»>é HsMafa.
PRO
VETA
glasila slovenske: narodne: podporne: jednote
l£TO_-YEAÄ XVtL h
u cku—o.
z vSÄrar try&^sj&rtrtäc chisto, u., torek, 13. maja <May 13), iw4. I"fcM1CXM(>0 stev.—number us.
i
•I «»mM rait pMUo pwHUé fw to iMtiM 1109, Ac« *f Oct S, HIT. uiUHn^ m immm 14, Ifta.
pogrešani le-
ALEC MARTIN NA VARNEM
Pregled dnevnih dogodkov.
«Moro letalo jo t segli trčilo i JiJn vrhuššek tor M rasbilo Ibrtin in njegov mohonlk oo nista nič poškodovala.
hodila sta sidbm dm peš m bi preživljala Z živi LI Z letala.
Cordova, Alaaka. — Major Fre derick L. Martin in njegov meha nik Alva L. Harvey sta zadela i argli • svojih letalom Seattle i gorski vrh. Letalo ae je pri tem razbilo, a letalca pa sta se na ču do vit nsčin rešila. Sedaj sta t obrežnem mestu Port Moller, ki je kakih 100 milj zapadno od Čign ka na varnem.
Letalca sta morala na tla pol drugo uro potem, ko sta odletela it Cipnika proti .Dutch Harborn dne 30. sprila opoldne, da ae pri družita svojim tovarišem.
Izpod razbitega letala sta vzela nekaj zapiskov in dokaj Šivil. Na to pa sta jo kar peš mahnila fore v dolino.
Po mnogih prestanih naporih in težkočah sta dospela do neke lovske ksbine na južnem koncu mollerakcga zaliva, kjer ata dobi ia živila in posteljo. V slabem vremenu sta hodila peš epdem dni, da ata prišla do tiato Mine Tu ata počivala tri dni, tok» *te bila izmučeno in utrujena.
V soboto sto ae že toliko odpo iils, ds sto mogla na obreije, od koder sta poslala prvo voot o ovoji rešitvi v svet. Deset dni ni bilo nobenega sledu o njih. V brzojav-ki je povedano, da eetan*te v Port MoJi—, doMcr ne pr«*n«t« nadsljnih navodil it Waahingtono.
Zasleditev majorja Martina ' napravila konec neumornemu i kanju, ki gs je odredila vlada Tiemi danimi pripomočki. Dva »vezna stražna čolna ata plula po razburkanih vodah v eevernem Pacifiku nočindan iskajo pogreša na letalca.
Ponoči sta ladji razsvetljevale obrežje z žarometi. Več paajih Tpfg je bilo poalanih po zamrznjenem in zasneženem polotoku na iakanje. Vae to prizadevanje P« je bilo zamah. Sledu nI bilo nobenega o pogrešanih lctolcih.
Major Martin je še drugič poskusil doleteti avojo aračno flo-t'lo. ki je nadaljevala avoj polet okoli sveta brez njegovega povel, •tra.
Ta flotils. obatoječa iz treh le ¡»I m pod poveljstvom poročnika dwells L. Smitho, je doapeU na otoku Atu zadnji petek ,in po najzsdnjih poročilih nameravajo ¡»ti letalca preleteti 878 milj pre-ko Berioakega morja ter doseči ©-<°k Paramaširu, ki leši na aevcr »'m koncu japonake države.
Ami>r|ko.
Pogrešani letalec Martin naj den v Alaaki Živ in zdrav.
Davčna predloga je v rokah Konferenčnega odseka.
Pristaši lige narodov pobijajo Lodgev načrt svetovnega sodiščs.
Kongres mirovnega ženskega sveta zaključen v Washingtonu.
MEfcANA JT7BTIOA.
florenec, Ariz. — (Ped. Press. ¡~ *N^avno je bil pred tukai tojitn nodiščcm zamorec, ki je ubil '*lokožea. Zagovarjal go Je Židov •k- odvetnik. No poroti oo bi k«rtluk*i, ki ao obtoženca takoj •potnali krivim in aodnik, ki je ¡¡»«protnik kuklukoov, ga je obso na *mrt.
Will« M kontrolo porodov v Angliji.
nar
V j v
London, 12. mojo. — H. O znsni pisatelj in zgodovi * vodil delegacijo inteligen ■«o zastopnikov orgoaisocije J» kontrolo porodov, ki je pooe-'IHavakego ministra za adrav-J oh oo Wheatlcya in predlo-11 » Peticijo zo postavno najširše *«'rj«nje .nformseij o omejitvi Wells jo apeliral na ml rs uthšanje peticije, rekoč, J" n»a Anglija več prebivalcev *"t Jih mor« preži vrt i ia Prodov j« edina ►'»Memo.
Huuste* je odgovoril, do v leda more pečati o Zdravnikom
kontrola rešitev tega
J*. «ia dajo iaf * ^ l-otreboo «oUé^
je itak
acije, kadar zdrevetveeege
DAVČNA OSNOVA1 ispoatki vsiiiei
PRED KONFERENČNIM ODSEKOM.
Ö© bo konferenčni odaok Izločil it njo določbo, po katori bodo morali biti vsi davčni podatki do-stopni javnosti, jo morda predsednik no bo votiral.
porazili vlado.
Demokratična stranka jo dobila ogromno večino pri volitvah v soboto, ki ao ao vršile mod ti-gredi in krvoprolitjom.
Inozemstvo.
Poincare strahovito poražen v volilni bitki v Franciji.
Japonski volilci tudi porazili nazadnjaško vlado.
Krvavi izgredi v Nemčiji; 30 mrtvih. Generalni štrajk se nadaljuje. Francija mobilizira Balkan proti Rusiji.
Revolucionarno gibanje v Venezueli.
Ugarji izpodbijajo Lodgev načrt.
T. — Zveza za je izrekla proti
New York, IT
igo narodov se Lodgovemu načrtu za mednarod no sodišče. Svoje pomisleke opira na teorijo, češ, da bi program, ki prezira lig\n sodni dvor, čisto go tovo še bolj osamil Združene države, Če bi ga sprejel senat.
Izjava zatrjuje, da je javno mnenje za "Harding-Hughes-Coo lidgev načrt", ki je za vdeležitev v trajnem in že uatanovljenem sodišču. Lodgev načrt nima drugega namena kakor potianiti celo zadevo v ozadje ter še bolj zme šati mnenje med ljudstvom.
"Predlog senatorja Lodga je presenetljivo zoperstavljanje jav nemu mnenju v Združenih drža
tisti izjavi.
"Trajni dvor mednarodnega prava deluje v Ifagu. Njegovo u atavo je aestavila in zasnovala mednarodna komisija, sestoječa iz odličnih juristov, med katerimi je bil tudi Slihu Root. Sprejelo jo je aedeminštirideset narodov. Parlamenti aedemintridcaetih narodov so jo odobrili. Tisto mednarodno sodišče podpira štiriinpetdeset narodov s prispevki."	%
Parada ga je atola $9,700.
DA BODO LAK1XÍ DAVKI ZNANJftANI SA S5 ODSTOTKOV, JE GOTOVO.
Chicago, I1L — Edward (Špika) 0'Donncll, ki je bil svojčas v Jo lietu in je pri čikaški policiji do bro znan, je moral zadnjo nedeljo plačati $9,700, da jc videl kardi-nalovo parado. Cena je bila viao-ka in neprostovoljno plačana.
Ta zadeva je Špika pripravila k temu, da je občeval s policijo, ki mu ni nič kaj pri srcu. Zglasil se je v nedeljo zvečer na detektivskem uradu ter povedal poročniku Grattonu, kaj se mu je pripetilo na tisti nepotrebni paradi.
Kakor je posneti iz njegove zgodbe, se je odprsvil Špike s svojo ženo, svojim sedem let storim sinom in sinovim brstrapcem žgo-daj zjutraj prodajati zijala na 56. ulico in Ashland Ave.
"Tamkaj smo stopili v vrsto," je pripove4oval Špike, "ter čakali, da se prične parada. Name-raval sem napraviti precej , veli-ko kupčijo v pondeljek, pa aem hotel vzeti s sabo precej denarja v avojem žepu. Preden smo odšli i doma, mi je rekla žena, da bi bilo bolje, če bi pustil denar do-ma. Ali jaz sem mislil, da je varneje, če ga vzamem a aabo.
"Nisem mialil, da bi bil kak šepni tat v Chicago, ki bi mogel okrasti mene." (
Ali «pike je priznal, da je ato-ril veliko neumnost, ko je ftla pa rada mimo njega. Dvignil je svo-jogo sinčka, ga posadil na ramo ter pri tem popolnoma pozabil na tistih 19,700. "To je, kar naredi človeku prevelika radovednost," je pristavil.
"Jaz ae oe cmerim. Soj veate. da niaem navajen lega. Ali moja žena je vaa iz sebe. In če bi tisti Ut vedel, kako grdo je okraati človeka ob taki orllikl, bi gotovo prinesel nazaj |kredeni denar
Policijo pa zelo aaalo verjame Apikovi teoriji.
Waahington, D. 0. — V soboto
je senat sprejel z 69 proti 15 gla sovom demokratsko davčno, za konsko osnovo. Vsi tisti, ki so gla so vali proti njej, so bili repubii kanci; ti so dali s tem duška svo jem^ ugovoru proti temu, da b» bil zavržen Mellonov davčni načrt
Določbe senatne predloge, ki jim protivi predsednik, so sedo odvisne od tega, kako se odloč konferenčni odsek, ki ima nalogo izravnati razlike med prodlogama zveznega senata in poalan>iko zbornice.
Davkoplačevalci so lahko uver jeni, da jim bo davek na lansko dohodke znižan za 25 odstotkov kar bo znižalo skoro za polovioo tiste zneske, ki jih je moral pla čevati zadnja tri leta. Človek velikimi dohodki bo plačal 25 or stotkov manj to leto, in za pri* hodnje leto mu bodo davki znatno znižani.
Če bo senatna določba za popo no objavljanje davčnih podatkov črtana ali pa vsaj omiljena, če bo davek na nerazdeljene zaslulkq velikih korporaeij izločen in do* datni davek tako izpremenjen, do se ne bo beti prevelikega primenj kljejo v vladnih dohodkih, potoi Wj»e*oeMrtekerekoč prisiljen	JJ^tt
podpisati davčno predlogo.
Republikanski voditelji v kongresu ne mislijo, da bi predsednik vetiral davčno zakonsko osnovo ssmo radi postavk dodatnega davka na velike dohodke. Pač pa menijo, da bi jo vetiral, če ne izloči konferenčni odaek določbe, po kateri bi morali biti vsi davčni podatki doatopni javnosti, in če ne črta novega davka na nerazdeljene korporacijske zaslužke.
Na vsak način pa ne bo predsednik Coolidge ali finančni tajnik Mellon zadovoljen t davčno predlogo, ki je skoro popolnoma drugačna, kakor pa jo je priporočil Mellon. In če jo predsednik
(Dalje na 3. atrani.)
Poincare
Tokijo, 12. maja. — Tokijski liati danes naznanjajo, da bo ministrski predsednik Kiyoura podal ostavko vsak čas. Uradno poročilo o izidu volitev dokazuje, da jc vladna stranka, imenovana aeijuhonto, dobila komaj 32 mandatov iimed 162.
Tokijo, 12. maja. — Volitve po slancev za japonski parlament, ki oo se vršile 10. nuja na podlagi Itarcga reda s omejeno volilno pravico, so izpadle a porazom za vlado in z zmago za japonsko demokratično elemente, ki so or ganizirani v stranki "seijukal" Ta stranka ac bori za aplošno in enako volilno pravico, ki bo zdaj nedvomno dosežena, kajti atran ka bo imela večino v novi abor niči, v kateri bo 464 poslancev.
Volitve so bile precej nemirna V mnogih mestih so bili krvavi iz gredi in žandarji ao imeli prece, opravka z drhaljo, ki je po vzgledu ameriških kuklukaov blečena v bele halje invadirala volišča in pretepla volilne urad nikf ter nekatere kandidate i bambusovimi palicami. Ena oseba jo bila ubita, okrog 50 ranjenih in najmanj 800 je bilo aretiranih.
V Tokiju ao bile velike demon atracije pred volilnimi prostori toda izgredov, ni bilo.
Francijo mobilizira Balkan prsti RualJI
in strelivom.
Zopot velika poštna tatvina.
Ofcieego» 111. — Roparji ao v par tednih že drugič okradli pošto v calumetskem okrožju, in sicer zadnjo aoboto v lndiana llar-boru. Plen jc znaftal $36,000 v gotovini in še več drugih vrednoati, ki jih pa doslej šc ni ugotovils vlada.
Kop je bil izvršen zadaj za poštnim poslopjem v lndiana Harbo-ru. Roparji so ukradli denar a tovornega avtomobila, na katerem ao bile štiri vreče priporočene pošte. Avtomobil je dospel ravno z železniške postaje. Ena vreča je vsebovala dva omota papirnatega denarja iz čikaške zvezne rezervne banke.
En omot je vseboval dvajaet ti-aoč dolarjev za denarni zavod United Htates National Bank v lndiana Harboru, a drugi pa $15,-000 za Eaat Chicago Htate Bank.
Poštni nadzorniki Fahy, Jaek-son in McWhorter so bili nemu-domo poslani na liee mesto, brž ko je bil glsvol nadzornik»Ger-mer obveščen o tej tatvini. Po pregledu so nadzorniki sporočili, da ao se ropsrji poslužiti iste 'tehnike', kakor so se je tisti, ki so se vdeležili poštnega ropa v Harvejrjo dne 23. marca. Tedaj so roparji odnesli 1100,000.
Policiji jc bilo takoj naročeno, naj ugotovi, kje je Oarlo Fonta no a svojimi pajdaši, ki so bili aretirani v zvezi a harvryJsko tatvino.
Footaoa so izpostiii iz copors pred desetimi dnevi, ko je bilo njegova varščino zmanjšana a tU,000 na $15100.
Dunaj, 12.. maja. — Iz Prage poročajo, da je francoska vlada odredila rapldno izvršitev velike pa naročila orožja in munleije i Skodovih tovarnah na Češkem Poročilo se glasi, da je orožje strelivo usmenjeno za francosko armado v Siriji, ampak na Duna ju ne verjamejo tega. Veliko na ročilo, ki uključujo veliko število bomb za letala in granat s strupe nimi plini, je vsekakor namenjeno za Kumunijo.
Francoska diplomacija na lia kanu mrzlično organizuje močno fronto proti Rusiji. Frsncija ima zdaj na svoji strsni Čehoslovak jo in Jugoslavijo in dajo konces je Turkom v svrho, da pridobi Ke Turčijo za bslksiisko protiruako alijanco. Z grlko republiko tut dela kupčije. Turki so zadnji te den poslsli vojaškega atašeja Hukarešt. Francija je* pridobila tudi Ogrsko, ds bo nevtralna slučaju konflikta m<d Kumunijo in Rusijo.
KETODlfTK BODO MZLX PO LEO DUHOVMOV lB DUHOVNICE.
Springfield, III. — Mctodistke so doživele na metodistovski glav ni skupščini porsz iti zmsgo ob rnem.
Mctodistke so se že več let bo rije zs prsviro do duhovniških poslov.
Konferenca jim je dovolila, da •mejo postati "krajevne' duhov-niee, ali odrekla pa jim je popo no duhovno pravico. Tiste "krajevne'* duhovnice ne bodo članice letne konferenet, niti jih n« »»do nastavljali škofje, ^potemtakem tudi ne bodo deležm škofovskih laati.
Žensk« so pač n^spam^tne, da se poganjajo za tiste posle. Bolj« bi bilo in psmetnejš», če bi ae po-trgovale za odpravo vseh duhovnov, zakaj, te svojati je treba toliki na svrtu kakor petega kolesa pri vozu.
Civilna vojna v Albaaijl?
je poražen!
rancoeko ljudatvo i« končno obračunalo B vlado reakcionarnega nacionalnega bloka» katerega Vodja Je Poincare. Zmaga atrank na lovki je naredila konec ropareki mednarodni politiki Francije. Sijajna snaga socialistov in komuniotov.
Pariz, 12. maja. Uradna Časnikarska agentura, ki objavlja oficijelua poročilo o iaidu včeraj-An jih volitev, poroča danes opoldne, da ima blok levice 317 mandatov, narodni blok pa 227.
Volilni izid, ki Še ui popolen, je sledeči:
Narodni blok: narodni republikanci 118, radikalni republikanei tH) in konaervativci 18.
Blok levice: radikalni socialisti 137, sdrušenl aooialiati (interna oionaUati) 1U, nedvisni radikalni 49, komunisti 24 in republikanski socialisti 20.
Mnogi naeionaliatični voditelji so poraženi.
Paril, 12. maja. — Priataši Poincarejevega narodnega bloka priznavajo danea zjutraj, de je blok levice izvojavel veliko sme-go pri včerejšnjih volitvah. Poincare počaka, de >e nove sbornloa organizira, nakar poda ostavko. Prihodnji ministrski predsednik Francije bo nedvomno Edouard lforriot, vodja radikelnih socialistov.
Paril, 12. maja. — Poincare in njegova kombinacije nacionalističnih strank pod imenom "bloe naeionol" (nerodni blok), ki je vladala Praneijo zadnjih pet lat, ata včeraj došiv«le silni pece*. It» so'francoski volilci Izvolili nov perlament. |)lok levice — to je kombinacija alrank ne levici -- je
Krvavi Izgradi v Nonrilji; 30 Mrtvih.
Ludendorff je vodil napad na k», muniate v Hali«, kjer jo vlaAa velikodušno prole«lr*U »onar-biite. Generalna «tavka «o nadaljuje.
Berlin, 12. meje. — Polleljeko poročilo se glasi, da jo tllo «nejat komunistov ubitih in mnogo drugih rlnjenih v všerejšnjih iigre-dih v Uoellebergu pri Bellu na Bakftonskem.
Berlin, 12. maje. — PribUšao 25 do 30 oaeb je mrtvih, okrog »0 ranjenih in najmanj 500 komunistov aretiranih valed krvavih spopadov med komunisti in mo-narhistl ,ki ao se vršili všarej v Hellu ne Seksonske». Izgredi to Izzvali monerhiati In fešiaU, ki ao invedireli llelle, eno najmočnejših postojonk komunlatične štren-ka v Nemčiji. Okrog 70,000 členov resnih tojnlk monarhističnih In fešlatjšnih organizacij ae je pripa-ljalo pod vodatvom , gen. Ludeo-dorffe In drugih reakoionerjev in vprlsorllo največjo monarhlstične damonitraelje, odkar je Nemčije republike. Monerhiati oo invedi-rell HeUe . namenom, de ponovno odkrijejo spomanlk gen. Holtkt-je, keterege ao komuoiatl podrli nrdolgo toge. Bil je "veliki nem-
sijejno zmagal. Tako je francosko | i^j dan" ae monarhiata in neelo-Ijudstvo prečrtalo Poincarejeve dilate — in vlede je pomegeUt
in Millorandove militoristične ne črte in iajavilo, da je sito do grla porurake in druge mednarodne politike, katero je%Franeije vodile zadnje leta. Nazadnjaška franoo-ska vlada je dobila največjo nezaupnico od franeoakega IJudatva, kakeršne nI nikdar pričakovale.
Poincarc mora zdaj podati o-stavko. Da li domiaijonira takoj ali počaka, da se psrlament snide in ga strmoglavi, ni še znano v tem momentu. V vodilnih krogih narodnega bloka vlada največje popsrjcnost. Predsednik repubii
de Je "nemški den" v Hellu lipe-
del a popolnim triumfom za mo-narhiste, ki so se zopet enkret ne-pili delavska krvi. '
Monerhiati so se pripravljali le več mesec«v za ta sločin. Daelval naravno niao apeli. Hoteli ao prirediti protidemonstreoljo in v te namen ao povabili delavee tudi Is drugih saksonskih meat v HeUa. Prišlo Je okrog dvatlooŠ komunistov iz Leipiiga. Oblasti oo hitro prepovedale komuniatom demonstracije in dsle ao monerhiatoa vso policijo in provinlno mllioo
ke Millersnd najbrž tudi poda nA razpolago, Policije In vojlštvo
ostavko. Millerand ja Izjavil si noči, ds se umakne v privatno življenje, ako štetje glaaov pokaže, da so socislisti dobili volilno bitko.
Poinesrejcvegs reparaeijskega aostsnks z MscDonsldom v Angliji zdsj ne bo. Poincare ne predstavlja več francoskega ljudstva, /ato mora preklicati konferenco t ^MscDonsldom.
Zmsga levice se je pokazale takoj, ko no pričeli prihajati prvi rezultati volitev iz raznih krajev Francije. Približno HO odstotkov oddanih glasov na deželi j« bilo proti vladi. Velika mesto kot Ljrons, M«rw ille«, Bordesu« in Lille so osvojili soeialiati, dočim so komunisti osvojiti Bourges. Komunisti so dobili neverjetno veliko število glaaov. Celo v Perl
ste včeraj ustovile vlake ■ delevei zunaj mesta In zagradile delov-cem vse pote. Vsledtege je prišlo
do bojev, v katerih ata bila ubita tudi dva polieaja. Ko oo bili ne-vali zunanjih komuniotov odbiti, so se vojski In fešisti vrgli ne d#-tnače komuniste, ki ao aa bili ae-barlkadirali v nekaterih tovarnah io parkih. Milica je atreljele is strojnic v okiopnih avtomobilih, dočim so fsšisti nsskočili tovorne a puškami in pobijeli delavce.
Medtem pa, ko ao pdUotoU, vo-Jaki Iti fašisti vršili krvavo delo, je gen. Lndendorff vodil moner-hlatičuo parado po meotu. V paradi je bilo 3600 kajaarakih se* atav in podivjani monarkiati so tulili "Deutarbland ueber alles' in "DU Waeht in Rhein". Berlin, 12. maja -Induetrijaka
zu ,kjer je imel Poineare večino,	VOjnj| baroni premoga in ru»
so bili takoj za njim komunisti	^srjj prehsjs v konflikt mod
Socialisti so gmsgsli ludi v Hart-	délavai in kapitoHati v splošnem,
lui, komunisti pa v Ifevru. Arisli	{>vr nAJvsčji dalavaki organisa-
de Briand, prejšnji ministrski	ap|oétis zveza atrobovnlk unij
Belgrad, 13. i ji je izbruhuil radi vprašanja
drlelr. Vlede
eejs — V Albaai-oborošen konflikt glavnegs mests
bošr, do Ti reno
ostene glavno mesto, druge stran ke ps zahtevajo, da se eedrž vlade
predsednik, je tudi izvoljm.
Volitve v Prsneiji ao |»otekla v najlepšem miru in redu. Veliki burŽoerni listi v Psrizu in drugod so v zsdnjem momentu odvrgli masko nevtralnosti ia začeli strastno agitirati za Poineareja kot "rešitelja? Francije. Zastonj! Franeosko ljudstvo se je nasitilo Poincarejtvega nacionalizma, ki j« naprtil ljudstvu ogromne davke z brezglavo reps racijako politiko io okopaeljo Po rurjo ter nakopal Franciji sovre-št vo vseli naprednih ljudstev,
U» hujši poraz kot Poinrarejevi nseionsliati ao dosegli skrajni d^sni^srji t rojoliati io fašioti.
In Lige civilnih urednikov, ete odobrili generalno stavko rudarjev In pozvsli svoje člene, noj prispevajo v sklad sa smago rudar-jev.
Vae industrije v Porurje ja po-rallzirana Olo frsncoakl železni ški režim je bil primoren opustiti trinajst vlakov radi pomanjkanja premoga.
Chicago in okolica t v arado lo oie JOMO io hladno m padal vetrovi. Temperatura v «leeaieorjli roj«un ia raaiau.. zadnjih Ji urahe najvišja M, Daudet, vodje monsrhistov v Po- »ejnlšja 5A. Išoineo iside ob i M, rioe, je bil silno poraâen	I uide ob •.
'Š&f	*!'	I ^¡MMÊ' fti mMÈi'iri '
PROSYETA
cxajilo SLOVEI»s*e najioomc ^____^
T8HB HJirft*uk náatmm. ro—qng mmStF
»s Soj so s Ml losa la 91.2ft a* tri m ITftft - trlj^c^^J


f ROSVETA"
SI
J
«TBE IMLlglTBMMIWr

TBS


FRANCOSKA REAKCUA JE PREJELA MU VOLITVAH HUD UDAREC
Prva poročila o izidu volitev v Franciji govore, da so podporniki ministrskega predsednika Poincareja — to so tazni reakcijonarji kot militaristi, imperijalisti in roja-listi — želi poraz, pridobili so pa in zmagovali socialisti, radikalci in komunisti. Ako je to resnica, kar naznanjajo prva porod la, tedaj so dnevi reakcije v Franciji ftteti.
M. Daudet, vodja francoskih monarhistov in klerikalcev, je v Parizu propadel Daudet je agitiral, da Francija postane zopet krafjevina in ogreval se je za najtesnejše stike z Vatikanom.
Zadnje volitve v Franciji so se vr&ile pod vtisom zmage aliirancev in reakcijonarji vseh vrst so izrabili ta vtis, da so premotili francosko ljudstvo, da jih je izvolilo v francosko zakonodajno zbornico. Na ta način je dobila reakcija večino v zbornici in jo tudi izrabila v reakci-joname namene.
Reakcija je gojila iovinizem do skrajne meje. Skušala je razplamteti šovinistične strasti, kar se ji pa ni posrečilo. Saj prva naznanila o izidu volitev govore tako.
Francoski buržoazni političarji že zdaj ugibajo, l&J sledi porazu reakcije prt volitvah v zakonodajno zbornico. O Poincareju govore, da se odpove ministrskemu predsed-ništvu, ko se snide zakonodajna zbornica k rednemu zasedanju. Ugibajo tudi, kdo bo njegov naslednik in kako bo sestavljena večina y bodoči zakonodajni zbornici.
Zmaga socialistov, radikalcev in komunistov še ne pomeni prihoda socializma, ampak je le izraz francoskega ljudstva, da ni zadovoljno s tako vlado, ki uganja šovinistično in klerikalno politiko.
PROSVETA
SLIKE IZ' NASELBIN.
OoBtamod, Ohio. — Da, res fti rimo v znan raju napredka tod pri nas v CoUinwoodu. Nafta m selbioa ae ponosno ozira nazaj na trnjevo pot, katero je pričela ko diti, čim ae je pričela zanimati sa napredek in izobrazbo. Za vse tei ko delo, ki ga je imel 81oveaaki dom v Collimroodu, bodiai po*r tvovalaoeti ali težke misli, ki eo aaa svoječasno morile, nam bo naraščaj našega naroda pokazal u epeh v umetnosti na pibsia na pik niku, Id ga priredi dne IS. m a m 1924.
Ta dan bodo pokazali naši malčki v starosti od oemega do štiri aajstega leta učenost, ki so si jo stekli v dobi »enega in pol leta Obširnejši program bo menda raz viden iz lokalnik časopisov. Čnje se, da znajo 'bubei', ko jih navadno naziv I jemo, Že dobro igrati zs mlade in stare. Potem moram o-meniti, naj vaak rojak r Collin woodu in Clevelandn spusti par voltov več elektrike v pete za tisti dan.
Omeniti moramo, da je mladinska godba pod odsek Slovenskega doma in potrebuje vsestranakega naklonjenja od atrani občinstva. Njihovo vzdriavanje je v zvezi s precej velikimi stroški, za katerimi mora atati vsa slovenska jav-nost. Vsled tega na dan piknika Slovenske mladinske godbe vsi na piano, da se nekoliko pozabavamo prav po domače. Po ztrani sem Čul, da pripravlja odbor mn> ge tekme m zabavne stvari. Nadejamo se, da zabave ne bo manjkalo, ne za staro, še manj pa za mlado.
Hure^na piknik naše mladine 1 — A F.
Bdi se
krta
Jforth Bessemer, Pa. — Naznanjam znancem in prijateljem š>-rom Amerike, da je smrt pretrgala nit Šivljenja našemu članu in bratu Josephu Mruau. Rojen je bil osmega septembra 1886 na Poljskem in je pristopil k društvu Slovenska slogs št. 401 S. N. P. J. dne 14. oktobra 1923. Dne 11 aprila 1924 je bil pokojnik pobit po nogi v premogovniku v No rt h Bessemer ju, Pa. Od prem i-li so ga v bolnišnico, a vse ni po-msgslo, dobil je bil zaztrnpljenje krvi in dne 23. aprila je za vedno zaspal.
Pogreb se je vršil dne 26. aprila cerkveno na katoliškem poko-
pallšču v Unity, Pa. Pokojnik ni Reakcijonarji se ne bodo iz tega poraza na volišču ilm*1 noskih sorodnikov v tej dr-prav nič naučili. Ostali bodo nesramni, kot so bili dozdaj. j
Pri prvi priliki bodo skušali zopet onuftniti francosko j ™ poLTC^wnw'si ljudstvo, da jim poveri večino v zakonodajni zbornici. krsto in se udeležili pogrebs pol
njštevilno, kakor tudi bdeli pri pokojniku do zadnje ure.
Zahvaljujem se članstvu dru štva št. 401, vsem znancem in pri jatcljem v North Bessemerju, ki rezpolsgsli s svojimi aVtomo
KONVENCIJA RUDARJEV DRŽAVE ILLINOIS.
SJ
n .	. .	..	.... « , I kili brezplačno. Lepa hvala Al
Danes je pričela konvencija organiziranih rudarjev bertu Domavskiju, ki je sprejel države Illinois v Peoriji. Najvažnejše vprašanje pred kon- pokojnika v svojo hišo ns mrtva vsndjo bo najbrž Howatova zadeva, kajti rudarjem je ikl oder- Pokojnik zapušča v sta-vedno bolj jasno, da je Lewi«, predsednik rudarske «Iga- IZ^T^^^t nlzacije, ravnal zelo avtokratično, ko je odstranil Alek-jruki zemlji, žslujoče ostalo dru-sander Howata od vodstva rudarjev v Kansasu. Zavedni štvo Slovensks slogs, it. 401 C. N. rudarji smatrajo ta Lewisov akt za navadno nasilje injp- J- * North Bessemerju.
ne bodo odnehali, dokler krivica ne bo poravnana. Vpo-!	—-
slanih je bilo že več ko dve sto rezolucij, ki se vse pečajo s Howatovo zadevo. Te številne rezolucije so najboljši ddkaz, da rudarji v Illinoisu smatrajo Howatovo zadevo za izredno resno in važno.	'
taerika je zaloputnili vrata.
Piše Soott Nearlnr
Lewis je mogoče mislil, ko je odstavil Howata kot predsednika 14. rudarskega distrikta, da bo v začetku st še dolgo tege, ko se je Ja malo vpitja, nakar se vpitje poleže. Računil je z dogodki ponsks zapirala pred svetom in v preteklosti. Pozabil je namreč, da med rudarje prihaja '•kil imo«i« iudn» dežela. De-vedno več spoznanja in da končno to spoznanje postane nM >9 Amerika prevzela njeno
Uko iploino, d« bo moral Lewi, poravnati krivico, ki j. Z&'SSZXZZ. bila storjena Howatu, ako jo pa ne bo hotel poravnati, jo bodo pa rudarji sami poravnali in na tak način, katerega ss Lewis ne bo prav nič veselil.
jeklarskih mogotec v in dragih izkoriščevalcev. Občutili eo tlak eksploataeije, katera je bila
delavcem taja. Vse teike, in grobo delo je bilo od rrjeao imigrantom. Za oesejitev naseljevanja ae natopili tudi domači delavci, katerih očetje ali dedje ee bili imigran-ti, in celo mnogi iaaigraati, ki sami pri romali iz Evrope in vzeli svoje druiiae sem. Ti priseljene» mislijo, da se se ie "peai nili", če branijo drugim, da bi prišli sa njimi. Dossače delavce je bile lahko "nveriti", da je njihova "visoka stopnja" v nevarnosti, da je izpodje tok iaugrantov, ki se je neprestano valil iz ztlantakih
pristanišč
Princip izoliranja ss je apiiei-rzl na vso šolto raso in popolao-ms izključil Japonce iz bodočega priseljevanja. Japonske ljudstvo je na glasu, da se rado prime vsakega dela in iivi skromno, nizko življenje, veliko niije pod ameriškim standardom. 8 časoma zadene enaka izključitev vsa druga ljudatva, ki stoje na niš jem živ-ljenskem standarda w čim bolj se bo bogastvo sveta koncentriralo v Ameriki.
Zdrulene države so postale najbogatejša dežela na svetov/Avtomatično postanejo torej tudi vodilni svetovni bankir in najaktivnejši svetovni iandar. Kot vodja med kapitalističnimi deželami, ra Amerika braniti bogastvo kapitalističnega sveta pred airomai-nimf ljudstvi, mors voditi izkoriščanje slabejših narodov in plemen ter mora prevzeti odgovornost za vojaško in ekonomako obrambo svetovnega kapitalizma.
Za nase farmarje.
lakaj ste sa letiH kmetovanja?
Na potniškem vlaku B. O. železnice med Chieagom in Wash ingtonom je bil uslužben sprevodnik,'ki se je postaral pri tem po-slu in katerega modrovanja ter neisčrpna veselost sta kratila čas potnikom. Vsakdo je rad poslušal njegovo zbijanje šal. Nekoč pa se je držal čemerno in bil nenavadno zamišljen, da ga ja vprašal potnik: "Kaj pa vam je padlo v glavo, da ste tako zamišljeni!"
Stari eprevodnik se je zazrl v Šest našitkov, ki so mu dičili rokave za častno dolgoletno službo-vsnje, in brez naameha nenavadno odgovorili "Ravno zem mislil, kako neumen sem bil, da sem se lotil železničarske službe."
Koliko kmetovalcev je, ki so do segli Iroutaj srednjo starost, pa že tako mislijo, in ao potrti, ker so se lotili kmetovanja I Koliko bi jih rado sprsmenilo položaj, če bi le mogli t KoUko se jih kesa, da so se lotili kmetovanja 9 Premisli naj vssk, zakaj ae je lotil kmetij stvs in če se mu to izplačat
Farmarji kot razredna skupina •torijo mnogo in v splošnem do-biffksnosna dela. Združene države so nsjvečji produccnt svinjskega mesa, ker se v njih pridela največ koruze in ker so fsrmarji v 'koruznem pasu* (zlasti v Iowi) pri šli do prepričanja, da imajo večji dobiček, če krmijo svinje s kom so kskor s čim drugim. Bombaž največ prinese poljedelcem na Ju gu in največ farmarjev se ne u kvsrja s Čisto nič drugim kakor z bombažem, ker istega lahko pro dajo ter kupijo meso in kruh ter druge potrebščine. New York je država sadjerejeev in mlekarstva. Umen fsrmar se v tej državi ne u kvarja s čem drugim. Kalifornija in Florida za državi citronekega sadja, ker podnebje tam je naj boljše u te pridelke in se radite-ga kmetovalci s tem ukvarjajo.
Prejšnje čase je fsrmar stremil sa tem, da je pridelal na svoji semlji vse, kar je potreboval sa prehranjevanje evoje družine. Celo obleko je skušal pridelati do ma. Pijonirski farmarji ao v rea niei bili takorekoč neodvisni, tods ČiST je naraščalo prebivalstvo
nes
mesto. Združene države so dsnes
Cilj
ts eksklusivnosti je, isoliranje a meril k i h bogatinov. Boge lini vsaks dežele Čutijo po-
_ .	Itrebo, da se drže proč od revežjv.
Lewisa čakajo na tej konvenciji še druga rszočara- Ns nedlagi istega principa se ho-nja. Predložena bo zahtev», da se skliče izredna rudarska Združene držsvs ločiti od o-konvencija, na kateri so naj obravnava obtožnica proti 'uIi!fVv?tf
favini	1 ™M*slsl negnetene Evrope se
Sl*w™e	že več generseij eeUjo v Avstrs-
Na razpravo pridejo se drugi važni predlogi. Med "Jo. Južno Ameriko, Kenado in temi predlogi je predlog, da se opuste poddistrikti, da se	drUfr> *> ^Hko| dežele
priporoči starostno zavarovanje za rudarje in da se ru ^ w
darska organizacija odtrga od Ameriške delavske fede- Najboljše priležaeat med veemi nihi sanjali, da ga bo poljedelec radje države Illinois. Zadnja zahteva ni jasna in dele- novimi deželami so nudile Združe. Imel. Nazadnje se je pokasalo, da gatje bodo morali biti zelo oprezni na konvenciji da do- n*	v ■•»*■ «l«*t- mora farmar opustiti pridelovanje
ženejo, kaj se za tem predlogom skriva. Ako nimajo za- ^"' Z0	J ^ iT *trthUm' kl ?bl "
iw.i.i«,-	, V u J ? . "J , , ii* prišlo več ko deset mdjonov i- dom. ker se mu to ne Isplača
govorniki boljšega načrta za tesnejše združenje t drugimi migrsntov v Ameriko,	N.koč je J R. Howardrpredeed-
industrijskimi delavci v državi Illinois, tedaj u predlog Ti imigrantf eo prišli v ogrom nik Ameriškega poljedelskega u
pomeni še večje razdruženje in pocepljenje delavstva v lB< vr*'ni " krajev, is vasi rsds v govoru pojaenjeval aew
delavski strokovni organizaciji V državi Illinois kot DO-	Mnogi se se nsmenili vorikim oglaševalcem, kako ao ee
«Loii m+Ami iiiinom, sov po M^u	^ krtlko dobo m vf. tprtmtnAt> razmere Rekel jer "Na
atoji seuaj. ftlli	M airev svoji fermi v fowl sem imel veUk
Nasprotniki delavstva *e dobro zavedajo da delav-	ic m »«še in-, sadovnjak, is katerega sem sprav
stvo najbolj oslabe, ako ga razdružijo. Zato je pri takih	•^•ij; Vi W sadje na trg. Pa sem prišst do
»rc-dloadh onri'/rwmt na	P	aavadaajie delavee. Je^ka te de- prepričanja, da mi kernss se svi-
predlogih opreznost na mestu.	\uu ^ ^ driav|jtJli ^ ^ xrf ^ u M
in cena semlji, delu in o dobili proeto zemljo in kjer so sllprsvi, je prišlo poljedelcem tudi obetali delo po boljših plačah, več Ar na rje kot bi bili njega pred-
i

7
ae smo pridelovali Izkasalo ae je, da to vzaaM preveč dragocenega časa ia se je bolj še ukvarjati urno s pridelova-Jabolka ia maale, kar ga sdaj rabimo aa farmi, je treba kupiti v trgovini, kar je dobro ne saaso zame, temveč tudi za sadjcrejce v Waahingtonn in mlekarje po Minneaoti
Howard je povedal trgovskim poslušalcem, da se je poljedelstvo samo komercijaliziralo, da je postalo 'businese', ki je tako obširen kakor noben drugi. Farmar-stva ne bo ssogoče poriniti nazaj na pijonirsko stopnjo, ko je nre-vladovalo mnenje, da mora polje delec vse sa svojo rfbo pridelati dqpna. da dobro napeva, ker v tiste čaee tudi nihče Več ne mara.
Poljedelatvo napreduje in se spopolnuje. Na poljedelskih šolah in kolegijih delajo poizkuse in se nčijo ekonomije. Ekonom je načelnik zveznega departmenta zs poljedelstvo in javni uradniki poljedelskih okrajev se ukvarjajo z ekonomijo in preučevanjem umnega kmetovaletva. Poljedelatvo se razvija dalje korak za korakom, nikakih akokov ni v tem nap predku, a napredek je brez pre-ztanka.
Pred leti so zlaati na Jugu vata-jali med farmarji preroki, ki so zvali kmetovalce k takozvani ba-lancirani produkciji, to se pravi, da bi fannarji pridelali vsega za potrebo doma in bi jim ne bilo treba od nikoder dobivati kakorinih koli pridelkov zs svoje potrebe. Pridelali naj bi doma dovolj živine za meso, gojil! naj bi koko-šjerejo, pridelovali zase dovolj žita, sadja in surovin za obleka. Vse to se še nekam lepo diši, toda ali se tudi isplača T
Farmo a "balaneirsnim pridelovanjem" lahko smatramo v kategorijo aplošne farme. Na taki farmi kmet redi govedo, svinje, perutnino, koruzo in žito, aadje in zelenjavo. Nekaterega izmed teh farmarzkih produktov morda proizvaja v toliki količini, da mu tudi prinaša denar, toda glavni namen take farme ni, da se nje obdelovalec gmotno povzpe, temveč, da pridela vsega doma za potrebo. Namen farmarja, ki ae ukvarja s poljedelztvom na tak aplo-šen način, je očivffino samo ta, da zredi na farmi svojb družino.
Kmetovalce, ki se ukvarja z vsem, je kakor zdravnfk, ki prak-tizira medicino na splošno, ne da bi se poevetil samo eni panogi. Težko mora delati, vedno mora biti pokonci ponoči v letu kakor pozimi, dežju in znegu, poledici, viharju ali vročem vremenu, prav radi tega, ker se ukvarja z vsem. Udobnega življenja na ta način ne more imeti. Tak farmar ne umrje bogat, je pa spoštovan in priljubljen. Tak poljedelee pozna naravo samo in človeško. Če je take vrste človek, da ee lahko odpove življenekim udobnostim, bo zadovoljen. Na vsak način se tak kmetovalec loteva obdelovanja kakor njegovi predniki, ki so stremili za tem, da bi pridelali doma vsega, kar potrebujejo. Dobro stran takega poljedelstva ima v tem, da ae v slučaju depresije ni treba bati njegovi družini pomanjkanja, ker ima vsega. Balaneirano kmetovanje je torej nekaj varnega, kar pa še ne sadovoljuje vsakega človeka.
Opisan način splošnega poljedelstva je kakor Če bi nosili jajea in bi ne položili vself v eno košaro; spodaj oplssn način specializiranega kmetijztva pa je ravno obraten. Poglejmo kam nas vodi ko-mercijalizirano kmetovanje. Fsr-msrjs, ki se ukvarja samo s enim pridelkom, lahko primerjamo podjetniku, (d «i prizadeva kolikor mogoče izpopolniti svoje podjetje. da ee oeredotoči samo na eno izdelovanje in tako prinese toliko več dobička. 8voj 'business', kakor hočemo imenovati tak način kmetovanja. koUkor mogoče loči od avojega doma. kakor podjetnik ali trgovec, da ima toliko boljši seznam, koliko se mu je izplačalo kmetovanje. Takega farmarja tudi lahko primerjamo zdravniškemu specialistu, ki se omejuje samo na določene bolezni. Delo specialista je dobičkanoeno, ako ima sagotovljen trg. da avoje pridelke lahko razpeča.
Fsrmar-spec lslist pa naj bo pridelovalec brueaic (cranberries) iz Masaachuaettsa, vinogradnik ia za-pednege New Torka, sslekar iz Wiaeoneina. pridelovalce žita Iz Dekot ali'takozvani 'treekfarmer' ia Tekaeee. bo osredotočil avoje dele samo aa h pridelek ia v late-ga zastavil vez sile. V svojem prizadevanju postaje ekspert, pesaa i sva
t <|Mke_
* i
u maja, im.
IB p* j,
««lin ali žitzIl ^ •e ukvarja samo , enim ?rZ ko«, spoznava teepodar»*; ksko loije prihrani ns dela
uspešneje r^. ^
Nepotrebne je pa pri u« o», aiu, da je tako ksmtovaajTS
rmkantno. Če je s trgom ksj m robe, slaba prede tmtemu, ki m samo ene vrste pridelek Velifa kmetovalcev ms Jugu je bilo » njih desetih letih po dvakrat «j eenih prav radi tega. ker so se s mejili samo na en prideVk. p, „ istega ni bilo trga Poljedelci t dolini Slane reke v Arizorn so u kom dveh let imeli veliko i^g ki ee ukvarjajo samo z oviW, Mnogo jib je bankrotirslo hr tako je a pridelovalci iits a« & padu. To se pravi, ds so v« v eni košari in če tista zleti p tleh. se pobijejo vss. S* bolj ph merno bi bilo če rečemo, ds tak farmar samo eno jsjee v k* Šari.
Kmetovalce s samo enim pridel kom gleda vedno nevarnosti v * braz, če je čisto ssm zase. V k* šari ima aamo eno jajce ia ee i prav prepričan, da dotično jaje lahko proda, ga dobi benkir v m je mreže s jajcem vred. Stiao a pripomoček je in zzmo ens pot da se take vrste dobittanntnJ kmetijstvo nsprsvi vsrns, to > zavarovanje proti nenoraslaeai ztanju —r organiziranje fsnurjei v skupine. Če bi bili ovferejei 1» ta 1920 organizirani, {z bi sknp« spravljali volno na trg ia bi pri delovalei bombaža tudi bili rim tako organizirani, bi ne bilo trek nikomur bankretirsti, kskor m brez organizacije. 8 pomočjo m 4fl organizacije bi lahko nzpet» vali na trg zvoje pridelke is m bi trga na kilo, bi se lahkodrif drugega podpirali Ker ps n te le organiaadje, ne podpore is m trga, so krahirali kar odkrsjs.
Vprašanje je, zakaj ae je kdo lotil kmetijstva. Če smo se lotili (sr. me*r tej deželi, da naredimo denar, kolikor mogoče, se jr trebs farmarjem specislizirsti ssim m en pridelek. Pa tako mors storiti vsa občina farmarjev, ds iazji vsi enak pridelek u trg. Sere* je pri tem nevernost, ds ut večji dej^obička agentom in fcesetsit skim družbsm. Zsto ps je predvsem potrebna orgenizzcijs fsr-marjev.
8 pravim načinom orgsnizirs-nja sa razpečevsnje pridelkov js mogoče urediti tudi specislizirus kmetovanje, da je za fsrmzrjs varno. Kdo ps ims večji uspeh kot dobro orgsnizirsni fsrmsrjif Poglejmo organizacijo pridelorsleer brusnic, ali organizacijo tobsisik piantažnikov iz Connecticut«! is Kalifornako orgsnizscije ssdje-rejcev. To so trije najlepši zgledi koliko uzpehov lahko doseiejo far-marji, ki se orgsnizirsjo in posvetijo pridelovenju ssmo enefs
produkts. ^	j
Kot razvidno, se torej rsivijitz v Ameriki dve vr«ti kmetovznjs. Prvi je oni nzčin itsrih polzel-cev, varen, počasen, bslsneirsn ;n meŠsn za farmarja, ki ps pn"»«1 primeroma majhen denarni doho dek. Drugi vodi k posebnemu ni-činu kmetovanja, o kakrlnem asa nikdar sanjali zaietni fsrmarji t Ameriki in ki ae ga lotevajo največ umni dsnski fsrmsrji, ds k kmetije specislizlrajo. ki <w «J notako častne kskor pry. P"' našajo pa dosti več dohodkov ia so obenem nsvezsnf v mnogo večjimi nevarnostmi.
Ponovno ae torej i.itsrljt vprašanje: Kak smoter U vodi dok.-tovanjat Ali si hočeš vsrno in konMrvstivno ^J0 Ali poskušaš imeti kolikor mg če ve« dohodkov iz densrjs m^ ds, ki si ga vložil v br»*'*"
specialirt, podaj k r «me^
n. ssmo en pridelek do .krsi»^ če se nsgibsš k ^dnjemu ^ premisli dobro, ksko s. za slučaj nesreče, ki tc ^ leti.	_
umnoA ummdvjštva
Brilliant, V lbt - Obrai«JJ na organisaeijo Friends ..f 32 8. Wsbs»h Ave..
esgo. IU. Radi potnih -t^^ Rusijo vam ^mor^o ^ nih številk, k« tod. ae "SM, mislite, da bi potovsJ. A ' r tovall skosi Jugoslavia ^ J drugih malib amáostejmh J bi vsm vidiranj' Po^JT drlavaih	r
po štsvilaih žrlo veliko denarja
^ Fold«*1
da si ss koačno pur-enkrat mir pre-J — " — "Tele
"Zelo m
H- • **
i
re» ' J
Ipelavtke Mvtci,
(Federatsd	'
Chicago. - Odbor » medna
pjdiio delavsko pomoč <Com;
itiee for International Workera Ta \ ft» vedno pobira prispevke Eradajoče delavce in njih dru-iji. Nov naslov odbo Liuoolu 8tn Chicago,
ILL. EUDABSXA KONVRH
CIJA.
t! v" Nemčiji. Nov naslov odbo-
fcmarsko-delavska konvencija v
St. Paulu.
t ^ {»«al, Minn. — Odbor, ki
1 ¡a, aranžirati nominaeijsko kon-Ccijo farmsrskih in delsvskih Lrank v St. Poulu prihodnji me-! ^ poroča, da je žc prejel 36 po-verilnie od organiiacij, lu so se prijavile za konvencijo. Države, L w ¿astopanc i>o omenjenih po-itrilnicsb, so Uliuois, Iowa, Loui-suhh, Minnesota, Montana, Ne-C,rr New York, Hhode Island, -fexas in Wisconsin.
Stavka lesnih dslavoev.
Baymond, Wssh. — Tu stavkajo, delavci v petih lesnih tovar-ah, ker jim je družba mižala »«kio za 60 odatotkov. Stavko vodi organizacija I. W. W. VeČina prebivalstva jc na atrani stavkar-
r	-
! Karla pri Pullman Oo. sa nadaljuje.
Chicago. — Seststo delavcev v tovarni Pullman Co., ki so sastsv» kali pred enim mesecem, se čvr sto drži. Družba ne more dobiti dovolj izurjenih stavkokazov za gradnjo spalnih železniških vozov.
839 rudarjev ^bitih v marcu.
i Washington, D. O. — Zvesni rudniški biro poroäa, da je bilo v ! zadnjem marcu 339 rudarjev ubi i tih v Združenih državah. V prvem i četrtletju tega leta je itevilo ubi I tih rudarjev naraatlo na 750, to j je 58 več kot v istem žasu^prej Injega leta. Eksplozije premogo-vega prahu so usmrtile 196 rudar jer v marcu in 286 v prvih treh I neseoih 1. 1924.
Stavke v Egiptu.
Kairo. — Prvi veliki industrij •ki boji v Egiptu, odkar jih potoni zgodovina te dežele, so se po
javili zadnje dni v Aleksandriji, kjer je zastavkalo več tisoč doma-I iih delavcev. Prizadeto je tudi i podjetje American Vacuum Oil Co., pri katerem je uposlenih 600 delavcev.
Delavsko gibanje v Egiptu je i postalo zelo močno zadnje Gase. Ihtanovila »e je tudi komunistič na stranka, ki že šteje 1500 članov.
Peorta, HL — Na letni konven ciji Združenih rudarjev v Illinoi su, ki se suidejo danes tukaj, ae bodo pečali s dvema glavnima aa devama. Razpravljali bodo o tem, kako odvseti unijskemu predsedniku oblast za uradniško nastav-Ijanje, in pa o vzpostavitvi Aleksandra Hovvata, ki je bil odatav-ljeu kot predsednik kanaaškc u-nije.
Več kakor 200 resolucij, med katerimi se jih bo petdcaet pečalo
nih 800 delegatom.
Konvencija ae bo pečala tudi z odpravo enajstih podokrožij, z za itevami po izredni mednarodni konvenciji, ki naj čuje obdolžitve, naperjene proti prcdaedniku Joh nu Lewiau, nadalje z uvedbo ata-rostnega penzijskega- aklada, po-t.m z zahtevami, ki streme za tem, da bi naj bfli unijski uradniki bodočnosti izvoljeni, ne pa naatav-jeni, in pa a predlaganim izato pom iz lllinoiške državne delav ske federacije.
Kakor pričakujejo nekateri, ae >odo rudarji izrekli tudi proti ku riuksovcem.
JAPONSKI KRISTJANI PROTI . AMERIŠKIM KRISTJANOM.
Japonski kristjanakl duhoven po-»va na bojkot proti ameriškim
milijonarjem.
Howatovo zadevo, bo predloži* n^Avt oda Auksjšnje dame, veči-ii< Ann >i.t„».u»	> w . . "L. . 7
DAVÖNA OSNOVA PRID XON rXRlNÖNDC ODEEKOM.
Tokijo, 12. maja. — Propagan d» proti Ameriki radi izključitve japonakili imigrantov se nadelju-Kev. Josikava, japonski kriat-J«ii"ki pridigar, je razposlal jav-uradnikom in podjetniškim voditeljem v Tokiju okrožnico, v r' laziva, naj se pošljejo na-v Ameriko prispevki za po P^-su prizadete Japonce, ki še razdeljeni, "'laponei nc smejo aprejeti da-i"1, k' ""»«i -poslana na temelja ■¡^'h s"»patij, ako nočejo biti I »si, ki poj r do vse,.kar se Jim * rž«»,' pUie duhoven v okrol-Jošikeva pravi nadalje, da * •"friaki misijonarji na Japon ¡■'"> "lanea bolj v škodo kakor ¡7fw kr'Mjanstva. "Naj gredo Japonci jih ne potrebu-' *■"»• v lasi okrožnica.
(Nadaljevanje s prve strani.)
podpiše, bo to storil zato, ker jo smatra vseeno sa boljšo, kakor pa je obstoječa davčna postava.
V volilni kampsnji si bo pred sednik prizadeval zbuditi med ljudstvom razpoloženje prvotne Mellonove davčne revisije.
Radikalci ne bodo mogli odlo čevati o sklepih konferenčnega odseks, kakor so to v stanu dela ti v obeh kongresnih zbornicah Progresivni voditelj La Follette Iz Wisconsins je po svoji važnost drugi med republikanci v finanč nem odseku in bi bil gotovo tadi član konferenčnega odseka. Al rsdi svoje bolesni se nI vdeleže val razprav o davčni predlogi. Ta ko je pričakovati, da bodo ime novani sa republikanake Člane konferenčnega odseka aenatorj Smoot, McLean in Curtis. Vsi ti so pa v vrstah nazadnjaških re publikaneev in svesti hlapel svez ne administracije.
Iz poslanske zbornice bodo o< republikanske strani člani kon ferenčnega odseka poslsnci Green Hawley in Treadtvay. Green je bi za višje dodatne davke, kakor jih pa Želi finančni tajnik Mellon izpodbijal je tudi druge določbe in točke adminiatraeijskega na črta. Ali ne prištevajo pa ga k ra dikalni skupini, in znsno je njem, da nasprotuje takšnim do loč^am, kakor je naprimer popo no objavljanje davčnih podatkov.
Demokratski konferentje bodo senatorja Simmons in Jones pa poslanca Garner in .Collier.
Če bodo republikanci držali sku paj ter se protivili demokrstom potem bo razmerje konferenčnih glasov kakor 6 proti 4. Če so le en republikanec priklopi demokra tom, bo razmerje kakor 3 proti ¡1 Kar se tiče normalnih in dodat nih davkov, se n« bo treba kon ferenčnikom doati prerekati. Nor malni davek na dohodke do znes ka po M,000 je enak v obeh pre< logah, in postavka 6% za dohod kc nad $8,000 je tudi enaka.
Edina razlika v normalnih dav kih je to, da določa predloga po slanske zbornice postavko 5% dohodke med $4,000 in $8,000, do čim je v senatni določena na 4% Glede dodatnega davka si nists Himmonsovs in Longwortbova predlogs dosti narazen.
V kraljestva alsgasce ia razkošja.
Letošnja huda zima ni pokaza svojih neprijetnih strani samo pri nas, ampak tudi v nekaterih, krajih in simovališčih bogatega in elegantnega sveta. Vživanja razkošja pa vendar ni preprečila, vsaj tako trdi neka dunajsks igralka, ki se nahaja v slovitem Monte Carlu in opiauje tamkajšnje življenje takole: Toplote je denes tudi na francoski rivieri
noma bogate Angležinje in Ame rikanke, ae znajo dobro čuvati pred mrazom. Na jutranji promenadi ao popolnoma v belem; bel koatum. belo krzno, največ hcrmc-inovo. Dopoldne ao sami klobuki barvasti: rdeči, modri, zeleni seh mogočih nijansah. Te barve se neverjetno prilegajo sliki mod nega morja ter pisanega zelenja in ovetja.
Večer v sportingklubu je prave bejka. Te lepote in raakošja ai ne more zamialiti nihče, kdor ga ni videl na lastne oči. Ženske toalete so kskor iz tisoč in ene noči. Način, kako ao te dame oblečene naravnost preseneča. Na sebi nosijo obleke iz čisto tankega gaa nega šifona, tako ds se jasno vi dijo vse oblike teleea. Dami, ki b»i nosila steznik ali perilo, bi se smejali. Razkošje nakita presega vse, kar si more povprečen človek misliti. Leva roka elegantne da me v Monte Carlo je vsa prekrl ta s krasnimi zapestnicami poau tirni z dragim kamenjem. V res niči, te ženske izgledajo kakor nadzemska bitja, kakor vile ter vstvarjajo krog sebe atmoafero dralesti.
V teh prostorih pa je znana sa mo ena strast — to je igra, rou lette. Moški se ne brigajo za nič drugega nego za to. Žene jim pr tem asistirajo. Komaj pozno po polnoči, ko se igranje sa nekaj 6a sa prekine, se odpravijo vsi v &a robne vrtne lokale, v katerih vis
zidovja najlepše evetje, vse stalo pa je zakrito s kristalnimi ogledali in šipami. Električne žar niee sipajo v prostore morje svet lobe, ruske kapele pa avirajo na; čarobnejše in najbolj dovršene melodij«» To v teh božanatvenih lokalih sede najlepše ženske in — ničesar ne jedo. Par jabolk, malo kompota, to je večerja teh kačjih teles, katerih nežnost ne prenese masti v strahu pred odebelelostjo. Krog 1 ure ponoči prične ples; plešejo se vsi mogoči dražeitni in pestri moderni plesi vse do jutra, ko savlada končno /nir. Monte Carlo je slika raskošja, življenja in strasti.
JAVNA GOVORNICA.
Glaaori ässov 3. N. P. hi čitmUljar IWraU.
Olaridge, Pa. — Odgovoril bi rad nekaterim, ki me ustmeno ali pismeno vprašujejo, zakaj nisem v svojem pripovedovanju ničesar omenil o lepoti Evrope, njenila ljudeh in živalih. Med drugim sem dobil tudi dve pismi iz tisjvečj* slovenske naaelbine v Ohiju s pritožbo, zsksj sem tsko nspsdsl du
žensko. Posnsli smo oba, a oni mož nas je nahrulil, da smo kar poskakali s drevesa iu ssvedajoč se velike uevarnosti urnih nog od-bežali domov.
Drugega dne pa jo prišel v šolo tiati goapod v črni obleki, ki se jc pogovarjal nekaj a učiteljem, nsto ps vprašal, kdo je včeraj kradel črešnjc. Drugi, ki niso bili zraven, so knislu izpovedali in nas izdsli, trije deeki in tri deklice pa smo morali izstopiti iz klopi. Strašna je bila sodba. Tri deklice so nas morale tepsti zato, ker smo jih zapeljali. Odločno ao ae branile, da nas ne bodo teple.
moralo se je zgoditi. Vsaka je dobila palico in nalogo, da mora štirikrat udariti. Pa tisti udarci niso bili hudi kot bi želel župnik. Ona. ki je vršila eksekueljo nad mano, je bila tako usmiljena, da sem čutil palieo kot bi me bila bo žala. Morda je tudi to vplivalo, da sem jo 18 let uato vzel za zakon ako ženo v Fuenfkirchenu na Ogr skem, ona ps mene zs zakonskega moža.
To lis j bi bil odgovor na vpra Aon je, zakaj ne apoŠtujem duhovniškega stanu. Vprašan acm bil tudi, zakaj ne verjamem v ver-ake nauke. Povem na tisto vprašanje, da sem le na podlagi mnogo izkušenj, ki sem jih dobil po svetu, prišel do tskega prepričanja.
Kot vojsk sem bil leta 1874 v Dalmaciji, kkmor sem bil odde-ljen kot topničar v trdnjavo lm-perial ns visoki gori 24Q2 čevljev nad morsko gladino. Drfmafiinl ao bili silno neuljudni. Črtili ao vojake, ne še toliko Blovcnee, a katerimi ao se lahko pogovorili, ali nemški vojaki pa niso imeli nič dobrega poleg njih. Na trdnjavi nas je bilo 40 topnitarjev in toliko lovcev.
Nekega dne amo zagledali pod nami na velikem travniku krvav boj kmetov. Pretepali so se pri delitvi suhe krme in bili rasdelje ni v dve veliki atranki od dveh občin. Častnik je hitro dal oboro Žiti 15 loveev a puškami In bajo neti, ni pa jim dal atreliva, in se-povedsl podčastniku, da ae pri druži eni strani ter prežene dru go. Fantje so glasno zaujckall In šli daleč doli pod goro. Rotili ao se kako bodo civiliste nabutali a pu Ikinimi kopiti. Bili ao Cehi. Ko so vojski dospeli v bližino kmetov so se slednji ker vsi obrnili s ko ssmi, vilami in drugim orodjem proti 15 vojakom, ksterl na niso imeli nikskegs streliva. Caatnlk si je nsmreč mislil, ds jo bodo dslmstinski kmetje ksr popihali ko bodo ugledsli vojske. PodČsst nik je pravočasno uvldel veliko nevarnost, ter spoznal, da se mo rejo rešiti ssnio z urnimi nogsm in velel bežsti. Čsstnik je Igro o pazoval s trdnjave, pa kakorhltro jc opazil, kaj se godi, je ukasa nabasati Šest topov in jih name riti na daljavo 2500 čevljev. Lov J, el so baš dospeli do polovice go re, ko so Dalmatina! dospeli vznol je. Nlednji so se le počaal poml kali naprej in se organizirali, da bodo naskočili trdnjavo in pomo rili vojaštvo, kakor ae je bilo sgo dilo psr let pred tistim ns trdnjs vi Kozmsu pri Dubrovniku.
('im so se pomikali navzgor, smo /^kalt na povelje "OgenjI", pa povelja ni bilo. Dslmstinci, bolje rečeno Turki, so bili že pri tre
Slovenska Nirodai
Ustaaevtjafta S. mptilm
Podporna JedntU
Ufev*. IT. |«»lja 1007 e érUvi IIIímU.
GLAVNI STAN. MI74« SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS,
livrševnlni odbori UPPRAVNI ODSEK i
R. P. O. t.
prw~4.hi ViBMal Cainfcar, f*4pr«4»*4«lk Kméww VUrfcfc, Bm SI. J*kaate»a. P«. ■(. laialk Malik«« T«rk. Ujilk UlftOkaaa < •laa N«v«k, «I. fcUgtjiik J «i. V.f ruk. mr.*mlk aUaile Ješ* aU.il. Piti, G«4ím.
POROTNI ODSRKi Ma Vwimwé, pra4-d»lk. 40? W. N«r S«.. Sprla«fl«l4. IU., M¡sHla UtsslW, R*. »TS. a«rUru>, Ofcl«, Fr«4 A. VI4«, »•■ 47S, Ely. MU*« i*k« TwMi, Rta »S, H«a4*r~«*ilU, Pa., J*ka G.ri.k, 414 W. M.» St«
VZHODNO OKROEJEi ZAPAONO ORROEJRi
SrrlMtuÍÍV*
BOLNIŠKI OD SIK i OSRRONJE OKROEJEi Rias N««ak, mtmMmik, S4S7-S0 S«. Uw»dal* A«« CkU«(«, IU.
im—h A»kr««U, 844, Mm«, Re». Pa. Ms Gr*l«li, 14411 PifM' Av^, CUvaUad, a A»im t«l«r. ha« 104, Qr—, keae., m l»gass»sS M»« M»r«, Bm 144, BuWI. Min« , aa -wmpmé. Mik« S«c*l, 4441 S. Wlaafceatar St., Marrar, Ulak-
i	Nadiomi odbori
Pra^l Salla, pvadaaSalk, S4SS W. Nik Si. S.airlit 4417 Praaaar At*., CUv«Ua4, O., Wllllaaa Sillar, CUv«Iaad, Okla.
Zdruiitroni odbori
Pradasdalki Fraak AM, SIS4 Sa. Crawfsed Aran CM«a«a. III. Ja4ka Ovm. J43» W. Nik Si.. Cklaeea, III. Jaa. Sk«k, S404 Ovia* Ct., CleaalaaA Obla.
VRHOVNI ZDRAVNIK* Dr. P. J. Kara. 4SSS Si. Clair Av., Oaaalaad, a POEORI- Karaaraadaaaa a gl. a4War.HO, kl daUja a elai
r, 4404
Si. Clair Si.
hovski stan. Na to hočem odgo-ltjem delu hriba, tedaj amo šele voriti to pot.	I|»r«v i[ho '•"ii4"11 jKivelje k atre
• Ona dva, lil mi pišeta, me dolži- ljsnju, s toliko glssnejšl ps ts, da sem nevernik In sovražnik bil glas topov. Vsi hkratu so za duhovniškegs stsnu. To ni resni- grmeli, ds s* ksd.lo od kamenja ca. Jaz nikogsr ne sovražim, pa v rebru gore, kjer so popadali M naj bo visoke časti ali zaničevan| kateri, drugi ps zmedeni bežal od drugih, ker vem, da smo vsi ¡čez dni m stri. preko rušečega-ae eneki ob rojstvu kskor ob sinrti,1 kamenja. Podali so ae voljno. Ta ksterl ae ne more odkupiti ne boJkrst ao bili Dslmstinci prav tsk
VSA PISMA, y se aaaalaia aa »asi« al. ar*4«a4alk» aa aa< Pradaadalllaa S. N. P. J., 1447-84 Sa. Uaadal« Ar.., Cklaata. III.
VSR EADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE* E^aUk. Ui-•Utva S. N. P, A, S487-S8 Sa. Lawadala A».., Cklaaia, III.
DENARNE POSIUATVR IN STVARI, ki aa li4.ja al. iavriav.laa«a adkara ta jadaala nki« aa aaalar.i TajaMlra S. N. P. J., 8487-88 Sa. U*ra-dal. Aee, Cbleega, IU.
VSE EADEVE V ZVEZI E BLAGAJNIŠKIMI POSLI se •alllj.ja aa aaalevi BUgajaUlra S. N. P. J., 8487-88 Sa. Uwadal. Ava., CkUafa, III.
Vae erltalbe alad, aaalavaaja v gl livtUfilaia aSkara aa aaj re!ll|aja Fraak Salle«, pr.4a>daika utarMfi adkara, ilgar aealaa j. egaraj.
Val arialal ae «I. raral.l adaefc ae aaj p^llj*Ja «e Malavi Jake Uadw »—4, 407 W. Her El., SMa«fUM, III.
Val dapial I« drafl aplal, ...a.all., aglaal, aaralala. I« ael*k tn lw»
M - • - —-----1,1 1887-88
ta aaaal a «laaUaaJadaala, aaj a. paAilj. aa a.aUvi "Fratrala . ». Lawadala Ar... Chiana, III.
imel prvo beaedo. Na razstavo je dal pripeljati leporejenega občin-skega bika in tam razkladal go. apodom živinskim ekspertom bi-kove vrline. Kmalu je bil poklican blagajnik a cekinom in kolajno na krožniku, župnik je obesel kolsjno okoli bikovega ratu, cekin pa spustil v svoj žep.
Tsko je končsls rszstsva pri grobelakem moatu. Kmetje ao se pridušall odhsjsje domov, ker so alalMi opravili s svojo živino; oni, ki je dobil prve nsgrsde, pa je ovenčal bika in z gonjači odšul napol pijan proti Vranskemu trgu. Ustavili ao ae pri stari ob-eeatnl krčmi. Občinski sluga je gnal bika v županov hlev, kmetje pa ao stopili v krčmo in naročili pijače. Kmet je dvignil poln kozarec in napil» "Na zdravje gospoda župnika in vranakega ob-činakega bika!"
Bilo jc menda vsem po volji. Kmetje so ae zadovoljili pri pijači. Čez leta se je pa mlad rfkrut pri vojskilf v Celju poneael pred Aaatnikom, ds Je že dobil kolsjno. "Ksko je to mogoče, ko ai še komaj prišel k vojakom," ga Je vprašal lastnik. — "Veste, go-spod oficir," je odgovoril novi-nee, "kolajno mi Je zaslužil občin-aki bik, cekin pa Je dobil goapod župnik." — Anton Reehar.
T°bak bres nikotina v Franciji
J'***. »2. meje. — V drže vnem «"ratnriju ao odkrili procea, ki •J'^ni is tobake ves nikotin
""up), ne da bi tobak
Pjrwlnl oku(l /Alšj bodo
parno izdelovenje novega
"»»ka brer nikotina, ki pride na m°rda v dveh meeeeih.
** ucionarn« gibanje v Vene-sneli
f
^ Nhbington, I). C. — (Feder. f'||> - K k n pina liberalnih Ve-v y Wa.hingtonu nazna
• •• je pričelo revolueioner-

proti diktatorju Go- taka rad
M ^ SSUt^^M delavake ta
▼ bodočnosti, živimo v 1. 2000 Neka pariška dama dobi iz New Yorka radiotelegram. nsj pride zvečer ns benket. Ravnokar je odbila 11. ura. Dsma uksže takoj pripraviti prtljago In čez par minut se že odpelje z avtomobilom na zrakoplovno postajo. Zs zvoni svonee, še en poljub dragemu soprogu in pozdrav prijateljem In dama se odpelje preko širnega o-ceana. Kmalu ae zgubi Pariz v daljavi in zrakoplov brenči proti New Vorku Potniki vdihujejo normalen zrak, za katerega skr-bi jo razni aparati. Točno ob It. uri sagledsjo potniki pod seboj nebroj loči in sprevodnik nesas-ni: "New Tork v teka četrt o-rel" Potniki ee pnprevijo in čes eno uro je dsms že ns bsnketn. Srečni čaeif
AR veš, aakaj sa tvoj detek
gatln ne siromak. Ds ae ps pre več ne ogrevsm za tlelo at ran, kjer je duhovščina, to pa že jiotr-dim. Mam imam vzroke za to, za kar jih bom nekaj napisel. Nekatere sem bil ž« omenil, a drug«*
sem pustil alti s spominom. .>-	.... «
J,Ha 1W2 sem bil .ter devet let. krejev, redi kster h so mi očitali,
Ko smo šli nekegs dne iz šole do I «ž« iih Pr<1Bilt
ljudje kol Bošnjski in Turki.
Hajduki so se vzpenjali po pu atem kreškem svetu, ko s<m ae vozil tam mimo domov, sem videl na puatih pašnikih samotne čr. de ovac, a sedaj j" tam jugoalo vanaki svet. To je torej de) lepih
Praktična novost v Bruslju.
Nekemu podjetnemu človeku v Bruslju je padlo v glavo urediti ne več krajih m« ats IzposojsvataU ee ss dežnike. Vsekdo ae lehko vpiše v dol i«'no imdjetjs in v alu-čsju alsbega vremeus dobi dež« nik proti nizki odškoduinl. Ko del. preneha, ge lahko puati v ke teriaibedi izposojevalnici H to novostjo je mnogo pomegano ljudem ki radi pozebijo dežnike. Statistika izgubljenih predmetov izkazuje aedaj mnogo manj dežnikov, ker ljudje mnogo bolj pazijo na injo laatnino, nego na svojo,
NAROČNIKI POZOR!
mrnmmmmmmtm»
Znamenje (Msy 31-24) pomBttl, do vara. naročnina potato bb ta dan. Ponovit« jo pravočasno, da vam lista m ustavimo. Ako iisu na prajmot«, Ja mogoča vsUf IJon, kor ni bil pU£*n. Ako J« vri list pinion In «n no projmoto, jo mogočo uaUv-Ijan, valod napačnega noslo-ra, pilita nom dopisnico In
nnvodito atari in novi naslov.
, » ,
Noši instopnlkl so vsi drv itvoni tojnlki in dvufll bb-atopniki, pri katorlh lobko plačalo naročnino.
Naročnina bb oolo loto j« 96.00 In »a pol lato po $2 JO. Člani S. N. F. j. plačojo bb pol loto $190 in bb colo loto 93 JO.
Zo moeto CHicogo in Cl-coro bo loto 96.60, pol loto 93.26, bo člono 96.30.
Za Evropo stano bo pol loto $4*00, sa vso loto po 96.00.
Todnlk stane sa Evropo 91.70. Clanl doplačajo aomo SOc bb poštnino.
Naročnino lobko tudi aom» poči joto no noalovi
UPUAVNlSTVO
MPROSVETAtf
2667 6. Lowndolo Ave., CHICAGO, ILL.
Kes vseks dežela ima avoje k |H>te in posebnosti, teko Kranj
mov mimo župnikovega kozolce, lik katerega je stalo veliko «'rež njevo drevo in je bilo beš polno rdečege sadeže, smo otroloji po željivo gledali po vabljivih čreš-njah Premagovali amo ae že «lol go, a tlatega dne se pa nismo mo.
\\l Dečki amo vprašeli okoli eto-j^beUk^	vseh stre
j^čega dekleta, katere nea bo ze tožile goepodu učitelju. Vae ao re
ska kakor fttajerska, (»grška in Nemčija ter AmeHka
l.ets IU?» so priredili Htsjerel livinako razstavo v Kavinjakl do lini na velikem travniku blizu
ra«
Venezueli in keteri vlade Odgovor 00 tO te P| ■ peat jo Revolucionarji !r J' , da bo ameriška vlade ¡gl **P»rala <»omeze.
aaaoge a|
mji* v koji
mm.
p so vodili najlepši» živino dm 24. M-ptembra, kmetje ao hoteli kle, de bodo zetožifc, le «ra ao se pokezeti svojo plemensko živino. po«tavile s nami s zagotovilom krave mleksnee in drugo doms/o ds na bodo nikomur pordele, če živino Prišli pe so tudi gospode, bomo z drevjs vrgli kaj črešenj učeajek^ in živinski pornevalel I udi njim Hplessll smo na šreš Prieopihsl je še goapod župnik iz nje deklice ao odbežele. le tri pa vranakega trga.
»stale aprnUj. Ravno ame pri Zbirali ao ae akupej motjr In M i obireti in zadovoljno zobe! i, živina, fčrnejši ao imeli dolo/eil, jSO^. in se tudi apominjati onih spo^laj. kdo dobi čsetno kobjno In eekta,«iJT? ko amo opazili po leetvl s kozol ki gea »Utemu, ki je lastnik naj- {MjU^Si^ ea atopieeti črno oblečenega ga	živine. Kazale vs ie pričele ,	t
ajim pa neka aUade ob deaeUb dopoldne, župnik je I»	»^«aa. «aa. .
V neki morsvski židovski oblini so rszpissli netečaj za novegu kantorja Priglasil ae Jr mladenič ki ao ga takoj poalali k prei/kuš nji. Po tej s« je aeatal odbor In
sklepsl o njegovem sprejemu. Mla j |^o|Hildina 1'otufc k, den i A je nestrpno pričakoval 1*14 M ur, Mdaj bivaj.»«' »|
IRCEM ROJAKA...
Kad bi izvedel, kje ae nahaja rojak Hajko Potuš«fk, pred par leti je živel na WW Blue Island Ave., Cliieego, III. NJagova sraira
Otaožena
V Hpoilnji
Končno j« prišel k njamu pred iftiški, hi reda izvedel« ae nJega, aednlk in neatrpni pevce je pri* /.rudi zalo važne stvari Ako kdo stopil k njemu s vprašanjem»! ,M njegov naslov, Je prošea, da
Kako je»" -."^Žalibog," je z obžalovanjem od vrnil prrdaednik ; "v*- je bilo dobro i manjkal ja ae-mo en gles In sieer Vež".
Vaealja aa lačrpano. — lemufirr^. NerveiM Ljudi. n.«. T.m J. aiiahavila ia M«r. H«i*.r«M H"** '»••*• m**
m< to naznani, ako asm bral ta otilas, prijevi na n.ilov i HI I Niekolaon Hi ,
l»«i<Ie p. on naj a» lakaj John M Ufr, Jo!id, III
(Adv.)
Vri IMJM mi MlOiMM a»« is «a «Mar«
rtiM. «M,.	••___
M •• as*a»i|f. m ******* to t* h *»«.»«' vm «a a* mm« «a« .a«
da skuhaš dobro pivo. pisiponase produkte.
Imamo v »alofi ala4. kia^J, aledliar in m 4rae« i><>tr*bš«ine P««ka»n« ia aa pr»»»fl/aju, 4a i. dama pH «aa, kwK.nl v.daa Ia n.Jkaljai i« «aj«e-a.Jši.
Orae.rljaas, ai.4#l#erja«i i« v pea dajala. Ui.aaia. 4.m« primaren p— pux prt rdjik naračllik. Pišila pa lafeiansel). aei
FRANK OGLAR«
PROSVETA
TOREK, IS. MAJA
uni Xa enajsti ctrmai p navda-Mjr Vidra:
Oj ud ri4r», vidro, vidra diAM kitn, hitre. kitra pojdimo prijatHji!
sorodnik, pa je hO pozvonil svojemu slugi ter mu velel: "Založi ie dre poleni t peč, potem pridi nazaj 1"
"Ali mm nikjer videl gospoda Antona!" vpraša aJngo, ko ae je kil rrnfl.
"Tri dni in tri »oči ga ni bilo domov apat, nihče ae re, kje je, boja ac, da ae mu je kaj zlega pogodile."	/
ZamaUjm bodi jezuit pa aofai V tem trenatkn ae začujejo v prvi sobi znani koraki Ta Je Aatm.
Ali kakov! Bled kakor smrt stopi v sobo; atrie m gre naproti, šefe mu r roko ter ga vpraša»
"Kaj ti je!"
Nečak eede. N'a nepovoljno vprašanje reče; "lllt- Imam jo zopet okoli pasa, rdečo Vpričo. kakor veleva pobožna šega. Vodi me k eerkvi, atrie, da mi jo odvzame. Sedaj mi je vse enako. Ne teli me več, noeim jo zamo zato, da mi Ja more eerkev odvzeti. Prej me je rezala, pekla okoli pasa; sedaj ne več!"
"Kaj ti Je t Zopet prepirček z Emilijo t" "Prepirček, da, sa vselej! Stric, jaz bi bil zanjo le več zatajil, ne samo rdeče vrvi, Katere ase asorate nositi, sina ueatrčenikovega; oj, več, rti, več! Sedaj ni treba, ona nima srca, zame ni Ijabezai! Tu sem, stric; stori, kar hočeš z menoj,« «leni me. kamor ti drago; v samostan, kamor hočeš; kletev očetove pregreke jc za menoj, zame
BOJIM SE TE.
V vieoki kiti Gosposkih ulic, kjer ao atala ne kdaj doaaovja kranjskih plemen i t ni kov. Je stano-vela vdova« plemenita gospa Ravbarjcva z mlado svoje kčerko Eaailijo. Gospa Ravbarjcva ni bila bogata, '.«r pokojni njen aoprog je bil izmed mlajših ainov te veljavne in nekdaj obširne kranjske rodovlae, ia zaano Je, da so dragi einovi plemenitih g na podov vedno aunj dedovali nego prvo-rodni ; čaaik jTh Je pa tudi eerkev sama v oskrbo jeaula, dajač jim aanta preletov, vladik in eploh cerkvenih aačelaikov. Poleg tega je pokojni član te glaaovite družine, Esailjin oče, sam ae po vsej aaori trudil /Ia Je ie zgodaj v igri xapravil vae, kar j* bil podedoval, m ravno o pravem čacu umrl, ta Ja: ko**ni ničcaar več imel. Sorodniki eo sedaj »krt» h z« vdovo ErncUino Raths rje vo in njeno H*o hčerko Eaailijo.
''Kdor ai pleasrnitnik «»tare in »lavne rodo-vine, ni Ijtil^eaflk ne zmož<n, ne vreden. To vidi' U, t pezujoé navadno ljud»t vo. Zato ae čndim, da o takik raček govorite tako. kakor bi plemenitnik ae *m* i «o vont i, ia Kmilija Im ves gotovo ne ljubita. ko b. bili ae v arm kako bogati in učeni, a ne plemrniti Pustite tor»j govorjenje. ki Va» nt * vredno, (»otorila ** m že • »trteem Vašim."
Tako je bese«lov als »tare vdova Havbarjeva ia s takim p*uno*o<a je zapustila sobo, v kateri je sedel Anton z njeno mla<io hčerjo, da h pač ni poznati, da ta pe*1 ntn« žena ¿m pravzaprav oh mit.iati avojih aorodntkov.
Katilija. mlada. piavla«a, živa devica je čakala menda t*žho, da je mah »rata /sprla za seboj- Kakor |tva iskra je planila » stola ljubemu svejrmu v nam*») Istotako hitro ae mn je ho-tels iop*t izviti « srečnim «m'hljajrm. ali on je wi izpustil. Hm*jale »»a oba in srečna «ta bila V trm trenotju. de. v t*-m trenotju.
On J« prvi poatal re*n.
"Ali ti
tudi tako mi«li», k-«kor msmn"* vpraša avojo B'mlo.
"Kako!"
. "Ali bi ti menr ljubila, ako hi ne bil plemenit, ako bt . .
"No, kaj. ako bit Z*»« j obtičal !"
"Odgovori prej!"
"Glej. »edaj tako gle.lai. .la »# te bojim. Zakaj?" In re» ee^mu ljubim skoraj plaho izvije iz naročaja, «n jr> n. bran k
Molk na»tanec Ou jo »r. p« gleda, «<na je bi-la pov«sila oči., ;
"Odguvorl mi; ti b me nr ljubila!" vpraša
on.
"Ne!" odgovori mlado dekle.
Kratka hetrdifa, nagla. nepremišljena, mor-•ta eelo nereanična'
' »n v»tsnr.
* Kaj m«- tako gleda»'" vpraša ona po otročje kljubujoč, in kakor oponaiajr namrdne obrazek.
(»n
ae počasi obrača, prime pokrivala svoje. poffMs jo še enkrat, potrm odide a urnimi ko-raki.
Mrak Je bil nastal tisti večer; oster mraz Je bil, tako, da eo vozna kolesa Škripala In vrabci ao bili poakrili pod etrekami. kamelo ivje se Je bilo naredilo po drevja) po neukurjetfik izbah aa rt Ijadje drgnili roka; pater Salomon, Antonov
Književne Matiee S. K.P. J
"Sirota'"'
Pozneje štiri leta ae je gibala dolga procesija debelušnih In suhih samostanikov \cerkev samo-»fana Renskega pri Gradcu, kjer je opat pred oltarje» a velikimi ceremonijami v imenu matere cerkve odvzel Antonu Tatcnbahu. sinu zaradi zarote prot; rraarju usmrčenega oČHa. rdečo vrvico in ga posvetil za duhovnika.
Bled Je bil poevečenec. srečen ni mogel biti, čatodi mu je bilo odvaeto znamenje vraže in človeške aeapameti. '
A zopet štiri leta pozneje je sedel mlad, okrofloličen peter v izpovednimi tiate cerkve, ia prišla Je lepa mlada gospa, pokleknila je pri spo-vedniei pred njim in molila izpovedne molitve. Mladi pater se fgaae, ko jo zagleda Ona ga ni spoznala. Kako? Oceni let je mnogo čaaa!
Ia poalu*al je. kaj Ji dušo teši; dolgo Je govorila ter pripovedovala avoje grehe.
Zadaj za ajo p« je stalo mlado delavsko dekle, neialnpšma stvarca, ki je bilo prineala svoje drobne, kaosa j im^na vredne grehe na materin« povelj». Radovedno je bilo mlado delavsko ia h le tre ia aa uho Je vleklo aknmoatno šepetanje, kakik grehov »e ima jpč izpovedovati lepa gospa. kako BK>rr pgreiiti taka imenitna dama t «Minem kril«!
In zvedavo dekle Je čulo nekaj o n« krm «tereni možu ... ker je bil bogat ... o mledem ao. žu . . ia več stvari, katerih ai um« I«.
Z objokanimi očmi vetene geapa ia odide Mladi pa*r pa ai vel odprl liaice ke na de-eno. ae na levo. Obaedel Je v evoji izpovednici nekoliko um trot. potem pa vatanc in stopa v za» knatijo, molitve mrmrajoč.
A nteo bile same molitve; cerkovnik Je čnl vmea čudne beeedc: ' Dobro Ja bdo, da pse Ja
French line