PoStnfna plilan© ¥ gotovini.
üh'eäaii't'f» in uc Skednji Griz št.
Plača in toži
Gornji Rfidgcmi, — T«!efou št. 7.
f Gornji Radgoni.
Izhaja vsak fetrtek zjutraj.
Posamezna Številka 1 Dm.
M «% «%	•« S « A	Naročnina znaša za :e!o leto 32 Din, za pol
«Hy ,*8b# dl W i ®§ S $ C# gjScISilCr	fe4a 16 Din, za četrt leta 8 Din, mesečno 3 Di».
«	«»a m s*	Inserati po dogovoru, sicer pa: mali oglasi
Obmejnih Si®V@HC®¥	20 besed 5Din, za vsako nadaljno besed»
w Hm» ®eä«a.äiiäB08 m « W w 'Ss> d © w	50 p več; vračuni se tudi predpisani davek.
5- ^ev»	G©rn|a Radgona, dne 31. januarja 1924.	y§. let©.
"V
Sola in politika.
Šala je svetišče.
K. Förster.
Kakor vzdržujem dobropre-mišijena izvajanja v uvodniku 2. številke in komentar v uvodniku
3.	številke (Cerkev in politika in Rak-rana Slovenije) tako sem se odločil v izoglb bedastega očitka, da seni brezobzirno razkrivši žalostne pojave v politiki, začel neko „protiversko gonjo“ razpravljati o predmetu „Šola in politika“. Prizadet se bo čutil le oni, katerega se tiče, nikakor pa ne pavšalno celi učiteljski stan in le omejeni napolinteli-gent se bo raztogotil.
Veliki pedagog K. Förster je dejal: „Šola je svetišče“. Večali-manj mu pritrjuje vsak vesten vzgojitelj; kajti šola je ono ognjišče, ki nadomešča stariše, domači dom. Kakor je zločinec vsakdo, ki uganja v hiši božji politiko, tako je zločinec (in tem večji, ker zastruplja nežna otroška srca!) vsakdo, ki uganja v šoli politiko bodisi javno, bodisi prikrito, sukcesivno (polagoma). Izven šole je učitelj človek kakor duhovnik izven svoje funkcije.
Kakor je poklic duhovnika težaven, tako tudi učiteljski poklic ni posejan s samimi rožicami in oba nosita težko odgovornost pred Bogom in svojim ljudstvom za svoje delo.
Niti enim, niti drugim nisem dajal, niti bom dajal stanovske predpise, (mi niti v glavo ne pade!) pač pa obsojam vsakega učitelja, ki se — morda vsled intenci] politične stranke, kateri pripada — spozablja tako daleč, da v šoli vpleta v svoj pouk politiko in tako zastruplja za vse dovzetno, nežno otrokovo dušo z injekcijo politične mržnje, ki se stopnuje potem v fanatično na-ziranje.
Tu hočem podati par dobrohotnih smernic, narekovanih od
src.-, idealista:
1.	Šola in domače ognjišče delujta skupaj, vzajemno. Tam, kjer otrok ne vidi dovolj srčne kulture (stariši v večnem prepiru, oče ali mati pijanca, morda celo v konkubinatu itd.) tam zastavi srce učitelja in kateheta svoj čudotvorni vpliv in zamaši vrzel v srčni vzgoji zapuščenega otroka.
2.	Ako so starisi otroka napr. „klerikalci“, učitelj pa privatno
„demokrat“ in narobe, naj tega ne kaže pred otrokom, da napr. protežira deco, katerih stariši so drugega političnega naziranja, kakor učitelj.
3.	Ponekod, hvalabogu ne povsod po Sloveniji se opazuje po-gubonosni pojav, da se duhovnik in učijelj niti privatno, niti službeno ne gledata preveč prijazno. Otrok, ki je za vsak, tudi najmanjši vii iz svoje okolice dovzeten — to opazi in greh že rodi svoje posledice: Deco, katero ljubi katehet, zapostavlja učitelj in narobe. Zalibog je ponekod .tako, dasi bi ne smelo biti. Oba sta inteligenta, zato bi morala spoštovali nazor: Nasprotnik načela, a prijatelj osebe. Kakor je pogrešena vzgoja, ako se v zakonu oče in mati ne razumeta, tako ima za otrokov vzgojo družabni, službeni in privatni prepad med duhovnikom in učiteljem zelo škodljive, kvarne posledice.
4.	Učitelj spoštuj^versko prepričanje otrokovih starišev. Ako se omalovažuje ali celo pobija etično (t. j. versko) načelo bodisi posredno aii neposredno — bi to imelo usodepolne posledice za dotično generacijo. Vera je zaklad, neusahljivi vir in trden temelj vsa.ké vzgoje. Vzemite otroky vero, ubili ste mu dušo in napravili ste iz njega kandidate
za razne Paskijeviče, Čaruge in slične zvezde“..
5.	Sola bodi predvsem (sedaj bolj kot kedaj prej) narodna. V kolikor je prevladujoči oz. sedaj veljavni centralistični šolski sistem pomanjkljiv, izpopolnite sami. Narod in zgodovina vam bosta hvaležna.
6.	Učiteljstvo se naj odločno zavzeme za to, da poučuj vero-nauk le duhovnik in to tembolj, ker jo to želja ljudstva. Stremljenje reakcijonarne smeri, (prihaja iz Srbije) da se naj duhovniku prepove vstop v šolo, pobijajte kot zvesti sinovi in hčere Slovenije. Saj veste sami, da tej nalogi niste kos; veste pa tudi, kaj bi pomenila vzgoja brez etične podlage.
Toliko torej o tem vprašanju. Naj ne kritizira nikdo, ki ni prizadet. Razprava o tem predmetu je bila takoreicoč posredno izzvana in je napisana z istimi čustvi kakor mnenje o razmerju cerkve in politikefjin mnogo radi dejstva, da se je piscu od raznih strani predbacivala pristranost in nedoslednost.
Složno sodelovanje duhovnika in učitelja bo mnogo pripomoglo k razveseljivim pojavom v javnosti. Osebni predsodki pa naj v korist uspešnega delovanja za vero, narod in domovino odpadejo.	R. B.
Iliad, tip illjaaov-Ljeain.
(Ob smrti velikega moža.)
Apostol novega svetovnega reda je zatisnil svoje oči. Kje in kdaj je vzšla njegova zvezda? Na vshodu Evrope, ko je na zahodu pobledel njen sijaj, ko so veliki kulturni narodi ob Aisni in Sommi (franc, reki) izkrvaveli in ko ]e trudno in razočarano človeštvo začelo dvomiti o svetosti staroveljavnih idealov.
Takrat smo prvič čuli Ljeninovo ime in v marsikaterem srcu je zažarel sveti up na zaželjeni mir; kajti Ljenin je zavrgel vse, karkoli je bilo ovira upostavitve miru. On izhaja iz dobre rodbine. Zgodaj je skusil na sebi, kaj mora pretrpeti človek, ki je vzljubii svobodo in svoj narod: Moral je v Sibirijo, odkoder je všel, živel v Švici, Monakovem in v Krakovu in kG je svetovni požar vničil caristični absolutizem se je vrnil v Rusijo s pomočjo Nemčije.
Ljeninovn osebnost ni dajala na zunaj bogvekakega sugestivnega (vplivnega) vtisa: prejkoslej je bil osebnost brez posebnega nastupa, a mož energične volje. Vse, kar je padalo v oči kot posebnost — so bile markantne poteze kljubovalnosti v okroglem obrazu. Obrazni tipus je spominjal na mongolsko raso. Skratka: Bil je človek silne, kljubovaine volje, železne logike, s katerimi svojstmi je uveljavil vsak svoj načrt.
Ljenin je bil predboritelj brezmejnega materijalizma, ki je imel za njega svoj končni cilj v komunizmu. Iz tega je vlekel vse konsekvence, pogažujoč vse obstoječe sodjaiistične grupe, vse, do njega uveljavljene dogme. Glad in beda to sta bila njegova stalna spremljevalca. — Ker je obljubil, dati mužiku vse, kar je potreboval in zaželel: Hrano, obleko, stanovanje, zemljo — je pritegnil nase široke ljudske mase, medtem ko je plemstvo in buržoazijo brezobzirno zasledoval in naravnost maltretiral. S tem je seveda Ljenin zašel na kriva pota; prišel je v nesoglasje večkrat s samim seboj dosledno pa z veljavnimi gospodarskimi zakoni ter se je tako takoreč sam sebe preživel. Naj trdijo ljudje za njim, da se komunistični svetovni red v zmislu duševno velikega Ljeaina obdrži ali ne eno je gotovo: Ljeninova komunistična ideja je uiopija. Sam je to sprevidel večkrat. Matjaška Rusija se je vrnila k staremu gospodarskemu redu in našla tam svoj spas, svojo rešitev. Ljenin sam je priznal, da ni mogoče udejstviti boljševiškega svetovnega reda. Dasi pridigujejo takozvani proletarci, (kaj pa smo mi drugega, kot proletarc) kako zločinsko so živeli kralji, obdani od umetnega sijaja, se vendar .veliki diktator Ljenin ni mogel ubraniti nedoslednosti: ob njegovi bolniški postelji so bili zdravniki, svetovni Specijalisti iz inozemstva, rad se je vozi! v dvornem vlaku kakor zasovraženi car in za njegovo razvedrilo so skrbele izbrane dvorne dame seveda drugega tipa, inače ženske grešne in čednostne kakor so vse od Eve preko Magdalene in vseh kraljic
Pašit in üinlif pri papežu.
—	Izv. por. M. Str. —
BEOGRAD, 29. jan. Po poro- I Ninčič s soprogami sprejeti od Čilu iz Rima sta bila gg. Pasic in J Sv. očeta v daljši avdijenci.
Tiro citi — izgnani
—	Izv. por. M. Str. —
GRAZ, 29. jan. Glasom poročil ngl. listov iz Moskve je bi! ročki na zahtevo sovjetske vlade
izgnan v neko mestece Južne Rusije.
H©¥© ¥OiIf¥©c
— Izv. por. M. Str. —
BEOGRAD, 30. jan. Vsled novonastalega položaja radi sigurnega prihoda Radičevih poslancev v
Beograd in radi držanja federal, bloka je radik. stranka odredila tajne predpriprave za noye volitve.
Bančni blok.
— Izv. pov. M. Str. —
BEOGRAD, 30. jan. Nekatere večje banke (Jadranska, Srpska, Hrv.-slav. dež. hipotek., Podonavska trgovinska d. d. i. dr.) so
danes stopile v predpogajanja za interesno skupnost v svrho ustanovitve bančnega bloka.
do najboljzapuščene sirote. Zgodovina je zvezala z imenom velikega Ljenina strašne spomine; kajti Ljenin ni našel poti do pravega čiovečfmsiva. Bi! je apostol zmote, duh, ki vse zanikuje. — Pokopan s carskim pompom bo opevan od nezavednega proletarijata kot apostol velike komunistične misli. — Davno bo sprhnel njegov prah, a ostalo bo eno: Resnica.
RAZNE VESTÌ
DOMA m PO S¥ETII
Ljenin, največji socijalistični predstavnik za Marxoni je umrl 21. t. m. Več v drugem članku. — Reška pogodba je bila pred narodno skupščino. Obsodilo se je neparlamentarno delovanje vladnih skupin. —- Opozi-cljonelni blok (Dr. Korošec, dem. dr. Davidovič in dr. Spaho) sestavlja nov delovni program. Radikale je pred prihodom Radičevih poslancev strah. — jovo Čnruga, «lovit; razbojnik, ki je prizna! 24 zločinov, pri katerih je biio 11 človeških žrtev, je izročen sodišču. Ker je že enkrat pobegnil, so ga dali v močne okove. Pamet je srečala Radiča, ki v svojem listu naglaša, da vidi v aktivni politiki več uspeha, kakor v pasivni. Da le ne bi ostalo le pri besedah ! — Angieška ima novo vlado. Predsednik je znani Mac Donald. — Železničarji so stopili na Angleško v stavko, ki še traja. — Fides italica (laška zvestoba) se je pokazala še pred podpisom znane reške „velikopotezne“ pogodbe že s predznakom, da še goriški podprefekt zabranil delovanje 15 izobraževalnim društvom! To je dokument nekulture in barbarstva, kar g. Pašiča in Ninčiča ne ženini iti na petulizno pot v Rim ! — Dva miljona naročnikov ima angl. list „Daily Mail“. Prijatelj1, ki to citate, čitajte z zavestjo, da je časopis velesila. Zato razširite „Mursko Stražo“, ki nima tako visokoletečih načrtov — v vsako hišo, vsak urad, vsako gostilno in čitalnico! — G. Pucelj je odšel, kakor že znano v zemljorad-niški klub. Dvoreznost njegove politike, ki ga nagiba radikaliji mu bo več škodiia, kakor koristila, — Bivši poslanec SLS in znani narodni pred-boriteij Ivan Grafenauer je prestopil v radikalno stranko. — Agilno naprezanje vseh strank in revidiranje volilnih imenikov kaže na bližajoče se volitve. Kako bodo kateri odrezali, o tern bi se dalo različno računati. Na vsak način pa bodo nove volitve dale precej drugačno lice. Za zmago avtonomističnih teženj bi moral vsak narodnozavedni Slovenec — rodoljub intenzivno deiati. Naša parola bo:
Dol s klečeplazno politiko in demagogijo! Dr. Pavel Turner, stara narodna korenina in predbojevriik slovenske misli je te dni slavil čil in zdrav 83 letnico. Na mnogaja ijeta ! —-Dispozicijski fondi SHSradikaiije so vir vse nesreče v Sloveniji. Kakor izvemo, zopet funkcijonira njih darežljivost za shode, liste in kupovanje duš. — Za škofa starokatoiiške cerkve v Zagrebu je bil izvoljen bivši župnik v Splitu g. Marko Kalodžera. — Nov zakon v Avstriji. V Avstriji se računajo sedaj vse bilance po predvojnem stanju in zato se bo moralo množiti vse s 15.000 in to bo predlog za novi zakon, ki se bo g’asil: Deber die Aufwertung der Biilanzen (O vrednostni ponovitvi bilanc). — Ljeningrad se bo odslej imenoval Petrograd, tako je sklenil ruski sovjet na predlog Zinovjeva. — Radič je še vedno na Dunaju. Pravosodni minister je njega in dr. Mačeka obtožil veleizdaje in špijonaže. So smešni naši centralisti in dobri humoristi v predpustnem času. Carinski dohodki v letu 1923 so znašali d,698.500 dinarjev nasproti 1,143.400 dinarjev v letu 1922.
ZAtüMSVOSTI
Nove, smešne takse. V roke nam je prišla zelo smešno stilizirana okrožnica Ministarstva financija, ki predpisuje novo, famozno gostilničarsko takso. Okrožnica razlikuje pismeno in nepismeno poslugo (postrežbo), v oklepaju pa da poieg „pismene posiuge“ komentar za lažje razumevanje: male kuhinje . . . Kad se svrate na kratko vreme da bi samo popili jednu ili dve čašici rakije, čašu virja in čašu piva, a polom idu . . ., onda treba, da se piatì taksa . . . Poleg stilističnih buđaiosti (slava centralizmu i) najdemo tudi stavek... „broj gostiju, koji stojeći popiju svoju piću . . .“ V ustavi SHS je nekje pisano o enakopravnosti srbskega, hrvaškega in slovenskega jezika . . . Samo pisano seveda. Ko pa dobimo takso na klozet-papir, žepne robce, nogavice, brisače, milo, servijete, rjuhe, namizne prte in rokavice — pravijo in zatrjujejo v vladnih krogih, da bo ta naredba obelodanjena v strogem smislu ustave SHS izključno v slovenskem jeziku; to pa iz enostavnega razlega,, ker bi takšna taksna novela za Srbe ne imela smisla ...
Od nekod blizu. V občinski seji nekje — je bilo na dnevnem redu: Postavitev občinske elektrarne. Na to novotarijo je večina odbornikov previdno kimaia. Ko vstane strokovnjak in izjavi, da je potrebno 160 konjskih sil se oglasi najhujši opozicijonalec, rekoč: „Kaj si mislite, sosedje in gospodarji?! Ne dajte se od tega škrica
preslepiti! 160 konj prvič, koliko to stane in potem hlevi in krma in hlapci in vse to pri današnji draginji in davkih. Predlagam, da se o tem ne menimo dalje . . .“ (Koprive)
Ex-offo zastopstvo. Nižeavstrijski odvetniki žugajo, da bodo odklonili ex-offo zastopstvo. 10. januarja se je vršil shod strokovne organizacije nižeavstrijskih odvetnikov, pri kterem se je med drugim razmotrivalo vprašanje o noveli spornih vrednosti, katero je bilo od narodnega sveta (Nationalrat) določeno, da se v spornih pravdah zviša od enega milijona na 15 milijonov. Predsedstvo je poročalo pri tem shodu, da se je že poprej potrudilo spraviti to na pravo pot in je povdarjalo, da bi razširjenje kompetence okrajnega sodišča, ne oziraje se na odškodovanje odvetniškega stanu, stanju sodnikov, posebno pa da bi to škodilo pri vpiašanjih pro-storeka. Po takem zakonu bi se razprave pri okrajnih sodiščih še bolj kopičile kakor do sedaj. Shod je svoje rezolucije določil, da za slučaj da bi ta novela postala zakonom, odklanja vsako ex-offo zastopstvo v civilnih, in kazenskih zadevah.
Gigantski aeroplan so zgradili v Ameriki. Aeroplan je 36.5 m ""širok, 21.36 m dolg in 8.5 m doig. Njegova površina znaša 300 kvadratnih metrov, Njegova teža pa znaša 19.500 kg. Aeroplan ima 6 motorjev, ki proizvajajo 2700 konjskih sil. Na aeroplanu bo prostora za 12 mož posadke. Poieg tega bo nosil aeroplan 5000 kg razstreljiv, 7 strojnih pušk.
Mačje oko kot ura. Neki francoski popotnik se je mudil v Kini in pri tej priliki je nekoč vprašal nekega Kineza, če je že ura dvanajst. Kinez je pogledal na nebo, ki pa je bilo zastrto z oblaki. Nato je izginil in se kmalu vrnd, držeč mačko v rokah. „Ni še poldne,“ je rekel in mački gledal v oči, „izvolite se prepričati!“ In res, zenica v mačkinih očeh se je zoževala bolj in bolj, čim bližje je bila ura dvanajst. Ko je bila ura točno dvanajst, je mačk ina zenica postala čisto tanka črtica. Potem pa se je začela polagoma širiti in čimbolj se je bližat večer, tem širja je postajala zenica. — Kdor ne verjame, naj poskusil
V beneški Sloveniji je čisto v slovenskih vaseh videmske nadškofije 37.481 Slovencev. Z onimi v mešanih vaseh jih je nad 40.000. Duhovnikov imajo iz svoje srede 47, od teh jih služi 37 med Slovenci. V slovenskem delu nadškofije so 4 fare, 11 vikarij in 35 kaplani]. V 4 duhovnijah prid;-gujejo slovenski duhovnik«, v 10 slovenskih duhovnijah pa so- nastanjeni laški duhovniki, ki ne razumejo jezika prebivalstva. Slovenskih šol nimajo.
DOPISI
»O©«
Mariborski „Straži“. Pozivam anonimnega tintomaza, ki se je po zajčje skril za grm odgovornega urednika in za poslansko imuniteto istega, da se podpiše s polnim imenom, da bom vedel, s kakšno kreaturo imam posla.	Roman Bendé.
IZJAVA. Z ozirom na krivo tolmačenje, razna obrekovanja in natolcevanja glede pisave hsis po Novem letu izjavljam s svojo častno besedo, da svojih utemeljenih očitkov nisem generaliziral na cel duhovski stan, kar je iz pazljivega čitanja tozadevnih člankov itak razvidno. Spoznanje, pridobljeno po triletnem kulukovanju mi je odprl* oči, zato sem pokazal v svarilo vsej pošteni javnosti brez pridržkov, predsodkov ah ozirov, kaj je prav in kaj ni prav oz. kaj po mojem skromnem prepričanju škoduje ucin. koristi pravi ljudski politiki. Pameten čitatelj je itak lahko po pre-čitanju predmetnih člankov in notic rekel : Non me perti.net (Ne zadeva mei) in brez razburjenja odložil časopis; kajti podlež bi bil, ako bi radi enega alt dveh napadel cel stan, katerega visoko spoštujem in rned katerim sein našel vzorijudi, prijatelje in poštenjake. Zavedam se, da bi prav storil, ako bi obelodani i ostro „Odprto pismo“ na pravi naslov ter tam razložil javnosti vse argumente, v kar bom tudi prisiljen, ako zajčji lov na mojo neznatnost ne preneha. Nesramno je, sumničiti razne osebe kot inspiratorje vsega obelodanjenega, sicer pa za absoiutičiio razpoloženje „velikih duhov“ zelo značilno. Qui pofest capere, capiat.
Roman Bende, novinar.
Dopisniki, pozor! Dogaja se često, da ta ali oni sploh ne frankira pisma ali pa nezadostno. Takih pisem v bodoče ne bomo sprejemati ; kajti kako pridemo do tega, da radi malomarnosti drugih plačujemo povečano takso. — Obenem prosimo vse stalne dopisnike-ce, da nam -javijo svoje naslove v svrho evidence in da dobe primerna navodila. — Uredn.
Gornja Radgona. (Domača kronika.) — Blažev semenj se vrši pri nas v porideljek, dne 4. februarja. Vsi interesen tj e se nanj opozarjajo. — Volilni imeniki morajo biti do 31. t. m. popravljeni. Vsak se naj pobriga, da pride v imenik. — „Murska Straža“ laže — tako lajajo rivestili mameluki, katerim je list trn v peti. Pozivamo vse nase prijatelje, da si pri ponovnih takih izbruhih pritegnejo verodostojne priče, da zamoremo tam, kjer se razsoja o krivici in pravici nastopiti dokaz
Kolečka Ivanovič:
V
Študentje.
(Novela.)
(Nadaljevanje.)
—	Slavica, ah jaz sem tako srečen, Slava jaz sem srečen.
—	Tudi jaz, — toda bojim se.
—	Pa česa, česa se bojiš?
—	Zdi se mi, da pride nocoj še nesreča.
—	Ah Slavljenka; nesreča? Kaka nesreča naj pride?
—	Strah me je. Tako, tu grem notri.
—	Na svidenje, Slavka.
—	Na svidenje!
—	Ti imaš tako lepo roko.
—	Danilo, ne hodi več nazaj v gaj, pojdi domov!
Če hočeš ti, grem.
Prijela sta se za roke, pri srcu jima je bilo toplo in prijetno, da sta hotela zavriskati. Na drugi strani pa sta stala Otokar in njegov spremljevalec ter sta začudeno gledala, Otokar ni mogel več stati, se je naslonil na drevo ter hotel jokati ; njegovo srce je bilo potrto in po telesu se je tresel. Sava je z peklenskim pogledom in nasmehom, zavit v svoj črni plašč, opazoval zdaj ona dva, zdaj Bžeznija.
—	No Otokar, no — ali sem lagal?"
—	Pusti me; jaz nočem živeti, to je moja smrt in ti si kriv, zakaj si mi to povedal. Oh Slava, da me ne ljubiš, to sem vedel že dolgo, toda, cla ljubiš onega, tega nisem slutil, a sedaj znam, da je ves trud zaman, ti me ne boš nikdar... in — sedaj umrem.
—	Ker si bedak ! — Kaj za božjo voljo, daj revolver proč! — Poči; zdaj — ne Oto, — ne, ne smeš. Raje — to je prav — raje onega tam.
—	Onega? He, on bo ljubil in tedaj bo počilo; in ne bo več vedel, da- je kedaj bil, — stegne se.
—	Vidiš, sedaj jo poljublja; sedaj
—	ah — poljublja jo, da bi jaz, oh
—	ne, — streljaj !
—	Kaj, kaj pa b( ti ?
—	Nič, streljaj ! Že gre, roke se ti tresejo otrok: daj meni jaz bom bolje zadel.
—	Ne, jaz hočem. Kje je?
—	Prepozno, dragec, ne, zajec! Je že šel.
—	Zajec je že šel? Toda jaz ga še vidim, jaz ga bom ustrelil.
—	On n: zajec, ti si, ti. — Pri, policija! Pojdiva hitro tam okrog po oni ulici, potem pa zavijeva tja na desno; tam mora priti mirno in midva ga počakava, nato — veš, kaj nato?
-- Molče sta hitela, kar sta najbolj zainogia in ko sta dospela do zažel-jenega konca ulice sta se skrila za drevesa m čakala, da pride mimo Danilo. Že so se slišali koraki in on je prihajal vedno bližje, Otokar je vzdigni! samokres in pomeril. — Čez nekaj trenutkov je počilo . . .
—	Otokar teci, nekdo pride!
—	Sem zadel?
—	Boga zahvali, če nisi. — Zakaj sem mu to nasvetoval?!
Ko sta tako tekla po ulici, se je naenkrat pojavila pred njima temna postava stražarja, sta! je lepo mirno na oglu ulice ter zaspano gledal in zeval. Noč se mu je zdela lepa, nobeden kolesar ni vozil po drevoredu, nobenega pijanca ni videl in ni mu bilo treba, se razburjati. Nekje je sicer počilo, toda ta ni bd sumljiv, ker je počilo nekako čudno, kot strel iz brewninga, toda zakaj bi ne rekli, da je bil takšen pok, kot ga povzroči žabica. Sicer pa tako pozno otroci ne hodijo okrog... Ko je zagledal Bžeznija in Savo, se je zelo prestraši), ker so se mu postavili lasje po koncu, mu je široka kapa skoraj zdrknila z glave in hladen znoj mu je tekel z obraza. Roko je hotel dvigniti, da bi se prekrižal, toda bila je tako ledena in trda, daje ni mogel dvigniti; plaho
in mirno je gledal v satanski Savov obraz in mislil, da je to gotovo kak bandit, posebno, ko ie. slišal strel in kako sta ona dva hitro pritekla; toda bandite je treba pustiti, ker ti še lahko kaj napravijo, pač pa je treba aretirati pijance, ker se ne morejo braniti. Ko pa je opazil na suknji Bžeznijevi carsko rudečo, modro in belo kokardo, je nehote salutiral.
—	Bog daj, da s tem banditom ne pridem nikdar več skupaj!
—	He Bžezrti! Si ga videl poipa, kako plaho je stal tam na oglu, kot da bi ničesar ne slišai, tako se je delal. To so ti junaki, ti naši polipi, kaj ne ? !
—	Če bi tun pied nosom streljal, bi ti nič ne rekel; samo peti ne smeš,
ted Sj |jač pl (deš v i uk lij et.
—	Ako vidi kakšno tolovajsko postavo, mu itak udje otrpnejo.
—	Da. Ampak ti, kaj misliš, kaj bo zdaj, če najdejo mrtvega Danila?
—	Kaj bo? N č, y,\i nisem streljal.
—	A torej tako, t si mi to svetoval, sedaj se pa hočeš zatajiti in mene še mogoče izdaš? O, zakaj sem streljal? Ampak znaš kaj? Jaz grem sedaj na policijo, sam se javim in zraven omenim tudi tebe.
resnice. Širite naš list neustrašeno. Zavest, da storite dobro deio Vam bodi v plačilo I —Taksa za spričevala znaša v kolekih po 5 Din za vsakokrat, po 20 Diti pa za od-hodtiico. Skrajno neumestna taksa, ki je plod centralističnega režima je nov dokaz, kako upravičen je naš ooj za avtonomijo Slovenije. Prizadeti stariši naj ne krivijo učiteljstva, ki je le izvršilni organ centralističnih za-koriodajcev ! Ali more iz Beograda kaj dobrega priti? — Bralnodru-št v o ima svoj občni zbor 3. februarja po 8. maši. — Gospodarska zadruga ima svoj tedni letni občni zbor dne 10. februarja ob 8. uri. Več v oglasu. — Naša stanovanjska komisija ima kaj čudne metode. Drž. uradnik, ki je prosil že štirikrat za stanovanje, ker je poročen, ni dobil na vse 4 prošnje nobenega odgovora. Sploh za prošnje ne vedo. Medtem pa so 5 drugim strankam nakazali stanovanja . . . Kaj reče polit, oblsst na to?
Ljutomer. Otganizacija usnjarskih delavcev v Ljutomeru se kaj rada spominja ob društvenih prireditvah naše ubožne šolske mladine. Meseca oktobra m. 1. je naklonila Podpornemu društvu ubožne šolske mladine 50 Din od svojega čistega dohodka, od zadnjega plesa 20. t. rn. pa znesek 150 Dtn. Podporno društvo izreka vsem blagim mladinoljubom in prirediteljem najsrčnejšo zahvalo. Bog plačaj 1 V postremo tistim, ki prirejajo fantovske plese in imajo blag namen le na papirju, nanrr. na lepakih Tem gre čisti dohodek v drug Žakelj ! Oblastvo naj take prireditve reducira, kjer se služi ie alkoholu in raznim orgijam. Miadinoljub.
Ljutomer. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, je določen za novega župnika nek drugi gospod, dasi se je cela ljutomerska fara (brez razlike strank) spontano zavzela na merodajnem mestu za to, da bi postal župnikom sedanji provizor preč. g. Lovrec, ki je vzor-duhovnik, mož na svojem mestu in ki si je s svojo Ijudomiiosijo in pravicoljubjem pridobil srca vseh faranov brez razlike strank. V imenu prebivalstva ponovno prosimo knezoškof. , ordinarijat, da nam ohrani priljubljenega in blagega g. Lovreca.
Ljutomer. Stročja vas. Tukaj sta dne 21. t. rn. v krogu svojih otrok in sosedov obhajala zlato poroko Martin in Alojzija Potočnik v lepi starosti, toda še oba krepka. Pač redka slovesnost, kdor jo dočaka. Zlatima jubilantoma kličemo: Se na mnoga leta.
Ljutomer—Gornja Radgona. (Na naslov poštnega ravnateljstva v Ljubljani in ministrstva v Beogradu.) N e-z a s 1 i š e n obmejni škandal. Kakor izvemo iz verodostojnega vira hoče poštna uprava vpeljati rta progi Ljutomer—Ormož avtomobilski promet. Nič ne bi imeli proti temu, ker bi to do dograditve železnice pomenilo napredek. Odločno pa protestiramo proti nečuveni in nazadnjaški nakani, da bi se pošta dostavljala v Gornjo Radgono !e štirikrat in v Prekinut je trikrat na teden!! Itak nam jemljejo vse ugodnosti in sedaj nas hočejo odrezati od civiliziranega sveta tako, da niti ne bi dobivali dnevnih časopisov. Vsa kemu slepcu in najbolj fanatičnemu zagovorniku sedanjega sistema je jasno, da je ta nakana le ponoven korak k pobalkanjenju kulturne Slovenije, takozvani radikalski veter ... Ali sploh more iz Beograda kaj dobrega priti?
—	Pozivamo vse merodajne činitelje, da ta škandal preprečijo.
Slatina Radinci. Prostovoljno gas. društvo Šratovci-Mele priredi plesni venček, kateri se vrši v nedeljo, dne 3. februarja 1924 v prostorih gostilne Franc Vujec. Začetek ob 3. uri pop. Vstopnina 5 Din. Svira ciganska godba. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnih potrebščin, se občinstvo vljudno vabi na obilen obisk.
—	Odbor.
Hrastje-Mota. Hranilnica in Posojilnica v Radencih je podarila ga-
POLITIČNI PREGLED
Novi tiskovni zakon
pride v razpravo v minist, svetu ter v parlamentu. Z ozirom na važne določbe glede varstva interesa novinarjev, osiguranje njih materijelnega stanja in ugodnosti, pravic in dolžnosti se bo razprava predvidno zelo zavlekla. Kod nas ima vazda vremena!
Vodja HSRS Stjepan Radić
se se vedno nahaja na Dunaju. S tem popravljamo naše zadnje poročilo, kjer je pomotoma izostal „?“ Vest smo dobili od našega graškega dopisnika ter je bila preuranjena. Vsled ukrepov vlade proti Stjepanu Radiču iii dr. Mačeku je verjetno, da se Radič ne vrne nekaj časa v domovino. Vest so- prinesli pozneje tudi drugi listi.
Dr. Korošec
je izjavil zastopnikom laškega tiska: „Zaenkrat smo še mali in slabi . .. Toda v doglednem času bomo postali mogočni in naši konji bodo pil« vodo iz Tibera...“ (glavna reka Italije.) Brezdvomno bo ta zgodovinski izrek najuglednejšega pobornika za dobro in močno Jugoslavijo vzbudil v Italiji viharne komentarje.
Reška pogodbe
je btla med menjanjem fraz v Rimu podpisana. V Rim sla šla Pašič in Ninčič. To so si meli roke Mussolini in Vittorio Emanuele!
Francija navzdol.
Za Nemčijo prihaja Francija. Vojaško in politično je Francija z za-«a ® ® a e e e ® s © a a«	® ® a a a «»,® e ® © ©e
silnemu društvu Hrastje-Mota 100 Din podpore za kar se društvo iskreno zahvaljuje.
Hrastje-Mota. Prostovoljno gasilno društvo Hrastje-Mota priredi dne 10. februarja 1924 plesni venček s šaljivo pošto in šaljivim zaporom v gostilni Ivan Hausman v Račjaku. Ker je čisti dobiček namenjen za popravo brizgalne se vljudno vabi tem večji obisk. — Odbor.
Murska Sobota. Kaj dela vino. 23. novembra 1. 1. je prišel v gostilno Stef. Mehiša v Nuskavi tamkajšnji 21-ietni delavec A. Horvat, se napil ter se brani! plačati. Ker je bil nasilen In začel razgrajati je gostilničar naravno poskrbel, da se ga po vseh pravilih vrže na cesto. Pri tem je Horvat zagrabi! nož in dvakrat zabodel gostilničarja, ki je bil smrtno-nevarno ranjen. Okrožno sodišče ga je obsodilo na eno leto težke ječe. —
V Prekmurju izhaja 7 časopisov, ki imajo le nalogo, dobro ljudstvo razcepiti, ne pa ga poučevati-in mu pokazati, da je edina rešitev naroda v širokopotezni izobrazbi. Taki čini se pogosto dogajajo v Prekmurju, zato pada ta žalostmi pojav na dušo vseh merodajnih krogov. Zganite se!
Knezoškofijskemu ordinarijatu Maribor. (Izviren dopis iz Murske Sobote). Murskosobočki farani, ki niso nič kaj zadovoljni s tuk. dekanom g. Slepcem in z razmerami, ki vladajo pod njegovim režimom prosijo za nujno pomoč v sledečih zadevah: 1. Služba božja se naj uredi tako, da bo ena rana in ena pozna služba božja (napr. ob 6. in 10. uri) in to iz praktičnih razlogov. 2. Želimo enega gorečega za ljudsko prosveto vnetega g. kaplana, ki bi bil miadinoljub in društveni deiavec kakor napr. g. Osterž, s katerim ste osrečili Prekmurje.
3. Naš g. katehet, katerega imamo vsi radi naj mašuje v cerkvi in to večkrat specijalno za mladino, 4. Zahtevamo najodločnejše, da se nemudoma ukine raba madžarskega jezika v cerkvi, ker ni potrebno, da bi mi Slovenci po rodu in mišljenju v osvobojeni domovini bili prisiljeni poslušati madžarskega petja, pridig in cerkv. molitev. Razun enega vpok.
sedbo Porurja uspela. Gospodarsko pa si je sama sebi nadela krog vratu zanko, ki vedno bolj zadrguje. Nemci so v zvezi z Amerikanci mobilizirali ogromno vojsko proti franku in z uspehom. Frank pada z grozno hitrico. Ta vojska je modernejša in uspešnejša kot vsi plini in aeroplani. Francija postaja nervozna, sklepa pro-tiodredbe, nalaga davke, da bi rešila svoj frank. Morda se ji posreči, morda ne. Če ne, je Evropa za deset korakov bliže splošnemu polomu.
Federalistični blok
(Dr. Korošec, dr. Spaho in Radičevi posiaci) se je odločil za enotno fronto, da povzroči padec sedanje radikaiske vlade. Izreden političen pojav je dalekosežnega pomena.
Konferenca male antante
v Belgradu je celo Evropo, posebno pa Francijo precej razočarala. Namesto sporazuma med Jugoslavijo in Rusijo ter še ožjega stika s Francijo, je prišel sporazum z Italijo (seveda edinole na stroške Slovencev in Hrvatov.) Zdi se, da Anglija krepko pritiska s svojimi milijardami, ki jih ji je dolžna Jugoslavija. Vrhutega pa ie to delo rumunske kraljice, ki kaj uspešno posega v jugoslovansko politiko.
Priznanje Rusije
od strani Jugoslavije je ob priliki konference Male antante v Belgradu Pašič preprečil. Pašič še vedno veruje v očka carja, ki bo zavladal Rusijo v vsem sijaju in korupciji.
madž. sodnika ne zahteva tega nikdo, ker drugi Madžari in madžaroni, kolikor jih je so povečini židovske veroizpovedi. Cerkev, kjer se shaja veren slovenski narod naj čuva sveto dedščino naših očetov, milodonečo materino govorico. (Naj to upošteva tudi evang. verska občina 1 Uredn.) Kakor nam je vera sveta, tako nam je sveta tudi narodnost. V očigled prevlađajočega madžaronstva (po zaslugi veleradtkala dek. Slepca seveda) smatrajte izpolnitev te naše upravičene zahteve kot sveto dolžnost. 5. Duhovniki naj hodijo peš spovedovat razun v nujaih slučajih, kjer bodo svojci onega, ki je potreben poslednjih tolažil sv. vere preskrbeli za prevozno sredstvo. Ceste v okolišu fare so zelo dobre. 6. Proti plačevanju cerkvenega pevca in zvonarja se pritožujemo. Merodajna oblast (cerkvena) ue stori ničesar za ureditev tega vprašanja, ki vzbuja le prepir in sovraštvo med ljudstvom. 7. Proti želji žalibog merodajnih faktorjev želimo, da se skoraj vrši pri nas sv. misijon. Za potrebo istega imamo verske razloge, katere smo razložili v posebni spomenici. 8. Izdajte okrožnico vsem cerkvam v Prekmutju radi pojavljajoče se nevarnosti židovske trgovine z dekleti. Revne deklice so lahkoverne in zato storite dobro delo in dolžnost ako vse vernike na to opozorite. — Pričakujoči ugodne rešitve teh naših zadev Vas prepričujemo o naši naklonjenosti : Franc Ružič, župan Anton Erjavec Satahovci, Štefan Bejek, župan Krog v imenu 88 sopodpisanih uglednih
ITI OZ.
Dolnja Lendava. Surova hči. V kroniki prekmurske surovosti bilježimo nov zločin: 29-letna M. Göncz je v prepiru udarila svojo lastno mater s kolom po glavi. Radi slučajno lahke poškodbe potom skrajno grdega dejanja je dobila 5 dni ječe. Malo res premalo! — Ker je fin. stražniku očitala podkupljivost (čula je o srbski praksi) je dobila Ana Rajtar iz Gomilice v smislu § 104 — 300 Din denanie kazni.
Izpred sodišča. (Izv. por. M. Str.) Če se gt e po noči snubit. Štefan Križnič je spoznal neko 16 letno dekle,
katero mu je šlo vedno bolj in bolj do srca tako, da se je strastno zaljubil v njo. Ljubezen do nje je postajala vedno gorkejša in gorkejša in 29. novembra vskipela do vrhunca. Ni se mogel več premagovati, še 30. novembia ni mogel dočakati. Zato je šel 29. novembra ob polenajstih v stanovanje k njenim starišem Franc in Tereza P. v Aleksandrovo ulico in je trkal na vrata. Mati nežne hčerke mu je tudi odprla vrata in Križnič je vstopil v sobo, toda nje oče Franc P. ga je takoj nahrulil, češ da ob tej uri ni čas za obiske. Križnič se je izgovarjal namreč, da je prišel snubit in začel je zatrjevati, da hoče Poročiti njemu preljubo hčerko. Oče pa ni hotel odjenjati in ni hotel slišati njegovih laskavih besed, temveč ga je pognal iz sobe. Ker pa ta ni hotel z lepa, je moral z grda. Oče je namreč vzel sabljo in je zamahnil, toda Križnič je preprečil udarec in je nato vrgel očeta na tla in ga sunil. Končno je sitni ženin odšel in je bil drugi dan aretiran in odpeljan v jet-nišnico, kjer je sedel 20 dni v preiskovalnem zaporu. Dne 22. t. m. se je vršila proti njemu pri okrajnem sodišču v Mariboru kazenska razprava, pri kateri je bil Križnič spoznan krivim in obsojen na 5 dni zapora in na plačilo od 100 Din Francetu P. — „Ferdamana. baba“ ni žalivka. Ivana Javornik, posestnica v Goricah v Ptujski okolici je nekega dne rekla svoji sosednji Neži Hrga „Ferdamana baba“. Hrga jo je tožila in Javornikova je bila pri okrajnem sodišču v Ptuju obsojena na dva dni zapora. Ker se pa posebno v ptujskem okraju prav po gosto sliši ta beseda se je Javornikovi čudno zdelo, da bi to moglo biti žaljivo in zato se je pritožila. Vzklicno sodišče v Mariboru je res tudi ugodilo njeni pritožbi v toliko, da je spremenilo dvodnevno kazen v denarno, radi česa je Javornikova dolžna plačati 100 Din denarne kazni, ker je tudi njen zagovornik Dr. Kunovec trdil, da je v ptujskem okraju beseda ferdamana baba nekaj čisto navadnega. — Tudi financer mora posedovati orožni list. Financijski pripravnik Luka Bočenko, rodom Rus je bil 18. novembra v ot. liju, ko je prišel iz gostilne Bauman, napaden od dveh sniadeničev, katera sta btia raditega tudi kaznovana. Ker je pa Bočenko imel pri sebi samokres in ker ni posedoval orožnega lista, ga je državno pravdništvo obtožilo in je bil zato 22. januarja pri okrajnem sodišču v Mariboru obsojen na 100 Din denarne kazni oziroma na 2 dni zapora.
Nahod? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Leilerjev Elzafluidl Najboljše hišne sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boijši kakor francosko žganje ! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnjh steklenic 214 dinarjev in 10% doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 326. (Hrvatsko.)
GOSPODARSTVO
Pozor na „kovače". 10 dinarski bankovec izdaje 1. 1919 sprejemajo in zamenjavajo vse državne blagajne samo do 1. februarja. Pozneje jih do 9. februarja zamenjavajo le še podružnice Narodne banke, do 10. junija pa samo še Narodna banka v Belgradu. Po 10. juniju izgube vso svojo vrednost.
Kovanje zlatega in srebrnega denarja. Iz Belgrada poročajo: V finančnem ministrstvu se razm-triva vprašanje kovanja zlatega in srebrnega denarja, ki naj bi se koval v Kreminici v Češkoslovaški. Najprej naj bi se dali v promet dukati po 10 in 20 Din, in sicer ne kot zakonito plačilno sredstvo, temveč kot prosti
Finančno mini-nadaije okrepiti
trgovinski predmet, strstvo upa s tem dinar.
Zanimanje Poljske za naš izvoz. Večja grupa kolonijalnih veletrgovcev na Poljskem je pripravljena importirati iz Jugoslavije različne artikle. V poštev pridejo češplje, pekmez, sadje, sardine, vino itd. Vsa tozadevna pojasnila daje interesantom Urad Ljubljanskega velesejma, Ljubljana, Gosposvetska cesta.
VrEdnost tujega toje.
Zagrebška borza cd 30. jan. 1924. 1 dolar	85 Din — para
100 avstrijskih kron — 1	čthosl. kron	2
1	engl. funt	370
1	itali; lira	3
48 miljard nem. mark 1 100 madž. kron — 1	franc, frank	4
1	cekin 20 kron	325
1	Švicar, frank	15
12
53
25
78
40
62
05
Cena žita.
Čakovec, 30. januarja 1924.
Pšenica I-a vrste od k	1200 do	1300	po	q
Ètnici? l!-a vrste »	»	1000	„	900	„	„
Žito rž	,	,	890	,	920	,	„
Kuruza	„	„	1080	„	1000	„	„
Ječem	„ „1150 „ 1200 „ „
Zob	„	„	1000	„	1050	„	„
Fižol pisani „	„	1800	„	1850	„	„
„ črešnjevi „	„	2400	„	2500	„	„
„ beli „	„	2000	„	2100	„	„
Vsaka hiša, vsak urad, vsaka gostilna, vsako društvo, vsaka družina, vsaka čitalnica imej odslej
Mursko Stražo“

UREDNIKOVA POŠTA
••••••••
Kolečka Ivanovič. Vaš rokopis dela stavcem težave. Bolj pazljivo pišite, pazite na ločila in stavkovo zvezo. Korekture so zamudne. Najboljše je, če s strojem pišete. —- Kar se tiče uredniške tajnosti, ste na krivi poti, ker nam je sveta. — V. K. Maribor. Za enkrat radi slabih financ ne moremo honorirati vposianega. Porabno in aktuelno prinesemo. To ima le za dnevnike pomen. — Gornja Radgona. Zgolj privatna zadeva brez pomena. Obračunajte med štirimi očmi. Na to sem tudi jaz prepozno prišel. — Ljutomer. Preosebno. Ni dobro. Veija isto. Ostalo pride. — C. T. & St. Odobravam program SLS, priznavam zasluge iste za široko maso in posamezne stanove, ne odobravam pa, da se uganja frazerska demagogija, ki vodi v propast. Očitki niso generalizirani. Poslano pride. — St. B. Prekmurje. Je v današnji številki. Mi smo dostopni za vsako pravično utemeljeno akcijo v kor st soljudi. — Murska Sobota. Nekaj danes. Drugo ob priliki. Pišite več! —Preč. župnim uradom. Da spopoliamo list, nameravamo prinašati mesečne preglede o ljudskem gibanju, (poroke, rojstva, smrti) in zato prosimo vse preč. župn. urade, da se našim okrožnicam, ki bodo te dni razposlane — blagohotno odzovejo. Za proti-uslugo smo na razpolago. — Dolnja Lendava. N č več aktuelno in predolgočasno ; menda kaj drugega. — Vsem. Agitirajte za list; pridobivajte novih naročnikov. Njih Število je letos nepričakovano narastlo in ne mine dan, da se ne bi javil kak novi naročnik. Odpovedali so 4, od teh eden pokojnih. — Delajte in pišite !
Izdaja: Konzorcij „Murske Straže“.
Glavni in odgovorni urednik: Roman Bendé. Tisk: Tiskarna Panonija v Gorn Radgon
o a o s «i© a e s © © a •	®
•	Do 20 besed
•	5 Din, vsaka
•	nadaljnabe-
•	seda 50 para O več.
•	•
Enostolpna o Petitwrsta 9 ali njen pro- e štor 1 Din • 50 p. ®
Imali oglasiI
Iščem stanovanje
v Ljutomeru (trg) obstoječe iz 2 ali lösche s kuhinjo in pritiklinami proti deferì na* jemnini. Vzamem primerno hišo v trgu v najem.— Ponudbe pod „Stalen zakonski par“ na upravo lista.
Proda se friiša
s vsemi pritiklinami, vrtom njivo, svinjski hlevi itd. v Studenc h pri Mariboru. Stanovanje na razpolago. Vse v najboljšem stanju. Cena 120 000 Din. Polovica kupne cene se lahko na dva obroka plača, druga polovica se ne zahteva, temveč se samo vknjiževno zavaruje. Pojasnila daje uprava „M. Straže".
strafiko, mesarijo, trgo-vino mešanega blaga 4 orale zemlje, 2 h'ši naprodaj pri lastniku Matija Koler, Črešnjevci, Gornja Radgona.
20$ K na dan
in še več lahko zasluži vsak količkaj inteligenten človek brez razlike spola. Pojasnila proti znamki za odgovor daje — uredništvo.
vse^ vrst: zabavne> poučne, Sofiji Sgl© leposlovne, molitvenike, vse pisarniške in šolske potrebščine ima v zalogi po najnižji ceni Tiskarna Panonija Gornja Radgona.
lep vinograd z viničarskim poslopjem in kletjo. Poslopje je z opeko kr.to Kupci naj se zglasijo dne 3. februarja pri S. Trstenjak-u v Grabonoškem vrhu štev. 100.
Proda se
Vabilo
na občni zbor Kmetijskega bralnega društva v Gornji Radgoni, ki se vrši v nedeljo, dne 3. febr. 1924 ob 8. uri v dvorani Posojilnice 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika o delovanju. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih pregledovalcev. 5. Volitev odbora (12 članov). 6. Volitev 3 pregledovalcev računov za leto 1924. 7. Določitev članarine in vstopnine. 8. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi Odbor.
G. Franjo Goleč,
uradnik Slovenske banke, podružnice Ljutomer je dovršil z 28. t. m. 20 let svojega ž'vljenja Da bi jih še petkrat toliko, daj Bog!
Častna iliaca»
Podpisana preklicujem vse neresnične vesti, katere sem 1. januarja v gostilni Karbaš govorila zoper g. Janeza Adanič, posestnika iz Melov in se mu zahvaljujem, da je odstopil sodnijsko postopanje zoper mene.	Terezija Miklošič.
Ženitna ponudba.
Vdova stara 38 let z par otroci, z hišno in kuhinjsko opremo, z več milijoni premoženja nemške vrednosti ! Želi znanja v svrho ženitve z boljšim fantom ali vdovcem, ki bi bil zmožen sprejeti pisarniško službo, ki jo lahko dobi z morebitno poroko le vdove, ako zna nemški. Vdova se omoži tudi v Jugoslavijo z osebo, ki ima že primerno službo. Le resne ponudbe je poslat; pod „Sreča 47“ na upravo lista.
KtàOt
V „MURSKI STRUŽI”
oglašuje,
uspeha se gotovega raduje!
liPE
KIT
STEKLO
PORCELAN
KAMENINE
ima v vsaki velikosti in množini r zalogi
JANKO CIZEJ
trgovina s mešanim blagom
oüftüiü mmmoma
9
9
9
9
9
9
9
9
Vabilo
na občni zbor Gospodarske zadruge za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice, reg. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. februarja 1924 ob 8. uri v dvorani posojilnice v Gornji Radgoni.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje letnega računa za leto 1923.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Sprememba pravil.
6.	Poročilo o izvršenu reviziji.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se v smislu določb § 31 zadružnih pravil pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, kateri sklepa veljavno brez ozira na število navzočih zadružnikov.
V Gornji Radgoni, dne 23. januarja 1924.
Načelstvo.
9
i
i
9
I
!
I
POZOR
mlinarji in posestniki parnih mlatilnic!
Gonilno jermenje najboljše kakovosti
prodaja po konkurenčnih cenah samo trgovina z usnjem in usnjarna
ŽILAVEC, Gornja Radgona
Plačujem za kg lepih svinjskih kož .	.	.	. 44 K.
TašefOn št. 14.
Slovenska banka, podružnica Ljutomer
Delniška glavnica Din 7,500.000	Rezerve Din 1,500.000
Obrestuje vloge ne knjižice in tekoči račun po najvišji obrestni meri.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
1 VELIKI (BLAŽEV SEMENJ
IV GORNJI RADGONI
pade na nedeljo, zato se vrli isti
Iv pondeljek, dne 4. svečana t. I.
Županstvo (Bornia Padrona.
I
I
I
I
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
obrestuje vlage pa najvišji obrestni meri
r. z. z a. z.
daje raznovrstna posojila in izplačuje dvige brez odpovedi.
račun ček. tirada št. Ì2.I6S.