Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/1II Ček. račun: Ljubljana št. 10.651) in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Telefoni uredništvo: dnevna slnžbn 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsnk dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Iz dežele Homerja Meseca septembra bodo v Grčiji volitve za parlament. Te volitve naj odločijo smernico, ki se naj je drži Grčija v viharnih dnevih gospodarske krize, čisto konkretno povedano, ne gre za nič drugega, kakor za to, ali bo krmilo grške vlade obdržal Venizelos ali pa naj vodstvo države prevzamejo njegovi osebni in politični nasprotniki, ki jih je cela šuma in ki se zbirajo v opozicijo pod najrazličnejšimi imeni. Tudi Grčija je država sama zase, ki je ne 6memo primerjati po teoretičnih šablonah in predstavah, ki jih imamo Iz zgodovine zapadnih držav. Kakor v Orientu sploh (pa tudi v deželi tako stare kulture, kakor jc Francija), imajo v grški politiki odločujočo moč osebe, ki tako po svoji sposobnosti kakor po krogih, ki jih znajo zbrati okoli sebe, in po virih, ki jih financirajo, upravljajo državo po svojih osebnih vidikih pod videzom ustavnosti in demokracije. Kjer take osebe svoj vpliv in položaj izrabljajo v svoje sebične namene in v obogatemje svojih prijateljev, nc da bi sami razpolagali z moralnimi kvalitetami, ki so potrebno za državnika velikega ali pa vsaj srednjega kova, tam je tak tip vladanja velika nesreča za državo; kjer pa oseba velikega političnega vpliva združuje tudi resnične državne sposobnosti in smisel za splošni blagor ter globok čut osebne odgovornosti za interes narodnega občestva, tam se moro tudi najidealnejša demokracija, četudi se udejstvuje samo formalno, sprijazniti z voditeljem, ki vlada bolj po moči svoje osebe nego po sistemu, ki ga na zunaj predstavlja. To velja v odlični meri za Venizelosa, ki že desetletja in desetletja pomeni za Grčijo edinega moža, ki je znal tako spretno (da ne rečemo genialno) voditi grške zadeve, da je svoji domovini priboril velik ugled v mednarodni politiki. Izvzemši rajnega Pašiča in sedaj Kemal pašo v Turčiji, bi težko našli na Balkanu v zadnjih stoletjih državnika, ki bi bil kos temu možu. Venizelos ni umel samo spretno lavirati med diametralno nasprotnimi smernicami balkanske politike evropskih velesil, ki iih je znal vedno spretno izrabljati v korist in napredek svoje domovine, ampak je tudi politik, ki zna zbrati okoli sebe pozitivne in konstruktivne sile države po velikopoteznem načrtu, ki je delo njegoVe. glave. Posebno pa ga odlikuje lastnost, ki je jako redka med državniki na jugovzhodu Evrope, kjer na politiko vplivajo sto in stoletne tradicije, predsodki in nacionalni resoTitimen.it. Venizelosu je prav vse in vsak, pa naj bo kdorkoli, ki hote ali nehote more služiti napredku Grčije. Te lastnosti je pokazal v najodličnejši meri med osvobodilno balkansko vojno; sijajno jih je znal uveljaviti med svetovno vojno kot navdušen prijatelj Francije, kar je mogoče njegova edina strast; v največji meri pa jih je pokazal, ko je bila Grčija po strašnih porazih v Mali Aziji gospodarsko popolnoma na tleh in politično oropana vsakega prestiža. Ali se najde v tem nekdaj najviharnejšem kotu Evrope državnik, ki bi znal tako kakor Venizelos spraviti 6voj narod z »dednim sovražnikom,, Turkom, v največjo korist domovine? Orožje v tej borbi za prospeh grškega naroda mu je bilo njegovo republikansko mišljenje, s katerim se more ponašati naravnost kakor najbolj romantična prikazen velike francoske revolucije in s katerim je znal rešiti Grčijo pred vsako katastrofo, katere je bila (a država deležna pod monarhijo, najsi so bili ti dogodki povzročeni v resnici zaradi slabega gospodarstva monarhije ali pa po neodvrnljivi fatalnosti usode. Toda zgodovina je Grčiji namenila še večjo katastrofo, nego je bil zlom njene armade na poljanah Male Azije;, prišla je svetovna gospodarska kriza, ki je Grčija morebiti ne bi tako zelo čutila, ako ne bi bila Anglija ukinila svojega zlatega standarda, ki je bil osnova tudi grški valuti in njeni cvetoči trgovini. Tako zelo je ta trgovina navezana na Anglijo in na vse območje angleškega svetovnega imperija in njegovih prijateljev, da si šc danes noben Grk ne more misliti dviga grškega gospodarstva brez angleške oziroma inozemske pomoči. Dokaz za to je posebno dejstvo, da se cene za inozemeko blago v Grčiji tudi še danes kljub omejenemu uvozu in 50 odstotnemu razvrednotenju drahme niso prilagodile cenam, ki bi morale veljati za novo uvožene predmete, kljub temu, da bodo morali grški trgovci, ki uživajo sedaj dobrote moratorija, po poteku istega to blago plačevati neprimerno dražje ne samo na obrestih, temveč tudi ua kapitalu. To izhaja iz tega, ker je vsak Grk trdno prepričan o zboljšanju drahme, o novem dvigu grškega gospodarstva, ki bo nujna posledica oživitve mednarodne trgovine hi s tem združene regeneracije grških financ, podprtih po inozemskih posojilih. Toda. dokler ta dvig sloni samo na nadah brez konkretne podlage vsaj v dogleduem času, je gospodarska krha trd oreh tudi za takega spretnega državnika, kakor je Venizelos, tem bolj, ker grška državna uprava že od nekdaj boleha na dveh značilnih pojavih, ki so dedščina Bizanca, oziroma Turčije: na hudi korupciji in na lahkomiselnem razmetavanju narodnega premoženja. Zaradi lega ni čudno, da se sedaj, ko se bli-fajo volitve za parlament, oglaša takozvana narodna stranka, ki je monarhističrio usmerjena. Še vsaka kraljevska stranka v zgodovini je obljubljala, da bo vrnila narodu zlate čase, ako se ji zopet poveri oblast. Tudi recepti za gospodarsko obnovo in politično osrečenje naroda so takoj pri roki, dasi jo verjetno, da ne bi v današnjih razmerah niti Aleksander Veliki mogel povzročiti čudeža gospodarskega vstajenja Grčije, ki je tako žrtev svetovne krize kakor anatolske katastrofe in last- Generali vodijo Nemčijo „$amo da bo Nemčija oborožena, pa se bo vse na bolje obrnilo" Nen.v«rk, 8. avg. tg. *Ne\vyork Times« objavljajo razgovor z nemškim ministrom Schleicherjem, ki je izjavil, da odklanja vsakršno vojaško diktaturo. Nemška Reichsvvehr je edino nepolitično sredstvo sile, s katerim lahko razpolaga predsednik republike. Svet se ne smo čuditi, da so v Nemčiji nastale strankarske organizacije, ki se med seboj pobijajo s silo. To je bilo mogoče samo zato, ker jo avtoriteta države spodkopana po versaillski mirovni pogodbi. Šele potem bomo mogli v Nemčiji zopet popolnoma podvreči državi stranke in njihove organizacije, če bo nemška vlada lahko dokazala svojemu narodu, da ima enake pravice, kakor vsaka druga država na svetu. Zato za nemško politiko doma in zunaj ni nobenega važnejšega vprašanja, kakor je enakopravnost. 0 razorožitvenem vprašanju je rekel Sehleicher: Razorožitvena konferenca je razpravljala celih 0 mesecev, potem pa je sprejela .sklep, s katerim ni prišlo niti rt0 razorožitve, niti do enakopravnosti. Samo po sebi umevna zahteva Nemčije po enakopravnosti se ni upoštevala, čeprav ima razorožitvena komisija vrednost le tedaj, če jo podpišejo prostovoljno enakopravne države. Nemčija je zalo odklonila ta sklep. Nemčija je 13 let čakala na to, da se ji da pravica. Dalje ne inore čakati. Ne bo več poslala svojih zastopnikov v Ženevo, dokler se vprašanje enakopravnosti ne reši v nemškem smislu. Da Nemčija kot edina velesila ne more skrbeti za svojo nacionalno varnost, je stanje, ki nas moralno ponižuje in ki ga ne moremo trpeti dalje. Treba je, da se določbe versaillske pogodbe o razorožitvi uporabijo pri vseh državah, ali pa se mora Nemčiji priznati pravica, da sistem svoje obrambe zgradi tako. da bo zavaroval nemško varnost. Vojni proračuni Francije in Nemčije so v razmerju 4:1. Poljska žrtvuje letno za vojaške namene .300 milijonov nemških mark. češkoslovaška 360 milijonov in Belgija 160 milijonov nemških mark. Te štiri nemške sosede, ki so zvezane med seboj z vojaškimi pogodbami, izdajajo za oboroževanje na leto skoraj 4 milijarde mark, skoraj šestkrat več kakor izda Nemčija za svojo vojsko. Dalje je navajal Sehleicher: Čudim se tudi, da so si upali reči, da so stroški za nemško oklopno ladjo po 10.000 ton vsebine zapravljivost, dočim je Francija v treh letih spustila v morje toliko novih ladij, ki zavzemajo več prostora, kakor vse nemške ladje. Končno pa vsi ti očitki še nič ne izpre-menijo dejstva, da ima Nemčija med vsemi velesilami absolutno in daleko najnižji obrambni sistem. Teror lašisiov se nadaljnje Berlin, 8. avgusta, ž. Na raznih mestih v Nemčiji je bilo včeraj zopet mnogo terorističnih akcij. V Bischofsburgu na vzhodnem Pruskem so razbili narodni socialisti dve židovski trgovini. V Allensteinu so vrgli napadalci bombo v trgovino komunista. V Janovvitzu je bil atentat na skladišče eksplozivnih sredstev. V \Valdenburgu v Zg. Šleziji so bila razbita okna na poslopju socialno-deinokratskega časopisa. V Diitterbachu so napadalci izstrelili v stanovanje predsednika socialno-demokraiske stranke več revolverekih strelov. V Heideldorfu je priletela v stanovanje vodje Reichs-banuerja ročna granata, istotako v stanovanje soc.-demokratskega funkcionarja. K sreči ni bila nikjer ranjena kaka oseba, vendar je materialna škoda povsod znatna. Ratibor, 8. avgusta. AA. V Ratiboru v Gornji Šleski je eksplodirala bomba in raznesla uredniške prostore centrumskega glasila >Obreschlesi-sche Rundschau«*. Atentatorjev še niso izsledili. Berlin, 8. avgusta. AA. Vkljub političnemu premirju, ki ga je proglasila nemška vlada, je vendar preteklo noč prišlo do mnogoštevilnih prepirov in prask v vsej Nemčiji. Tako poročajo iz Froedenberga v Vestfaliji, da nega lahkomišljenega gospodarstva. Navadna demagogija pa je, ako monarhisti za to zvračajo krivdo na Venizelosa, ki pač ni mogel spremeniti tisočletne miselnosti in prakse vladajočih grških strank, ki menda nadaljujejo telo še tradicije starih helenskih politikov, ki so bili mojstri v izrabljanju državne blagajne za osebno in strankarske namene. Nobeno odkrivanje narodnih ran ne more zmanjšati ogromnih zaslug Venizelosa za grški narod in zato nima monarh i si i ena volivna agitacija v Grčiji kljub strahotni gospodarski bedi prebivalstva nobenega upanja na uspeh; kvečjemu se morejo s tem okoristiti komunisti, ki v Grčiji sicer že dolgo in zelo hudo rovarijo, se pa ne morejo vkoreniniti med kmetskim prebivalstvom, ki je najmočnejši pa tudi edini jez proti boljševizmu. Movarhisti se zanašajo na uspeh, ki so ga imeli 1. 1920.. ko je bil Venizelos tako poražen, da niti sam ni mogel dobiti zadosti glasov za mandat, in ko se je vrnil kralj Konstantin med nepopisnim navdušenjem in radostnim vriskanjem svojega naroda. Tedaj je povratek monarhije slučajno v resnici pomenil povratek svobode, ker se Jo bila Venizelosova stranka obsovražila s policijskim režimom, ki je presegal celo grške pojme. Danes pa položaj niti od daleč ni tak. Čeprav ima voditelj monarh istične stranke Kaldaris za seboj velik del starih grških naseljencev, ne moro upati na zmago. Grk ljubi začuda v nasprotju s svojimi strankarskimi šefi i n generali, red in mir ter sovraži vse puče. prevrate iu izgrede, ki so navadno v zvezi s spremembami državne oblike. je prišlo do spopadov med civilisti in policijo. Okoli deset ljudi je ranjenih. V Gleivvitzu so se na ulici streljali, a na srečo ni nihče ranjen. V \Valdenburgu so streljali ua socialno-demo-kratskega občinskega svetnika, ki je stal pri oknu v svojem stanovanju. V prostore soc.-demokrat, lista Berg\vacht so metali kamenje in streljali, a niso nikogar zadeli. V manjšem kraju blizu Waldenburgu so streljali v hišo tamošnjega župana. *Vsi atentatorji so pobegnili na motornih kolesih. Atentati proti članom socialno - demokratske stranke so se izvršili tudi v Neidenburgu v Vzhodni Prusiji in v več krajih v šleziji. Preiskava v Braunschvveigu zaradi terorističnih atentatov v mestu in okolici je izsledila kot krivce več članov nacionalno-socialistične stranke, ki jih je policija aretirala. Hkler bi bil rad kancler Pariz, 8. avg. AA. Iz Berlina poročajo: Razgovori konec prejšnjega tedna med Hitlerjem in generalom Schleicherjem zbujajo vtis, da je Hitlerjeva kandidatura za nemškega kanclerja popolnoma resna. Izprva so se za to zavzemali samo Hitlerjevi adjutanti, zdaj pa se je za idejo ogrel tudi Hitler sam. Ker je znano, da je Hitler neodločen, dokler kakšna stvar še ni definitivna, je ze»o verjetno, da bo Hitler vse storil, da pride v Nemčiji do oblasti. V ostalem razpolaga Hitler s tehtnim argumentom, da se namreč sedanja vlada ne more obdržati brez podpore nacijonalnih socijalistov na oblasti drugače kakor samo z ostro vojaško diktaturo, katere posledice pa je težko predvideti. Po drugi strani tudi Hindenburg ne more s pametnim razlogom odriniti od državnega krmila šefa nacijonalnih socijalistov; zahteval bi le, da osrtane Hitler >predsedniškit kancelar, z drugimi besedami, no bi se smel podrediti diktaturi stranke. Potemtakem bi Hitlerjeva vlada imela tudi dosti ministrov neliitlerjevskili strank, tako da bi tudi le-te imele svojo besedo, pri vodstvu državnih poslov. Seveda bi vojno ministrstvo ohranil general v. Sehleicher, zunanji minister bi takisto ostal še nadalje v. Neurath, zato pa bi brez dvoma v vladi no bilo p. Papena. Odločilni razgovori se bodo vršili v talcu tega tedna v Berlinu, kjer se sestanejo glavni voditelji vseh strank na proslavo obletnice ustave. Gotovo ne bo ena izmed najmanjših ironij sedanje situacije, da se bo obletnica weimarske ustavo slavila pod notranjim ministrom, ki je po mišljenju odkrit monarhist. a med Bolivijo in Paraguajem Vojskovati se hočejo za vsako ceno London, 8. avgusta, ž. Po zadnjih brzojavnih vesteh iz Granchaca je prišlo med paragvajskimi in bolivijskimi četami do krvavih bojev. S tem jc vojna postala dejstvo, čeprav so pravi vzroki vojne vsakemu razsodnemu človeku nerazumljivi. Paragvaj in Bolivija sla teritorijalno vsaka večja od današnje Nemčije. Bolivija šteje 3 in pol, Paragvaj na 1 mibjon prebivalcev. V obeh državah je največji del prebivalstva Indijancev, ki se drže večinoma v gozdovih. Vojno ozemlje Granchaca je močvirnato in zelo malo obljudeno. Prebivalstvo v njem tvorijo samo divja plemena. Na paragvajski strani je nekoliko kolonij ruskih beguncev. Para-gvajci javljajo, da so do sedaj uničili eno bolivij-sko letalo. Bolivijci trdijo, da so po težkih borbah napredovali. Vojni uspehi so torej popolnoma nejasni. Bolivijci so narod gora, ki živi 3—4000 m nad morjem. Imajo dobro vojsko, ki jo je organiziral nemški general Hundt s pomočjo nemškega polkovnika Rohna. Vendar pa prenašajo Bolivijci težko nezdravo podnebje v Granchacu in v masah zbolijo. Paragvajci pa so na to podnebje navajeni in trdijo, da jim bo ravno to najboljši zaveznik. Bolivijski vojaki bežo v masah preko argentinske meje. La Paz, 8. avgusta, ž. Predsednik bolivijske republike je poslal parlamentu spomenico, v kateri odločno protestira proti vmešavanju nevtralnih držav v bolivijske zadeve. Predsednik izjavlja, da se Bolivija ne bo nikdar odrekla pravic do Granchaca. London, 8. avgusta, ž. V svojem odgovoru na angleško noto se paragvajska vlada zahvaljuje Angliji za intervencijo v paragvajsko - bolivijskem sporu in naglasa, da se bo paragvajska republika znala sama braniti, če bo napadena. Newyork, 8. avg. tg. Argenzinija, Brazilija, Čile in Peru so kot sosedne države Bolivije in Paragvaja sklenile med seboj pogodbo, da bodo ostale strogo nevtralne, če pride do vojne med Bolivijo in Paragvajem radi Granchaca. Desničarski režim tudi v ČSR? Češki agrarci silijo na volitve, da se zatre češka soc. demokacija Praga. 8. avg. X. Zadnji dogodki v sosednih državah Čehoslovaške tudi v Pragi niso ostali brez notranjepolitičnih odmevov. Koalicija med agrarci in socialdemokrati je že itak dovolj zrahljana, da bi mogla podleči prvini sunkom ogroženega patri-otično-nacionalističnega šovinizma. K vsakodnevnim reakcijam nacionalističnih diktatorskih elementov pristopa še moment, da se v agrarni stranki, ki ima danes vodstvo vladne koalicije v rokah, pojavljajo zmiraj močnejši znaki zaskrbljenosti vodstva stranke za zadovoljnost in nezadovoljnost strankinih pristašev. Stranka ima svoje najboljše agitatorje ravno v ljudeh, ki s-3 po vojni v novi državi največ dosegli po protekciji agrarne stranke pri izvajanju češke agrarne reforme. Ti oporhinistični stebri največje češke politične stranke pa na vse pretege pritiskajo na vlado, da jim pomaga v gospodarski in poljedelski Proti monarhizmu pa so tudi grški naseljenci iz Male Azije, ki igrajo v grški politiki zelo veliko vlogo, kakor u. pr. makedonski emigranti v Bolgariji ali pa Primorci v Jugoslaviji. Ti emigranti dobro vedo, da je bil katastrofalni zlom gršlva v Mali Aziji, ki je uničil čez noč premoženje najbolj bogatega iu naprednega dela grškega naroda, posledica zgrešene politike monarhije. Vrh tega obstoja med maloazijskimi naseljenci in starogrškim prebivalstvom močan antagonizem, kakor vlada povsod med staronaseljenci in novo naseljenim prebivalstvom, katero se širi na račun starega; in ker so stari v svojem srcu več ali manj monarhisti, zato so naseljenci najbolj navdušeni republikanci. Za Venizelosa bodo odločili emigranti. Zelo vznemirjujoč element pa so slej ko prej razni generali. To je stara rana grške politike, in sicer zato. ker vodijo izvesten del poglavarjev armade samoljubni in klikarski nameni. Mogoče je med generali stranka, ki se boji, da volitve nc bi prinesle nobenega rezultata, kakor se je to n. pr. zgodilo v Nemčiji, in bi zato radi pripravili močno vlado a la Schleicher v Berlinu. Brez dvoma pa so med častniškim zborom razen navadnih stremuhov in malkontentov, ki bi si radi izboljšali svojo kariero, na eni in patriotičnimi idealisti na drugi strani, tudi pristaši monarhije. Zato pač vojaškega puča, ki bi prinesel še večjo zmedo. absolutno ni želeti in Venizelos ima če se po- znavalci razmer ne motijo — slej ko prej toliko vpliva, da bo tako poizkuse preprečil. —is. stiski. Ker pa v vladi zastopani socialdemokrati ovirajo vsako zaščitno poljedelsko poli.iko, ki bi no ščitila tudi socialističnega delavskega konsu-rnenta, zato agrarci pritiskajo na zlom vladne koalicije in na skorajšnje volitve, ki naj bi pri pritiskom gospodarske krize razgalile nesposobnost in socialno pogubno politiko čeških sociilnih demokratov, ki da so s svojo politiko socialne zaščite izčrpali finančno sposobnost češkega kmeta in delavca. Protisocialistične volitve v Angliji, Franciji in posebno Nemčiji so pokazale, kako je v Evropi aktualen in popularen naskok na .»or:ial-demokracijo. Sosedstvo Hitlerjevske Nemčije bo le še pospešilo in ojačilo volivno zmago češkega agrarnega nacionalizma. Slabi izgledi za romun- sko-rushs sporazum Belgrad, 8. avgusta. 1. Tz merodajnih krogov poročajo, da je vprašanje sovjetsko-ronuinskih pogajanj poslalo zelo akutno. Poljska vlada je zaenkrat odložila ratifikacijo svoje pogodbe, toda izrecno pod pogojem, da ne moro čakati večno in da si pridrži pravice o postopanju za slučaj, tla bi dogodki v Nemčiji zavzeli nevarne dimenzijo. Francoska vlada se je ponudila za posredovanje. Herriot sam je povabil sovjetskega poslanika Oov-galevskega in romunskega poslanika Cestiana k sebi ler se ž njima razgovarjal o položaju, posenno z ozirom na Besarabijo. Sovjetski zastopnik jo odgovoril, da za Rusijo romunsko-sovjetska pogodba nima nikakega |)omena in sploh ne more privoliti, da bi se začela kakršnakoli pogajanja, da je Besarabija ruska pokrajina. Herriot nadaljuje posvetovanja in daje pomirjevalne nasvete romunski vladi. Varšava, R. avgusta, tg. Iz romunskega zunanjega iiiinisirf>tva izjavljajo v krakovskem Ilustriranem Kurirju«, da se sedaj sploh ne vodijo nobena rusko-romunskn |>ogajnnja za pogodbo o ne-napadanju, temveč da se vršijo samo poskusni sestanki in da so se tudi ti začetni razgovori od-godill tlo konca meseca decembra. V varšavskih političnih krogih radi tega ne smatrajo, da bi bilo možno priti do rusko-romunskega sjx>razuma. Dunajska vremenska napoved. V srednjih in južnih Alpah precej jasno in toplo, v severnih Alpah ae negotovo vreme, verjetno pa tudi iboljše. ..... obrambo našega finančnega gospodarstva. Ako bV se ti predlogi ne uzakonili takoj, potem izostanejo gotovi dohodki, ki so za državno blagajno nujno potrebni. Narodna skupščina je potrdila izvajanja finančnega ministra ter sprejela nujnostni predlog in nujnostno postopanje. Odbor je dobil zato nalog, naj v 24 urah poroča o zakonskem predlogu o povišanju državne trošarine. Potem je prešla narodna skupščina na drugo točko dnevnega reda in sprejela zakonski predlog vojnega ministra o obmejnih četah. Referent dr. Dragotin Pcrko je čestital vojnemu ministru na tem zelo socialnem predlogu. Pri glasovanju je vseh 243 poslancev glasovalo za zakon. Danes opoldne se je v narodni skupščini sestalo predsedstvo glavnega odbora JRSD. Za predsednika je bil izvoljen Nikola Uzunovič, za podpredsednika dr. Vojislav Marinkovič, Boža Maksi-movič, Juraj Demetrovič in Pavle Matica, za glavnega tajnika je bil imenovan dr. Albert Kramer. V osrednji odbor je prišel še dr. Ilija Šumenkovič. Bodočnost nemškega političnega katolicizma Monakovo, "V avg. Nemški katoličani so zadnje nemške notranje .politične dogodke prav dobro razumeli. Če je varnost prejšnjih volilnih borb često šla preko neposredne zainteresiranosti širokih ljudskih mas mrliških katoličanov, potem so instinktivno 'po čudni odslovitvi besedah njihovega tnonn-kovskega voditelja drja Franka, centriun izginiti i/, politične arene, da se tako reši nemški katolicizem propada. Vse povsod se je pr> tem kazalo nu zgled žalostnega slučaja t italijanskimi popolari. Z uničenjem nemškega političnega katolicizma pa tako ne bi padlo le veliko delo, ki so ga med vsem nemškim narodom izvršili Windhorst, Grober, Erzberger, Mu vse, \Virtl in Briining ampak v nevarnost propadanja bi padlo vse v zorno organizirano krščansko socialno gibanje med nemškimi katoličani. S tem da so v Italiji na Mussolinijevo povelje morali izginiti popolari. s tem ni bila uničena le politična aktivnost italijanskih katoličanov, ampak jc bil hkrati tudi obglavljeu ves italijanski katoliški socialni pokret. Zato bi z udarcem na centrum omahnila i socialna akcija, kajti nobeno socialno delo ni izvedljivo brej! vzporedne politične akcije. Naravno, da usoda katolicizma ni zavisna od obstoja posebne politične stranke katoličanov. kutoliška stranka ni nujno potrebna v državi, ki je v celoti po prebivalstvu katoliška (Francija. Španija, Portugalska — pa še tam se pojavlja |>o zadnjih dogodkih krvava potreba). Nemogoča pa je katoliška politična abstinenca v 'državi, kjer je katolicizem v manjšini in živi še hkrati v diaspori, posebno pn še v slučaju, kjer se v fašizmu pojavlja pokret do samooblas-ti, ki je v svojih osnoval popolnoma poganski. Fašizem je z univerzalno idejo krščanstva v popolnem nasprotju. V jedru pa nacionalni socializem ni nič drugega ko fašistična spukedrauka liberalizmu. Narodni socializem pa odkrito izjavlja, da bo s silo zatrl vse druge nemške politične stranke in po poteh, ki jih katolik nikakor ne more sprejeti. Edina možnost pa, du se to pospeši, pa -'» je obstojala le v smeri, du sc politični katolicizem ojači. kujti socialisti hrajo na svoj -tf-zbirokratiziranosti, buržujske stranke so p« po- polnoma izginile iz politične bilance. Pa še en moment je važen v značaju zadnje zmage nemškega certtruma. Ccntrumcfva zmaga pomeni namreč poživitev onega prvobitnega narodnega in državnega mišljenja proti onemu nu kolnjalnih tleli Vzhodne Nemčije vzklilemu mišljenju o državnosti, ki mora prisiliti vso lic i Gijno miselnost razvoji od spodaj navzgor. Jug in zapuc namreč imata svojo lastno, izvirno teorijo o državi. V tej miselnosti je narod pred državo in po njej je človeška enota jnpopadena najprej v narodu in šele potem v državi. Tukaj je država le še zgradba, v kateri se narod razvija in izživlja. Sever in vzhod Nemčiji pa sta kolonija, kjer nemštvu manjka prvotna narodna podlaga, kakor pa n. pr. na jugu in nn zapadli. Gospodovalna plat licništva, ki se je morala, tukaj uveljaviti napram slovanskim rodovom, sc jc tukaj izživljala le v državno-vtadarskem smislu, a nikdar ljudsko-narodnem. V tem nein-štvu stoji država nad narodom. Država ni narodna življenska oblika, ampak oblika aristokratske autokracije, ki naj sestoji i/, armade in mprave. V tej smeri pa stu katoliški jug in zapad odločno nastopila proti in z zmago centruma Znova zatrdila, da so nemški narod in nemška država, nemška kultura in nemška veličina obstojali pred prusko državo in berlinsko prcstolico. Vsemu pruskemu diktatorskemu trženju se tako stavlja nasproti prademokratsko čustvovanje juga in zupada, ki seveda s tre notni m propadanjem demokratskega parlamentarizma nima nič skupnega. Poleg tega pa je še za nemške katoličane demokratska miselnost navezana še na sociulno. Borba proti pruski aristokraciji ni značilu samo borbo proti njeni politični miselnosti, ampak tudi boj proti njeni socialni reakcionurnosti. Socialno naprednost centruma pa jc več prišlo, kujti le pravilno notranje in federalno zdravo urejena država, bo sigurno jamstvo za zdrav notranji razvoj, ki bo potem v okviru Evrope našel varno mesto. Nemški politični katolicizem je v tej smeri odnesel važno in veliko zmago. Dr. \V. Slovenski živinozdravniki zborujejo Ljubljana, S. avgusta. V nedeljo dopoldne pa do 4 popoldne so zborovali slovenski živinozdravniki, združeni v Jugoslovanskem veterinarskem združenju, dravski sekciji. Zborovanje se je vršilo ob precejšnji udeležbi v dvorani restavracije pri »Levu«. Zborovanje je vodil podpredsednik dr. Veble, ki je poročal o uspešnem delovanju društva. Društvo se je zlasti zanimalo za kontrolo mleka v Sloveniji, zbiralo je gradivo za živinozdravniško razstavo v Zagrebu in je organiziralo praktične nadaljevalne tečaje živinozdravnikov. Tajniško poročilo je podal dr. Kocjan. Slovenska sekcija združenja šteje 54 članov in so v njej združeni skoraj vsi živinozdravniki v Sloveniji. Sekcija je organizirala tudi filmska predavanja o steklini. Blagajniško poročilo je podal vet. De G 1 e -ria, o delu razstavnega cdbora pa profesor dr, K e r n. Sledile so volitve. Dosedanji predsednik vet. P. Rebek je odstopil. Za predsednika je bil izvoljen dr. F. Veble, za podpredsednika pa dr. Kune. Po volitvah se je razvila živahna debata o načrtu zakona o ureditvi živinozdravniško službe, o čemer je poročal tajnik dr. Kocjan. Debata je trajala tri ure. Novi načrt o ureditvi živinozdravniške službe ima 76 členov in določa popolno reorganizacijo živinozdravniške službe. Pri zatiranju kužnih borzni živine naj po načrtu sodelujejo z državnimi OUZD v juliju 1932 Gospodarska kriza se je v juliju zopet zelo poostrila. Nazadovanje števila zavarovanih delavcev ponazoruje ta-le tabela: Število članov leta: Datum 1. 7. 5. 7. 10. 7. '5. 7. iO. 7. 25. 7. 1930 101.960 102.002 101.809 102.158 102.467 102.715 1931 97.774 97.336 97.718 97.273 97.537 98.051 1932 81.562 81.293 81.225 81.075 80.823 80.718 Padec članstva: 1931 1930 30. 7. 102.695 98.108 80.810 16.212 16.043 16.493 16.216 16.714 17.343 17.298 20.398 20.709 20.584 21.101 21.644 21.997 21.885 Zdravstvene razmere članov so bile v juliju neznatno boljše nego v lanskem letu. Padec odstotka ženskih bolnikov za —0,84% je posledica zmanjšanja porodniških dajatev. Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki odgovarja približno faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je v juliju napram prejšnjim mesecem zelo padla. Padec v zadnjem letu povprečne dnevne mezde je znašal: januarja Din 1.01, 'ebruarja Din 1,15, marca Din 1.30, aprila Din 1.54, maja Din 1.76, junija Din 1.84, julija Din 2.20. Značilnost sedanje faze gospodarske krize je lorej ta, da delavske plače mnogo hitrejše padajo nego zaposlitev delavstva. Celokupna dnevna zavarovana mezda je pad-'a v juliju za Din 619.584.80. Delavstvo, zavarovano pri OUZD-u, Izgublja dnevno tako blizu tri-četrl milj. Din na zaslužku ali mesečno blizi) 20 milijonov Din. Radi tega so padli dohodki QUZD-a (bolniški prispevki) vkljub povišanju tarifa od 6% na 6.5?» dnevno za okrog 27.300 Din ali mesečno za 700.000 Din. Okrožni ura«! za zavsrarsojs dclstcc- v LfubJjaal. K Seja skupi v v • Narodna skupščina je prešla na dnevni red in najprej razpravljala o poročilu odbora za proučevanje zakonskega predloga o kovanju 50dinar-skih srebrnikov ter zakonskega predloga o spremembah zakona o skupnem davku na poslovni promet in o državni trošarini. Odbor, ki jc imel nalogo, predložiti danes narodni skupščini svoje sklepe, se v dvodnevnih sejah ni mogel zediniti. V odboru so nastala nasprotja proti povišanju trošarine, ki bo, posebno v slučaju sladkorja, prizadela najrevnejše sloje. Istotako so nekateri v odboru smatrali, da bo povišanje davkov pomenilo novo obremenitev naroda, ki teh bremen ne bo mogel nositi. Zaradi tega odbor ni mogel predložiti nikakega poročila. Predsednik skupščine dr. Kumanudi je predlagal, naj se da odboru šest dni časa za nadaljnje proučevanje predloga. Toda finančni minister ni bil mnenja, da se sme po nepotrebnem podaljšati termin, in je prosil, naj se navedeni finančni predlogi smatrajo za nujne, Ponovno je obrazložil predloge, ker so z njimi z zvezi gotovi valutni koraki, ki jih bo moral storiti v Kdo vlada v Avstriji? Užaljenost Nemčije radi politike Dunaja — Francozi se vesele Berlin, 8. avg. X. Sprejetje zaupnice v dunajskem parlamentu je v tukajšnjih krogih izzvalo veliko nerazpoloženje napram Dunaju. Dejstvo, da je dr. Dollfuli svojo zaupnico odnesel le z razmerjem 81:81, upliva še kolikor toliko blažilno, za-merja se pa osobito govor krščansko-socialističnega poslanca Kunschaka, ki je v debati o lozanskih rezultatih vso pretivnike ženevskega posojila Avstriji nazval berlinske plačance in »lovske pse< za markami, ki da so jih s seboj prinesli emisarji berlinske vlade. Sicer se jemlje na znanje zado-stilna Izjava kanclerja Dollfufia.o Kunschakovem iztirjeuju, oprostiti so pa ne niore, da je dr. Doll-fuB v isti sapi izjavil, da je berlinsko vlado zaprosil, da naj odpokliče z Dunaja svoje emisarje, ki da so v debati avstrijskega posojila kot avstrijski notranji zadevi pač popolnoma nepotrebni. Zagrenjeno se ugotavlja, da je pariško časopisje, osobilo »Temp.s*, z veseljem zakoličilo Kun- schakove in Dollfufiove izjave kot mejnik nore dobe v avstrijsko-nemškem razmerju.. Res da Je Papenova vlada s svojo nesrečno politiko diktatorskega polovičarstva veliko strašilo za dunajske federaliste, vendar i »Germania« opozarja avstrijske krščanske socialiste, da naj no gredo v svoji pretirani bojazni za avstrijsko avtonomijo predaleč v naročje francoskega varuštva. Francoska politika se sigurno čuti na Dunaju že zelo daleč. Vodilni francoski diplomat na Dunaju je neovirano v najvišji dunajski družbi izjavil: »Njegovo glavo imam že v rokah« in pri tem mislil na dr. Schobra. Zato >K81nische Volkszei-tung« z zaupanjem zaključuje, da se pri totedenski debati o sprejetju posojila pač ne bo našla več večina za njegovo sprejetje in da bo zato dr. Dollfuli prisiljen poslati Avstrijo v jeseni znova na volitve, ki bodo najlažje odločile, je-li v Avstriji pangermanska ali avstrijska veČina. Težave bolgarske vlade živinozdravniki tudi banovinski in občinski živinozdravniki. Vedeti je treba, da so samo lani kužne bolezni povzročile v naši državi škode nad milijardo Din. Novi načrt zahteva, da mora skupina 10.000 prebivalcev imeti za svojo živino posebnega živinozdravnika. Pri živinozdravniški službi naj se manjši kraji združijo v živinozdravniške občine. Ustanoviti se morajo živinozdravniške ambulante, in sicer po bolgarskem vzoru. Bolgari so take živinozdravniške ambulante osnovali že pred desetimi leti in so imeli do sedaj velike uspehe. Treba je vedeti, da do sedaj zasebne živinozdravniške prakse skoraj še ni, čeprav bi bila zelo velikega pomena. V splošnem interesu naše živinoreje se mora uvesti za živino revnih živinorejcev brezplačna živinozdravniška pomoč. Sredstva zanjo pa naj se črpajo iz taks. Srednje ali manj premožnim živinorejcem pa naj se daje pomoč za njihovo živino po polovični tarifi. Novi načrt zahteva zaščito veterinarskega stanu in ustanovitev veterinarskih zbornic po vzorcu zdravniških, odvetniških, lekarnarskih in drugih zbornic. Živinozdravniki pri klavnicah večjih mest bodo morali imeti po novem načrtu specialno kvalifikacijo. Od 3. do 5. septembra bo v Zagrebu na Zagrebškem zboru živinozdravniška razstava. Taka razstava je bila lani v Belgradu, prihodnje leto pa bo v Ljubljani, V debato o tem načrtu so posegli med drugimi dr. V. Jedlička, dr. Ivan Kune, tržni nadzornik vet. H. Hinterlechner in drugi. Občni zbor je Zaključil pozno popoldne predsednik dr, Veble. Ose&ne vesti Belgrad, 8. avgusta. 1. V tarifni odbor po predpisih uredbe o organizaciji prometnega minstrstva so bili imenovani sledeči člani-Slovenci na podlagi čl. 3: Josip Cugmus, dr. Veko3lav Gortan, dr, Joža Basaj, Milan Lenarčič, industrijalec iz Ljubljane, Vekoslav Vrhunec, član izvršilnega in upravnega odbora Zveze rudarskih podjetij v Jugoslaviji, Danilo Gorup, tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani. Belgrad, 8. avgusta. 1, V resoru prosvetnega minstrstva so napredovali: v 5. položajno skupino Dragotin Kveder, upravitelj meščanske šole v Ptuju, Josip Poljanec, učitelj meščanske šole v Mariboru, Anton Smrzu, učitelj meščanske šole v Ljubljani, Josip Prijatelj, upravitelj meščanske šole v Ormožu, Avguštin Šantel, učitelj meščanske šole v Mariboru. Napredovali so pri narodnem gledališču v Ljubljani: za člana nar. gledališča v 7. položajni skupini Ivan Cesar in Franc Mohorič. V resoru prometnega ministrstva so postavljeni: pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani v 9. položajni skupini Zdenka Premrov, Milena Dica, v 10. polož, skupini Grgurič Martina, v 8, Rolož. skupini Mara Babšek, Terezija Kalan, Nada edeljko, v 10. polož. skupini Ana Lisjak, Frančiška Gričar, Marija Mozetič, Frančiška Kneder in Josipina Pavšek, Stavkovno gibanic v Belgiji Bruselj. 8. avgusta. AA. Rudarji so proglasili splošno stavko. Uerselj, 8. avgusta, ig. V rudarskih revirjih se jc pojavilo silno razburjenje, ker je vlada poslala v revirje vojaško pomoč, s katero bodo odvažali premog, kar smatrajo za stavkolom-stvo, "" Sofija. 5. avgusta 1932. Vsaka koalicijska vlada, sestavljena iz strank, ki se znatno razlikujejo po svojem svetovnem lia-ziranju, po razrednem prepričanju in po svojih programili, pride čestokrat v mučni položaj, da odstrani nesoglasja med cilji svojih strank. Le potom kompromisov, državniške modrosti, da je potrebno podrediti strankine koristi v prid celoti, države in naroda, v medsebojnem razumevanju, je mogoč obstoj vladne koalicije sicer temeljno si nasprotujočih grup. Najlepši dokaz možnosti takih zvez so podali nemški katoliški centrum in nemški socialni demokratje, ki so v bivšem nemškem državnem zboru in v upravi Pruske sklenili zvezo, da ohranijo Nemčiji demokracijo in onemogočijo pohod Ilitlerjevcev. Enakih primerov iz zgodovine parlamentarizma je dovolj; ter jih ne bomo več naštevali. Tudi narodni blok v Bolgariji je zveza štirih strank; najmočnejše zemljedelske, demokratske, radikalne in enega krila liberalne stranke. Pomen bloka je bil, da si pribori pri volitvah 21. junija 1901 leta zmago in pomete z nasilnim idemokra-tičeskini zgovoromc, ki je bil pač vse drugo, samo demokratičen ne. Pri volitvah je zmagala narodna volja, ustanovljen demokratični režim in zasiguran parlamentarizem v Bolgariji. Prazne državne blagajne, obubožanje večine naroda, gospodarska kriza, neurejeni državni dolgovi iz pred- in povojnih let, država v zunanji politiki popolnoma izolirana, brez trgovskih dogovorov, velika komunistična propaganda, macedonslce spletke itd. so dale novi vladi Narodnega bloka dela dovolj in skrbi, ki hudo ogrožajo obstoj 6edanje vlade. Da bi zamogla vlada izvršiti svoje načrte, je morala poseči po zelo radikalnih sredstvih, to je, da korenito spremeni stalež svojih uradnikov, ki naj delujejo v smislu njenih navodili. Opomniti moramo, da je večina upravnih uradnikov zasedla svoja mesta po znanem državnem prevratu leta 19(23. V prvih mesecih so sledile torej nebrojne vpokojltve oziroma odpustitve vseh vrst uradnikov in poduradnikov iz služb in to v delokrogu mini-sterstev, pripadajočim prej zatiranim strankam, v temvečjem obsegu, kakor pri ministrstvih ki so jih dobili demokratje Malinova in Mušanova. Dasi šteje dem. stranka po številu poslanskih mandatov veliko manj kot zemljedelska, je vendar ona zavzela vsa važnejša ministrstva, med drugimi tudi ministrstvo za notranje zadeve, ki razpolaga z ogromno policijsko močjo. Uradniki in uslužbenci teh ministrstev so dobro znali, kaj jih čaka. Naenkrat so se prelevili ter se vpisali v vrsto vladnih demokratov. Le4i so jih sprejeli z veseljem, ker so se tako ugodno pomnožile njihovo vrste. Zlasti minister za notranje zadeve, Girginov je postavil novo pečene strankino pristaše v svojih službah, v katerih pa ne morejo zakrivati svoje mržnje do večine kmečkega ljudstva, ki je izpostavljeno šikanam kot prej za časa vlade izgovora«. Tako je tudi razumljiv pretep zemljedelskega poslanca v mestu Lom, ki ga je zakrivila policija, s Zemljedelska zveza dobiva iz dežele dnevno pritožbe radi postopanja uradnikov — bivših ugovor isto v. Demokrati ščitijo svoje ljudi, ker si nočejo zapreti pot kaki bodoči vladni koaliciji. Taki sicer od vlade neželjeni pojavi povzročajo večkrat resna nesoglasja, ki se izražajo v protestih, v razkolu vladnega bloka po deželi, v konfliktu zenilje-delskih ministrov z ministrom za notranje zadeve Girginovom i. dr. Zemljedelski minister Gičev se nahaja več ali manj vedno v disharmoniji z Girginovom. Spletko opozicionalnih strank podpihujejo ogenj, komunisti blatijo upravo zemljedelskih ministrov v podrobni agitaciji na deželi ter se tako ustvarja ozračje, ki priča na bodočo nevihto. Časopisno vesti še alarmiralo svet, vlada narodnega bloka je v razsulu. Neki ugledni demokrat je na vprašanje, kaj misli o teh sporih, hladnokrvno odgovoril: »Radi | bolho ni potrebno sežgali odeie.c — Pričakovati 1 je, da narodni blok še ne bo dal vajeti Iz rok. Ma- linov in Mušanov se vračata iz Varne, kjer sta poročala kralju Borisu o notranjem in zunanjem položaju države. Baje kralj ne želi hujših notranjih pretresljcjev, ki bi znali nastati z razkolom vlad. nega bloka. Tudi parlamentarna grupa zemljedel-cev, ki je zborovala v Sofiji, ni stavila v svojih resolucijah takih zahtev, ki bi se ne mogle s kompromisom urediti. Obstoj sedanje vlade je nujen in potreben radi sigurnosti države. Ako zapuste vlado zetmljedelci, je nevarnost, da se kmečke množice nagnejo k levičarjem in podležejo komunističnemu uplivu, ker jih beda tira v ta tabor misleč, da se tako le najde izhod iz hude krize, in le v obče mislijo, da* tudi potem ne more biti 6labše. Vera pa, ki drži naše slovensko ljudstvo vztrajno pokonci, pa v Bolgariji nima tiste moči, da bi se zamogla protiviti pogubnim vplivom oziroma dala kmetu tolažbo in moč. Bolgarski tudi selski narod smatra vero le kot nekaj postranskega in je mlačnost v veri kriva, da ne najde v njej bolgarska družina upanja v boljšo bodočnost. Zatorej ne moremo soglašati z onimi, ki pro-rokujejo razpad narodnega bloka, dasi se pojavljajo včasih velika nasprotstva. Reorganizacija italijanskega brodovja Milan, 8. avgusta, tg. Italijansko vojno brodovje se bo po končanih manevrih razdelilo popolnoma na novo v to svrho, da se popolnoma opremijo saimo moderne vojne ladje z veliko hitrostjo. Obdržali bodo take ladje trajno v službi. Prva eslca-dra bo imela dve diviziji, v kateri bodo naslednje križarke nad 10.000 ton: »Triesteta je spet gorelo, tokrat skoro v naši purgi ali vasi. Zgorelo je. pri Zoreče.vili gospodarsko poslopje z vsem gospodarskim orodjem; komaj se je posrečilo rešiti živino. Solidno poslopje, postavljeno pred sedmimi leti. je bilo pokrito z opeko ter je imelo ua obeli koncih varnostna zida in vendar jc skoro vse pogorelo. Zavarovano pa jc bilo poslopje le za borih Din 2500. Tudi neomlačeno žito je vse žrtev ognja. Spričo tolikih požarov bi bilo pač. nadvse priporočljivo, da bi si gasilsko društvo naročilo motorno brizgalno. Seveda je denarna kriza, toda pri nekoliko dobri volji in požrtvovalnosti bi šlo. Treba je le resno začeti. V Slovencu« z dne 37. julija, št. 109, je pod .iinjini naslovom izšel članek, ki ga dopisnik nt podpisal. V leni članku se kritizira uprava SPD z navedbami, ki ne odgovarjajo resnici. Zato kratek odgovor in pojasnilo. Anonimni pisec navaja kot neumestne in za tujski promet in razvoj turizma škodljive te-le ukrepe: Prvič — pravi — delno podraženje življenjskih potrebščin v kočah in drugič podraženje najskrom-nejšili prenočišč. Njegova trditev ne drži. temveč je res, da je ravno obratno letos SPD uvedlo v znatnem obsegu pocenitev jedil in pijač, osobito onih. ki prihajajo v poštev za turiste, ki razpolagajo s skromnejšimi sredstvi. Prav tako društvo ni i>ovišalo prenočuin, temveč jih je znižalo, kar dokazujejo ceniki. Izvzete so le sobe, ki jih uporabljajo imovitejši turisti-nečla-ni. Zato tudi druga trditev ni resnična. Glede pristojbine po Din 2 za prijavnice pre-nočevalcev pa pripominjamo, da jo zahteva občina in ne društvo. Društvo je ponovno interveniralo radi tega pri banski upravi. Ugodna rešitev nam je bila obljubljena, dobili pa je žal še nismo. Dejstvom ne odgovarja nadaljnja trditev pisca, da se gradbeni fond pobira od vseli članov. Resnica je marveč, da se pobira samo takrat, kadar dotič-uik tudi prenočuje v koči. Za gradbena popravila koč in potov so nam sredstva potrebna, članarine nismo hoteli povišavati, da ne obremenimo preveč članov, namesto tega pa se je Osrednji odbor odločil raje za malenkostni prispevek 1 Din, ki naj ga plača vsak prenočevalec, da se breme razdeli sorazmerno. Popolno nepoznanje dejstev in potvarjanje resnice pa dokazujejo piščeve navedbe glede poškod-benega (reševalnega) fonda. Lanskoletni dohodki poškodbenega fonda niso bili večji, temveč manjši kakor lanskoletni stroški za reševalne ekspedicije in reševalno opremo. Neresnična je trditev pisca, da SPD zahteva po najnovejšem sklepu od svojcev ponesrečenca, da se obvežejo, da bodo krili vse stroške, ki bodo nastali za reševanje. Ni resnično podtikanje pisca in očitek, da bi se pred začetkom reševanja reševala denarna vprašanja reševalne ekspedicije. Tako početje bi smatrali sami za nehumano iu naravnost ostudno. Neresnično insinua-rijo odklanjamo tako tem odločneje. Postopek o reševanju je urejen že s pravilnikom iz prejšnjih let in ne šele z najnovejšim sklepom. Društvo je vedno nemudoma odredilo, kar je moglo, da se ponesrečenca reši, ne da bi zahtevalo kako obvezo plačila od svojcev ponesrečenca. Društvo jo samo plačalo stroške rešilne ekspedicije. Šele potem, ko so bili likvidirani, jih jo naznanilo ali rešenemu ponesrečencu, ali svojcem ter prosilo za povračilo. V mnogih primerih društvo ni dobilo na svojo prošnjo nobenega povračila. Tako je urejeno vprašanje kritja stroškov tudi pri inozemskih planinskih društvih. Glede reševanja nekega Nemca iz Gradca pa povemo piscu, da ni informiran ali pa zlonamerno zavija resnico. Reševalne stroške je plačalo SPD že lansko leto. Po mednarodnem običaju je naznanilo plačane stroške planinskemu društvu, katerega član je bil ponesrečenec. To društvo je imelo pomisleke, češ, da je bilo reševalcev preveč in da so si zaračunavali previsoke dnevnice. SPD je odgovorilo, da je samo pripravljeno nositi del teh stroškov. Na to pa še do danes ni dobilo nobenega odgovora. Reševalci dobe na dan in osebo po Din 100 v lahkem tereuu, po Diu 150 pa pri reševanju v nevarnem skalovju. Zakaj piscu ni prav. da bi pri teh dijetah morali reševalci plačati oskrbnikom okrepčila, ki so jih zaužili, ne moremo razumeti. Neresnična je nadalje trditev, da izkupiček od rjuh, ki so se podražile za skupna ležišča, dobi SPD, dočim se je oskrbnikom črtal prispevek za razsvetljavo in milo. Res je marveč, da uprava SPD iz higienskih razlogov skuša postopoma uvesti rjuhe tudi za skupna ležišča, ker je čistoča na žimnioah naravnost v obupnem stanju. Določilo se je za pranje enega para rjuh po 2, 3 in 4 Din. kar se ravna po lem, ali ima koča vodo v bližini, ali pa je treba rjuhe pošiljati v pranje v dolino. Ta znesek ne dobi društvo, temveč oskrbnik. Zakaj je društvo ukinilo prispevek za razsvetljavo in milo, ki je tvoril v izdatkih občutne neznanke, ki 6e niso dale kontrolirati, je stvar uprave, ki je odgovorna, da so računi čisti. Kar se tiče odredbe, da morajo biti do 8 zvečer rezervirana ležišča za člane SPIl), pa se kot. člani SPtD pač čudimo, kaj bi bilo v tem nepravilnega. Kdor hoče imeti od društva posebne ugoci-nosti, naj postane njen član, saj članarina zne»e komaj 25 Din na leto. V inozemskih kočah ugb.-d-nih društev se sreča še kaj drugega. Da bi pa dajali imozemcem izjeme in ugodnosti, omejitve in vse dolžnosti pa bi veljale samo za domačine Slovence, gospodu piscu pač ne moremo ustreči. Opazke glede šatorenja na planinah žal tdkri-vajo, da pisec premalo zasleduje tok modernega časa in razvoja planinstva. Planinci, osobito naša navdušena planinska mladina, vedno v večji meri prihaja do prepričanja, da ni največji užitek samo prebivanje v udobnih prostorih planinskih koč im domov ob pogrnjeni mizi in časi l-ujnega vinca, temveč da se da še posebno lepo uživati krasote naše planinske narave v bivaku in šatoru. Tu Je povod šotorenju! Kritika, ki je stvarna, nam bo vedno dobrodošla. Želimo, da se oglašajo planinci ter nas opozarjajo na nedostatke, katerih je še vedno dovolj. Toda taka kritika, kot jo je zagrešil anonimni pisec omenjenega članka, škoduje planinstvu in jemlje ne samo neupravičeno ugled društvu, Članom uprave pa veselje do dela. temveč daje tudi žalostno izpričevalo piscu. Predsedsho Osrednjega odbora SPD. Logarska dolina ne sameva več l/vgarskn dolina je sprejela letos že mnogo gostov, mnogo več kakor prejšnja leta. Zdi se, da je na mah postala moderna. Mnogo obiskovalcev je prišlo iz Slovenije, med njimi marsikdo, ki jo je letos videl prvikrat. Ni čuda: do danes ni bila — moderna. Pa ne samo bližnji gostje posečajo ta divni kraj. Koliko je Zagrebčanov, Belgrajčanov. koli,ko i-z ostalih južnih, vzhodnih in zapadnih pokrajin Jugoslavije, koliko iz sosedne Avstrije. Saj jih ni inoč prešteti! Prav te dni j«i se pripravlja to najlepše naše gorsko letovišče za sprejem anglcšKih gostov. Pride družba 55 oseb. večjidel profesorjev in znanstvenikov, ki jih je privabila v naše kraje znana miss Copeland, lektorica angleščine na ljubljanskem vseučilišču. Nastanijo se (i gostje v novem planinskem domu /n teden dni. A takoj po njihovem odhodu pride nova skupina Angležev, približno 20 oseb, ki ostane v Loga.rski dolini prav lako osem dni. Poleg letoviščurjev pa sprejema Logarska dolina dan na dan nebroj turistov. V Pisker-nikovent zavetišču ljubiteljem planin postreže priljubljeni in prijazni oskrbnik Fort kakor najbolj more. Niti vstopnine, niti rešilnega prispevka nikomur ne zaračuna, saj so te dajatve v tem zavetišču letos odpravljene. Pač pa so gostje deležni dobrot iz kuhin je kuharske umetnice Francke. Od Piskernika naskočijo planinci divne gorske velikane. Najraje krenejo po prekrasni dolini mimo slapa Savinje nn slavno-znaui Okrešelj. Tudi tam se vsak dobro počuti, ko ga sprejme oskrbnik Robnik v svoje varstvo. Letos jc zgradila Savinjska podružnica planinskega društva na ■ Okrešlju dependanco. Turisti so jo že krstili. »Okrešeljska vila« ji pravijo. Nc zastonj, ker notranjost kočice je ros prijetna in vsak hoče, če sc le da, tam prenočiti. Zelo je bila potrebna ta kočica, saj v domu je marsikdaj zmanjkalo prostora za prenočevanje. Sedaj je Okrešelj v lom pogledu mnogo na boljšem, ker lahko siprejme čez noč več turistov. Koča na Korošici tudi vabi na. oddih trudne planinske popotnike, ki jih zanese pot tod mimo, bodisi iz Kamniške Bistrice ali iz Savinjske ali z Logarsko doline. Tudi tam bodo dobro postrežem, za kar odgovarja in se potrudi korenina Dežmnn-Suhc. Ljubitelji prirode, pridite v čudnoleipo I/O-garsko dolino, obiščite veličastne Savinjske platine! Nikomur ne bo žal. vsak se bo čutil prerojenega, vsak se bo čudil lepotam narave, vsak bo pozneje iskal prilike, da jih ponovno obišče, srce mu bo dan na dan prigovarjalo' >Nazaj v planinski raj!« Pr. A. B.: S pola h Rezihi v Rovle (Nadaljevanje.) Debelo me je pogledala deklina in zavzeto Vprašala: »V mestu- jo imate?« »Ne v mestu, v vaši okolici. Vaša rojakinja me je urekla.« »Iz Wiesauva? Katera, katera?« »Tam nekje v bližini bo,« sem skrivnostno namignil. Opazil sem, koliko šepetanja in stikanja glav le bilo tisti večer v obeh sobah gostilne »pri Jagnjetu«, koliko zvedavih pogledov je švigalo proti meni ... Drugo jutro, bila ie sreda, sem bil drugič v Konnersreuthu. Na Terezinem domu je bil nalepljen prav tisti listič kakor pred tednom. Po trgu je šetala dvanajstorica tujcev. Poštarica mi je povedala, da župnika še ni domov, isto mi je potrdil polir, ki je vodil in nadziral popravljanje trške poti med šolo in župniščem. Isti poštni avto, ki me je pripeljal, me ie po četrturnem postanku odpeljal nazaj v Waldsassen. Močno je prigrevalo tisto predpoldne. Brez premišljevanja sem jo ubral v tisto črno »zdravilno« kopel, ki je bila takrat še prazna. Kmalu no desetih pa se je pripodilo kakšnih sto fantičev vanjo, po spremljevalcih sem spoznal, da je to »šolsko« kopanje. Vrnil sem se v mesto in oglasil v mestni hiši, Ja dobim propustnico v sosednjo državo. PovedaU m mi. d® j*® kot Jugoslovan ne rabini: a vzel jom io vendar, da preprečim morebitne sitnosti Radi spremembe sem šel v Samostansko gostilno, kamor jo je zavila večja družba pogrebcev, in si naročil predjužnik. Ni bilo ne dosti ne dobro, ker lojeve maščobe ne prenašam, kar so mi dali. a vzeli so mi vendar preko dva kovača. Okoli ene sem se odpeljal z železnico proti vzhodu in prej ko v po! ure dospel v Heb (Eger). Policijski in carinski pregled na velikem kolodvoru je z obeh strani, nemške in čehoslovaške, tako bolj radi lepšega. Živahno so me pozdravljali češkoslovaški uslužbenci, videč moje potno izkazilo, zdi se, da nimajo prevečkrat priložnosti s potniki se razgovarjati v svojem jeziku. Heb sam dela velemesten vtis in je trdno nemško gnezdo, kakor v Schonererjevih časih, le na državnih uradih so napisi tudi v češčini. Izpred kolodvora sem se odpeljal z velikim in nc prenapolnjenim avtobusom v Františkove vare, kakor pravijo Čehi čisto nemškemu Fran-zensbadu. Krasno lego ima to svetovno zdravilišče, prekrasno je tudi urejeno. Najprej sem se hotel ohladili in silno žejo pogasiti, kar se mi je kmalu posrečilo z domačo slatino in zares dobro in, kar me je iznenadilo, prav ceneno kavo. Sploh jc svetovni Franzensbad pol cenejši od neznatnega Waldsassena. V zdravilišču je bolj prazno, tujcev ni, med njimi prevladuje znani kozmopolitični tip. Ogledal sem si razkošne parke in vrtove, ponosne palače in okusne vile, poskusil vse rudninske vode, ki ž njimi tamkaj zdravijo in si dal pokazati tiste slavne močvirne kopeli, ki da so edinstvene na svetu. Pripravljali so kopeli za drugo jutro, v le- e*nn I. . Jn H.IA}. ^i, maIA.II.A 1-1 '. "»..v i.uuu uuivuv mvl pv.u . 1.1uu fcvilllju, p. 1 jv nal**k3na zmleta šota. Po naročilu napolnijo kade s toplejšo ali mrzlejšo vodo in gost leži predpisani čas v tisti črni brozgi. Da se nesnage očisti, je v vsaki kopelni sobici še druga kamenita ali porcelanska čistilna kada. Taka kopel stane 30 do 40 Kč, vse drugo je zelo poceni. Vrnivši se v Heb, sem zlezel na Grad, kjer so zgodovinsko zanimive razvaline nekdanje trdnjave tik nad reko. Šel sem nato skoz mestni Wallensteinov muzej, bil sem v dvorani, kjer je bil znani vojskovodja umorjen in ki je še tako opremljena, kakor takrat. Muzej je res vreden ogledanja, poln je zgodovinskih spomenikov in iolklorističnih posebnosti te deželice. Mestna cerkev je večja, a me je močno spomnila one v Kranju. Lep in zelo razsežen je trikotni mestni trg. Ko sem tam pohajal in ogledoval, me je ogovoril trgovec z glinastimi in porcelanskimi izdelki, ponujajoč mi svoje blago, ki je bilo res čedno in zelo poceni. Odvrnil sem, da mi ne kaže takega blaga nositi tisoč kilometrov daleč in preko treh carinskih mej. Mož je kar oživel in začel poizvedovati, kako se živi pri nas, češ da pri njih vse življenje zamira, nihče nič več ne kupuje. »Hvalite Boga, da ste pod tatičkom Masa-rykom! Tu vam je vendar dosti bolje, ko vašim bratom sosedom v Nemčiji, kjer je brezposelnost silna in draginja neprimerna.« To je res, a moglo bi biti mnogo bolje!« »Kje pa je dandanes na svetu dobro?« »Nam Evropejcem se je skisala pamet,« je vzdihnil. »Kaj pa je z amerikanskmi ali azijskimi možgani sem rekel in v slnvn aknmiztfnil t. ramam*. Sopanca je čezdalje bolj pritiskala, od za- hoda se je nebo stemnilo, brez oblakov, kar nekaka gosta temina je preprezala obnebje. V sijajni kolodvorski gostilni sem si naročil večerjo, ki je bila zelo dobra in prav poceni. Po-kusil sem plzensko pivo, ki mi je šlo bolj v slast kakor katerokoli bavarsko. Za 5 RM, ki sem jih zamenil za nekako 40 Kč, sem se vozil v Franzensbad in nazaj, šaril tam okoli in v Hebu, nakupil si nekaj drobnarij, večerjal in se še založil s kajo za nekaj dni! Ko sem vstopil v vlak, se je vlila grozotna ploha med silovitim treskom in ne prav močnim gromenjem — višjih gora ni tam v obližju. Lilo je tako močno, da so se ljudje rajši vozili preko namembnih postajic, kakor skočili z voza do postajnih poslopij. V Waldsassenu se je že zvedrilo, dasi so bil« ceste ponekod pod vodo. Začudili so se v prenočišču, da sem se vrnil tako suh. Natakarici ni dala žilica miru. »Ste bili pri njej, kaj ne,« mi je rekla nagajivo. »Saj je ni doma!« sem odvrnil resno. »Kje pa ste bili vendar ves dan?« »Na Češko sem šel zdravit sebe in svoi moš-njiček.« »Res, tam se živi dobro in poceni!« so pritrdili gostje pri sosednji mizi. KAVA dnevno sveža pri LEGAT. nihloSICevo C. 18 špecerlja, delikatesa, za jutrkov Ljubljana Sodnijske zanimivosti Okoli 5 in pol milijona dinarjev intabuliraaih — Stanovanjske odpovedi. Ljubljana, 8. avgusta. Mnoge zanimajo sedaj stanovanjske odpovedi. Mnogo strank je prejelo konec julija in sedaj v začetku avgusta sodne kuverte, v katerih so bile stanovanjske odpovedi. Od julija pa do včeraj je bilo vloženih pri ljubljanskem okrajnem sodišču veliko število odpovedi, kar 159. Pregled teh odpovedi kaže žalostno socialno sliko. Na cesto mečejo v prvi vrsti najemnike, ki ne morejo več zmagovati najemnin. Za takojšnjo izpraznitev stanovanja je bilo vloženih 7 odpovedi, za avgust, ne vštevši onih, ki so bile podane maja in junija, pa 21. Avgusta se bo selilo prav mnogo najemnikov in že sedaj je opažati živahno preseljevanje strank. Za september ie podanih 5(1, za oktober 2, za november pa kar 73 odpovedi. Lokali so bili odpovedani 4 trgovcem odnosno obrtnikom. Mestni magistrat je odpovedal 5 branjevkam tržne prostore na Pogačarjevem trgu, a 24 družin, stanujočih v takozvani »Gramozni jami ob Vodovodni cesti, bo moralo 1. novembra izprazniti tam stoječe mestne barake. Okoli stanujoči zasebniki so se dan na dan pritoževali nad nedostojnim obnašanjem nekaterih strank. Tudi javna varnost je dostikrat opozarjala na početje nekaterih podnajemnikov. Zato pa morajo sedaj trpeti tudi nedolžni, predvsem nekateri mestni delavci in vpo-kojenci. Zanimivo sliko nudi zemljiška knjiga za mesec julij. Dolgovi 60 julija dosegli znova milijonske zneske. Vlog je bilo prejšnji mesec 480, a vknjiže-nih je bilo raznih posojil in terjatev za 5.473.810 Din. Prav pogosti so privatni upniki, ki zahtevajo intabulacijo za najrazličnejše zneske. Dnevnik zemljiške knjige je n. pr. zabeležil intabulacijo izredno malenkostnih zneskov, tako je neka stranka intabu-lirala v okolici celih 11.30 Din, druga 80 Din in tretja 110 Din. So pač številke, ki kažejo, da so kmetje silno preobremenjeni in da kmet res ne more več zmagovati. Bili po so vpnjiženi tudi visoki zneski, najvišji je bil 2 milj. Din. Na okoličan-ska poset\a se je državni zaklad vknjižil za 19.510 Din zaradi zaostalih, neplačanih davkov. Tudi OUZD se je julija vknjižil za velike vsote, tako na realitete večjega industrijskega podjetja kar za okoli 110.000 Din na račun neplačanih zavarovalnih prispevkov. Jutri ob 9.30 dopoldne se bo vršila pred deželnim sodiščem razprava proti trem fantom, ki so bili 3. julija ponoči udeleženi pri uboju orožnika Sloja-na Narančiča na Zgornjem Jezerskem. Dva teh sta obtožena uboja orožnika, tretji pa samo zaradi javnega nasilja napram orožniku. Ker je eden obtožencev starejši mladoletnik, bo razprava najbrže tajna. Za razpravo vlada med Jezerci in orožniki precejšnje zanimanje. Kaj bo danes ? Kino Kodeljevo igra ob pol 9 zvečer na prostem film »Marjana«. Vf 0 Vojaški obvezniki, ki so pristojni v Ljubljano in so svoje vojaške knjižice oddali v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7, pa jih doslej še niso dobili nazaj, se pozivajo, da pridejo najkasneje do 12. t. m. ponje, ker se bodo po tem roku oddale vse preostale knjižice pristojni vojaški oblasti, ki bo pozvala prizadete obveznike na zagovor in jih občutno kaznovala po voj. kaz. zakonu. 0 Kanalizacija po Smoletovi ulici. Glavni kanal je narejen od Dunajske ceste po vsej dolžini Smoletove ulice ter dalje čez njive naravnost do tirov gorenjske železnice. Zaposlenih je do 80 delavcev. Zaenkrat bodo glavni jarek izkopali do Medvedove ulice v Šiški, drugo leto pa dalje, če bo denar. Največja težava bo, speljati jarek pod vsemi tiri gorenjskega kolodvora. 0 Dohodarstveni urad sc je preselil. Te dni se je preselil dohodarstveni urad v nove pros'.ore v Kresiji. Dohodarstveni urad bo odslej v prvem nadstropju in bo vhod do njega s Pogačarjevega trga. Prostori so prav lepi in primerni. Tam bi bil tudi primeren prostor za tržni urad, ki ima sedaj prav nerodne prostore v Mestnem domu, obenem pa bi bil v bližini dohodarstvenega urada, s katerim čim dalje bolj tesno sodeluje. V poslopju na Bleiweisovi cesti je bil dohodarstveni urad polnih 32 let in so bili tam zadnje čase prostori zelo ne-■ primerni. Poslopje, ki ni delalo časti ne Bleivvei-sovi in ne Gosposvetski cesti, prično še ta teden podirati, namesto njega pa bo še letos zrasel tam delavski dom, ki so ga že pričeli graditi. © »Domovino« že razkrivajo. Včeraj so pričeli razkrivati poslopje dijaške kuhinje »Domovine« nasproti nebotičniku. Pokojninski zavod ;e namreč sklenil svojčas z mestno občino pogo Ibn, da mora mestna Občina kot lastnica te napol že podrte hiše to poslopje odstraniti, tako da bo imel nebotičnik lepšo okolico. V poslopju pa je še vedno nekaj strank, ki nimajo stanovanja. Kam bodo šle te stranke, ne ve nihče, ker ne morejo najti primernih stanovanj. Obenem pa bo ob službo ve5 delavcev, ker lastniki delavnic v teni poslopju no morejo nikjer najti drugih primernih lokalov. Tako ima moderni razvoj Ljubljane na vesti tudi svoje žrtve. 0 Razlika pri mesarjih. Na ljubljanskem živilskem trgu opažamo stalno padanje cen. Zlasti zelenjava se je pocenila za več ko 100%. Omenjamo samo stročji fižol, ki jo bil lani vso sezono po (5 do 7 Din, letos pa je po 2—2.50 Din kg. Krompir je bil lani po 1.25 in več za kg, letos je po 1 Din in tudi ceneje, meščani ga hočejo od kmetov celo po 75 par. Prav tako vidimo, da so globoko padle cene živini. Zadnji cenik živine in mesa, veljaven ta teden, smo navedli v nedeljo. V tem ceniku smo videli zanimivo razliko, ki še vedno ni v pravem razmerju z ostalimi cenami, namreč razliko med živo živino ter med mesom na mesarskih stojnicah. Res so nekateri mesarji cene mesu globoko znižali ter s tem vsaj deloma zmanjšali to preveliko razliko. Tretjina mesarjev na ljubljanskem trgu seka lepo meso od 8—10 Din kg, druga tretjina po 10—12 Din, dočim je še nekaj mesarjev, ki nikakor nočejo znižati cen mesu na svojih stojnicah. Mnenja smo, da bi lahko vsi mesarji sekali meso po 8—10 Din, kakor to morejo nekateri. Saj smo videli. da so bili na zadnjem živinskem sejmu najlepši voli najdražji po 4 50 Din. |-t steklenice In aparati T* JL za vkuhavanje sadja. — Zaloga: JtllU/> JUHI KlCln Ljubljana, WoHova 4 0 Ponesrečen vloin v blagajno Kmetske posojilnice. V nedeljo zvečer okoli pol polnoči je opazil nočni čuvaj Prvega zaklepalnega društva Ivan Le-skovec, da je nekdo vlomil v prostore Kmetske posojilnice v Tavčarjevi ulici 1. Leskovec je opozoril na lo policijo, ki je ugotovila, da je vlomilec odprl vežua vrata s ključem, nato pa v veži dvignil železni rolo, v katerega je zapičil vetrih, izbil v ena vrata odprtino ter se nato splazil v pisarno, kjer je začel vrtati veliko železno blagajno. Napravil je dve luknji, vendar pa se mu ni posrečilo, da bi napravil dovolj veliko špranjo, tako da bi mogel do denarja. Zdi se, da ga je kdo preplašil, da se je vlomilec prestrašil in pobegnil. Vlomilec je seveda prebrskal vso pisarno ter pokvaril nekaj papirja. Moral pa je oditi, ne da bi odnesel kaj vrednega. Kmetska posojilnica ima radi tega vloma okoli 300 Din škode. Afo^noiiffo L;u bljaaa Občni zbor Stavbene zadruge »Stadion«, r. /.. z o. z. se bo vršil 19. avgusta 1952 ob 4 popoldne v Vzajemni posojilnici. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za I. 1951. 3. Slučajnosti. Ako občni zbor v napovedanem času ne bi bil sklepčen, vršil se lx> pol ure pozneje drug občni zlior z istim dnevnim redom, ki bo v smislu pravil sklepčen ob vsaki udeležbi. Belokranjci. Društvo »Bela Krajina« v Ljubljani bo imelo v sredo, 10. t. ni. ob 8 zvečer sestanek v gostilni »Aškerčeva klet« v Aškerčevi ulici št. I. Pozivamo vse člane in članice, da se sestanka gotovo udeleže. Odbor. Maribor Škofijska zveza društva »Krščanska šola« v Mariboru. Redni občni zbor bo v ponedeljek 22. t. m. ob 9 v škofijskem dijaškem semenišču v Mariboru, Koroščeva ulica 12. Dnevni red: 1, Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo vodstva in nadzorstva, 3. Volitev ene tretjine odbornikov, 4. Slučajnosti. — Vodstvo. Društvo katehetov lavantinske škofije. Redni občni zbor bo v ponedeljek 22. t. m. ob pol 10 v škofijskem dijaškem semenišču v Mariboru, Koroščeva ulica 12. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in preglednika računov. 3. Volitve načelstva in pregledovalcev računov. 4. Predavanja: a) Bratovščina krščanskega nauka u Hrvatskoj i Sloveniji polovicom III. stolječa (g. prof. Heffler Fer-do iz Zagreba); b) Novi katekizem (g. dekan Či-žek Alojzij); c) Vzgojni problemi sodobnosti (g. prof. Ivan Bogovič). 5. Slučajnosti. Gg. katehetje in drugi duhovni sobratje se vljudno vabijo, da se v kolikor mogoče velikem številu udeležijo občnega zbora. — Odbor. ¥ Polzela. Dramatični odsek K. P. D. ponovi v soboto, dne 15. avgusta ob 8 zvečer v prosvetnem domu veseloigro v treh dejan jih , Pri belem konjičku«. Vstopnina običajna! Vjudno vabljeni. Šmartno pri Velenju. Dramatični odsek K. P. D. Polzela gostuje v nedeljo, dne 14. avgusta v Društvenem domu z znano veseloigro v treh dejanjih »Pri belem konjičku«. Vstopnina 7, 5, 5 Din Vljudno vabljeni! Maribor Konkurz Kmet eksp. zadruge v Maribora Aktiv za 2 milijona, pasiv pa 24 milijonov - 19.000 upnikov Tako je bila neka oseba zavarovana dne 29. januarja, umrla pa je že 30. januarja. Isto je bilo v drugem slučaju, ko je nekdo dal zavarovati svojca 6., umrl pa inu je 7. februarja. Sedaj pa zahteva sodnijsko izplačilo posmrtnine v znesku 142.000 Din. Taki slučaji so se zadnje čase neprestano kopičili ter je število tožb narastlo nad 600. — Premoženje zadruge znaša okoli 2,000.000 Din. Če se prizna upnikom celotno izplačilo posmrtnin, znašajo terjatve upnikov. 24,000.000 Din. Vseh upnikov je okoli 19.000. Pred naravnost ogromno nalogo stoji sedaj mariborsko sodišče. Treba bo nam-mreč vse te upnike pismeno obvestiti in 19.000 pisem napisati in razposlati ne bo šala. — Skoro gotovo pa bo priznan upnikom le del izplačil in sicer faktični stroški, ki so jih imeli z 'manipulacijami vpisnine. To so: vpisnina, pristopnina, članarina, vplačilo za 10 smrtnih slučajev v naprej itd. Po naključju je imenovan za konkurznega upravitelja dr. Snudferl, ki je bil že dosedaj poverjen od komisarja zadruge s pravnim zastopstvom zadruga ter tako dobro pozna ves ustroj in poslovanje podjetja, kar bo gotovo upnikom samo v korist. Zanimivo je še dejstvo, da je ostal priziv bivšega upravnega odbora zadruge ua ministrstvo trgovine in industrije doslej nerešen. Maribor, 8. avgusta. Višje deželno sodišče v Ljubljani je ugodilo pritožbi likvidatorju posmrtninskega oddelka Kmet. eksportne zadruge v Mariboru, okr. podna-čelnika dr. Vrečarja proti rešitvi mariborskega okrožnega sodišča; na podlagi te odločbe je sedaj razglašen nad imovino zadruge konkurz. Za kon-kurznega sodnika jo imenovan dr. Kovča Franc, za upravitelja konkurzne mase pa odvetnik dr.. Maks šnuderl. Konkurzne terjatve je prijaviti do 30. septembra, prvi zbor upnikov bo dne 23. avgusta ob 10, občni ugotovitveni rok pa bo dne 0. oktobra ob 10 v sobi št. 84 mariborskega okrožnega sodišča. Z odlokom višjega deželnega sodišča v Ljubljani stopa afera Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru, ki je že od meseca februarja dalje vznemirjala duhove, v zadnji Stadij. Komisar zadruge in likvidator posmrtninskega oddelka dr. Vrečar je bil radi neprestano se množečih tožb za izplačilo posmrtnin prisiljen predložiti konkurz zadruge, da reši premoženje pred popolnim razbitjem. Dogajali so se slučaji, da so osebe, kojih zavarovanci so umrli takoj drugi dan po sklepu zavarovanja, tožile sedaj zadrugo za izplačilo posmrtnine. □ Razstava dalij. Nu Aleksandrovi cesti tik Trga svobode je postavil znani mariborski vrtnar Ivan Jemec ličen paviljon, v katerem je razstavil sedaj ob priliki Mariborskega tednu krasno zbirko najnovejših ameriških in ho-landskili dalij. Orjaško cvetje najrazličnejših barv vzbuja upravičeno pozornost mimoidočih. □ Zadnja dela na obdravskem šetaHžču. Na obdravskem šetulišču med glavnini in železniškim mostom napredujejo tlela zelo naglo ter se bližajo zaključku. Lična železna ograja čaka samo še na končno prevleko z barvo. Cestišče je urejeno že do železniškega mosta in že sedaj se opaža, da je nov« obdravska pot velika pridobitev za desni breg reke. Primerni nasadi oib obrežju, predvsem pa temeljita prenovitev zapuščenih poslopij v ozadju bodo še potrebni, pa bomo imeli ob Dravi krasno izpre-liajališče □ Dcca se vrača. Druga skupina dece se vrne iz počitniške kolonije pri Sv. Martinu na Pohorju v sredo, dne 10. t. m. z vlakom ob 11.19. Stariši, oziroma svojci nuj jih pričakujejo na glavnem kolodvoru, kjer prevzamejo tudi njih prtljago. □ Odhod tretje skupine na letovanje v počitniSko kolonijo pri Sv. Martinu na Pohorju bo v četrtek 11. t. m. z vlakom ob 14. uri 20 minut do Slovenske Bistrice. Otroci se zbirajo ob 14. uri pred glavnim kolodvorom v Mariboru. □ Dražba nepremičnin so neprestano na dnevnem redu mariborskega okrajnega sodišča. Dne 16. septembra se vrši dražba zemljišča /eni. knjiga Maribor, mesto vi. št. 200. ter zein. knjiga Malečnik, vi. št. 16. Cenilna vrednost prvega zemljišča je Din 77.428.40, (najmanjši ponudek Din 38.714.20). drugega pa Din 7.403.14 (najmanjši ponudek 4956). Dne 7. septembra bo dražba nepremičnin zem. knjiga Kresnice vi. št. 15. Cenilna vrednost znaša Din 169.655. 60. (najmanjši ponudek Din 113.103.72). Dne 12. septembra bo dražba nepremičnin zem. knjiga Podova, vi. št. 503 in 161. Cenilna vrednost /naša Din 40.000, (najmanjši ponudek Din 22.333.50. □ če se vozi tat na ukradenem kolesu... Razburljiv dogodek se je pripetil včeraj na glavnem trgu. Med vrvenjem trgujočega občinstva jc nenadoma nekdo zakričal: u rži te ga tata in že so navreli ljudje skupaj k skuoini, ki sc: je ruvala sredi trga za kolo. Ivan Korošec, posestniški sin iz Vukovskega dola je držal z ono roko kolo, z drugo pa mladega nepridiprava, ki se je zaman skušal izmuzniti ter vtoniti v množici. Korošcu je bilo prejšnjega večera ukradeno njegovo kolo. Imel je srečo, da je kmalu po prihodu na trg zagledal svoje kolo v posesti drugega. Zgrabil je oboje, kolo in tatn, katerega so potom odvedli na policijo. Izkazalo se je, da je padel oblastem v roke zrel ptiček, ki ima za seboj že svoja tri leta Gra-diške □ Cigaretni papir v nahrbtniku. V dopoldanskih urah je postal včeraj stražnik v Slovenski ulici pozoren na žensko, ki je nosila nabasan nahrbtnik. Pozvali so jo nn stražnico in vsebina nahrbtnika se je izkazala kot pretihotapljen cigaretni papir. Lastnica je morala v zapor, blago pa so ji zaplenili. □ Kaj Mariborci izgube... V preteklem niesccu so pozabijivi Mariborčani izgubili: zavitek blaga, dve srebrni uri, 2 dvokolesni se-salki, 2 duble zapestnici, usnjato torbico z raznimi spisi, 2 goski, 3 listnice z manjšimi svo-svotami, 2 dežnika, moško uro z vferižico, 9 kovačev, zlato brošo, 2 dravska čolničk«, bankovec 100 Din, malega lovskega psa in razno drobnarijo. Pošteni najditelji so oddali navedene predmete mariborski policiji, kjer jih dobe lastniki nazaj. □ Popravila potreben tlak. Na obeh koncih mosta je kockast tlak v takem stanju, da jo nujno potreben popravila. Kotanje, ki zevujo v tlaku, so za \sako \ozilo muka, najbolj poi jih občutijo kolesarji. Ko sc prično tlakovati druge ceste z drobnim granitnim tlakom, bi kazalo z istim materi jalom pretlakati tudi oba k )t.c 1 ilKiSta. □ Drzen vlom v trgovino. V podružnico trgovca Dimnika pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju je bil izvršen pretekle dni drzen vlom. Svedrovci, katerim so bile razmere v trgovini dobro znane ter so vedeli, da jc trgovec Dimnik odsoten, so se splazili v trgovske prostore skozi kletno okno. Odnesli so nemoteno razno specerijo, galanterijsko robo in drugo v vrednosti okoli 10.000 Din. Padla jim jc v roke tudi železna blagajna; pobasali so jo v vrečo, i/, katere so iztresli proso. Blagujno je naš<4 dan po vlomu kuznilniški nad.pay.nik Lubajnšek za kaznilniškimi ribniki razbito in pray.no. K sreči za lastnika pa je bilo v blagajni le nekaj sto dinarjev. Orožniki iz Tezna so pridno na delu, d« izslode vlomilce. Na mestu vloma je bil policijski uradnik iz Maribora s policijskim psom, ki pa ni mogel razbrati v izhojenih tleli pravili sledov. □ Pod rešilnim avtomobilom ob nogo. Svojevrstna nesreča je zadela v Vetrinjski ulici Bogomirja. Vinjen je bil, pa je hotel ustaviti rešilni avto, ki je pridrvel od Grajskega trga. Seveda je bil avto močnejši od Bogomirja, ki mu je kolesje dvakrat zlomilo kosti na irrtgt? predno je utegnil šofer ustaviti vozilo. Ranjenca so naložili kar na rešilni voz ter prepeljali v bolnišnico. Celje Kulturni obzornik Dura Jakšič (0b stoletnici njegovega rojstva.) Romantična epoha v srbski književnosti je dala ilekaj vidnejših osebnosti in ravno Dura Jakšič, človek, ki je hotel biti slikar, pa je postal pesnik, spada med najuglednejše. Življenje mu je teklo sila pestro in zanimivo. Rodil se je v širokem, s pšenico in koruzo zasejanem Banatu, v vasi Srpska Crnja severovzhodno od Velikega BeČkereka. Jak-šičev oče je bil izobražen mož in pravoslavni duhovnik ter je sina po končani ljudski šoli v domačem kraju poslal v madžarski Segedin, kjer je Dura dovršil tri gimnazijske razrede. Ali Jakšiča je mnogo bolj mikalo slikarstvo ko suhi gimna-tijski predmeti. Že tedaj je bilo v njegovi nemirni naravi nekaj ahasverskega, nestalnega in ga je potem spremljalo skozi vse življenje in mu večkrat še bolj grenilo že itak dovolj grenke življenjske Ini. Odšel je na risarsko šolo v Temešvar in kasneje v Budimpešto, kjer se je vadil v slikarstvu in kiparstvu. Ko je pa izbruhnil znani budimpeStanski upor 1. 1848., je za nekaj časa zapustil mesto, v katerem bi bil sicer tako rad dovršil slikarsko šolo. Morda je ravno leto oseminMirideseto krivo, da imamo danes pesnika in ne slikarja Duro Jakšiča. Ko bi bil ostal v Pešti, odkoder je moral po kratkem bivanju oditi, bi se bil zelo verjetno udejstvoval slikarsko. Tako so ga pa odtrgali od najljubšega mu predmeta in Jakšič, dasi je malo kasneje zopet luieiopii v Beokereku km slikarski učenec in pozneje odšel celo na Dunaj in v Mona- Jcovo, da bi se bolj izpopolnil, ni nikoli popolnoma obvladal tehnične strani slikarske umetnosti. Njegove slike, katerih je še danes ohranjenih lepo število, pričajo o izrednem barvnem okusu in pravem slikarskem občutju, le kompozicijsko niso na višini. Nekaj časa se je udejstvoval kot ljudski slikar v Veliki Kikindi in njegove slike je mogoče tu in tam še -danes zaslediti po Banatu. L. 1856. pa je prekoračil avstrijsko mejo in prišel v Srbijo. Postal je ljudskošolski učitelj in je služboval v več kraiih, tako v Podgorcu, Sumrakovcu in Poža-revcu. Plača je bila malenkostna in Dura je živel naravnost bedno in nezadovoljno življenje. Še enkrat je zagorela prikrita želja za slikarstvom v njem, še enkrat je zapustil domači kraj in svoje ljudi in odšel 1. 1861. na Dunaj, kjer je ostal vse leto. Naslednji dve leti je prebil v Novem Sadu, 1. 1863. pa se je za stalno preselil v Srbijo. Dobil .je namestitev na državni šoli v takratnem središču Srbije Kragujevcu, kjer je ličil risanje. Kasneje je služboval v državni tiskarni v Belgradu; lam je tudi umrl l. 1878. Književno delo Dure Jakšiča je časovno vzeto še dovolj obilno. Največ ima lirskih pesmi. Epskih je daleč manj in tudi niso toliko uspele. Z vso svojo dušo je lirik in nn tem polju je dal nekaj pesmi, ki bodo ostale v še tako izbrani antologiji srbohrvaškega pesništva na vidnem mestu (n. pr. Na straži, Na Liparu itd.) Romantično snov v epskih pesnitvah je obdeloval melodramatično in ni dosegel izrazitejših uspehov. Zanimivejše pa so njegove številne drobne črtice, zlasti one, ki vsebinsko obravnavajo revolucionarno leto oseminštirideseto (Srpsko čobanče, Sirota Banačanka itd.) Razen že omenjenih del pa je Dura Jakšič zapustil še troje odrskih komadov z naekm; Sooha Srbalja, Jelisaveta, Stanojc Gla- vaš, ki se naslanjajo motivno na srbsko zgodovino, dasi so razpleti zelo svobodni. Zanimivo je, da je Stnnoje Glavaš bil nedavno na repertoarju nekaterih srbskih gledališč (ob petdesetletnici smrti 1928.) Omeniti moram še, da je Dura Jakšič imel izredno mnogo vpliva na srbsko, posebej vojvodinsko omladino po 1. 1848 in da je v marsičem pripomogel, da so se revolucionarne ideje čimbolj in čim globlje širile med narodom. Odtod tudi satirična noto v nekaterih njegovih pesmih, s katero je kolikor toliko ubijal v sebi jezo in ne-razpoloženje,, ki ga je netil v njem birokratski sistem, ki je vladal takrat in kateremu se je moral tudi Jakšičev hrbet neštetokrat ukloniti. T. P. •k Ilenri Massis: Dix ans apres. — Bistri mislec in estet, eden najznamenitejših v družbi francoskih royalistov, kritik in zgodovinar Henri Massis, je pravkar obelodanil v zbirki Cahiers de la (juinzaine drobno knjižico refleksij o povojni literaturi (založba Desclee, De Brouwer & Cie., Pariš). -k Filippo Crispolti: Da Pio IX a Boncdctto XV. (Treves-Treccani-Tumminelli, Milano.) Crispoltijevo popolno poznanje vatikanskih avličnih zadev in va-iikanskega notranjega življenja, pa še izreden spomin na neštete karakteristične auekdote, ki mu služijo za definicijo kake zgodovinske dobe ali osebnosti, mu je omogočil pisanje te knjige. Dnsi je torej knjiga napisana po metodi osebnih spominov, nam vendar iz nje raste zgodovina papežev za pol stoletja po oblikovanju italijanske krajjevino. Mojstrsko so narisane osebnosti Leona XIII.. Pija X. in Benedikta XV. Kdor se zanima za politično in versko zgodovino poslednjih petdesetih let, ne more mimo te knjige. & Iz državne službe. S kraljevim ukazom je imenovan za ravnatelja tukajšnje državne realne gimnazije profesor Franc Mravljak. & Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl v soboto 6. t. m. zvečer Povšnik Leopold, posestnikov sin iz Kaplje vasi, občina Št. Pavel pri Preboldu. Naj v miru počiva! •©■ Izguba. V petek 5. t. m. je izgubil neki gospod na poti iz mesta proti Sv. Jožefu zlato žensko zapestno uro z verižico. Pošteni najditelj se naproša, da odda uro pri predstojništvu mestne policije. & Kvalifikacijska tekma med Atletiki in SK Celjem zopet neodločena. V nedeljo 7. t. m. se je vršila na igrišču Atletikov pri Skalni kleti druga kvalifikacijska tekma med Atletiki in SK Celjem. Ker je bila prva tekma 24. julija na igrišču SK Celja neodločena (3:3), je bilo zanimanje celjske športne publike za izid te odločilne tekme zelo veliko. Velika nervoznost se je polastila vseh dru-kerjev in tudi igralcev samih, ko sta nastopili malo pred pol 6 obe moštvi k tekmi. Atletiki so prvi zabili dva gola, tako da je bilo že verjetno, da bodo odnesli obe točki. Aa kakor vedno sledijo veliki sigurnosti v športu tudi velika presenečenja, tako se je tudi tukaj zgodilo. SK Celje je dosegel izenačenje, a do odločitve ni prišlo. Po preteku predpisanega časa je moral sodnik zaključiti tekmo ob rezultatu 2 : 2. Ali ni imel nikakih direktiv za primer, da bi bila tudi druga tekma neodločena ali kako. Navadno se v takem primeru tekma podaljša in eventuelno žreba. Zakaj se to ni zgodilo, nam ni znano, fakt je pač, da še danes ni gotovo, kdo prevzame tekmovanje z ljubljanskim prvakom 1. razreda. Ptuj Žalostna kronika. Na Spodnjem Bregu pri Ptuju so imeli razburljiv dogodek. Kot posledica pre-obile pijače se je razvila prava cestna bitka, pri kateri so imeli glavno besedo noži in podobno fantovsko orožje. Ptujski reševalci so imeli obilo posla, da so prepeljali v bolnišnico vse ranjence. Dninar Valentin Verhovšek in posestniški sin Jakob Cafuta, oba iz Dražencev, sta dobila najhujše poškodbe. Dobila sta take rane z noži, da bi bila skoro izkrvavela. K sreči so bili orožniki kmalu na mestu pretepa ter so s silo napravili mir, ker bi se drugače med seboj poklali. — Iz Pobrežja so spravili v bolnišnico posestnico Marijo Forsl.narič. S kuhinjskim nožem je dobila vbodljaj v prsi. — V Jurovcih pa so premlatiit dninarja Jožefa Sela. V pretepu so mu polomili več reber ter zadali še drugih poškodb, da so ga malo živega spravili v ptujsko bolnišnico. V vseh slučajih je uvedena stroga preiskava. Cerkveni vestnih V uršiilinskeni samostanu v Ljubljani bodo duhovne vaje za učiteljico od 15. avgusta zvečer do 19. avgusta zjutraj. Vljudno vabljene stare znanke in nove učiteljice. Poizvedovati jat Izgubila se je moška zlata ura z monogramom O. M Najditelj naj io odda proti dobri nagradi na naslov: M'lii Simeunavič, zdravilišče Slatina Radenci. Dnevna kronika VH Poholj po veselici Eden mrtev, drugi nevarno ranjen Lukovica, 8. avgusta. Do izredno žalostnega dogodka, ki je Se bolj tragičen, kulttir je bil krvavi dogodek v noči na nedeljo v Mencingerjevi gostilni na Sv. Petra cesti v Ljubljani, je prišlo v noči na danes, oziroma davi v zgodnjih jutranjih urah v Št. Vidu pri Lmkovici. Kakor v Ljubljani, tako je tudi pri tem žalostnem dogodku imel glavno vlogo alkohol. Dogodek je seveda zelo razburil domače prebivalstvo, ki sočuv-stvuje z nesrečnimi žrtvami. V Št. Vidu nad Lukovico je bila v nedeljo gasilska veselica. Na veselico je prišlo prebivalstvo iz okoliša in tudi iz prav oddaljenih krajev kamniškega okraja. Posebno pozornost pa je na veselici vzbujala skupina 10 do 12 fantov. Do prepira je prišlo že na veselici sami. Bilo je že proti jutru, ko je ta skupina izginila z veselice. Za njo so odšli z veselice 26 letni Vinko Novak, samostojen delavec v kamnolomu, doma iz vasi Trnovife, občina Zlato-polje, njegov brat Anton in 30 letni posestnik Fra 'c Klopčič iz Prevoj 17. V temi je na to trojico naenkrat navalila omenjena skupina 10—12 fantov. Med krikom in vikom so sirovi nasilneži napadli te tri s koli in z noži. Najhuje so ranili Franca Klopčlča, ki je bil še v gasilski uniformi. Eden od napadalcev ga je udaril po desnem sencu s kolom, drugi ga je pa z nožem zabodel v levo stran glav>, tako da mu je prebodel gasilsko kapo in ga smrtnone-varno ranil. Od silnega udarca in bodljaja se je Klopčič zgrudil nezavesten na tla. Med tem pa so napadalci obdelovali še Vinka Novaka in nj'v?0v> ga brata Antona. Oba sta pričela bežati, vendar pa so napadalci — bilo je nasproti Novakove gonilno v Št. Vidu — ranili Vinka z nožem v čelo ji mu ;>rebodli hrbet. Smrtnonevarno ranjen se je zgntiil inko na tla. Brat Anton ga je v vsej nagi.ci zavlekel za grm, sam pa zbežal dalje, da ne bi 'li.-padalci ranili še njega. Za grmom se je Vinko še toliko zavedel, da se je še sam splazil ne kol ko dalje, da ga ne bi sirovi napadalci ponovno našli in ga morda še bolj ranili. Napadalci so po končanem dejanju izginili v noč. Klopčiča so našli ljudje na cesti in ga prenesli v bližnjo hišo. Toda njihova pomoč je bila brezuspešna, poškodbe so bile smrtne in davi ob šestih je Klopčič izdihnil. Davi so našli za grmom tudi nezavestnega Vinka Novaka. Poklicali so zdravnika dr. Kotnalarja iz Lukov:.'", ki jo nudil hudo ranjenemu Vinku prvo pomoč. Zdravnik je odredil, da so poklicali ob 8 iz Ljubljane reševalni avto, ki je kmalu prišel in Vinka odpeljal v bolnišnico. Njegove rane so sicer nevarne, vendar pa zdravniki upajo, da bo okreval. Na lice mesta je prišla sodna komisija, oroz-nišlvo pa je izvršilo več aretacij. Najbolj je pretresla prebivalstvo vest o Klop-čičevi smrti. Pokojnik, ki je padel kot žrtev alko-holiziranih divjakov, je bil priden gospodar. Pri tej priliki moramo ponovno svariti vsa gasilska in druga društva: ne prirejajte takih veselic, katerim edini namen je alkoholiziranje. Saj skoraj ne mine na deželi kakšna veselica, pri kf,-teri ne bi prišlo vsaj do velikega pretepa, če ne do dogodka, kakršen se je pripetil v št. Vidu. Gasilca društva naj raje na drug način pridobe sred-sfc^Jv recimo z javno kolekcijo in podobnim. Saj nasi ljudje radi dajo, če vidijo, da je stvar potrebna in koristna. Izkupiček takih veselic je navadno le majhen in nikakor ni v razmerju z ogromno škodo, ki jo taka veselica povzroči. Ljudje ia so dandanes v duševni in gmotni stiski. Dogodek v Št. Vidu da misliti! Skesani vlomilec Slov. krajina, 7. avgusta. Revna vdova Ana Hozjan na Srednji Bistrici Je postala žrtev brezvestnega vlomilca. Pri belem dnevu ji je nekdo v njeni odsotnosti odnesel iz omare 2400 Din, katere ji je poslala iz Francije hči. To je bilo njeno edino premoženje. Kriti bi morala več nujnih izdatkov. Ko je vdova opazila tatvino, je jokaje tožila o njej pri znancih in sosedih. Kmalu se je raznesel glas o dogodku po celi vasi. Ljudje so začeli ugibati, kdo bi bil tat. Vsi znaki so kazali na to, da je vlomilec razmere v hiši dobro poznal. Začele so se tudi preiskave, ki pa niso rodile uspeha. Medtem pa se je primerilo nekaj izrednega. Na vdovin hlev je bilo nastavljenih 1500 Din. Tat je gotovo slišal govorice, uboga vdova se mu je najbrž zasmilila in je ta denar vrnil. Ostalo je gotovo že zapravil ali pa si je pridržal kot nagrado za »trud«, ki ga je imel, ko je vlomil. Za ubogo vdovo je seveda tudi izguba teh 900 Din velik udarec. Novi Grobove ■j" Drugošolec Drago Zabukovec. Iz Blok: Snoči je nemila smrt iztrgala izmed tukajšnjega dijaštva Drago t a Zabiikovca, gojenca Marija niš ča in dijaka druge drž. realne gimnazije v Ljubljani, sina ugledne rodbine Jožeta Za-ibukovca. Nadarjeni dečko je z odličnim uspehom Iptos dovršil drugi razred in je bil eden najboljših učencev na gimnaziji. Tudi v Muri-janišču je bil med najboljšimi in najmarlji-vejšimi gojenci. Njegovi starši kakor tudi mi, ki smo ga poznali in ljulbiti, smo toraj po pravici od njega pričakovali, da bo postal d-ika uaših Blok. Toda ves ta račun je prekrižala neusmiljena suišica, ki je trinajstletnemu fantku pretrgala nit življenju. Nadejamo se, da ga bo usmiljeni Bog tudi v večnosti nagradil s sijajnim plačilom. Njegovi družini iskreno sožalje. T Ludovik Vcncujz. V nedeljo 7. t. m. jc na svojem domu v 'Prešernovi ulici 7 v Mostah (Zelenil jama) nu naglem umrl gospod Ludovik Vencajz, hišni posestnik in pred leti znan javni delavec ter organizator. Bil je vnet organizator stanovanjskih najemnikov. Zadnja leta je vodil zadrugo avtobusnih podjetnikov. Nekaj časa je bil tudi občinski svetnik ljubljanski. Pogreb bo danes 9. avgusta ob 4. uri popoldne. Pokojnik je bil iskren mož in odkrit značaj. Naj počiva v miru! Žalujočim sorodnikom izrekamo toplo sožalje! + Hčerka g. divizijonnrjn umrla. Predsnoč-njim, ob 8 je umrla v Ljubljani gdč. Radmila Cica Iličevu, edina hči tukajšnjega divizionarju generala Bogoljuba Uiea. Pokojnica je bila stara 20 let in je študirala v Belgradu pravo. V Ljubljani se je mudila pri starših na počitnicah in tu se je prehladila ter se ji je vnela možganska mrena. Zdravniki so se trudili, da bi ji reši.li življenje, a brez uspeha. Po dober teden trajajoči mučni bolezni je izdihnila. Pokojnica ^e bila vrla dijakinja in prijazna mladenka. krsto s truiplom so prepeljali včeraj ob 4 popoldne iz pravoslavne kapelice na glavni kolodvor ter jo prepeljali v Belgrad, kjer jo polože v družinsko grobnico. Na kolodvor jo jc |K>leg žalujočih staršev in mnogega od,ličnega občinstva spremila tudi vojaška godba. Bodi ji okrunjen blag spomini + Ivanka Rupnik. V Kamniku je izdihnila v visoki starosti 87 let nadučiteljeva vdova gospa Ivanka Rupnik, mati višjega magistratnega svetnika v Ljubljani, Pogreb plemenite rajnice bo v sredo ob 5 popoldne na 'Žalah. Svetila ji večna luč! Njenim užaloščenim svojcem pa naše iskreno sožalje! ■f" V Mostah, Koroščeva ul. št, 15 je umrl vpo-kojeni nadsprevodnik drž. žel. g. Josip Skala. Pogreb bo danes ob pol 6 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje! + Viktor Hauke, Šoštanj. Po dolgi in trpljenju polni bolezni je v nedeljo 7. t. m. popoldne zutisuil zemeljske oči v starosti 67 let g. Viktor Hauke, posestnik v šoštaiiiju. S ix>-kojnim legu v grob zopet eden izmed starih šoštanjčnnov, ki so doživljali vso življensko valovanje našega mesta. Hauke. je bil znan in priljubljen daleč nu okoli. Dasi sc tii nikdar silil v ospredje, je bil vendar v številnih kor-poracijah odločujoč faktor. Mestna občina /gubi ž njim dolgoletnega odbornika iu podžupana, moža delavnosti in razsodnosti. — Blag mu spomin, težko prizadeti rodbini naše sožalje! -f- Bivšega ministra in sedanjega senatorja Vlado Andriža, ki ga je pretekli teden zadela kap, ko je potoval na zasedanje v Belgrad, so v nedeljo slovesno pokopali v Sarajevu. — Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zavžite zjutraj na tešče zelo lahno odvajanje brez vsakega napora. Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuje zanesljivo in brez vsakih težkoč »Franz-Josef« voda celo pri zelo težki napaki zaklopnice. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ostale vesti — V zlatoinašni zarji. V zdraviliški kapeli v Rogaški Slatini je v soboto dne 6. avgusta opravil zlato sv. mašo u|K>kojeni župnik M i ho vil Meštrovič v izredno lepent slavnostnem okviru, da moramo o slovesnosti zapisati še nekaj vrstic. Zla-tomašnik je doma v idililičneni Iloku djakovske škofije, odkoder je skozi 40 let prihajal na Slatino slavni Strossmayer, ki je svoj čas k postavitvi kapele sv. Ane prispeval velikodušen dar. Poleg domačih pevcev so zlatomašno daritev spremljali mojstri naše opere, pesmi ter glasbe: operni pevec Šimenc, kapelnik Neffat in profesor Jeraj. Rogaška Slatina je po zdraviliški upravi, posebno po ravnatelju Autonu Ditrichu, pokazala, da je v svojem gostoljubju zares iskrena, zlasti še, če gre za gosla, ki že 30 let obiskuje Slatino in more s škofom, ki ga je pred 50 leti posvetil, s Strossmayerjem reči: »Slovenci so mi z Rogaško Slatino podaljšali življenje.? Po svojem imenu nas zlatomašnik spominja na kiparja Meštroviča; a on ni kipar z dletom in kladivom, marveč s srcem in z ognjevito besedo, s katero je povsod na svojih pastirskih mestih ustvarjal duhovne kipe: vzgajal srca hrvatske mladine. Slovesnost je počastila velika množica gostov in domačinov z lepo vrsto duhovnikov, mod njimi nisgr. Franjo Bulič in svetokrižki dekan Fr. Korošec kot konzistorijalec dijakovske škofije. Ave, sacerdclio aureate! DAJ sladoled DAM. — Novo šolsko lc(o sc pričenja na banovinski mlekarski šoli v Nkoiji Loki dne 20. sept. 1932. Prosilci naj vlože svoje prošnje za sprejem najkasneje do 10. septembra 1932 pri ravnateljstvu navedenega zavoda ter naj jim prilože naslednje listine: Domovnico, zadnje šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo, rojstni in krstni list, spričevalo o predhodni praksi v mlekarstvu, zdravniško spričevalo, spričevalo o imovinskem stanju, potrjeno od pristojne davčne uprave iu overovljeno izjavo o plačevanju vzdrževalnih stroškov, katero izdaje učenčev vzdrževalec. Vzdrževanje na zavodu je za bodoče šolsko leto znižano za vso učno dobo (10 mesecev) na 5000 Din. Za prosilce iz dravske banovine je na zavodu nekaj brezplačnih mest, oziroma za polovico vzdrževalnine. Prosilci izven dravske banovine plačajo še 1000 Din šolnine za vse šolsko leto. Obširneje pojasnjuje interesentom ravnateljstvo zavoda, — Dva ponesrečenca. Iz Tržiča so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 20 letnega delavca Franca Jakopina. Jakopin je v Tržiču igral nogometno igro, pri kateri ga je nekdo brcnil tako, tla je padel in si zlomil desno ključnico. — V Mostah je neznan motociklist podrl v nedeljo zvečer železni-čarjevo ženo Frančiško Zagarjevo, stanujočo v Ljubljanski ulici 57. Žagarjeva si je zlomila desno roko. — PogreSan. Debelak Ivan, gostilničar v Slo-venjgradcu je preteklo nedeljo šel od doma proti Dravogradu, kjer se je mudil par dni, nato pa neznanokam izginil. Iskani je velike, suhe postave, rjave polti, je 100% invalid, na desni nogi ima protezo, oblečen je bil v črne modne hlače in svetlorjav rižast jopič. Če bi bilo komu kaj natančnejšega znano, kje se imenovani nahaja, se naproša, da to takoj sporoči njegovemu bratu: Anton Debelak, krojaški mojster v Slovenjgradcu. — Strela v zvonik. Pretekle dni je besnela nad Poljčanami huda nevihta. Med grmenjem je vrezalo v zvonik cerkve na Lubični. Strela ni šla običajno pot po strelovodni žici, ampak je od-skočila po zidu v cerkev ter razdrapala del stene. Hujše nesreče ni napravila. — Obsodba zaradi volitev v Veliki Kladuši. Bihačko sodišče je v soboto zjutraj izreklo obsodbo v procesu, ki je trajal toliko časa. Bivši muslimanski poslanec Hasan Miljkovič je bil obsojen na 8 mesecev in 3 dni zapora, a je kazen že presedel v preiskovalnem zaporu. Ibro Rahmano-vič, ki je bil obtožen, da je ubil predsednika volivnega odbora, je dobil 11 let robije s trajno izgubo državljanskih časti. — Dr. Mihajlov, predsednik volivne komisije, je bil obsojen na dva meseca strogega zapora. — Občinski tajnik Dušan Avdalovič je bil tudi obsojen na 2 meseca strogega zapora. Adim Keserovič je bil obsojen na 4 leta robije. Drugih 40 obtožencev je dobilo po 2 meseca, 7 pa po 6 mesecev zapora. — V Službenih novinah St 179 od 6. t. m. je objavljena »Naredba o organizaciji in delovanju državne filmske centrale in nagradah njenih članov in nameščencev«. — Nove telefonske zveze. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefon na progah Le-skovec—Dunaj (6.15 zl. fr.); Kamnik—Gradec (3.45 zl. fr.); Maribor—St. Georgen in Ragnitz v Avstriji (150 zl. fr.) in Kranj ter Zreče z vsemi mesti v Franciji G.30 zl. fr. ozir. 5.50 zl. fr. + taksa v korist francoski upravi, ki odvisi od razdalje mesta v Franciji, s katerim se govori). Zneski v oklepajih so tel. pristojbine za triminutni pogovor. — »Franz-Josef« grenčica zagotavlja lahno telesno odvajanje brez napora. Gospodarstvo Mestna hranilnica ljubljanska bo občinskemu svetu predložila predlog za spremembo pravil; o tem bo občinski svet razpravljal v kratkem. V interesu hranilnice kakor tudi v interesu občino same, si usojamo staviti nekatere predloge v prepričanju, da jih bo občinski svet pri svojem posvetovanju uvaževal. Prezreti se namreč ne sme, da je Mestna hranilnica ljubljanska občinsko podjetje in da so vsi davkoplačevalci ljubljanski zainteresirani pri upravi Mestne hranilnice, ker občina^ ljubljanska namreč jamči z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo za obveznosti hranilnice. Zainteresirani so pa tudi vlagatelji, ki so zaupali svoj denar zavodu. Morebiti se še kdo drugi oglasi in pove svoje mnenje. Predvsem bi pa bilo treba, da se csnutek novih pravil predloži širši javnosti, ki želi biti poučeno, o čem bo sklepal občinski svet. Naši prelogi so naslednji. 1. Ravnatelj ne sme imeti pri sejah ravnateljstva in uprav, odbora nobenega drugega referata kakor tistega, ki tiče nameščence hranilnice in poslovanje v hranilnici, za kar on nosi v prvi vrsti odgovornost. 2. Tudi člani upravnega odbora se ne smejo udeležiti plodonosne porabe hranilničnega denarja in ne smejo nikdar stopiti k zavodu v razmerju dolžnika ali poroka, ker se lahko primerijo slučaji, tla bi stali pri glasovanju pod vplivom njihove odvisnosti od hranilnice, ali bi pa prišli ostali člani uprave v mučni položaj, da bi morali odkloniti tovariša, ali pa imeti obzire proti njemu iu gledati skozi prste. 3. Če se določi izplačilo hranilne vloge brez odpovedi na 200 Din, se mora to strogo za vse vlagatelje enako vršiti in se ne sme trpeti nikake izjeme, da se onemogoči vsako protežiranje stranke Tudi se mora določiti, kolikokrat po 200 Din more stranka dvigniti in v katerem času. Iz sedanjega besedila se lahko sklepa, tla to stranka lahko stori vsak dan. 4. Računski zaključek se mora najkasneje do konca aprila predložiti ravnateljstvu, ki ga mora najkasneje do konca maja predložiti upravnemu odboru. V 14 dneh po odobritvi računskega zaključka po upravnem odboru, se mora računski zaključek predložiti nadzorstveni oblasti. 5. Pri posojilih ua zemljišča, so gozdovi kot jamstveni objekt izključeni, • prf posojilih mi poslopja pa vsa industrijska podjetja. 6. Pri nadomestovanju odsotnega člana ravnateljstva na sejah ravnateljstva se vpelje vrstni red tako, da pride za nadomestovanje vsaki mesec en namestnik na vrsto, katerega mora predsednik povabiti k seji, če je redni član vsaj 2 dni pred sejo javil predsedniku, da se ne more udeležiti seje. Vabilo k seji ravnateljstva in upravnega odbora morajo prejeti člani vsaj 3 dni pred sejo; pri tem se dan seje všteje v ta tridnevni rok. Vabilo se dostavi ali v priporočenem pismu ali pa direktno proti potrdilu v dostavni knjigi. Vrstni red nadoniestovanja izključuje vsak vpliv predsednika na sestavo ravnateljstva pri do-tični seji. 7. l)a kupuje na lastni račun vrednostne papirje, naštete ped točko 4, drugo vrednostne papirje pa le s posebnim dovoljenjem državne nadzorne oblasti. Izvzete so vse delnice industrijskih podjetij in denarnih zavodov. 8. Da nalaga gotovino v tekočem računu ali proti blagajniškim zapisom pri Narodni banki, pri Državni hipotekami banki ali pri Poštni hranilnici, pri tlrugih denarnih zavodih; glede teh je potrebno dovoljenje državne nadzorstvene oblasti, ki se izda, ako ti zavodi nudijo zadostno jamstvo za vloge. Če je jamstvo zadostno, o tem sklepa upravni odbor hranilnice, kakor tudi o obrestni meri in odpovedi. 9. Način glasovanja določi predsednik. Razmerje oddanih glasov se mora sprejeti v zapisnik. Ako en član zahteva poimensko glasovanje, mora predsednik odrediti poimensko glasovanje in se morajo imena navzočih, kako so glasovali, sprejeti v zapisnik. Zapisnik mora vsebovali vse stavljene predloge in točne sklepe. Za pravilno vsebino zapisnika odgovarjata predsednik in zapisnikar. Vsak zapisnik se mora brezpogojno, preden se odobri, prečitati v seji ravnateljstva, oziroma upravnega odbora. Ako se vrši tajna seja, določi predsednik iz srede navzočih članov zapisnikarja. Zapisnike vseh sej shranjuje ravnatelj. Vsi člani uprave in župan imajo pravico vpogleda v zapisnike, toda le v navzočnosti ravnatelja in v hranilnlčnih prostorih. 10. Ravnatelj ima pravico v nujnih zadevah, če preti radi odloga kaka škoda za hranilnico, v sporazumu s predsednikom postopati, v slučajih pa, kjer ni mogoče posvetovanje s predsednikom, tudi sam po lastnem preudarku. V obeh primerih je pa treba v prvi seji ravnateljstva o tem poročati in pride zadevni sklep ravnateljstva v zapisnik o seji. —x—y Učinke predlaganih davkov »Slovenec« je že poročal, da je finančni minister Djordjevič predložil narodni skupščini dva zakonska načrta glede povišanja davkov, ki naj bi državi zagotovili nove dohodke. Osnova davka na poslovni promet naj bi se povečala od 1 % na 2%, to se pravi, osnovni davek naj bi se podvojil; nadalje naj se pobira poseben 10% davek na fakture, izdano za luksuzno blago. Na porabo električno struje naj bi se v zmislu pred loga finančnega ministra vpeljala drž. trošarina v znesku 1 Din za kilovaitno uro, in sicer to na električni tok, ki se rabi za razsvetljavo, med tem ko bi se električna struja, ki jo rabimo za industrijske obrate obdavčila z 0.25 Din na kilovatno uro. Trošarina na žarnice bi se v zameno odpravila. Poleg tega naj se poviša trošarina na sladkor od 6.35 na 8.05 Din, zii sladkor v kockah, in od 6.25 na 7.75 Din od kilograma kristalnega sladkorja. Našo javnost bo gotovo zanimalo, kakšen učinek bosta imela nova zakonska predloga gospoda finančnega ministra, ako jih bo narodna skupščina sprejela v predlagani obliki, V letu 1931 je država na račun prometnega davka inkasirala 209 milijonov dinarjev, in sicer jo Slovenija plačala 5l milj., to se pravi 19% pobranega davka v vsej državi. Slovenija torej v primeri z drugimi pokrajinami v državi zelo redno plačuje davke, in sicer tako, da država inkasira na davkih v Sloveniji neprimerno več, kakor v drugih pokrajinah, ako upoštevamo površino Slovenijo in število njenega prebivalstva. Novi davek bi torej občutno zadel gospodarstvo dravske banovine. Obdavčenje električne strujo 111 gotovo v skladu s smernicami modernega gospodarstva. Brezdvomno bo zelo oviralo elektrifikacijo naše države, čeprav je ta ekonomsko utemeljena, ker imamo na razpolago mnogo vodnih sil in smo na drugi strani revni na premogu. Trošarina na električni tok bo zadela malega konsumenta in bo ludi zelo ovirala moderniziranje gospodarstva ter preprečila vsak poskus, da bi se elektrika uporabljala za kuhanje mesto plina, premoga in drv. Toda nič manj ne bo zadela nova trošarina na elektriko domače industrije, kajti davek 0.25% doseže že pri majhnem MR BAHOVfC PLANINKA CA3 Bahovec urejuje slabo prebavo In preprečuje mnoge bolezni želodca In trev. Zavitek Din 20--v apotekah. podjetju veliko vsote. Mimogrede naj pripomnimo, da bi v smislu zakonskega načrta ne plačevale tega davka elektrarne, ki rabijo lok za pogon lastnega obrata. Trošarina na elektriko bi naravno najbolj zadela Slovenijo, ki je doslej najbolj elektri-ficirana dežela v Jugoslaviji. Če ,pomislinio, da je Slovenija v primeri z drugimi deželami v državi eden najboljših konsu-mentov sladkorja, potem nam bo jasno, tla bo tudi trošarina na sladkor zadela v prvi vrsti naše kraje. Dravska banovina plača letno okoli 15% vse trošarine, ki jo poberejo finančna oblastva v vsej državi, ined tem ko tvori število njenega prebivalstva komaj 8% prehivalstva Jugoslavije. Verjetno je, da se bo v narodni skupščini razvila zelo živahna razprava glede predlogov finančnega ministra Djordjeviča. Cene na debelo Narodna banka je priobčila indeksne številke o cenah na tlebelo za mesec julij. Zanimiva jo primerjava s številkami za junij 1932 in julij 1931 Rastlinski proizvodi 73, (72,2 junij 1982, 78.9 julij 1931); mesni proizvodi 57.2 (55.0, 74.7); mineralni proizvodi 76.4 (76.4, 76.0); industrijski proizvodi 63.4 63.4, 71.3), skupni indeks 65.6 (64.it, 74.4). Izvozno blago 61.1 (62.9, 75.3), uvozno blag > 66.1 (67.9, 69.4). Splošni indeks se je v juliju popravil 0.7 točk v primeri z junijem tega leta. — Rastlinski proizvodi so napredovali za eno toclto. mesnati za 2.2, med temi predvsem cene svinjskega mesa. slanine, masti, jajc iu kož; nazadoval« so cene za klavno živino in »vre. — Pri rastlinskih proizv. so zelo poskočile cene pšenice in koruze, med tem ko so cene ovsa in fižola nazadoval. — Miner, industr. proizv. ne zaznamujejo nikake izpre-membe. — Indeks izvoznega blagu je popustil za 1.4, indeks uvoznega pa za 1.8 točk. Direkcija drž. rudniku Breza sprejema do 18. avgusta t. 1 .ponudbo glede dobave 100 komadov rudarskih kladiv, 400 m konopnetiih cevi, 200 kg vijakov z matico in 1000 kg pocinkane pločevine. Oddaja igradbe drouaže so bo vršila pol mu ofertne licitacije dno 18. avgusta t. I. pri inienjer-skem oddelku Komando Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Prodaja. Dne 18. avgusta t. 1. se bo vršila pri Dravski žandarmerljski komandi v Ljubljani licitacija glede prodaje 1855 kg raznih krp in 70S parov iznošenih čevljev. Dobavo mesa. Dne 20. avgusta t. I. se bo vršila pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave mesa za čas od 1. oklobra 1932 do 31. marca 1933. Borza 8. avgusta. Denar Tečaji so bolj mirni, tudi dinar se je ustalil." Marka je nekoliko bolj šibka, prav tako dolar in funt. Curih in Praga neizpremenjena, lira in goldinar za spoznanje čvrstejša. Ljubljana. Amsterdam 2291.24—2302.60, Berlin 1351.80—1362.60, Bruselj 790.24—794,18, Curih 1108.35—1113.85, Nevvvork 5672.14—5700.40, Pariz 222.93—224.05, Praga 168.45—169.31, Trst 290.24-292.64. Curih. Pariz 20.1125, London 17.76, Nevvvork 513.62, Bruselj 71.25, Milan 26.22, Madrid 41.&5, Amsterdam 206.7250, Berlin 122.15, Stockholm 91.50, Oslo 90, Kopenliagen 98.75, Sofija 3.73, Praga 15.20, Varšava 57.60, Atene 3.30, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.75. Dunaj. Valuta (dinar notira na Dunaju 12.30). Vrednostni papirji Ljubljana. 8% Bler. pos. 44 bi., 7% Bler. pos. 41 bi., Stavba 40 denar, Kranj. ind. 125 denar. Zagreb. 7% inveet. pos. 50 denar, Vojna škoda kasa 201—203, 202, avg. 201—203, dec. 198—200, (198), 4% agrarne obv. 25—27, 24.50, 7% Bler. pos. 41—41.50, (41, 41.50), 8% Bler. pos. 43—4 i, 7% pos. Hip. banke 43— 44, 42, 6% Begi. obvezu. 34—35, Nar. banka 42.00 denar, Agrarna privil. banka 208—210. llelgrad. 4% agrar. obv. 23.50, 6% Begi. obv. 34—3425, 34, (34.25, 34), Vojna škoda 202—201, 202, (203, 200), 8% Bler. pos. 42.50 denar, 7% BI. pos. 42 bi., 7% pos. Drž. Hip. hauke 44 bi., Nar. banka 42.60, Agr. priv. banka 215—213, 214, 209). Dunaj. Don. sav. jadr. 57.70, Mnntlus 52.50. Alpina 8.35, Trbovlje 18.45. Žitni trg Ljubljana (slov. post. 30 dni). Koruza: bačka, mlev. 175—177.50, okrogla, mlev. 190—192.50, bačka, nav. 180—182.50, okrogla, nav. 200—202.50. — Pšenica: Sombor okol. 79 kg 205—210, potiska, 80 kg 215—217.50. — Moka: bačka, nularica 315 —320, banatska, nularica 335—340. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjena. — Promet 33 vagonov. Chic&go. Pšenica: maj 62.50, sept. 54.25, dec. 57.50. — Koruza: marec 32.50, sept. 33,75, dec. 31. — Oves: marec 20.50, sept. 17.50. Rž: sept. 33. Jajca Mednarodna jajčna trgovina je v splošnem neizpremenjeno mirna. Prodaja je povsod slaba, lako dn pride le malo blaga v konzum. Produkcija, katera povsod nazaduje, ne vpliva popolnoma nič na cene. Radi tega tudi v prihodnjih dneh ni računati z izboljšanjem trga. Živina Živinski sejem v Kranju dne 8. avg. Na trg so prignali: 1 osla, 4 bike, 108 volov, 32 krav, 6 telic, 4 teleta, 23 ovac in 119 prašičev. Cene so bilo naslednje: osel prodan za 180 Din, biki Din 2.50 za kg, voli 5.—, 4.—, 3,— Din kg, krave 3.—, 2.50, 1.50 Din kg, telice 3 Din, teleta 5.—, 6,— in 7,— Din kg, ovce 3,— do 6.50 Din kg, prašiči 6.—, 7,— in 8.— Din kg, prašički za rejo 300 Din par. — Pri goveji živini se opaža tendenra navzdol, edino-le pri prašičih se je cena vsled manjše množine blaga dvignila. Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edu-ard Saborsky & Comp., Dunaj). Prignanih je bilo 2279 goved, iz Jugoslavije 160. Na kontumačneni trgu pa je bilo 112 goved iz Romunije. Cene: voli najboljši 1.70—1.75, I. 1.40-1.65, H. 1.10—1.25, III. 0.85-1.—, krave 1. 1-1.10, 11. 0.85-0.95, biki 0.80—1.10, klavna živina 0.60—0.80. — Tendenca: voli najboljši so obdržali dosedanjo ceno, vso drugo vrsle pa so se poccnile za 5—10 grošev. V spomin braniteljem Verduna V soboto so v Douau-montu v bližini Verduna na Francoskem [>osvetili velikansko pokopališče vojnih /rtev in ogromen spomenik. Spomenik so postavili v počastitev 400.000 padlim francoskim vojakom, ki so izkrvaveli na bojiščih in v trdnjavah v okolici Verduna. V soboto so se začele spominske slavnosti, ki so trajale -e v nedeljo in ponedeljek. V ■iobolo popoldne je okrasilo 30.000 belih križev, ki stoje n i grobovih prav toliko fran-oskih vojakov, katerih ime-ntt so se dala določiti, več tisoč francoskih otrok s cvetjem in zastavami. Velikansko pokopališče je bilo zgrajeno prav zu prav v spomin vsem francoskim bojevnikom, ki so padli v svetovni vojni, vendar pa je spomenik bil postavljen v prvi vrsti v počastitev junakom. ki so \ štirih letih svetovne vojne vzdržali strašne napade sovražnikov pri Verdunu. Svečane blagoslovitve so se udeležili najvišji predstavniki francoske vlade in cerkvenih oblasti. Spomenik sam je lolg 137 metrov in ima v sredi 30 metrov vihokstolpa, da jo je videti zelo daleč. Ob stolpu smrti zgrajen iz železobetona. Stolp smrti ima visoko v linah ogromen zvon. ki ga je darovala neka Američanka. Na vrh stolpa pa so pritrdili močno bakljo iz električnih luči in ponoči žari konica *tolpa, da jo je videti ezlo daleč. Ob stolpu smrti je v sredi lepa kapela in ob njej na vsaki strani še dva paviljona, v enem je zakristija, v drugem pa vojni muzej. Otvoritve no se udeležili zastopniki vseh francoskih polkov s svojimi zastavami, vsa francoska društva nekdanjih bojevnikov iz svetovne vojne in mnogo zastopnikov iz Anglije in Amerike. Znamke bodo povzročile vojno? Bolivija in Paragvaj, državi v .lužni Ameriki, sta obe izdali znamke, na katerih je natisnjen zemljevid njunih držav. Pri tem sta pa obe državi dali natisniti zemljevid. kakor da bi obema pripadalo vse ozemlje Gran-i-haea. Bolivija si je na zemljevidu prisvojila južno polovico, Paragvaj pa severno polovico Oranchaca. Radi lega so se začeli prepiri in prebivalstvo obeh držav se je razburjalo toliko časa. da je končno prišlo do mobilizacije. Roparji se uče pri romanopiscu £$ V Ciiicagi živi znamenit pisatelj kriminalnih pi*-io!ovnih romanov. Američani ga imenujejo Sfckruija kriminalnih romanov. Pisatelj spominja s svojimi napetimi zgodbami ua znanega angleškega pisatelja VVallacea. Nekega dne je pogledal pisatelj, potem ko je prijel z večtedenskega potovanja, skozi okno svojega stanovanja in opazoval hišo. ki mu je stala nasproti. Zapazil je, da se je v njegovi odsotnosti pri sosedih napravila velika sprememba. Na hiši je bil velik in blesteč napis Nova založba za kri" minalne povesti'. Pisatelj si je mislil, to je pa kakor nalašč za njega in se je odločil, da bo morda v kratkem stopil v zvezo z novim založništvom-Preden pa je našel čas za to. se je že oglasil za" ložnik pri njem. Preds-tavil se mu je z imenom Smith in mu povedal sledeče: ->Vaše ime je znano po vsej Ameriki in vsi založniki Vas cenimo kot najboljšega pisatelja kriminalnih romanov. Jaz sem ravnatelj novoustanovljene založbe, ki bo izdajala v glavnem le kriminalne romane. Naši pi' sarniški prostori so vprav nasproti Vam in bavimo se z mislijo, da bi s posebnimi izdajami odličnih knjig popularizirali novo založbo. Odločili smo se. da bomo prinašali le najnovejše in nič takega, kar so drugi pisatelji že kedaj omenjali. Mi hočemo v resnici novih idej. Želel bi, da bi napisali roman, ki bi obdeloval življenje roparjev, ki vlamljajo in ropajo banke. Seveda želim, da si izmislite kak nopolnoma nov originalen in verjeten način, tako da bomo lahko za vaš roman trdili, da je zopet nekaj novega v kriminalni literaturi. Založba ima velika denarna sredstva in bo izdala vaš roman v veliki nakladi. Za druge vrste takih romanov sem napravil pogodbe z drugimi pisatelji. Seveda je Najboljši de lavci odlikovani. Predsednik francoske republike Albert Lebrun je odlikoval 8 najboljših in najbolj pridnih francoskih delavcev z redom častne legije. Na sliki vidimo francoskega ministrskega predsednika Herriota, ko častiti najsta-re'šemu od ii kovancu Flrairatn, razumljivo, da vas bomo za vaše delo izborno plačali. Pripravljeni smo \am plačati, če pri.-lanete na ponudbo, kar vnaprej lO.flOO dolarjev. Pisatelj je seveda z veseljem napravil pogodbo in založnik mu je napisal ček za 10.000 dolarjev. Hkrati pa mu je povedal, da želi, da bi njegov roman obdelal kar na bolj rafinirano izveden rop kake velebanke. Pisatelj naj si pač izmisli kak nov trik. ki bo verjeten in ki bo nadkriljeval vse dosedanje. V tsietn mesecu naj bo rokopis golov in ko ga bo pisatelj njemu izročil, bo dobil izplačano še lepo nagrado. Takoj drugi dan je šel seveda pisatelj v banko po denar. V resnici so mu izplačali 10.000 "tolarjev in pisatelju se še sanjalo ni. da z založbo ni vse v redu. Ves teden je tuhtal, kako bi si izmislil roparski napad na banko, kakršnega ni še popisal noben pisatelj in kakršen se tudi v resnici še ni logodil. Ko se mu je zdelo, da je našel dobro idejo, se je vsedel in začel delati. Skoraj noč in dan je diktiral, si izmišljal čudovite in skoraj neverjetne trike in srečno izpeljal zgodbo do konca. Seveda tudi ni pozabil zaključiti romana s poroko. Po 25 dnevih je prinesel rokopis založniku. Založnik je rokopis pregledal in ves navdušen pohvalil pisa-i telja: »Sijajno, lo je pa res nekaj novega. To bodo brali naši, senzacij tako željni Američani. Dal bom ' tiskati vaš roman v velikanski nakladi.« In izplačal j je pisatelju, kakor je bilo dogovorjeno, še lepo i nagrado. Pisatelj je seveda hotel krasni zaslužek dobro porabiti, hkrati pa se odpočiti od napornega dela štirih tednov. Šel je za nekaj dni v kopališče in ! se vrnil svež in čil po petih dnevih nazaj v mesto. ' Začudeno je gledal na stavbo, na kateri je videl 1 še pred o dnevi velikanski napis nove založbe. Napis je namreč izginil in ko je začuden vprašal j hišnika palače, v kateri je bila založba, mu je ta I povedal, da je gospod Smith najel pisarniške pro store samo za 1 mesec i o da se je pred nekaj dnevi i izselil, ne da bi pustit svoj novi naslov. Ko je šel i pisatelj čez cesto v nasprotno hišo. kjer je imel I stanovanje, pa so prihiteli po cesti prodajalci časopisov in kričavo ponujali posebno izdajo. Kriče so i opozarjali občinstvo na veliko novico z vzkliki: i >Predrzen rop v banki! — Nepričakovan napad I banditovl — Nov trik vlomilcevk Pisatelj je kupil j posebno izdajo in začel brati. Čimdelj je bral, tem bolj začudeno je gledal ' in s strahom je »poznal. da je bil napad izvršen I točno po receptu, ki ga je on natančno opisal v ro-, manu, katerega je tako lepo prodal založniku | Smithu. Policija je kmalu nato ugotovila, da je bil za-; ložnik Smith vodja roparske tolpe, kateri je samo zato najel pisarniške prostore nasproti stanovanju . odličnega pisatelja, da bi ga prevaril in dobil tako i od njega novo in dobro idejo, kako izropati banko. ' Načrt zločinca se je v celoti posrečil in ker je gospod Smith pri napadu na banko celo izgubil drago plačani rokopis tega pisatelja, je seveda policija takoj prijela pisatelja in ga zasliševala precej dolgo, ker si ji je zdelo verjetno, da je pisatelj v zvezi z zločincu Pisatelj se je moral truditi dolgo časa, da je prepričal preiskovalnega sodnika, da je popolnoma nedolžen in da ni niti najmanj v zvezi z zločinci, čeprav je bil napad na banko izvršen točno tako, kakor je to napisal v svojem romanu. Ženske vojaki Na Finskem so vpeljali tudi ženske vojaške čete takozvane lotta-čete. Seveda finski ženski vojaki nimajo enakih dolžnosti kakor moški, pač pa vrše lepo nalogo, da strežejo pravim vojakom v vojaških kuhinjah, bolnišnicah itd. Finske žene, ki vstopijo v vojaško službo, opravljajo večino kuhinjskih del v vojaških kuhinjah. Nekateri pravijo, da prav radi tega dobivajo finski vojaki tako dobro hrano in so lako dobro postrežem', kakor nikjer drugje. Ženske so zaposlene nadalje v vojaških bolnišnicah in potujočih ambulancah, kjer pomagajo mesto sester usmiljenk in strežnic. Upravljajo velik del krojaških del, šivajo vojaške uniforme in perilo. Udejstvujejo se tudi v vojaških pisarnah in prirejajo med prebivalstvom dobrodelne prireditve v korist vojakom. Ti ženski vojaki imajo prav tako uniformo kakor redno vojaštvo: sivo čepico, siv jopič, sivo krilo in siv plašč s pasom. Jeklenih čelad ti ženski vojaki seveda ne nosijo. Prav tako nosijo s seboj vse bolj miroljubno orožje kakor moški. V njih nahrbtnikih so obveze in zdravila za prvo pomoč, samovarji in majhne lahke kuhinjske posode, metle iu krtače, vse šivaluo orodje, pisalne potrebščine in celo pisalni stroji. Kadar delajo imajo mesto čepice navadno znano finsko ruto na glavi. V ženske vojaške čete vstopajo finske žene in dekleta različne starosti iz vseh stanov. Tudi vaje imajo včasih. Seveda obsegajo le vaje le gimnastične vaje, turistiko. pozimi pa smučanje. Na tekmah ob zaključku so finske amaconke dosegle že prav lepe uspehe. Finske žene so ustvarile torej neke vrste žensko milico, vendar včasih pomagajo in celo služijo v redni armadi. Dvakrat na leto se vrše vaje vse milice in takrat stanujejo celo v barakah. Disciplina med njimi je vzorna, zlasti pa so znane radi svoje dobrosrčnosti. Vedno rade pomagajo, kjer se le da, vse iz ljubezni do domovine. Poslale so že tako priljubljene, da so začele finske žene nositi njihove uniformo ob najbolj svečanih priložnostih. Serum za zasirupljenje z gobami Francoski profesor Henri Limousin, ki je že 8 let ravnatelj bakteriološkega laboratorija pariškega Pasleurjevega zavodn .je po večletnem Muci i j u iznašel serum, ki omogoča hitro in popolno ozdravitev v slučaju zastrupljenja pri uživanju strupenih gob. Profesor je odkril serum na ta način, da je izhajal od opazovanj, da se zajci z gobami ne morejo zastrupiti. Prvi poskusi zdravljenja s serumom so se prav dobro obnesli. 56 milijonov kg kave sežgali V zadnjih šestih tednih so sežgali v Braziliji zato. da bi preprečili padec kavo, 377.000 vreč. kave s skupno 56 milijoni 550 tisoč kilogr. kave. V Riu de Janeiru so sežgali povprečno vsak dan nad 1000 vreč kave. Kakor pred 150 leti. V Berlinu so spustili v zrak montgolfierbov balon, s kakršnim 6ta se vzpela pred 150 leti brata Montgolfiore, prva izmed ljudi, v zrak. Pod spodaj odprtim balonom so zažgali velikanski kup slame in ker je vroči zrak, ki je muogo lažji kakor hladen, napolnil nad plamenom napeti balon, se je montgolfiera dvignila v zrak. Na njej je potem v zraku na dobro pritrjenem trapecu delal razne vratoloninosti akrobat, ki so je končno spustil s padalom na zemljo. Povodnji v Mandžuriji V Mandžuriji je stopila reka Sungerin čez j bregove. Povoden j je tako huda, da je bil popol-| noma ustavljen promet na vzhodni kitajski želez-] niči. Tudi več japonskih Čet. ki se borijo proti I kitajskim banditom, je |K>polnomu odrezanih od ' ostalega sveta. Japonska letala mečejo tem četam ; iz letal na majhnih padalih pritrjene zaloge živil, i Mnogo kitajskih vasi je povodenj odrezala popolnoma in obstoja velika nevarnost, dn bodo tamošnji prebivalci umrli na lakoti. Sluga obiskovalru: Obžalujem gosj>od, gospod ravnatelj jo na zelo važni seji in če nimate prav posebno važno novice, ga ne smem zbuditi!< * >Če naredim kdaj kako neumnost, potem sem gotovo prvi. ki se ji smejem.« »To je pa imenitno! Zakaj prav gotovo morate imeti prijetno življenje.« Olitf Pctcpljcno šolsko ladjo »Niobe« dvigajo. Iz Hamburga je priplula ladja ;Hiew«, ki je u rej cm za dviganje potopljenih ladij, na mesto, kjer se je potopila >Niobe«. Potapljačem se je posrečilo, da so na trup potopljene ladje pritrdili jeklene vrvi, s katerimi je dvignila ladja >Hie\v< potopljeno Niobo do morske površine. Nadaljne dviganje najbrž ne bo mogoče in bodo morali potegniti Niobo . od katere gleda le dimnik iz vode, v pristanišče Kiel, kjer jo bodo čisto dvignili. ' i . i Boj amerškib veteranov z policijo. Ameriška policija jo s silo razgnala ameriške bojevnike iz svetovne vojne, ki so taborili v okolici Washingtona in hoteli prisiliti vlado, da jim izplača obljubljene oodnore Slika nam kaže kako ie uoliciia nanndla bojevnike, ki so ee brauili z vso silo. X. oiimpijada je kot nalašč letos v Ameriki. Sami rekordi, borbe napete, vse je tako, da so Amerikanci zadovoljni. To se pozna tudi pri obisku. V sredo je bilo v stadionu zbranih 80.000 gledalcev, ki so burno pozdravljali vsak uspeh Amerikanrev. Sreda je bila dosedaj najuspešnejši dan /a Amerikance. V vseh panogah so gladko zmagali, v večini panog so zasedli celo prva tri mesta. Borbe so v sredo pričele s semifinalni/mi teki na 2C0 m, katerim je sledil takoj, tudi finale. Rezultati so: 1. Tolan 21:2 sek. (olimp. rek.); 2. Simpson; 3. Metcalfe (vsi USA); 4. Jonath, Nemčija. Enaka slika kot pri 200 m je bila tudi pri teku 110 m čez zapreke. Prvi trije so bili Američani. Popravljen je bil edino olimpijski rekord, kojti po tolikih novih svetovni rekordih lahko rečemo >edino olimpijski«. Prvi je Saling (USA) v času 14:0 sek., 2. Beard (USA), 3. Keller (USA). Istočasno, ko so se borili tekači med seboj, so nastopili tudi metalci diska in skakalci v višino s palico. Evropejci so doživeli razočaranje, kajti ravno v tej panogi so imeli največ upania, da zasedejo prvo mesto. Toda prvak je postal Anderson (USA) z metom 49.49 m. Tudi drugi je Američan Laborde, na tretje mesto je prišel Francoz \Vintcr. Evropejci so bili tako nervozni, da so metali disk dosti slabše kot doma. Ko je občinstvo slišalo, da skačejo v višino čez 4 m, je seveda vse gledalo le to borbe. Ostra konkurenca je povzročila, da je postavljen zopet nov svetovni rekord. Prvi je Miller (USA), 4.81 m, 2. pa Japonec Nishida. ki je skočil 4.27 nu V tej panogi ni nihče pričakoval tako ostre borbe. Edina točka, kjer niso Američani zasedli nobenega mesta, je bila hoja na 50 km, kjer je zmagal Green (Anglija) v času 4:50:10. V ro-koborbi si je priborila Amerika 13 točk. švedska 10, Finska 7, Madjarska 5, Francija 3, Kanada 2, Avstrija in Avstralija po 1 točko. V sredo so bili Američani dosedaj najbolj uspešni. Toda že v četrtek je nastopila reakcija. Američanom je rešila čast samo- fenomenalna Di-driokson. V vseh ostalih panogah so zmagali Evropejci. Pri teku na 1500 m je zmagal Italijan Be-calli s slabšim rezultatom kot je Ladoumeguev rezultat, ki je obenem svetovni rekord (3:49:2). Ba-calli je zmagal v 3:51:2. Finci so pa zopet odnesli prva tri mesta v metanju kopja. Matti JBrvinen je vrgel kopje 72.71 m. Japonci so prvaki v troskoku, tudi na olimpijadi niso izpustili te panoge. Rezultate Oda, svetovnega rekorderja, so celo izboljšali. Nambu je skočil 15.72 m, dosedanji svetovni rekord njegovega rojaka Ode je 15.58 m.. Pri zadnji panogi tega dne, tek 80 m če/, zapreke, je prinesel Američanom prvo mesto. Didrickson je pretekla progo v času 11:7, kar je zopet nov svetovni rekord. Prejšnji rekord ima Stihrova (ČSR) 12:2 sek. Končno tudi Avstrijci niso ostali brez zmage. Gdč. iPreis je zmagala v borbah s floretom. Indijci, ki so bili brez konkurence, so si zopet priborili prvenstvo v hockeyu. Pred 0000 gledalci se je vršila tekma med Indijo in Japonsko,, ki je končala z gladko zmago Indijcev z 11:1. Italijanski kobsarji so gladko zmagali v 100 kilometerski dirki. Prvi je bil Pavesi, ki je prevozil progo v 2:28:05,0, tudi drugo mesto si je osvojil Italijan Legato. V petek je prišlo do malega škandala. Pri !e-ku na 5000 m je I.ehtinen oviral Američana II.Ua in mu tako onemogočil zmago. Sodniški zbor Finca ni diskvalificiral, ker jc smatral, da to oviranje ni bilo namenoma napravljeno. Lehtinen, ki ima svetovni rekord, je pretekel progo v 14:30; v !«toin času tudi Rili. Občinstvo je izžvižgalo Fincn, '.oda reditelji so napravili kaj kmalu red. Apelirali .'o na gledalce, naj ne pozabijo, da so tuji atleti gostje Američanov. Tako kot pri 800 m jo bil dosežen neverjeten čas tudi pri teku na 400 m. Ce pogledamo rezultat, vidimo, da so atleti tekli v empu, kot je običajen za 10<) m. Progo 400 m je pretekel Carr (USA) v času 40:2 sek., 2. je bil Eastma.i v Hasu 46:4. Čas prvega je seveda nov svetovni rekord, ki ga je postavil Spencer (USA) v čn«u 47 Trbovlie Naprodaj. Občina prodaja lnetovo graščino v Hrastniku, ki se je dosedaj uporabljala za ubožnico, izolirnieo in stanovanja. Poleg poslopja je šc 6557 kvadratnih metrov zemlje. Vse je cenjeno na 747.000 Din. Nujnižji ponudek je 500.000. Vložiti je pismeno ponudbo do 15. t. ni. na županstvo. Verjetno je, du bi ustincna licitacija prinesla občini višji znesek. Davkov ne morejo plačati. Zadnjo nedeljo je bilo pred cerkvijo i/.klicanih rubežni, kar lire/. konca, večina tukajšnjih obrtnikov. Novo je, da sedaj kličejo tudi imenu zarobljenih, kar dosedaj ni bilo v navadi. čebelarji morajo prijaviti na občino po naročilu banovine, koliko panjev čebel imajo. Nu-znanila sprejema g. Čeme. Cerkveni koncert ponovi naš mladinski zbor v ponedeljek na praznik ob 6 zvečer v zasilni cerkvi v Hrastniku. Koncert se je v Trbovljah i/borno obnesel, po izvajanju kakor po udeležbi, zato upamo, da bo tudi pri sosedih uspel. Izjava. Govorice, ki ne širijo po Trbovljah o smrti g. Dumika i/. Gaberskega, češ, da sem jih podpisana iznesla, so neresnične. Kdor bi še enake govorice širil, ga l>om sodili j sko zasledovala. Marija Medved, Knezdol. Slovenska Krajina Beltinci. Veseli smo bili. ko smo dobili pred kratkim še enega kaplanu. Zdaj nuni je jmi ostal samo en kaplan, ker je kaplan g. Ferdo Herman prestavljen k Sv. Jurju v Prekumrju. Želimo, da bi dobili kmalu še enega kaplana, kajti v furi / 'Jooo verniki en kaplun poleg bolnega župniku težko i/liuju. Programi Kartio-Liubffana t Torek, 9. avgusta: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. 13 Čas, plošče, borza. — 18 Otroški kotiček (gdč. Grafenauerjeva). — 18.30 Koncert tam-burice s spremljevanjem kitare. — 19 Plošče. — 19.30 Zabavni kotiček (g. Bitežnik). — 20 Esperant-ska ura o Cankarju. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čas, poročila, plošče. Sreda, tO. avgusta: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13. Čas, plošče, borza. — 18 Koncert tamburaškega seksteta. — 19.30 Literarna ura: Alojz Gradnik — 50letnik (Fr. Vodnik). _ 20 Samospevi g. Milana Juga. — 20.45 Tijardovič: Mala Floramy (plošče). — 22 Ča«, poročila, plošče. Drugi programi š Sreda, 10. avgusta. Zagreb: 22.40 Plesna glasba. — Milano: 22.30 Komedija. — Barcelona: 21.05 Radio orkester. 22.15 Prenos koncertu iz kavarne. — Toulouse: 21.30 Popevke. 22 Operna glasba. 22.45 Filmska glasba. 23 Operetna glasba. 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20.20 Koncert orkestra. 21.10 Iz operete »Pomladanski zrak«. 22.10 Plesna glasba. — Belgrad: 21 Radio trio. 21.50 Radio orkester. 22.35 Ciganska glasba. — Rim: 20.30 Komedjia. Plesna glasba. — Bcromiintter: 21 Haydn: Simfonija št. 100 v g-duru. 21.45 Radio orkester. — Praga: 20.30 Violončelo. 21 Moravska ostrava. — Dunaj: 22 Večerni koncert. — Budapest: 21 Ciganska glasba. 22.15 Radio trio. sek. Pričele so tudi tekme v jadranju, kjer je pri prvi vožnji zmagala Anglija, in pa borbe v rims co-grški rokoborbi. V teh dveh panogah še n: prišlo do odločitve. MmmmmmS, niveacrene^olja j:- •'.; >V ••%» : * i., v«' Dne 8. avgusta ob 10.30 nas je po kratki mučni bolezni v starosti 87 let za vedno zapustila naša iskreno ljubljena mama, stara mama, tašča in teta, gospa Ivanka Rupnik nadučiteljeva vdova Preljubo rajnko spremimo k zadnjemu počitku v sredo ob 17 iz hiše žalosti na pokopališče na Žalah. Kamnik, dne 8. avgusta 1932. Globoko žalujoči: MARIJA, RAFAELA in ALBINA, hčere; JANKO, sin in vsi ostali sorodniki. ZADRUGA AVTOBUSNIH PODJETNIKOV DRAVSKE BANOVINE iskreno žaluje za svojim zvestim in marljivim tajnikom, gospodom Ludovihom Vencajsom ki nas je dne 7. avgusta 1932 povsem nepričakovano za vedno zapustil. Pogreb se bo vršil dne 9. avgusta 1932 ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Zeleni jami, Prešernova ulica št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. Avtobusni podjetniki Dravske banovine ga ohranimo v trajnem spominu. V Ljubljani, dne 9. avgusta 1932. mm FlIAD PRCIC' - TUZLA (BOSNA) EXP0RT ŽIVIH RAKOVA" SEZONA! Hotelirji, gostilničarji §n fcuhinfc V vsako mesto razpošiljam franko zavojnina In voznina žive plemenite siadko" vodne debele prima solo rake, zavite s specijalnih vrečah po 100 komadov po cent Din 296'—. Za rake garantirani, da pridejo na mesto zdravi in živi kakor udi popolnoma sveži. Denar je treba poslati naprej, sicer se naročilo ne izvrši Dokazano dobro blago in solidne ccnc v TRPINOVEM BAZ&RJU Maribor, Vetrinjska ulica 15 SPLIT Slovenska restavracija .Minerva' z vrtom na prostem. Klaičeva poljana 2, ruši vse cene. Kuhinja v najboljših slovenskih rokah s špecijaliziranim osobjem. Toči prvovrstna vina opolo, črno in belo po Din 0'—. Slovenci, ki potujete v Split, obiščite jo in prepričali se boste, da daleč naokoli ne ^ 01 'p ost r e žen)0 f" ° ^^rafija Split postrežem. Lastnik: Matko Lovko Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne inlormacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telelonska štev. 3030. \_U__^ ' ■ ■ ' . r Iskrena hvala vsem, ki so počastili spomin poko jnega Jože Pogačarja s tem, da so mu položili cvetje na prezgodnji grob, da so ga spremili na zadnji poli, kakor tudi vsem, ki so nam izrazili sočustvovanje ob njegovi tragični stnrli. ŽALUJOČI Theodor Plivier: Shagerrak (Nadaljevanje.) Cilj menjati! Tulijo v govorilne cevi! Beatty signalizira Jellicoeju: jOpomba: »Queen Mary« je vzletela!« Toliko, da ni »Tiger« zadel v propelerje potapljajoče se »Queen Mary . Komadi padajo na njegov krov. Ventilatorji žro strupeni dim in ga potiskajo v spodnje prostore. Dim se vrti v brzih spiralah in zakriva »Tigra« in »New Zealand« v goste oblake. Z največjo brzino, In obe oklopnici ostaneta nekaj časa nevidni. Na nemški strani sta opazovala eksplozijo vDerfflinger« in *Seydlitz«. Ostale ladje streljajo vsaka na svoj cilj. Slepo drve za svojim ciljem. Stebri dima oklopnice >Queen Mary« ho dosegli višino 700 metrov, podobni so velikanskemu drevesu, ki se malo nagiblje; in bojujoči se kolosi so le daleč pobegnili čez horicont. Granate in fontane štirih »Elizabet« leže že gotovejše. Poslednje Hijiperjeve ladje se poglabljajo v vrtince ali pa leže pri miru pred velikanskimi vodnimi barikadami. Prazno tekoče turbine! 110,000 PS, 90.000 PS... tako udarjajo srca padlemu orlu! Dokler propelerji zopet ne zagrabijo vode. Sedaj poseZe v boj prva ladja najtežje klase: Klasa vKonig*. najmodernejše in najtežje ladje vsega nemškeca brodovja I Beatly se okrene proli severu. Hipper mu sledi, Anglež je hitrejši. Razstoj so veča. Salve postajajo redkejše. Nebo je ravno, nizko oblaki. Zrak postaja mehkejši, zeleno morje kovinsko temno. Ko bežeče brodovje strelja, se spreminja žareč zrak nad vodno površino v krvavo peno. Plamen iz cevi je še bolj potisnjen na obzorje. Hipper se postavi na čelo težkega brodovja. Zveza je dovršena. V dolgi bojni liniji marširajo: 22 bojnih ladij admirala Scheera, 5 oklopnih križark admirala Ilippera, s krilnimi varstvi in naprej potisnjenim dežnikom malih križark in torpedovk. Smer: severna. Hipperjeve oklopnice so bile v bitki demoli-rane. Brzojavne antene in govorilne cevi nihajo raztrgane po krovu. Nekaj stolpov je zgorelih, črno zakajeni, kakor prekipevajoči lonci prevlečeni z robom rjave mrliške masti. V ladjah zijajo velike luknje, povzročene po granatah. V kasematah in shrambah razsaja ogenj. Ogenj gase. Luknje zatrpavajo z mrežami, lesom, komadi, oklepom. Krov čistijo. Ranjence nosijo v bolniške sobe. Pet oklopnic je potopilo dve sovražni oklopnici; same so ostale nepoškodovane v važnih delih. Stroji še delujejo. Udirajočo vodo mečejo velikanske črpalke. Z nezmanjšano hitrostjo vodijo težko brodovje. Severno, proti Skagerrakul Še se svellika po široki morski gladini. Va-lovje postaja vedno večje. Severozapadni veter pritiska valove in buta s penečimi eriči ob drve- če krdelo oklopnic. Na čelu se še vedno bliskajo topovski streli. Topovski grom, lahko in srednje topničarstvo. Stalno so v zvezi z nasprotnikom. Ne ločita se nasprotnika. Vedno je več oči, raztegujejo so v velikansko, daleč obsegajočo kurvo, od severa jia do vzhoda. Oči postajajo vedno večje in grozečrf. Težka artiljerija se dostreljava. »Spominjajte se zmagovitega 1. junija in maščujte Belgijo!« signalizira šef britanskega brodovja na svoje ladje. Male križarke nemške predstraže se morajo zaviti v meglo in se obrniti, ne da bi zamogle spoznati formacije in jačine sovražnika, ki je bil zavit v večerno soparico. Oklepne križarke so spet obstreljevane. Ladja za ladjo se potiska linijsko brodovje v bojno linijo. Slika se je obrnila. Admiralu siru lieattyju se je posrečil krasen obkoljevalni manever. Angleži leže zakriti za dimom in za težko paro na severu in na vzhodu. Nemško ladje se jasno odražajo na nočnem horizontu. Smer severna. Nespremenjena! Hoj se zavija v novo kurvo. Kjer se prikaže rdeče oko, tamkaj se izplazi ognjen plamen. Bojujoče brodovje leži v sopari. Nemška artiljerija ima za cilj samo ogenj pri odstrelitvi in pri vsaki salvi se zakrije polje z dimasto gardino. In samo sprednjo ladje morejo doseči s svojimi topovi. Topovi leže na napačnih lafetah. Vzdihujoči kot jc prenizko omejen. Kakor poprej proti .Elizabetam*! Kakor v bitki na Doggerski sipini, kakor pri Falklandskih otokih: ladje so v ognju in se no morejo braniti. Nekateri poveljniki si pomagajo s silo. SpulČaji vodo v eno polovico; sjiuste do 1000 ton vode v ladjo. Na stran nagnjene ladje nudijo sicer večji cilj, ali omogočajo artiljeriji nekoliko večji strelni kot. Admiral Scheer jdove še vedno proli severu. Scheer se'nahaja v sredini svojih bojnih kolosov. Obzorje žari, nebo se je spremenilo v eno velikansko kurvo plamenov! Obdan — samo na ju-gozapadu se ni obkolilev popolna. Sedaj spozna Scheer: To ni več Beattyl To je Jellicoe, »Grand Fleet ! Prišel je »dam! >Dan težkega brodovja U Scheer — Jellicoe! ^ (>00.000 ton brodovja proti 1,000.000 lonentl Bočna stran topničarstva z dejstvom 2000 kvintalov proti 4500 kvintalom! Ne račtmajofl dvojno premoč na malih krlžarkah, rušilcih in še nekaj milj hitrejše je bilo angleško brodovje! Scheer! Pastorjev sin, marljiv in vedno žele« na kvišku. Prehitel jo svojega prednika. Računa vedno z vidnimi veličinami. Toda ne zna poseči v ogenj. Ne spozna ptiča po njegovem letu. Ni umel poseči v megle Skagerraka, v katerih so so sovražnikovo kolone šele razvijale, ki so bile v svoji silni dolžini še otrple in počasne, Ne, tega ni umel pastorjev sin! Nikakoršen David s fračo* MALI OGLASI v malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženilovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov »■ treba priložiti znamko. St. 23. Ker te »Slovenec" eden nalboll nvalevanih... Po vsej Dolenjski znano mizarstvo JERNEJ SITAR, Šmihel pri Novem mestu nam piše: »Začel sem inserirati r .Slovencu', ker je ta list eden najbolj razširjenih v državi in je radi svoje t>0 letne tradicije tudi eden najbolj uvaževanih. Z insercijo v njem sem prav zadovoljen.« In Vaši oglasi? Ali ne spadajo tudi ti v »Slovenca«? »V trenutku je občinstvo na nogah, cc inserirate v ,Slovencu'!« Vsaka beseda 1 Diu Starejša ženska ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela. išče službo pri orožnikih, finan-:arjih ali majhni družini, "onudbe pod »Gospodinja 11.568- na upravo. (a) \mm\ Vsaka beseda 1 Din Trgov, učenca s potrebno šol. izobrazbo, zdravega in krepkega, takoj sprejme trgov, tvrdka J. Kušlan, Kranj. (v) Vajenca s primerno šol. izobrazbo | sprejme v trgovino meš. blaga Robert Grasselli, Slivnica pri Celju. (v) Vsakn beseda I Din Dekle tli mlajšo vdovo, prijetne zunanjosti, prvovrstno kuharico, zmožno samostojnega gospodinjstva, išče družina 2 oseb. V poštev pridejo samo one, ki so že služile v boljših hišah na Primorskem in ki dobro poznajo dobro primorsko kuhinjo. - Dokumente in sliko, katera se vrne — poslati na Split, poštni predal 19. (b) Vsaka besedo 1 Din Tečaj za vkuhavanje zelenjave, sočivja in sadja na Krekovi gospodinjski šoli v Zgornji Šiški pri Ljubljani bo od 22. do 27. avgusta. Zunanje pla-j čaio 200 Din, notranje 350 j Din za vso oskrbo. (u) Širite »Slovenca«! Pravilno nemško v enem letu, italijansko v pol leta! Le vztrajni naj se oglasijo! Pouk deloma ustmen, deloma v pismih. Učnina poceni. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 11242. (u) itanovanja Vsaka beseda I Din ODDAJO: Stanovanje štirih sob v I. nadstr. in dveh sob dvoriščno se odda za 1. november ti. Vprašati: Rimska c. 18/1. med 13. in 14. uro. (č) Stanovanje dve sobi in kuhinjo oddam z 8. septembrom ti Ižanska cesta 24. (č) Dve stanovanji dvosobni, v mestu, ozir. vila z vrtom se odda novembra v najem. Naslov v upravi »Slovenca«, (č) Stanovanje pod Rožnikom cesta I št, 22, 2 sobi, predsoba, kabinet, kopalnica, vse pri-tikline in vrt, oddam za 1. september. (6) Sobo prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom, čisto, zračno, zraven obrtne šole, poceni oddam. Štedilnik na razpolago. Murni-kova 18, Mirje. (s) E2SBBI Vsaka beseda t Din ODDAJO: Oddajo se lokali sedanjega čebelarskega blagovnega oddelka, obstoječi iz lokala, 1 sobe in pritiklin za takoj ali za november. Vošnjakova ul. 4. (n) 0! Dva lokala za trgovino ali pisarno odda D. Rovšek, Kolodvorska ul, 35. (nj lEHSEIi Vsaka beseda 1 Dtn Penzijon (vsa oskrba) daje dnevno po 40 Din: Zič Franja — »Penzijon na moru«, Aleksandrovo, Krk. (r) Petsobno stanovanje v I! nadstropju s kopalnico in vsemi pritiklina-mi, plin, elektrika, oddam 1. septembra v Tavčarjevi ulici. Naslov v upravi »Slovenca« 11.559. (č) •>f. Kr-v-ir- v;:,: NAŠA SLOGA LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 17 Izdeluje v lastnih delavnicah: masne plašče, pluvijale, bandere, društvene zastave in vsa cerkvena oblačila Kellhe, ciborije, monštrance, svečnike, lestence ter vse kovinske predmete za cerkev in dom. V zalogi Imamo raznovrstno svjlo, resice. porte. platno za albe, čipke, slike, kipe itd., kakor tudi vse potrebščine za velečast. gg. duhovnike kot: birete, šemisete, ovratnike itd. V popravilo prevzamemo vsa mašna obla- čila, kakor tudi kelihe, monštrance itd. Ilustrirani cenik pošljemo zastonj. Cene konkurenčne! t S potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubi oče, stari oče, gospod Josip Skala nadsprevodnik drž. žel. v pokoju danes po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v torek 9. avgusta ob pol 6 iz Koroščeve ulice 15 (Moste) na pokopališče k Sv. Križu. Moste pri Ljubljani, dne 8. avgusta 1932. Amalija, hči; Rudolf, sin, Franc Gorenjak, zet; Sigmunda in Franc, vnuka — in ostali sorodniki. Pomagajte brezposelnim. Vse osebe, ki imajo v prodaji srečke Loterije za pomoč brezposelnim, se naprošajo, da pošljejo denar za prodane srečke in čim bolj intenzivno delajo na to, da prodajo še ostale. Z raz-pečavo srečk te loterije boste realno pomogli svojemu bratu v nadlogi, kar je prva dolžnost vsakega človeka. Cena srečke Din 10.—. Srečke se naročajo; Belgrad, Kosmajska 53. (r) Razmnoževalec Opalograph zamenjam za bicikelj. Bizjak, Ljubljana, Sv. Petra nasip 43. (r) ^ KI • Vsaka beseda 1 Din Klavir kratek, črn, ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 11.498. (g) Kupimo Vsaka beseda 1 Din Zelene orehe večjo množino, in prazne steklenice vseh vrst, kupuje Kovačič, delikatesa, Ljubljana — Miklošičeva cesta. (k) Vsakovrstno zlatu po oaiviJIib cenab ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica St. 3. E5BEEZKS Vsaka beseda I Din Če avto svoj stari prodajaš al' motorja bi znebil se rad. liri kupctv ti mnogo prižene Slovenčcv najmanjš' inserat 115 Din 1 ms žaganih bukovih drv, prvovrstnih, franko hiša, nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 27-08. (t jRko jagode sadite v avgustu, imate spomladi že sad. Razveselite vaše otroke in sebe! Zahtevajte cenik! — Drevesnica Rosenberg, Maribor. Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri PETELINC*u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela. po najnižiih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Vsakn beseda 1 Din Droben oglas v »Slovencu* posestvo ti hitro proda; če ie ne z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da. Novo hišo tristanovanjsko, v ljubljanskem predmestju — oddam v najem s septembrom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11340. Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana. (1) Mlatilnice trijerje, slamoreznice, sadne mline, stiskalnice in vse drugo železnino kupite najbolje pri Fr. Stu-pica, žeteznina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (1) Ako ni v takšni plombirani konvi, ni Flit IBItaaBB ZAHVALA. Ob prerani izgubi našega preljubega brata in svaka, gospoda Hajka Pavlica knjigovodje pri zadrugi Radio Ljubljana izrekamo tem potom vsem onim, ki so blagemu pokojniku darovali cvetja in vencev ter ga spremili na poti k večnemu počitku, najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo tit. ravaateljstvu in cenj. osebju zadruge Radio Ljubljana za prekrasni vnec in obilno zadnjo častno spremstvo. Ljubljana-Škofja Loka, dne 7. avgusta 1932. ŽALUJOČI I Aufomofor i Prodamo hišo enonadstropno, zgrajeno leta 1914 na najlepšem kraju, nasproti župne cerkve v Zireh, katera je opremljena z električno razsvetljavo, vodovodom, gostilniško koncesijo, trgovski mi lokali in dvoriščem z vrtom. Hiša je zidana izrecno za gostilniško in trgovsko obrt, katera sc v hiši od leta 1914 naprej vrši neprekinjeno. Za vse podatke in ceno naj se interesenti obračajo na lastnika: Županstvo v Zireh, pismeno ali osebno. (p) Več parcel po ugodni ceni naprodaj. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani. Ipj Vila enonadstropna, nova, se takoj ugodno proda v Zg. Šiški. Naslov v upravi Slovenca« 11.373. (p) Dve brivnici brez konkurenco, dobro vpeljani, v večjem trgu Slovenije, takoj prodam proti gotovini radi preselitve v mesto. - Ponudbe pod Brivnici 35.000 št. 11.540 na upravo. (p) Vsakn beseda I Diu Tri kolesa nova, naprodaj na obroke. Ponudbe na upravo Slo"enca" pod -Garancija« 11 564. (f) Vsako besedo t Din Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. z o. z„ Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t) Krušno moko in ržen« molka »edno PTežo, kopito zelo ugodno Drl A, VOLK, LJUBLJANA ReslleTa ceila 24. iiuiiuiimmuiiiiiMmiumiimmuiiu Inserirajte v , Slovencu1! uiiiiiiuiiiiuiiiiiuiuiiiiimiiiiiiiiimii ZAHVALA. Ob bridki izgubi naše nepozabne soproge, matere in sestre, gospe ANE VOJSKA roj. ANŽlC soproge pleskarskega mojstra nam jc došlo toliko izrazov sočutja, da se čutimo dolžne izreči tem potom vsem našo najtoplejšo zahvalo. Posebno naj velja naša zahvala preč. duhovščini, peskemu zboru »Zvezda« za v srce segajoče žalostinke, Prosvetnemu društvu, Gasilnemu društvu ter Kolu jugosl, sester v Mostah, vsem za številno spremstvo pri pogrebu, darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so pokojno spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Vsem naj Bog obilo poplača! Sveta maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Petra v sredo 10. avgusta ob pol 7. Moste pri Ljubljani, dne 10, avgusta 1932. VALENTIN VOJSKA v imenu otrok in ostalih sorodnikov. Vsem, ki so z nami sočustvovali povodom bridke izgube našega dragega soproga, očeta, tasta, brata in svaka, gospoda Oskarja Deva dež. sodnega svetnika v pokoju se najiskrenejc zahvaljujemo. — Posebno se zahvaljujemo žg. predstavnikom oblasti in kulturnih, zlasti glasbenih društev, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti, gg. pevcem za ginljivo petje, gg. govornikom za poslovilne besede, številnim darovalcem cvetja ter vsem, ki so pokojniku kakorkoli izkazali zadnjo čast in ljubezen. Maribo r - L j u b I j a n a, dne 9. julija 1932. ŽALUJOČI OSTALI. »a asi bi hi »tam 5« .mrrnaimmnaSrn Hiumn * Liiihluinl: (varni Ceč. Izuamteii. i van iiakuveu. Urednik: Frane Krenižur.