iranskim vojaškim silam. S pomočjo tega orožja so Iranci tako napredovali zoper Irak, da bo vojna kmalu predvsem na iraškem in ne več na iranskem ozemlju. Kot kaže, podpira Iran v vojni zoper Irak celo Izrael, država, ki je sicer tarča izredno sovražnih besednih na-padoVj ki prihajajo od predstavnikov Homeinijevega režima. Do preloma z ZDA, kot je znano, so bile iranske vojaške sile skoraj v celoti odvisne od ameriškega orožja. Začenši s predsednikom Carterjem pa je ameriška vlada prepovedala vsakršno prodajo oz. dobavo ameriškega o-rožja in rezervnih delov Iranu. Izraelci še vedno dobavljajo ameriško orožje in rezervne dele ter določeno količino le-teh pošiljajo po tajnih kanalih Iranu. V Beli hiši, priznavajo, da je takšno pobijanje proti veljavnemu ameriškemu zakonu in da Izrael ni prosil za dovoljenje radi teh pošiljk. V Reaganovi vladi pa nimajo namena povzročati te-' žav pri izraelski vladi glede vsega tega. Razen od Izraela, dobiva Iran močno podporo od Severne Koreje, Libije, Sirije, Sovjetske zveze ter nekaj zait odno-evropskih držav. Slednje baje nočejo v celoti pretrgati z Iranom, ker še vedno uvažajo nekaj iranske nafte. Zahodni strokovnjaki soglašajo, da bi Iranci ne mogli nadaljevati z obsežnejšimi vojaškimi akcijami, ako ne bi dobivali te podpore. Izraelci so mnenja, da je v njihovo korist, ako se vojna nadaljuje, in da se še naprej tolčeta Irak in Iran. Vlada Menahema Begina ne misli, da bo zaradi svoje pomoči skovala prijateljstvo s Homeinijevim režimom. Meni pa, da je ta režim že itak obsojep na smrt, da pa bi bil zmagoviti Irak še nevarnejši nasprotnik za Izrael. bloka, zadnji čas vključno na Poljskem. Poleg tega se zdi, da gleda papež boj, ki ga trenutno vodijo oblastniki proti Cerkvi, posebno na Hrvaškem, kot na morebitni prehodni pojav. Mostove v Beograd, ki bi bili sedaj porušeni, bi bilo kasneje možno zopet zgraditi le z uslugami. Gre za politiko manjšega zla. K njej spada tudi to, da vatikanski dnevnik Osservatore Romano o Jugoslaviji že dolgo nič ne poroča. To je s papeževe strani kazanje dobre volje Beogradu, obenem pa tudi zvečane pažnje. Vendar je povedal papež o položaju svoje Cerkve v Jugoslaviji že tudi jasne besede. Ko je novi jugoslovanski poslanik pri Vatikanu Ste- Politika ZDA Reaganova vlada ne sodeluje z Izraelom in drugimi državami v podpori Iranu, pač pa p o d p i ra razne oporečniške skupine, katerih cilj je strmoglaviti režim ajatole Homeinija. Težava za ZDA ni v tem, da iranskih nasprotnikov Homeinija ni. Težava je, da jih je toliko in da sovražijo drug drugega prav tako o-stro kakor sovražijo Homeinija. Ameriške podtalne aktivnosti zoper Iran vodi CIA, ki med drugim finansira tajno radijsko postajo, ki oddaja v silovito protirežimskemu tonu. V vzhodni Turčiji, blizu iranske meje, finansira CIA dve oboroženi gverilski gibanji. Prav tako krijejo ZDA preko CIA stroške iranskih političnih emigrantov in njih organizacij. ------o—---- Desel gostov izgubilo življenje v požaru v houstonskem hotelu HOUSTON, Teks. ^V požaru v hotelu Hilton v mestu je izgubilo življenje 10 gostov, med njimi 4-članska družina. Vsi ponesrečenci so bili zadušeni od gostega dima na četrtem nadstropju hotela. Preživeli gostje so rekli, da niso slišali nobenega požarnega znanilnika kljub temo. da je hotel opremljen s sodobnimi napravami. Preiskava je že dokazala, da so požarni znanilniki res začeli delovati, ko je nastal požar v sobi na četrtem nadstropju, da pa jih je uslužbenec hotela namenoma ugasnil zato, ker ni imel pojma, kaj se dogaja. Uslužbenec namreč ni bil pravilno seznanjen z delovanjem teh naprav. Gasilski preiskovalec Troy Lewis je dejal, da brez nesrečnega posredovanja hotelskega uslužbenca najbrž ne bi umrl noben gost. Požar je baje nastal, ko je nek gost-kadilec zaspal; njegova cigareta pa je povzročila požar. Omenjeni gost je med žrtvami požara. rilna pisma, je papež v pozdravnem govoru dejal, da si katoličani v Jugoslaviji želijo, da bi jim bila kot poedin-cem in kot skupnosti zagotovljena duhovna svoboda. Težave, ki bi med državo in Cerkvijo utegnile nastati, se ne bi smele zaostriti na škodo zakonitih pravic in ne bi smele ostati brez pravične rešitve: Z obojestranskim razumevanjem in “aktivno dobro vbij o” bi jih bilo moč premostiti. Cerkev je “vselej pripravljena za pogovor na vseh ravneh” in upa, da bo našla takšno pripravljenost tudi na jugoslovanskih mestih. (Dalje prihodnjič) MZA vabi na sestanek— Misijonska Znamkarska Akcija vabi na sestanek, ki bo v petek, 12. marca, ob 7. uri zvečer pod staro cerkvijo pri Mariji Vnebovzeti. Ta sestanek bo združen z obiskom s. Silve Žužek, katera ostane med nami tudi na kosilu prihodnjo nedeljo, 14. marca. Vsi sodelavci in prijatelji misijonov ste iskreno vabljeni. Prodaja peciva— Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete bodo prodajale pecivo v soboto in nedeljo, 13. in 14. marca. V soboto bo začetek prodaje ob 1. popoldne, v nedeljo pa po vsaki sv. maši. Članice vljudno prosijo za darovano domače pecivo. Kosilo MZA— V nedeljo, 14. marca, priredi Misijonska Znamkarska Akcija svoje vsakoletno kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Okusno kosilo se bo serviralo od 11.30 dopoldne do 1.30 popoldne. Članek na 2. str. Koncert Jadrana— Pevski zbor Jadran priredi svoj pomladanski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. v soboto, 20. marca. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnice so po $4 in jih imajo vsi člani zbora. Tiskovnemu skladu— Rev. Alovsius Žitko, Oakland. Kalif, je daroval $22 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Ga. Anica Košir, Cleveland, Ohio je darovala $20 našemu slovenskemu listu. Rev. John Kumše, Cleveland, Ohio je poklonil $15 Ameriški Domovini. G. in ga. John Cendol, E. 73 St., Cleveland, sta pa darovala $10 v sklad AD. Vsem darovalcem iskrena hvala! *#######*»• *+++++++++++++++++ Zadnje vesti •' Verona, It. — Včeraj se je začela sodna obravnava zoper 16 oseb,; obtoženih sodelovanja v ugrabitvi ameriškega generala Jamesa L. Dozier j a. Obtožba obsega kar 1000 strani in je sodnik prekinil obravnavo za teden dni, da bodo imeli pravniki, ki zagovarjajo obtožence, priliko, pripraviti obrambo. • Washington, D.C. — Včeraj je pričal pred odborom za zunanje zadeve zveznega senata name stnik državnega tajnika Walter J. Stoessel, ki je dejal, da ZSSR res uporablja kemična sredstva v vojni v Afganistanu. ZDA vedo za 47 primerov, ko so sovjetski vojaki uporabili takšno, po mednarodnem pravu prepovedano orožje, v teh incidentih je'umrlo najmanj 3042 Af-gistancev. Jutri bo predsednik Ronald Reagan podpisal posebno izjavo o Afganistanu v tkzv. Vzhodni sobi Bele hiše. ------o----- VREME Deloma sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 32 F. Isto jutri, a nekaj topleje. Naj višja temperatura okoli 45 F. V četrtek spremenljivo oblačno in še topleje. Naj višja temperatura kar okoli 54 F.. Slomškov krožek— Slomškov krožek sporoča, da boste lahko poravnali članarino v nedeljo, 14. marca, ob priliki kosila MZA pri Sv. Vidu. v Seja prestavljena— Društvo Presv. Srca Jezusovega št 172 KSKJ opozarja članstvo, da je redna mesečna seja, ki bi naj bila 17. marca, prestavljena na prihodnjo sredo, 10. marca, zaradi misijona pri Sv. Vidu. Seja bo na zahodni strani mesta, na domu tajnice, ob 7. uri zvečer. Olga Kocsis umrla— Nenadno in nepričakovano je umrla dolgoletna uslužbenka Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd., ga. Olga Kocsis. Pogrebna sv. maša bo jutri, v sredo, ob 10.30 dopoldne, v cerkvi Naše Gospe Pomočnice, na mrtvaškem odru bo v pogrebnem zavodu Jakubs in sin na 936 E. 185 cesti danes, v torek, od 2. do 9. zvečer. Pokopana bo v St. Clairsville, Ohio. Družina bo hvaležna za darove v pokojničin s polni n Slov. domu za ostarele. R.I.P. Egiptovsko sodišče obsodilo atentatorje A. Sadata na smrt KAIRO. Eg. — Vrhovno e-giptovsko vojaško sodišče je obsodilo na smrt 5 oseb. obtoženih sodelovanja v atentatu na predsednika Anvara Sadata, ki je, bil ubit 6. oktobra lani. Sodišče je obsodilo 17 drugih obtožencev na ječo. Najmilejša izrečena kazen je 3 let, najstrožja pa dosmrtna ječa. Dva obtoženca sta bila oproščena krivde v zaroti zoper Sadata. Sodna obravnava je trajala kar 3 mesece. Vsi obtoženci so priznali svojo krivdo, vključi vši dva oproščenca. Trdili so pa, da si je dejansko sam Sadat vzel življenje in to zaradi neodpustljive politike, ki ji je sledil. Obnašanje obtožencev je bilo tako odvratno, da so jih morali sodniki odstraniti iz dvorane večkrat, tudi med branjem kazni niso bili navzoči. ——----o------ Ameriški tanker se potopil; pogrešajo devet mornarjev NEW YORK, N.Y. — Po še nepojasnjeni eksploziji na a-meriškem tankerju Golden Dolphin se je ladja potopila., pri tem pa je izgubilo življenje 9 mornarjev. Dve tovorni ladji, ki sta prihiteli na pomoč, sta rešili 16 drugih članov posadke Golden Dolphin, ki je bila sicer brez tovora in dolga 892 čevljev ter z nosilnostjo 23,1 milijona galonov nafte. Ena od ladij, ki sta sodelovali v reševanju mornarjev, je bila Nova Gorica, registrirana v SFRJ. Med preživelimi je kapitan tankerja Golden Dolphin, ki je povedal, da je nastala eksplozija medtem, ko je pogrešanih 9 mornarjev' pregledovalo ladijsko skladišče. Kapitan pa ni imel pojma, zakaj je do eksplozije prišlo. Golden Dolphin je bila stara 7 let. Nesreča se je zgodila kakih 900 milj vzhodno od Bermude. Slabo leto za katoliško Cerkev v Jugoslaviji nek 10. dec. 1981 izročil pove- AMERIŠKA DOMOVINA 6117 ST. CLAIR AVE. - 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and I ridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 jia leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address-changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 . No. 19 Tuesday, March 9, 1982 Edvard Kocbek Lepo in pravilno je načelo krščanske vsebine v znanem latinskem izreku: De mortuis nil nisi bene (o mrtvih nič drugega kot dobro). Toda vsebina tega reka se more in sme nanašati le na osebne odličnosti ali slabosti umrlega, nikakor pa ne na njegovo javno delo, ko je slej ko prej in vedno podvrženo ocenjevanju v javnosti, kamor po svojem značaju spada. V vsem obsegu velja to za politične akcije umrlega, zlasti še, kadar so povzročile družbi in narodu tragične spremembe. Ko je izšel v AD ponatis članka K. H. iz Katoliškega glasa v Gorici o Kocbekovi smrti in pogrebu, se je jasno pokazala potreba po dopolnitvi in pojasnitvi člankove vsebine. To pa z namenom, da se pomaga do zmage cisti resnici, brez primesi kakih drugih tendenc. Prenmet je namreč mnogo preveč važen, da bi se pri opisu Kocbekove politične poti smeli zgubljati v polovičarstvu in v ugibanju o njegovih motivih ter se skrivati za običajnim izgovorom, da je nam vse vkup preblizu za izrek dokončne sodbe in osvetlitve njegovega dela. Res nimamo v novejši slovenski zgodovini bolj spornega moža, kot je Kocbek. Zato ne, ker se med nami ni pojavil človek s tako irazito razcepljeno dvojnostjo, kot jo je imel ta izredni mož. Trdi se dosledno in z veliko prepričevalnostjo, da je ostal vse svoje živ-Ijene veren katoličan in je kot tak tudi umrl. Po poklicu je bil pravzaprav umetnik-literat nadpovprečne kvalitete. Začel je že pred vojno upirati se Cerkvi, njenemu učiteljstvu in avtoriteti ter oznanjati v spisih svoje poglede in ideje o njenem delovanju med Slovenci. Za to je imel kot svoboden človek in katoličan pravico. Ni pa imel ne po pisanih, ne po moralnih zakonih, svetnih in cerkvenih, pravice kljub jasnemu nauku papeža Pija XI. in svarilom škofa Rožmana povezati sebe in svojo skupino “krščanskih socialistov" s smrtnimi sovražniki Cerkve in vsake vere zato, da bo reformiral slovensko Cerkev, ker da se je izpridila. Politična naivnost prve vrste je bila to, na drugi strani pa povzdigovanje osebnega prestiža, kot je običajno pri vsakem reformatorju. Vse to bi ne imelo veliko pomena, če bi posledice Kocbekovega koraka v zavezništvo s stalinističnimi komunisti ne imele tako strašnega razvoja in konca. Trdno stoji zgodovinska resnica — navzlic bližini dogodkov, — da je Kocbek s svojo skupino s pristopom v Osvobodilno fronto (OF) dal komunistični zaroti, izraženi v partizanstvu, obliko in značaj vsenarodnega pokreta. S tem je ljudi idejno zmešal, razbil narod (pri katerem komunizem niti politično niti vojaško ni pomenil takrat nobene sile) v dva sovražna tabora, povzročil državljansko vojsko.in sprožil komunistično revolucijo v Sloveniji, česar bi komunisti sami nikoli ne bili zmožni izvesti. V tem je Kocbekova ogromna, zgodovinska odovornost: narod je pahnil med tujčevo dvojno okupacijo v neizmerno trpljenje, padali so vodilni narodni možje z njegovo vednostjo, bratska kri je tekla v debelih curkih, nazadnje, že po končani vojni, v potokih ob pokolu neoboroženih domobrancev. S samo močjo partije in peščico levih Sokolov bi se vse to ne moglo dogoditi. Komunisti sami bi tudi med izo-braženstvom ne imeli dovolj podpornikov, da bi mogli dati partizanstvu vsenarodni značaj in ga razširiti za vojaške akcije. To nalogo so opravili Kocbekovi kršč. socialisti, ki so se pa že v dolomitski izjavi odpovedali političnemu vodstvu in vse prepustili komunistom. Nič sedaj v življenju Slovencev v domovini in prestanem trpljenju tisočev v begunstvu na tujem ne pomenijo Kocbekovi dobri nameni, da bo “soustvarjal sintezo novega slovenstva in izoblikoval nov tip slovenskega kristjana". Kruta pa čista resnica je, da je soustvaril komunistično ateistično diktaturo, ki ga je poslala za ministra v Beograd, ko je pobijala domobrance, potem ga pa vrgla med staro šaro, ko ga ni več potrebovala. Zgodovina bo nekoč tudi zapisala resnico, da Kocbek svoje naloge ni izpolnil do logičnega konca; Bil je 'junak, ki se je ob strani komunistov boril za sintezo novega slovenstva in za tip novega kristjana zoper nauk. in svarila učeče Cerkve, bil pa slabič, ko je spoznal ko- Beseda iz naroda... Važnost izročila LEMONT, 111. — Za spoznanje važnosti tradicije v o-hranjevanju duhovnih vrednot, posebno pa v predajanju vrednot, moramo vsaj nekoliko poznati zgodovino, ki je združena s to besedo. Tu gre predvsem za zgodovino krščanstva ali katoliške Cerkve. Širjenje krščanstva ali ; misijonsko delo katoliške Cerkve je povzročilo v časti razvoja ved, ki obravnavajo osebnost človeka, resne očitke. Kolikor sem jih spoznal, : sem lahko uvidel, da niso u-temeljeni, ker so predvsem razodevali nepoznan j e zgodovine misijonskega dela, še manj pa- nepoznanje načinov širjenja krščanstva. Po času najstarejši očitek šem .slišal pri poučevanju zgodovine v gimnaziji. Takrat smo morali poslušati, kako je Cerkev nasilno krstila množice ljudi. Šlo je predvsem za Franke. V početku oziroma malo pozneje, ko se je frankovska država razvila za Karla Velikega (742-814) so masovno sprejemali ljudstva v katoliško Cerkev. To je pa vršila svetna oblast/ seveda pade o-.čitek tudi na Cerkev. Tega zgodovinskega dejstva pa ne bi smeli presojati v luči sedanjih razmer. Tedaj so bila ljudstva preprosta in so jih morali šele po krstu poučevati v katoliški veri. Za tedanje razmere je bila to najhitrejša pot za prehod iz nomadskega življenja v urejeno poljedelstvo, ki je pripomoglo do napredka kulture. Gotovo pa je, da so pred krstom prejeli .vsaj osnovni pouk. Takrj ’ "'spreobrnjenja so bila pod vodstvom svetnih vladarjev, ki so pa imeli tedaj velik vpliv tudi na cerkveno delovanje. V novejšem času svetni vladarji oziroma režimi izvajajo veliko nasilje nad katoliško Cerkev, ki se mora zaradi tega z velikimi napori boriti za svoje osnovne pravice, ki so navadno skladne z osnovnimi pravicami in dostojanstvom slehernega človeka. Iz zgodovine, ki jo poznamo, je nastal očitek zaradi misijonskega dela med ameriškimi Indijanci. Ta očitek je izšel iz katoliških vrst in so ga širili časopisi, ki se imajo za katoliške in verske. Očitek je bil: Katoliški misijonarji so uničevali indijansko duhovnost. Boljše bi bilo, da bi ostali v svoji poganski veri in se ohranili. Vsak lahko ve, da je bilo za izginjanje Indijancev najbolj usodno prehajanje v civilizirano življenje. Civilizacija povsod prinaša nevarnost prvotnim ljudstvom vseh dežel. Kdor pozna delo slovenskih misijonar jev, med ameriškimi Indijanci, dobro ve, da so v verskem pouku ohranjevali indi- jansko duhovnost in ji dajali krščanske izraze. Tudi zgodovinarji so pravično označili način, dela slovenskih misijonarjev med Indijanci. Prinesli so jim krščansko vero, niso pa uničevali indijanske duhovnosti, marveč so ha njo gradili in ji dajali krščanske izraze. Nam gre predvsem za razumevanje slovenske tradicije ali izročila. To izročilo lahko presojamo po izročilu, ki ga ohranja Cerkev in se imenuje kot vir božjega razodetja “sveto izročilo”. Božje razodetje je bilo zaključeno s smrtjo apostolov. Cerkev je bila upostavljena in je v polnosti vršila svoje poslanstvo, ki ga je prejela od Jezusa Kristusa. Z Jezusom Kristusom je božje razodetje in delo odrešenja doseglo svoj višek, bilo izročena Cerkvi, ki jo je u-stanovil Jezus Kristus, da prinaša evangeljsko oznanilo in odrešenje v vse čase in kraje. Vera v razodetje in odrešenje je božji dar, ki si ga sami ne moremo zaslužiti. Ta dar je namenjen vsem ljudem, sprejeti ga pa mora vsak človek svobodno. V tem sprejemu je pa neka zakonitost, ki jb je Jezus Kristus izrazil s temi besedami: “Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, ta je, ki me ljubi; a kdor mene ljubi, ga bo ljubil moj Oče in jaz ga bom ljubil in se mu razodel” (Jan 14, 21). Naj-preje moramo sprejeti Jezusove zapovedi. Vse, kar je Jezus izvršil in učil, je za nas zapoved, ki nas uči in pomaga, da sprejemamo njegovo delo odrešenja. V vseh njegovih dejanjih in besedah se dovršuje božje razodetje. Sprejem tega je dejanje ljubezni do Jezusa; s tem dejanjem sprejmemo tudi ljubezen Boga Očeta tudi Jezusovo ljubezen; to je pot do popolnejšega razumevanja Jezusa Kristusa in njegovega nauka. Mi pa hočemo hoditi ravno nasprotno pot. Najprej hočemo razumeti, nato bomo šele sprejeli vero in verovali. Zato je Jezus dejal, da moramo postati kakor otroci, da bomo sprejeti v božje kraljestvo (prim. Mt 19, 14). Kakor otroci se moramo tudi mi poučiti; preprosto moramo' sprejemati evangeljske nauke. To je pot do globljega spoznanja skrivnosti svete vere. Jezusove nauke in njegovo delo za naše, odrešenje prihaja do nas po svetem izročilu. Sveto izročilo je več kot besede; v sveto izročilo spada vse, kar je Jezus določil, da prihaja do posameznikov in jim prinaša odrešenje. Vsi v Cerkvi morajo biti zvesti svetemu izročilu, na poseben način pa papež in škofi v edinosti s papežem, ker je njim zagotovljen Sveti Duh rauniritično prevaro in je bil poklican boriti se zoper brezboštvo in marksistično zasužnjenje naroda. Poskusil je z izjavo 1. 1976 v Trstu o pokolu domobrancev, pa se po silovitem napadu režima spet umaknil in molčal. Potem, ko je bil izrinjen iz vseh političnih funkcij in so mu njegovi bojni tovariši delali velike težave celo pri izdajanju literarnih del, je svojemu kasnemu spoznanju dal javnega duška v izjavi, da med komunizmom in krščanstvom sodelovanje ni mogoče (kar je 40 let poprej zapisal papež Pij XI. v okrožnici Divini Re-demptoris). Toda tega priznanja ni potrdil, z možato, junaško odločitvijo: priznati storjeno usodno napako povezave kristjanov s komunisti, jo obsoditi, obžalovati in prositi odpuščanja narod, ki je radi njegovega koraka moral iti skozi morje gorja. Kocbek kaj takega ali vsaj podobnega ni bil zmožen storiti; zahtevala bi bila od njega veliko osebno žrtev. Raje je molčal, se umaknil v svojo literarno provinco in užival komunistično miloščino do zadnjega cine. Zgodovina bo, če bo iskala in našla čisto resnico, postavila njegovo ime na zasluženo mesto, ki ne bo med častitimi voditelji slovenskega naroda. L. P- za ohranjevanje in izvrševanje svetega izročila. To je cerkvena ali sveta tradicija — sveto izročilo, ki zagotavlja, da je Cerkev v vseh časih in v vseh krajih ista, kot jb je Kristus ustanovil. Tudi vsak narod ima svojo tradicijo. Tradicija slovenskega naroda je verskega značaja. Pokaže pa nam, kako so naši predniki sprejeli evangeljsko oznanilo in kakšne o-blike so dali cerkvenim naukom in cerkvenemu delovanju. Zanimivo je, da je začetek književnosti skoraj slehernega naroda verskega značaja, navadno sveto pismo, bogoslužne knjige in molitve. V zgornjih vrsticah sem želel poudariti važnost izročila, predvsem svetega izročila, ki ga poseduje, ohranja in živi Cerkev. To ima tudi vzgojni 'nauk, ki smo ga premalo poznali, še manj upoštevali; potreben je posebno za družinsko vzgojo. Bog in njegovo razodetje nam mora biti v zgled. Najprej je potrebno sprejeti njegov nauk, ga uresničevati v vseh dejavnostih, ker je to redna pot do utrditve vere. To velja tudi za mlajše, ki morajo sprejeli vzgojo; težave v verovanja . lahko premagajo samo z ravnanjem po Kristusovih naukih. Brez tega je vsako razumsko dokazovanje brezuspešno. Boga je treba doživeti, kar je pa možno na reden način samo s sprejemom svetega izročila, ki nam ga posreduje učiteljska služba Cerkve. Veliko neuslugo mladini in staršem delajo tisti, ki hočejo danes preprečiti ali zmanjšati važnost svetega izročila, ki nam ga posreduje učiteljska služba Cerkve. Veliko neuslugo mladini in staršem delajo tisti, ki hočejo danes preprečiti ali .zmanjšati važnost svetega izročila v življenju in delovanju Cerkve. P. Fortunat OFM ‘ ti SLOVENSKI MISIJON PRI SV. VID CLEVELAND, O. — V prejšnji številki Ameriške Domovine je bilo objavljeno vabilo na slovenski misijon pri Sv. Vidu in spored istega. Misijon se bo začel v ponedeljek 15. marca, in zaključil s posebno pobožnostjo v nedeljo, 21. marca, ob 3h popoldne. Prihodnjo nedeljo, 14. marca, bo g. misijonar dr. Janez Jenko pridigal pri sv. mašah ob 8h in pol lih dopoldne. Pridigi bosta služili kot uvod v misijon. V vabilu nam je g. misijonar sam povedal, kako si on. zamišlja misijon in obenem poudaril njegovo važnost. Med drugim je dejal, da je misiji on božje delo v nas in naš osebni odgovor Bogu. Bog vedno .deluje v nas in po nas, zato, bi morali tudi mi vedno njemu dajati odgovor, a kot ljudje pogostcma na to pozabljamo, ali pa iz dneva v dan odlagamo. Morda na zadnji trenutek? Pri tem niti ne pomislimo, da bi lahko zgrešili cilj, za katerega smo bili ustvarjeni. Med misijonom bomo imeli lepo prihko, da nekoliko premislimo, kje stojimo pred Bogom,, in da naredimo nekak obračun čez preteklo življenje. Misijonar nam bo pri tem pomagal. Zato vabimo vse Slovence na področju velikega Clevelanda, naj se skušajo udeleževati misijonskih govorov. Misijonar je dobro podkovan v svoji stroki. Luč sveta je zagledal 24. okt. 1923. v Vodicah nad Ljubljano. Kot šestnajstleten fant je stopil v Salezijansko družbo, da bi se posvetil vzgoji mladine. Dne 29. junija 1949. je bil posvečen v duhovnika. Kmalu nato je doktoriral. Za tezo si je izbral temo: “Apostol Pavel psiholog.” Takoj po novi maši ,je postal župnijski upravitelj pri Sv. Družini v Mostah v Ljubljani, nato v Cerknici, pa spet v Ljubljani pri Sv. Tereziji Deteta Jezusa na Kodeljevem. Nato je bil duhovni vcdja in profesor na salezijanski gimnaziji v Želimjem in nekaj let tudi ravnatelj šole/ Več let je bil delegat za pastoralo. Zadnjih deset let se posveča pastoralnemu delu. Najbrže sam ne. ve, koliko misijonov in duhovnih vaj je pridigal. Vmes ja imel več tečajev za življenje. Misijonar je tudi zelo plodovit duhovni pisatelj. Spisal je nad 60 knjig in knjižic. Naj omenim le nekatere: Veselje y, družini v dveh delih, Laiški apostolat, Sreča in veselje, Družinska sreča, Starši prvi vzgojitelji, Družina domača. Cerkev, Družinska prenova, Kristus v družini, Kruh za novi ' svet . . . Nekatere knjige so bile prevedene v razne ‘jezike. Dr. Jenko je tudi član Medškofijskega kate- hetskega sveta. Sodeluje tudi, v uredniškem svetu duhovniške revije: “Cerkev v seda njem svetu.” Zadnja IetaC, • poučuje krščanski nauk za po šolsko mladino na Jesenical in še kje . . . Iz povedanega lahko priča kujemo, da bo g. misijona dobro opravil svoje delo, po sebno še, ker je dober govor nik. Pri njegovih govorih s ne bo nihče dolgočasil. Zate pridite in se sami prepričajte no v katoliške ustanove, Če* prav so dražje. Medtem ko morajo v kato* liških domovih plačevati do 15. leta 17,000 šilingov na teto, pozneje celo več, plačujejo v marksističnih zavodih te 1000 šilingov na mesec. R63 pa je, da Mohorjeva nobenega dijaka ne odkloni radi revščine. Za te, ki redne vzdrže valnine gospodarsko -ne zmorejo, ; Mohorjeva prispeva ^ darov dobrotnikov iz Korošic in Severne Amerike. Kršite škofija tudi pomaga letno ’ 300,000 šilingi. Mogoče so kateri med nO' mi Koroško in koroške Ste' vence odpisali kot za dokonč no izgubljene. Pa je vendaf Bog tisti, ki edini dokonča odloča o usodi posameznik0' in celih narodov. Slovensk}! gimnazija in Mohorjevi d«' movi nam bodo dali izobražene, versko in narodno za vedne ljudi, ki bodo jarnsb3 za boljšo bodočnost. Za nas verne Slovence v Ameriki, zlasti za nas, smo domovino zapustili radi komunizma, je vaŽ®8 spoznanje, da se na K0^ škem sedaj bijeta Cerkev j1 komunizem za dušo našf" slovenskih Korošcev: ali b°_ ostali s Kristusom in tako, ^ veli, ali pa bodo sledili KaI) Marksu in končali v smrt' Mi tu, njihovi bratje in stre po veri in je^u, - PARKERS PRAIRIE, MinrA — Zadnjim celovškim mohor-jevim knjigam je dr. Horn-boeck priložil kratko zgodovino Mohorjeve družbe vse od njene ustanovitve pa do danes, nakar še dostavi načrte za bližnjo prihodnost. Prvič v zgodovni imajo sedaj naši ljudje na Koroškem lastno slovensko gimnazijo, ki proti pričakovanju nekaterih Nemcev sijajno uspeva in raste po številu dijakov. Razumljivo, Mohorjeva želi pri tej rasti in krepitvi slovenske gimnazije pomagati in njeno bodočnost utrjevati. Avstrija gospodarsko zanemarja južno Koroško. Slovenska mladež iz daljnih, obrobnih slovenskih karavanških vasi se nikakor ne more dnevno voziti v Celovec v šo- lo. Zato je Mohorjeva že zgradila Slomškov dom, kjer sta-' nuje 115 deklet pod vodstvom slovenskih šolskih sester. Dom za 145 slovenskih fantov s salezijanskimi vzgojitelji se trenutno nahaja v celovškem bogoslovju. Škofija je svoje bogoslovce zaradi majhnega števila poslala v Solnograd. Ali pogodba s škofijo za bogoslovje poteče 31. avgusta 1984, ko želi škofija svoje bogoslovce zopet nazaj. V tem času mora Mohorjeva za svoje fante najti drug dom. Cfd-ločila se je za gradnjo novega “Doma sv. Modesta”, kakih 15 do 20 minut stran od Slovenske gimnazije, še vedno na ozemlju nekdanje prafare “Gospe Svete”, kjer je sV. Modest deloval in kjer je tudi njegov grob. Koroška levica bo letos dogradila nev mladinski dom v Celovcu, blizu Slovenske gimnazije. To bo mladinsko in prosvetno 'središče slovenske levice, kjer. bo prostora za 150 dijakov. Tudi do sedaj so imeli levičarji več manjših domov za fante in dekleta, skupno kakih 60 dijakov. Te ustanove zida in vzdržuje Ljubljana. Tudi vzgojitelji so deloma od tam. Vendar levičarski zavodi nimajo zaupanja pri koroških Slovencih, ki raje pošiljajo svojo mladi- lahko pri tej izbiri Ali jim pomagamo zgra1 katoliške,' mladinske zaV1 1 .di •oi\ ali pa jih prepustimo kote1, nistični propagandi. , Brat, sestra! Mogoče si s^j reven in ne veš, kaj bo F j prinesel. Pa se vendar sp0/ ni evangelske vdove in tej nega beliča, ki ga je date svoje revščine in je Jezus1' kel, da je več dala kot drugi. Ne gre samo za 1 dar, ampak tudi za tvojo tev. ki bo klicala božji bte^j slov na vse Mohorjeve in dekleta. Naslovi: Družba sv. Mohorja v Cel0'1 Viktringer Ring 26 ' A-9020 Klagenfurt, AusF ali: Msgr. Dr. Janez HornbOK A-9182 Maria Elend-Podg01, Austria Joža VogA Tiskovni sklad Al V tiskovni sklad Amer Domovine so od zadnji0 rovali sledeči narodno ni rojaki: Ludwig Jelenc, .. .. Berwyn, 111. Ga. Mary Vavpotič, .. Chicago, 111. Alex Šimenc, ...... Milbrae, Kal. Rev. Rudolf Urbč, . . Eau Claire, Wis. Frank Tominc, ....... Clev., O. (E. 62 St.) Stanley Ferkul, ..... Cleveland, O. Ga. Anton Stanič, . ■ Clev., O. (Norwood Anton Adamič, ....... Toronto, Ont. Alojzij Brumen, _____• Madison, O. Gdč. Anna Saksida, ■ Ridgewood, N.Y. Ga. J. M. Kebe, .....• Ottawa, Ont. Jennie Bar bis, ..... Cleveland, O. Ga. Mary Mam, . .. ■ • -Cleveland, O. Joseph Champa, ...... Richmond Hts., O. Ga. Josephine KastigaL Euclid, O. Frank Kramberger, • • Montreal, Que. Anton Fonda, ........• • • Winnipeg, Mani. Vsem darovalcem i-hvala!, Kanadska Domovina m “Oross-Oonufr^’ tekme TORONTO, Ont. — V lepem, sončnem vremenu in pomladanski odjugi so se v nedeljo, 14. februarja, vršile STZ smučarske tekme v teku. 10 km dolga proga na farmi F. Grmeka v Mt. Albertu je bila speljana čez odprte terene, čez cedraste gozdove, pa med velike topole in zopet skozi košate smreke. Lepa narava je v svojem zimskem sijaju nagradila požrtvovalne tekmovalce, ki so v potu svojega obraza tekmovali v tej tradicionalni slovenski zimski disciplini. Učitelji telesne vzgoje pripisujejo smučarskemu teku največ koristi za telo izmed zimskega športa, saj pri tem deluje kar vse telo: noge, roke, pljuča in srce. V tej deželi vsega izobilja in “good time” filozofiji je pa zdravje kar skopo merjeno v strupenem ozračju velemest, zato so taki zdravi športi tako zelo potrebni. Taki športni dogodek je ka- Želel bi, da bi bil prikaz dogodkov leta 1918, ko bi lahko postali suveren narod, samo privid ali hude sanje. Pa niso. Nikogar nismo imeli, ki bi zahteval naše narodne pravice. Še huje je to, da tudi naslednjih 25 let nismo spoznali, kaj je bilo takrat narobe in usodno. Ko je knez Pavle že na začetku vojne le videl znamenja časov, je peščica neodgovornih kričačev prevpila pamet in razum tistih, ki so hoteli narodu dobro in ga obvarovati vojne. Vrgli so vlado, povzročili nemški napad, jugoslovanske narode pa pahnili v sužnost, ki traja že 40 let; državni udar so izvedli največ zato, ker niso hoteli dopustiti, da bi v Jugoslaviji vsak narod prišel do svojih pravic. Ker so hoteli vse zase,, sd izgubili vse za vse. Staro nezadovoljstvo je dalo Ustaše, velesrbska misel Četnike, medsebojno obračunavanje pa je prilivalo olja na ogenj revolucije, ki je o-plazil vse narode, Slovence pa še posebno, ker drugim “bratskim” -'narodom nismo nič pomenili, a ker smo bili krotki in nezahtevni, najbolj primerni za poskuse revolucije. Tedaj je ponovno odpovedala zavest naših višjih krogov: vse se je poskrilo, narod pa je bil v skrajni sili prepuščen sam sebi. To je bilo še posebno očitno ob laškem razpadu: nikogar ni bilo, ki bi vedel, kaj zdaj in bi pokazal pot. Toliko opevane “zveze”, o katerih so prej šepetali z nekim svetim strahom, so se razkadile kot megla, narod pa je bil prepuščen partizanskim tolpam. Isto kot ob koncu prve svetovne vojne. Ker je bil narod moralno zdrav, se je še enkrat spopadel s tistimi, ki so v. znamenju srpa in kladiva oznanjali svobodo, in nekako čudežno dočakal konec vojne. Šele tedaj je spoznal, da vodstvo ves čas ni mislilo na konec, zato na usodne dni spet ni bilo pripravljeno. V Celovcu je gen. Krenner Angležem nekaj kvasil o domobrancih kot pomožni nemški policiji, kar dokazuje, da ni poznal ne naroda ne komunizma ne domobranstva. To naj bi bil po- kor kažipot v zdravo smer, zlasti mladini, zato moramo dati tekmovalcem, ki so zapustili udobje svojih domov in TV, to nedeljo popoldne, še posebno priznanje. R e zu It ati Člani: Peter Grmek 23.03 Michael Klopčič 23.15 Tone Papež 24.35 Oskar Koren 24.44 Frank Grmek 26.13 Članice: Nežka Škulj 34.00 Helena Papež 38.00 Frida Papež 39.00 Mladina: Robert Papež 34.00 Edi Škulj 35.00 Monika Škulj 50.00 Zelo je presenetil mladi Michael Klopčič, ki je letos prvič tekel med starejšimi. V Metro tekmah se je Michael plasiral na tretje mesto. Vsem udeležencem naše prisrčne čestitke. veljnik SNV! In kje so bili drugi takoimenovani “voditelji’? Kazanje čistih rok je bilo tiste dni vodilo mnogih, kar pa v navadni govorici pomeni iskanje sebe. Morda so iz iste nuje spravili na noge tudi VS in domobranstvo, ko jim ni moglo več koristiti, so vsemu obrnili hrbet. Ali je kaj čudno, da je bilo ob taki morali toliko žrtev? Ko so bili fantje vračani in se je nekaterim posrečilo pobegniti, jim ob vrnitvi v Ve-trinje niso verjeli; prepovedali so jim “širiti alarmantne vesti” in so jih zapirali. Ko je bilo vse končano, je štabna gospoda skočila v civilne cape ter odšla, kot da se ni nič' velikega zgodilo. Kar je sledilo onkraj Karavank, je bilo preveč. Če človek izgubi veliko krvi, je navadno po njem. Narod je pa skupina ljudi, zato se bojim, da je slovenski narod izgubil preveč krvi. Toliko tisočev je bilo poklanih že med revolucijo, nad 12 tisoč domobrancev takoj po vojni, in koliko civilistov, katere je režim kratkomalo uničil, a o njih ni vodil nobene evidence. Temu je sledilo gospodarsko uničevanje narodne imovine, kakršnega niti v stari Jugoslaviji ni bilo. Ko je republiški predsednik Stane Kavčič pokazal na krivice, je odletel. Izkoriščanje in zapostavljanje se je stopnjevalo ter se z izseljevanjem, deset in deset tisočev sprevrglo v pravi genocid. Na zunaj lepa politična poteza, ki, naj svetu dokaže, koliko je v Tito vini svobode! Slovenci, ki so najbolj priden in podjeten narod, so odhajali v največjem številu. Slovenci na tujem Mnogi so na tujem tudi o-stali, ker jim je tujina dala, kar jim je komunistični režim odrekel: svobodo, kruh in priložnost, da delajo zase. Re-žimovci za temi ljudmi ne jokajo, ampak na izpraznjena mesta načrtno pošiljajo Bosance in druge južne brate, katerih v Ljubljani že kar mrgoli in jim bodo menda postavili muslimansko moše-jo, gotovo ne iz verske gorečnosti, ampak zato, da s tem oslabijo katoliško Cerkev, ki je vedno bila steber narodne bitnosti. Koliko družin bodo ti priseljenci za vedno iztrgali slovenstvu in veri očetov ? Odgovor na to bo dala prihodnost. Današnji oblastniki vidijo samo stvarno sedanjost, ki je: reševanje srbsko-hrva-škega vprašanja; če s tem početjem uničijo slovenski narod, ki jim je vedno bil le trn v peti, jim je to kaj malo mar. O tej domnevi ni uradnih izjav, še manj priznanj, dejstvo pa je, da se naš narod maje v svojih štirinajstoletnih temeljih. Morda v domovini tega ne spoznajo, in če vidijo, o tem ne govore. Zdrav rod, ki bi v tej tragični situaciji spet planil na o-kope, je bil poklan v proti-narodni revoluciji; večina današnje mladine je idejno prazna, moralno koruptirana, predvsem pa brez vzorov, ki bi jo dvigali k delu za moralne dobrine. Dokler so v domovini še bili taki, ki jili je ta moralni polom bolel, ti niso smeli govoriti. Tisti, ki niso hoteli po partijsko misliti in živeti, niso imeli prilike za šolanje. Tako ima KP zdaj svoj kader nerazgledanih koristnih budal in koristolovcev, ki vidijo samo vsemogočno partijo, ki je protinarodna in brezverska. Da ob vsej tej vodilni plasti duhovščina ne pride do besede, kleca in pada, da se komaj sproti pobira, je naravno. In jim tega ne smemo šteti v hudo, ker... biti priden in vsaj na videz lojalen in ubogljiv, se tam pravi o-stati živ. Torej domača inteligenca nima možnosti reševati svojega naroda, ker je oblast protinarodna. Kaj pa slovenske skupine izven domovine? študirani — kje ste? Možnosti so, da bi se še dolgo uspešno otresali asimilacije, obenem pa kljubovali komunističnim' valovom, ki se zaletavajo v naša društva in nič manj v naše župnije. Hvala Bogu, do zdaj se ne morejo hvaliti z večjimi u-spehi. Bile pa bi naše skupnosti lahko veliko bolj trdne, če bi naša inteligenca bila bolj živo vrasla vanje in jih vodila, ali vsaj naše narodne probleme prikazovala tukaj-. šnjim oblastem. Dostikrat se vprašujem: Kje so naši študirani ljudje?- Toliko jih je, pa jih ni nikjer videti. Večina misli samo nase, sveti sebi in se posmehuje tistim, ki smo pd sili razmer, nepoklicani in nezmožni, kot nedoraščeni, a le od idealizma gnani, prisiljeni riniti slovenski voz v klance tujine in skozi viharje rdeče propagande in laži. Res je, da je bila velika večina akademske mladine že med vojno ali pa po “osvoboditvi” pobita, tisti, ki se režimu niso zdeli nevarni, pa drugače onemogočeni, toda nekaj jih je le odšlo v svet in se izšolalo. Študirali so v Avstriji, Italiji, Španiji in drugod. Če je bila to sreča ali privilegij, to še ni zadostna legitimacija, da se zdaj z redkimi izjemami vse poskrije, molči in pozablja na dolžnosti do naroda, iz katerega so izšli. Zanimivo je, da te vrste važničev (sami namreč mislijo, da so velike živine) ni v seznamu Mohorjeve, nimajo slovenskih časopisov, ni jih v spiskih dobrodelnih nabirk, veliko jih hodi v angleške cerkve, na prireditve, kjer se zbira navadna publika, ne zahajajo in podobno. Resnici na ljubo moram priznati, da se včasih tudi ti pokažejo med navadne zemljane. Seveda mora že biti kaj posebnega, da pozabijo na svojo visokost in se zganejo, kot je na primer svatba kakšnega veljaka, škofovsko posvečenje, nova maša in morda tudi še birma, če je kakšen nadebudni sinko alL zala hčerkica med birmanci. Te bi bili menda vsi dovolj važni primeri, da se ta naša j ara gospoda zrine na častna mesta in tudi sicer pokaže, kaj je in za kaj živi. Tako se mi je leta 1976 na pozdravni prireditvi škofu približala ena teh oseb in pravi: “Veš kaj, Slovenci bi morali napisati knjigo o revoluciji pri nas ...” Da je inteligent, od katerega bi pričakoval kaj več, s tako izjavo prišel na dan 31 let po vojni, je res višek nesramnosti. Vidno razburjen sem mu vrnil: “Mnogi zbiramo in pišemo že vsaj 25 let! Kje pa ste vi, izobraženci, da bi pomagali pisati in našo zgodovino prikazali svetu?” Odgovora ni bilo. Kmalu je škof odšel, navdušenje se je poleglo in od takrat je še vedno vse po starem. Še drug primer. Bilo je pred dvemi leti, nekaj dni po ruski zasedbi Afganistana, ko je svojo modrost izkašljal nek drug učenjak, ki se je tudi šolal v Avstriji. Takole se mu je posvetilo: “Zdaj pa res vidim, da komunistom ne moreš zaupati!” 13. — Slovensko-ameriškl Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem, domu na St. Clair Ave. Igral bo Alpski sekstet. 13. — Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi-vsakoletno pomladansko večerjo in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Serviranje večerje od 5.30 do 8. zvečer, za ples igra Markic-Zagger orkester. 14. — Misijonska Znamkarska Akcija (MZA-CMA) priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo se bo serviralo od 11.30 dop. do 1.30 pop. 20. — Pevski zbor Jadran priredi svoj pomladanski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Začetek ob 7. zv. Za ples igra Ray Polantz orkester. 21. — Društvo Najsvetejšega. Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancakes and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne. 27. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo in koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 27. — Pevski zbor Zarja priredi pomladanski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28. — Dramatsko društvo Lilija uprizori veseloigro v štirih dejanjih “Stric v Toplicah” v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob 3.30 popoldne. APRIL 3. — “Fantje na vaši” iz Toronta priredijo koncert ob 7. zvečer v dvorani župnije Brezmadežne na Brown’s Line v Torontu. 17. — Tabor DSPB Cleveland priredi pomladni “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collinwoodu. Igrajo Veseli Slovenci. 18. — Pevsko društvo “Slovan” poda koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne. 24. — Pevski zbor Planina priredi pomladanski koncert ob 7. zvečer v Slovenskem domu na 5050 Stan- Pogrelo me je, da bi izbruhnil, a sem mu le še kar dostojno dejal: “Reva, kje si pa ves ta čas bil!? Naš kmet to ve že od 1941. leta, ko so mu začeli krasti in ga pobijati. In, ali ti pokol domobrancev ni odprl oči?” To so žalostni primeri naših izbrancev; kar je še posebno žalostno — ljudi, ki so sami šli skozi ogenj revolucije in se niso nič naučili. Kaj naj pričakujemo od mlajšega rodu? V narodnostnem oziru ne veliko. Temu pa ni kriva mladina, ampak tista’ “boljša plast” med nami, ki gleda samo nase in s svojim pasivnim zadržanjem zavaja mladino na tisto spolzko pot, ki pelje v odpad od vere in naroda. (Konec prihodnji torek) ley Ave. na Maple Hts. Po koncertu ples. 25. — Klub slovenskih upokojencev na St. Clair ju priredi kosilo in ples v spodnji dvorani SND. Serviranje od 1. do 2.30 popoldne. MAJ 1- — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. Pričetek ob 7.30 'zvečer. 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. 16. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. — priredi Materinski dan v parku. 22. — Mladi harmonikarji prirede svoj pomladanski koncert v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer. Po koncertu domača zabava. 30— Društvo SPB Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Heights, Chardon Rd. 31. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan v parku. JUNIJ 5. — Dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ obhaja 60-letnico obstoja. Počaščeni bodo 50-letni člani. 6. — Otvoritev Slovenske pristave s piknikom. 20. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo pri spominski kapelici Orlovega vrha Slovenske pristave, za pobite Slovenske domobrance, četnike in civilno prebivalstvo. 20. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj prvi piknik v parku. JULIJ 3. in 4. — V Lemontu, 111. bo praznovanje spomina 120-letnice smrti slovenskega svetniškega kandidata, škofa' Antona Martina Slom-šeka. Praznovanja se bo udeležil tudi mariborski škof Franc Kramberger. Istočasno bo vseameriško slovensko romanje v Le-mont. 1 11. — Misijonska Znamkarska Akcija ima svoj piknik na Slovenski pristavi. 18.— Sloveiisko-ameriški Primorski klub priredi piknik Gospod VICTOR TRČEK 16. februarja 1981 ga je Bog poklical k sebi po zasluženo plačilo. Moj dragi Viktor! Eno leto je že minilo, ki sem ga morala brez tebe preživeti — z Božjo polnočjo. Pišem ti, ker te silno pogrešam, pa tudi vsi, ki so ti bili blizu. Mnogim si bil z dobrim nasvetom v pomoč v stiskah in v tolažbo in zgled v težavah. Občestvo naše župnije te pogreša, sai ti je bila cerkev Marije Pomagaj drugi dom. Pevskemu zboru si še vedno v spodbudo. Tvoj spomin bo med nami vedno ostal živ. Ti se pa pri Nebeškemu Očetu spominjaj na nas, posebno pa na mene, tvojo ženo — Pavlo. . PAVLA TRČEK STZ STANE P LESKO: A 'i/ ’ Slovenska inteligenca - kje si? II. ; ► j I «> j« ■» < ► < * j: j; KOLEDAR društvenih prireditev j * j » j' MAREC t na lovski farmi 21. — KL.b slov. upokojencev priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. 25. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v parku. AVGUST 1. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 22. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v parku. SEPTEMBER 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. pop- 26 — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 2. — “Fantje na vasi” iz Clevelanda prirede koncert ob 5. obletnici svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. uri zvečer. 3. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v parku. 9. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida. 9. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi Slovenski večer prireditev na Cleveland State univerzi. 16. — Tabor DSPB Cleveland priredi jesenski “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collin-woodu. Igrajo Veseli Slovenci. 16. — Klub slov. upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi vsakoletni banket s plesom v Slovenskem domu na E. 80 St. Serviranje večerje od 6. do 9. zvečer, za ples igra od 8. do 12. orkester Ed Buehner. 17. — Občni zbor Slovenske pristave. 31. — Pevski zbor Zarja priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 31. — Slomškov krožek postreže s kosilom v šolski dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 dopoldne do 1.30 popoldne. NOVEMBER 6. — Štajerski klub priredi vsakoletno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. 13. — Belokranjski klub prireja svoje tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Igra John Hutar orkester. DECEMBER 1!>. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi Božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. ----------o----- Pomoč v nesreči Kjerkoli v okraju Cuyahoga je mogoče poklicati v nesreči ambulanco na tel. 771-3355, kadar prizadeti ne vedo za naj bližjo krajevno -ambulanco ali zdravniško postajo. -----o----- Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim! CIT Society* ONE FAJPLANE DWVE nfCTTZsl wthM§i JOLIET, IL 60434 %u($4 Sine« 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For halCa-centiny your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Schola> ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiilng to become nun*. S. Additional scholarships for needy boys and girls. 1 Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. S. Bowling, basketball and little league baseball. 8. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družine Officer! President ................... Joseph J. Konrad First Vice-President ........ Ronald Zefran Second Vice-President ....... Anna Jerisha Secretary ................... Robert M. Kochevar Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary ......... Nancy Osborne First Trustee ............... Joseph Šinkovec Second Trustee .............. Frances Khnak Third Trustee ............... Anthony Tomazin First Judicial .............. Mary Riola Second Judicial ............ John Kovas Third Judicial .............. Frank Toplak Social Director ............. Mary Lou Golf Spiritual Director .......... Rev. David Stalzer Medical Advisor ............ Joseph A. Zalar, M.D. HOPEFUL SIGHS By FR. DAVID STALZER A few weeks ago, Sr. Mary Pat, our parishes’ religious education director came into the rectory to show me something she thought would be of special interest to me. She said, “I think you’re going to be surprised to see this.” She had the sixth grade religion book in her hands and opened it to a section entitled, “The Frozen Bishop”. I was surprised because it was a section concerning Bishop Frederic Baraga. A very well written presentation on the Bishop and his work among the Indians. The textbook is published by the Benzinger Company. ^ Then a few days later, I received the February issue of Todays Parish. This was the lenten issue which contains a program for Lent called Pilgrimage to Promise. The pilgrim for the second week of Lent is our beloved Bishop Frederic Baraga (1797-1868 — Missionary to Native America). The article says, “Father Baraga is an intriguing model for parishes to examine today.” These two recent presentations on Baraga in addition to the annual Baraga calendar are important ways of letting out the good news of Baraga. Their coverage is wide and varied. We need to tell the world of Baraga’s great life for God, his holiness and his continuing devotion to his beloved Indians. Let us use every means available in order to let others know about Bishop Baraga. Let us all be promoters and supporters of his Cause. If you are not a member of the Bishop Baraga Association why not join? If you are a member, how about some extra needed support? We need to push ahead. We need to work harder. Let us all pray for the Cause of Bishop Baraga. Pray to Baraga for your needs for He is waiting and God is still answering. Yes, there are hopeful signs all around us! Just Look. Membership and contributions can be made out and sent to: Bishop Baraga Association 238 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49355 ----------o---*— t Zdravstveno zavarovanje na potovanju Mnogo ljudi se v tem času pripravlja na potovanje v tuje države, da tam preživijo svoje počitnice. Predno se odpravite na pot, skrbno preglejte, koliko kritja vam nudi vaše bolniško zovorovanje, če vas kaj prizadene v tujini. Nekatere privatne zavarovalnice krijejo stroške zdravljenja tudi v tujih državah, prav tako kot če bi zboleli v Ameriki. Toda glejte, da dobite za vsak zdravniški račun potrdilo. Ko se vrnete v ZDA, predložite zdravniške račune svoji zavarovalni a-genciji; ako ste zavarovani pri podjetju, predložite račune uradu podjetja. Brez potrdil ne boste prejeli povračila stroškov za zdravljenje. Vsekakor pa preglejte svoje police bolniškega zavarovanja, če imate kritje tudi za slučaj, če vas prizadene nesreča ali bolezen na potovanju v tujini. Gizella Hozian poroča iz Chicaga .,. Priprave za 60 bath. Double garage. By owner. — 531-0230. ________________________ (X) FOR RENT 5 modern rooms. $225' plus sec. dep. ref. Call 942-7699 or 391-8634. (19-20) f. HIŠA NAPRODAJ V lepem delu Euclida, je naprodaj zidana hiša z 2 spalnicama. Možna tretja na vrhu. Razdeljena klet. Za podrobnosti kličite 731-2907. j (19-20) SEAMERS Knitwear - Days Experienced only need apply. 9 a.m. thru 4 p.m. The Lion Knitting Mills Co. 3256 W. 25 St. 'Y (19-20) GROMOVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. A 431-2088 531-6300 GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 x.tiv.AWanJC; bCLclJC V UUI11 psiliu- logiji. To redko kombinacijo 2-v-. -w. 2 "1.: 1 « 'V Z strok sem imel in ni bilo dvoma, da bi bila služba moja takoj po posvetovanju z načelnikom NYNYA. Nada se je obotavljala, ker ne bi rada zapustila New Yorka, kjer je skoraj do Mihaelovega prihoda sodelovala pri Travelers Aid Society (Družba za pomoč potnikom.) V tej organizaciji je imela prijateljice sodelavke in se je tudi hotela čez nekaj mesecev vrniti v službe. Jaz sem bil bolj staromoden in bi rajši videl, da se zaradi o-troka ne vrne v nobeno službo. (Se nadaljuje) ----—o------- Let Your Life Insurance Work for You A I A | I American Mutual has a new concept which combines^ your life insurance with an exciting new benefit program.| Scholarships, social activities, and recreational facilities pro-1 vided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations f in Ohio. For further information, just complete and mailt the coupon below. I I American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 My date of birth is Name Address City State 1/. I A I £ i/> l/> I 4 I I :t ■ if. ■ /> i A ■4 ■ A 1 A IA BA “ /5 A A PrijafeJ’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 . a IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE — A,n FOR AGED PRESCRIPTIONS. rrmTr-1-r.r~-----Tn. ■ -I,.,, I,.,.. MALI OGLASI ANDREJ KOBAL: SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE Slovenski mesečnik Ave Maria potrebuje vašo pomoč! NYNYA Pod predsednikom Rooseveltom so Združene države uvedle vrsto ustanov za olajšanje brezposelnosti in splošno gospodarsko povzdigo. Narodna uprava za mladino (NYA ali National Youth Administration) je bila del njegovega programa, ne le da se zaposlijo mladi ljudje, temveč da se jim v čimvečji meri nudi priložnost za razno poklicno vežbanje in šole. Zaradi depresije premnogi niso imeli denarnih sredstev za šolanje. Počivajoča industrijska podjetja in delavnice niso mogle sprejemati vajencev, ko ni bilo dela niti za izurjene delavce. Brezposelna in nešolana mladina je postajala vedno večji problem in pravcata socialna nevarnost v večjih in manjših mestih. NYA je finansirala zvezna vlada, a upravljanje je v sko-roda neomejeni meri postalo odgovornost posameznih držav. Država New York je na primer uvedla New York NYA ali na kratko NYNYA. Guverner države Lehman je imel smisel za tako socialno odgovornost države, tako da se je pod njegovim vodstvom uprava za blagor mladine razvila kot v nobeni drugi državi ameriške Unije. Glavni urad pod Lehmanovim o-sebnim vodstvom je bil v Albany, glavnem mestu države, a središča za zaposlovanje in izučevanje) so bila v mestu New York, ki je štelo več prebivalcev kot vsa ostala država, in je zato imelo v tem oziru toliko večjo potrebo. Moj vstop v poslovanje te nove ustanove ni bil v nenad-, nem sprejetju ponujene službe. Že leta 1936 in 1937, ko sem predaval na Columbia u-niverzi na tečaju o jugoslovanski književnosti, kar je ' predstavljalo le delno zaposlitev, sem se ukvarjal s spo-sobnostnimi testi (psychological aptitude tests) za mladino in sodeloval sem v vladnem načrtu za najemanje in vežbanje osebja za policijsko službo mesta New York. Zaradi depresije so bile te službe dve leti le delne in začasne, a dale so mi vpogled v razne vladne uprave in to pod pokrovitelj »tvom New Apartment For Rent Near St. Vitus, off St. Clair. Two bedroom apt. down. Call after six. 361-6858. (X) ESTATE SALE Residential - Investment Property. 2 fam. dwelling house, 4 garages, and single dwelling house on E. 74 St. near St. Clair, $37,500. Broker 261-0202 ____________________(18,19) Elderly Slovenian widow with a fine home will pay well for mature, Slovenian live-in lady companion. Call 261-0200. (18-19) Will Buy Antique furniture, coins, gold, silver, anything old including old coin operating machines. Call 641-7738 (15-22) ROJAKI POZOR! Izvršujem vsa dela na hiši, znotraj in zunaj. Kuhinje, porči, stopnice. Betoniram privatne ceste (driveways). Brezplačen predračun. Kličite 944-1470 ali 486-5545. (x) Kje si moja ljuba mama, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki je delala za nas. 2 a 1 u j odi : V blag spomin OB ŠTIRINAJSTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA, NEPOZABNA MAMA, SESTRA IN TETA ROZI CHANDEK rojena FILIPČIČ Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 8. marca 1968. Štirinajst let je že minilo, kar Tebe od nikoder ni; le v Bogu mirno zdaj počivaj in sveti raj na veke uživaj. DRUŽINA Cleveland, O., 9. marca 1982. V SPOMIN Pete obletnice, ko se je poslovil od nas naš dragi FOR SALE 7 room bungalow at 1080 E. 71 St., aluminum sided, full basement. Immediate occupancy. Double brick garage. Call 631-8151 days only. (16-19) For Rent 3 room furnished apt. E. 63 off St. Clair. 431-0912 (19-22) L JOŽE ABRAM, ki je zaspal v Gospodu 10. marca 1977. Čez noč umrlo je srce, zdaj mrtvo v prsih mi počiva, Utihnile so vse želje, grenkoba v duši se razliva. Žalujoči: žena Vika, brat, sestre ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio 9. marca 1982.