ŠISV. 2C0. T LJUDIM T DeteCO, dne 7. flecenmra 1824. Posamezna Številka stane 2 Din. LElO UL Naročnina za državo SHS: na mesec...... Din 20 za pol leta..... .120 ca celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna Izdaja: celoletno * Jugoslaviji .... Din 40 T inozemstvu. ... . 60 Cene Inseratom: Enostolpna petllna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2"—. večji oglasi nad 45 mm viSIne po Din 2 50. veliki po Din 3 — in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan izvzemSt ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PoStDioa Mm v oolovinL Uredništvo je v Kopitarjevi ulic! 6/IIL Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se ne spre. jemajo. UredniStva ieleion 30. upravniŠIva 328. Političen Ust za slovenski narod. Uprava js v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sara-levo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Vseučiliški profesor. Glasilo starega slovenskega naprednjaštva je objavilo na uvodnem mestu o razmerju med vseučilišči in vseučiliškimi profesorji in med državo tako nazadnjaški članek, da se čutimo dolžne kup nevednosti in nepremišljenosti, ki ga je nagrmadil »Narod«, temeljito podreti. Glasilo slovenskega naprednjaštva govori o V6eučiliških profesorjih dosledno kot o državnih uradnikih. To naziranje pa je popolnoma krivo in napačno in dokazuje le, da glasilo slovenskega naprednjaštva sploh ne ve, kaj so vseučilišča. Že najstarejša zgodovina nam pripoveduje o ljudeh, ki so razmišljali o vseh naravnih pojavih okoli sebe in v sebi. O tem niso razmišljali za denar, ampak iz prirojenega nagona. Vodila jih je le radovednost in ljubezen do spoznavanja. Kar so oni našli s svojim razumom, pa niso pridržali zase, ampak so povedali ustmeno in kasneje primerno tudi drugim ljudem, ki so imeli enake spoznavalne težnje. Tako so nastale družbe ljudi, kjer so eni raziskovali, drugi pa so poslušali in se tudi učili načina, kako je treba to aH ono stvar raziskovati, da se pride do novih spoznanj in do še globljega vpogleda v večne skrivnosti Stvarstva. Sestanki ljudi, ki raziskujejo, in ljudi, ki poslušajo in se uče iskati resnice, so osnova vseučilišč. Kolikor obširnejša pa so postajala polja človeškega spoznavanja, toliko bolj se je znanost delila in cepila na posamezne panoge. Ker pa se je dalo težko ločiti eno spoznavalno polje od drugega, je bilo čisto naravno, da so se družili raziskovalci raznih panog človeškega spoznavanja s svojimi poslušalci vred kolikor mogoče na enem mestu, da je imel poslušalec priložnost zvedeti to, kar ga je zanimalo in za kar je kazal največjo ljubezen in vnemo, poslušati od najrazličnejših znanstvenikov, ne da bi se mu bilo treba prepogosto seliti iz kraja v kraj. Znanstveno delovanje in raziskovanje Je bilo torej že od nekdaj popolnoma svobodno ali avtonomno. Peščica »profesor-jev«-razisikovaIcev je živela s svojo družbo poslušalcev-»dijakov« svoje lastno, od nikogar moteno življenje, kakor tudi sama ni nikogar motila. Zato so tudi Nemci za take družbe našli jako dober izraz »republika učenjakov«. Če se je pa kdaj kakšna javna oblast v tako »republiko« preveč zaletela, so profesorji s svojimi dijaki vred enostavno zapustili kraj svojega delovanja in so se enostavno preselili drugam, kjer so imeli mir. Tako je nastalo n. pr. svetovno-znano vseučilišče v Lipskem, kamor so se bili preselili nemški profesorji s svojimi dijaki vred iz Prage. Kot ljudje, ki so ustvarjeni kakor vsi drugi ljudje, so pa morali znanstveniki in dijaki tudi živeti, in naravno je bilo, da so morali za dostojno življenje raziskovalcev skrbeli v prvi vrsti oni, ki so se hoteli učiti. Učenjaška republika ni prejemala prvotno od nikoder nikakih podpor, ampak se je vzdrževala sama. Tudi ta moment jo zelo značilen za popolno neodvisnost >učenjaških republik« ali vseučilišč, in če bi še danes vladal princip, da se morajo vseučilišča vzdrževali sama, bi morali še danes nositi vse stroške dijaki in revež do vseučilišča sploh ne bi imel dostopa brez zelo izdatne podpore dobrih ljudi. Velikansko korist znanstvenega raz-Iskavanja za ves človeški napredek in za vso človeško družbo so pa polagoma uvidelo tudi moderne državne uprave. Kolikor bolj so je življenje kompliciralo, toliko več znanstveno izobraženih ljudi je potrebovala človeška družba. Da si te pridobe, so bile države prisiljene omogočiti znanstvene študijo tudi revnejšim slojem s tem, da so rekle, da ni treba več plačati dijakom prispevkov za vzdrževanje učenjaških republik, ampak da bodo plačevale vzdrževalne stroško države same v svojem lastnem interesu. S plačevanjem vzdrževalnlne za vse-nčilišča pa profesor še ni postal državni uradnik. S tem plačevanjem je postal pa5 dijak državni štipendist, ne pa profesor, kateremu jo končno vseeno, ltdo mu prinese potrebni denar, ali mu ga zneso skupaj dijaki v obliki »kolegnine«, ali pa mu gn prinese šolski sluga iz državne blagajne. Tako je vseučiliški profesor tudi še dane8 popolnoma svoboden človek in tudi od države popolnoma neodvisen, ker ga ne plačuje država, ampak dijaki, čeprav preko državne blagajne. Da je to stališče pravilno, ne dokazuje le (še vedno ohranjena ustanova »kolegnine«, ampak tudi dejstvo, da se profesorski zbori kompletirajo sami iz sebe. Komur profesorski zbor ne pripo-zna sposobnosti znanstvenega delovanja, ne more postati član učenjaške republike, tudi na povelje države ne. Na žalost pa moramo priznati, da imamo na naših vseučiliščih tudi može, ki se te svoje svobode in neodvisnosti ne zavedajo v dovoljni meri in se sami čutijo bolj državne uradnike kot pa neodvisne in svobodne profesorje. Opravičeno pa je upanje, da se bo tudi na naših mladih vseučiliščih v tem oziru obrnilo sčasoma na bolje. Vsaka stvar potrebuje svoj čas, da dozori. A tudi če bi bili vseučiliški profesorji res državni uradniki — kar pa nikakor niso —, jim državna oblast vseeno ne bi srbela kratiti svobode njihovega političnega prepričanja. Uradnik ni samo uradnik, ampak je tudi svoboden državljan, ki mora v uradu res postopati po obstoječih zakonih, izven urada pa ima kol državljan vso pravico, da deluje na izpre-membe obstoječih zakonov s postavno dovoljenimi sredstvi. To pravico ima tudi vseučiliški profesor, pa magari da bi bil res državni uradnik (kar pa, kakor rečeno, ni)- „ Žalostno je, da označenega razmerja med državo in med vseučilišči slovensko naprednjaštvo niti najmanj ne pozna ali pa ga noče priznati samo zato, ker mora po pasje zvesto služiti najbolj reakcionarnemu režimu, ki ga pozna današnji svet Spopadi na belgrafski univerzi. POLICIJSKI AGENTI IN DETKTTVI NA VSEUČILIŠČU. — UNIVERZA NA ZAHTEVO DIJAŠTVA ZATVORJENA ZA ŠTIRI DNL na zahtevala nazaj svoje profesorje, ki jih je vlada nezakonito upokojila, je dobila odgovor iz orožja — iz pušk. Tako je na sramoten način pogažena avtonomija vseučilišča. Iz pušk so streljali v vseučiliški avli. Puškina kopita pa so padala po dijaških kosteh kakor v Metohiji. Krvav datum je zabeležen v politični zgodovini naše države. Sramoten žig zločina je za vedno pritisnjen na čelo PP. klike. Dan, 4. december ni niti prvi niti poslednji napad reakcionarjev na svobodoljubno mladino. Ta dan dobiva svojo najvernejšo paralelo v nemirnih dneh pred 29. majem 1903. Na ta način je reakcionarna PP vlada storila gnusen zločin v vrsti nezakonitosti, iz katerih je ustvarila sistem uprave. — Ali istotako na ta način prenehavajo biti krvavi dogodki 4. dec. na belgrajskem vseučilišču samo zadeva akademikov, temveč postajajo splošno ljudsko vprašanje. Zato apelira akademska mladina na visoko razvito zavest vsega ljudstva, da čuje protest žrtev PP reakcije. Zato kliče akademska mladina vsem stanovom te države, da gredo v neizprosen osvobodilen boj proti današnjemu terorju. Dijaštvo belgrajskega vseučilišča ne bo pustilo, da mu prosvetni minister v strankarski mržnji in interesih odstavlja in postavlja profesorje, kakor se mu zljubi. Akademiki so enodušni, da se nad najvišjo prosvetno ustanovo ne sme izvrševati teror prav od nikogar in prav na nikogar račun. Istotako ne morejo več akademiki trpeti, da se še nadalje tepta svoboda misli in da se nepoštenje in korupcija protežira. Odločno morajo vstati proti vladi narodne sramote, ki je tri četrtine našega naroda proglasila za protidržavne in anacionalne elemente. Ožigosati morajo oligarhijsko samovlado neodgovornih čini-teljcv, ki so izvršili državni prevrat in hočejo našo državo zaplesti v državljansko j vojno. Zaklicali morajo vsem nasilnežem, ki so se drznili rušiti zakon: Roke proč od suverenih pravic narodal Pozivajoč jugoslovansko ljudstvo, da s pomočjo javnih protestnih zborovanj podpira njeno akcijo, izraža akademska mladina globoko vero v končno zmago. Usoda vseh režimov, ki so napadali mladino, je bila ta, da so izkopali sebi svoj lastni grob. Naše ljudstvo sc bo osvobodilo tudi te mučne reakcije, kakor se je otresalo reakcije dosedaj. Kajti njegova sila je nezlomljiva in vedno je mislilo na besede našega velikega pesnika: »Tvrd jc orah, vočka čudnovata, ne slomi ga, a zube polomi«. Verujoč, da je kri akademikov, prelita 4. decembra, predznak končnega poloma današnje nasilne PP vlade in svitanje nove svetlješe dobe, akademska mladina s ponosom pozdravlja svoje krvave rane v boju za politične pravice in navdušeno kliče: Doli teror! Živela svoboda!« Odbor dijakov. Belgrad, 6. dec. (Izv.) V ospredju vseh dogodkov še vedno stojijo krvavi dogodki na tukajšnji univerzi povodom protestnega zborovanja akademikov in upokojitve vseučiliških profesorjev, s katerimi je prosvetni minister hotel zatreti vsako svobodo izražanja mišljenja. Za dogodke na vseučilišču vlada splošno zanimanje. Iz vseh delov države javljajo, da se ljudstvo povsod zgraža nad dosedaj nezaslišanim postopanjem današnjega režima. Po vsej Srbiji se pripravljajo protestna zborovanja, na katerih hoče ljudstvo dati duška svojemu ogorčenju. Na vseučilišču je tudi danes dopoldne prišlo do večjih spopadov. Z ozirom na sklep dijaštva, da se izvrši štiridneven štrajk, je Pribičevič organiziral čete plačanih agentov, ki naj bi šli na predavanja in na ta način omogočili poslovanje. Zjutraj je v resnici prišlo kakih 40 policijskih pisarjev in uradnikov in drugih plačanih agentov, ki so bili poslani, da izvršijo Pribičevičevo misijo. Stavkajoči akademiki pa so jim ubranili vhod na vseučilišče. Prišlo je do spopada mod obema skupinama. Šole rektorjevi, intervenciji se jc posrečilo bojno razpoloženje pomiriti. Rektor je na to prosil akademike, da naj omogočijo predavanja. Dijaki so tej njegovi prošnji že hoteli ustreči, vendar so se hoteli posvetovati, vsled česar so se zbrali na vseučiliškom dvorišču. Med zborovanjem so odkrili veliko število policijskih agentov in detektivov, vsled česar je nastal nov spopad. Javili so rektorju, da je Pribičevič poslal na vseučilišče svoje agente in detektive, vsled česar je rektor po kratkem posvetovanju akademskega senata sporočil akademikom sklop, da so predavanja nc vrše in sicer do vštevši 9. t. m. Zaprlo bo vseučilišče in vsi instituti. S tem jo rektor popolnoma priznal upravičenost dijaške stavke in izjavil solidarnost z dijaškimi sklopi. Moški nastop rektorja belgrajskega vseučilišča je napravil najboljši vtis. PROGLAS AKADEMSKE MLADINE. Belgrad, 6. dec. (Izv.) Akademska mladina je izdala sledeč proglas: »Jugoslovanskemu ljudstvu! Dne 4. decembra je padla nedolžna kri akademikov na belgrajskem vseučilišču. Naša najvišja prosvetna ustanova je okrvavljena s krvjo sinov našega ljudstva. Akademska mladina se zaveda, da leži na njej bodočnost te države, zato vstaja v obrambo svobode in političnih pravic. Ona ve, da na njo polagajo nade vsi napredni duhovi in zato je izrekla svojo gromko besedo, protest proti krvo-lokom v stranki PP režima. Nasilna vlada parlamentarne manjšine, ki izvršuje nezakonitosti, je vstrepetala vsled te poštene besede in nagnala na akademike svoje oborožene plačance. Ko je akademska mladi- sorodnih režimov končnoveljavno sklenjena že ob priliki sestanka Ninčič-Mussolini v Rimu ali pa šele ob priliki obiska kraljevo dvojice na italijanskem dvoru. V Belgradu obstojajo težnje, da se ta pogodba skleno pred volitvami. Želja je zelo značilna, ker dokazuje jasno, da vladne stranke ne upajo dobiti pri volitvah večine kljub korupciji, ki se uganja in kljub nasiljem. Zato pripravlja vlada za vsak slučaj tajno pogodbo s fašistovsko vlado, da se zavaruje pred eventualno6tmi. S tajno pogodbo se hoče zapretiti Hr« vatom v zvezi z velikosrbskimi grožnjami z amputacijo, češ, Slovenci in Hrvati morajo mirno dopustiti, da jim vlada plemenska korupcionistična in hegemonistična klika ali pa bodo prepuščeni krvavemu fašizmu. V Belgradu so take pretnje z ozirom na mednarodno važnost takih namer smešne, so pa vendar zelo značilne za metode in miselnost velSkosrbakih režimovcev. Kakor že javljeno, odpotuje Ninčic danes v družbi z italijanskim poslanikom v Belgradu Bo-drerom v Rim. Poročajo, da se bo Ninčič pri tej priliki sestal tudi z angleškim in francoskim zunanjim ministrom in ostalimi člani sveta Društva narodov. S francoskim se bo baje pogajal, da naš kraljevski par oficielno obišče Pariz, nato pa Društvo narodov v Ženevi. To vest je smatrati bolj za reklamno za Ninčiča, ki naj bi služila za markiranje pravega in glavnega namena novega romanja k fašistovskemu voditelju. Kakor lani s kapitulacijo v reškem vprašanju, hoče Ninčič tudi letos iznenaditi svoje tovariše na konferenci male antante, ki se bo vršila začetkom januarja v Bukarešti, z novim uspehom svoje velikosrbske zunanje samostojne politike. štajerska SKS v žerja- RAZKOL MED SAM0S70JNEŽI. Maribor, 6. decembra. (Izv.) Danes se je vršil v Mariboru zbor zaupnikov SKS za mariborsko oblast v »Narodnem domu«. Zborovanja se je udeležilo okoli 60 zaupnikov Pucljeve stranke. Glavna točka na dnevnem redu je bilo vprašanje, ali naj se pridruži SKS komunistom, ali pa naj gre v volivni boj skupno z Žerjavom. Od svoje »srbske matice«, zemljoradniške stranke je dobila SKS navodilo iz Belgrada, naj nastopa v Sloveniji v volivnem boju skupno s komunisti. Na drugi strani pa so se Žerjavovi odposlanci neprestano trudili, da pridobijo zopet zase stare podeželske liberalce ali sedanje samostojneže. Po tri ure trajajoči debati je zbor zaupnikov SKS za Štajersko sklenil z večino glasov — večina je znašala 8 glasov — da se SKS pridruži nacijonalnemu bloku P. P. Ž. Za pristop k Žerjavu so se posebno potegovali Drofe-nik, Lipovšek in Urek, za sodelovanje s komunisti pa Mermolja, Dobnik in drugL Tako je SKS na Štajerskem razbita. Velik del samostojnežev se je vrnil zopet k svojemu očetu dr. Žerjavu. Kaj bo sedaj s Pucljevo kandidaturo na Štajerskem, se ne vč. Žerjav pa je dobil za odpadle mariborske radikale kot nadomestek podeželske samostojne oštirje in mesarje. železničarji. Priprave za tajno pogodbo s fašizmom. Belgrad, 6. dec. (Izv.) V zunanjem ministrstvu se z največjo naglico dela na tajni pogodbi, ki naj se sklene med italijanskim fašizmom in Pašičevim režimom. Med Ri- mom in Belgradom so izmenjane poslednje brzojavke glede sestanka Ninčiča z Musso-linijem. Ni pa še rešeno vprašanje, ali bo to tajna pogodba o medsebojni pomoči obeh VELIK USPEH SUŠNIKOVEGA GOVORA. Maribor, 6. dcc. (Izvirno.) V povečani dvorani v Splavarski ulici je snoči govoril bivši minister Sušnik na velikem zaupnem shodu krščansko-socialnih železničarjev. Udeležba je bila zelo velika tako iz Maribora kakor tudi iz okolice. Tudi mnogo nasprotnikov jc prišlo na shod. Profesor. Sušnik je obširno govoril o političnem položaju in pojasnil je vzroke, zakaj jc morala bivša vlada odstopiti in se umakniti sedanjemu nasilnemu režimu P. P. Navzoči nasprotniki so govornikovim izvajanjem mirno sledili. Somišljeniki SLS pa so govornika večkrat prekinili z burnim odobravanjem, Na podlagi neovržnih dokazov in številk jc bivši minister Sušnik zavračal vse izmišljotine, kar jih je zbralo »Jutro« o njem in o njegovem delovanju. Po govoru so posamezni zborovalci stavili na g. Sušnika še več vprašanj, na katera je go» vornik drage volje in točno odgovarjal ter dokazal ponovno, kakšni mojstri v laži so naši in njegovi politični nasprotniki. Železničarji so bili z govornikom in s shodom v splošnem zelo zadovoljni. PRIHOD BELO RAJSKEGA ŠKOFA. Belgrad, 6. dec. (Izv.) Danes popol-Hne je prispel v Belgrad novoimenovani belgrajski škof Rodič, ki je bil dosedaj apostolski administrator v Velikem Bečke-reku. Vršilo se bo tu njegovo posvečenje. Prisostvovala bosta Jovanovič in dr. Hohnjec. SEJA DRŽAVNEGA ODBORA. Belgrad, 6. dec. (Izv.) Državni odbor Je danes sklenil, da pripade bregalniške-mu okrožju z ozirom na nepravilnost poslednje statistike še en mandat. Tako bo skupščina, če se bo sploh sestala, imela sedaj 315 poslancev. Vrhtega so sklonili, da se v Zagrebu število volišč poveča za 10. Prihodnja seja bo v torek. Policija m zagrebški 60 DIJAKOV ARETIRANIH. — OVACIJE PREBIVALSTVA. Zagreb, 6. dec. (Izv.) Davi se je policija zopet postavila okoli univerze. Dijaki so se ponoči zabarikadirali na univerzi. Policija je vdrla skozi neka vrata v poslopje in vse na univerzi navzoče dijake zaprla v dvorano št. 3. Ob 1 popoldne jih je peljala iz univerze. Pred poslopjem je aretirane dijake — bilo jih je okoli 60 — obkolila policijska konjcnica in okoli 120 stražnikov, nakar so jih odvedli na policijo, kjer se je takoj pričelo zasliševanje, ki je trajalo do večera. Ko so aretirane dijake peljali na policijo, jim je meščanstvo prirejalo burne ovacije. Policija je oddala nekaj strelov v zrak, da prestraši mani-festante, ki so se pričeli zbirati. VOLIVNO GIBANJE NA HRVATSKEM. Zagreb, 6. dec. (Izv.) HRSS bo nastopila na Hrvatskem v treh županijah z dvojnimi listami in sicer v varaždinski, zagrebški in belovarsko-križevski. V varaždinski županiji bo nosilec druge liste Matiša, v tagreb ki Neudorfer, nosilec za belovarsko-križevsko županijo še ni določen. Zagreb, 6. dec. (Izv. Kakor jc zvedel vaš dopisnik, bodo samostojni demokrati in radikali nastopili pri volitvah po vseh županijah na Hrvatskem s skupnimi listami. Naročaje ,$l©¥arKa4I Italija. GLASOVANJE V RIMSKEM SENATU. Rim, 6. dec. Včerajšnjo sejo senata je izpolnil Mussolini sam s svojim obširnim govorom, v katerem je s svojo znano govorniško umetnostjo zagovarjal vladno politiko in fašizem, plašil s pretečo komunistično nevarnostjo in denunciral aventinsko opozicijo kot skozTm skozi republikansko. Izjavil je, da je pripravljen odstopiti, kakor hitro bi to zahteval kralj. Pogojno zaupnico senata odklanja in sprejme le brezpogojno zaupanje. Pri glasovanju je bilo oddanih 206 glasov za zaupnico, 54 proti, 35 senatorjev se je glasovanja vzdržalo. ČUDNA NESREČA. Rim, 6. dec. (Izv.) V bližini pristanišča Spezzia je imelo več torpedovk strelne vajo. En strel pa je obtičal v topovski cevi. Po preteku 40 minut se je torpedovka obrnila tako, da je bil pokvarjeni top obrnjen proti mestu. V tem hipu se je strel sprožil in krogla je padla na neko tvornico, v kateri ie delalo 700 delavcev. K sreči ni krogla napravila nobene škode. PROTESTI PROTI TISKOVNEMU ZAKONU. Rim, 6. dec. (Izv.) Vse časopsje protestira proti novemu tiskovnemu zakonu. PRIHODNJA KONFERENCA MALE ANTANTE. flnkarcšt, 6. dec. (Izv.) »Orient-Radio« poroča, da se vrši prihodnja konferenca male antante 5. januarja v Bukareštu. TRGOVSKA POGODBA MED AMERIKO IN ČEŠKO. Praga, C. dec. (Izv.) Dosedanja trgovska pogodba med češko in Ameriko, ki bi potekla 1. januarja 1925, je bila brez na-dajnih pogajanj podaljšana za nedoločen čas. SESTANEK HERRIOT-CnAMBERLATN. Pariz, 6. dec. (Irv.) Listi pozdravljajo sestanek Herriota s Ghamberlainom in ugotavljajo, da bo imel sestanek za obe strani ugodne posledice. Franciji poide Anglija tako na roko. kakor je šla Franci- j ja Angliji, če bi se prenesel upor iz španskega Maroko na francosko ozemlje. KOMUNISTIČNA AGITACIJA V FRANCIJI. Pariz, 6 dec. (Izv.) >Matin« poroča, da je minister notranjih zadev predložil senatu spomenico, v kateri poroča o živahni komunistični propagandi v Franciji. Vlada je sklenila izgnati okoli 53 tujerodnih komunistov. PARLAMENTARIZEM V ŠPANIJI. nendaye, 6. dec. (Izv.) Iz zanesljivega vira poročajo, da se bo sedanja španska vlada Izpremenila v parlamentarno vlado a Primo dl Rivero na Želu, KONEC ZAROTE NA ESTONSKEM. Reval, 6. dec. (Izv.) Vlada je dala ustreliti dva častnika, ker sta se pri zadnjem komunističnem uporu držala pasivno. JAPONCI PROTESTIRAJO PROTI VELIKIM VAJAM AMERIŠKE'?A BRODOVJA. London, 6. dec. (Izv.) Ameriška ad-miraliteta je sklenila prirediti prihodnje leto velike mornariške vaje. v Tihem oceanu. Ameriško brodovje bo največje, kar jih je kedaj plulo po Tihem morju. AmeriSke vaje pa so vzbudile veliko pozornost na Japonskem. Japonci prirejajo po celi deželi proti ameriškim vajam protestna zborovanja. UPOR V EGIPTU. Kairo, 6. dec. (Izv.) V Chartumu so obsodili na smrt in ustrelili 3 častnike zaradi upornosti. UPORNI TOBAČNI DELAVCL Bratislava, 6. dec. (Izv.) V tobačni h* varni v Komomu je prišlo do nemirov med delavstvom in vodstvom tovarne. Vodstvo je obljubilo na novo sprejeti okoli 500 delavcev, sprejelo pa jih jo le 50. Žandarme-rija je napravila red. Vsem somišljenikom SLS Z volitvami 8. februarja stopa naš narod v odločilen boj sa svojo svobodo in enakopravnost. Vsak naš somišljenik v, sa kaj gre v tem volivnem boju, vsakdo pa tudi ve, da bo treba v težkih razmerah, v katerih živimo, podvojenega dela in napora. Stranke režima bodo raspolaqale i sredstvi, o katerih vsi vemo, odkod prihajajo, mi moremo računati samo na pomoč somišljenikov. Zato se že dano $ obračamo do vseh, ki jim j 9 slovenstvo pri srcu in ki po f* mu j e j o zgodovinski pomen s * dan jih volitev s prošnjo, da prispevajo po svojih močeh sa LJUDSKI SKLAD NAŠE STRANKE. Vsak somišljenik naj stori svojo dolžnost (udi v tem osiru, da zagotovimo sijajno zmago Slovenski ljudski stranki in s Itm slovenskemu narodu. Prispevka pošiljajte na tajništvo Slovenske ljudske strank*. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani Seinlšljeniki! Vso dopise na tajništvo naše stranke pošiljajte na natančen naslov: Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. — Odgovarjajte prosimo, hit.ro na naše dopiv?.. Kjer je pošta nezanesljiv", nas obvestite. V takih krajih napravimo svoj čas temeljit obračun. fes položaj. GLAS IZ INOZEMSTVA. Toul luSki dnevnik »Le Telegramme« je v svoji številki ? dne 29. m. m. priobčil poročilo o položf-jo v Jugoslaviji, ki ga je n?:pi=al dr. Zrinovič. Poročilo je popolnoma stvarno in je napravilo v francoski javnosti nedvomno velik vtis. Dr. Zrinovič piše: »Agencije so vas sproti obveščale o dogodkih, ki so se v zadnjih dveh mesecih razvijali v naši deželi. V trenotku, ko se je vse zdelo mirno in ko se je moglo smatrati, da je vladi narodnega sporazuma Ljube Davidoviča zagotovljena plodna bodočnost, so tajne spletke najprej otežkočile njegov položaj in končno dovedle do njegovega adca. Iz tega ni nastala samo ministrska riza, ampak tudi prava narodna kriza, sredi katere se sedaj borimo in ki utegne imeti najtežje posledice za režim, za monarhijo in za samo enotnost države. Me vem, ali se inozemstvo zaveda vse teže položaja. V Franciji so pač dobro zna-ni življenjski problemi, ki jih dviga na dnevni red ta kriza, ki bo znatno učinkovala na red in mir ne samo na Balkanu, ampak v vseh obdonavskih deželah.« Nato podaja dr. Zrinovič kratek pregled o razvoju notranje politike v Jugoslaviji od njenega početka do danes in dokazuje, kako ves spor med jugoslovanskimi narodi izvira iz velesrbske miselnosti vladajoče srbske radikalne stranke s Pašičem na čelu in iz odpora Hrvatov in Slovencev, da bi zavzemali v državi mesto državljanov druge vrste. Potem nadaljuje: »Danes imamo zopet Paši' 'bičevi-čevo ministrstvo z razpustom . • .. Ine in bližnjimi volitvami v februar)u, :to ■ vplivna. kampanja bo po vsej pi> - ajno nasilna, stoječa pod pritiskom u^ e. Vse kaže, da se bodo uporabljale prave ba!- preračunajte tudi, koliko Vas bo stala. Najuspešnejša reklama ie potom letakov in plakatov, kjer spremlja besedilo lična ilustracija. JUGOSLOVANSKA a TISKARNA v Ljubljani Vam izvrši take ilustrirane reklame, ne da bi bilo treba vporubljati ki seje. L D ol en e c : Prvi stiki dr. Krekovi s srednješolskim dijaštvom. (Konec.) Duhovnik in — dijaki. V soboto1 dopoldne so delili na ljubljanski višji gimnaziji dijakom svedočbe. Neke posebnosti, pokazavši se to pot in ti-čoče se prav zelo podpisančeve osebe, ni moč zamolčati. Stvar je tale. Več dijakov, kateri so bili doseda j deloma med o d 1 i č -n j a k i ali vsa j med p r i d n e j š i m i in v katerih nravnem vedenju ni bilo še nobenih tožba, ima v svoji zadnji sve-dočbi »sittliches Betragen« cenjeno za »ent-sprechend - in »minder entsprechend«. Posledice slabega reda iz nravnega vedenja so tele: dijak mora plačati prihodnje polletje šolnino 20 gld, izgubi ev. štipendij in trpi v javnosti tudi na svojem dobrem imenu. Kazni je tedaj dovolj, a bodi. Nas zanima le vzrok, ki je redu pripisan. Te slabe rede so si namreč dijaki zakrivili s tom, d a s o se udeleževali »prepovedanih shodov in izletov«. In s tem je v zvezi oseba podpisančeva, M gmatra za svo'o vestno dolžnost, da prijavi pojasnilo v tej stvari slovenskemu svetu zlasti radi tega, ker si je v svesti, rla niti on niti dijaki nimajo od nikogar nobene obrambe. Evo ga! — Začetkom lanskega druzega polletja pride k meni dotlej neznan mi šestošolec prosit mc, naj bi poučeval pet višjegimna-zijcev v modroslovnih in apologetičnih vprašanjih. Vesel sem bil te prošnje in ko sem se zagotovil, da dotičniki vestno izvršujejo svoje šolske dolžnosti in da so starši njihovi zadovoljni, sem jim jel predavati po poldrugo uro na teden. V koliko sem sposoben za to, mj ni sodili, toda ker so mi je že lani začetkom lela poverila mo-droslovska stolica v semenišču, menim, j da jo dovolj jasno, zakaj so dijaki prosili baš mene in zakaj sem imel tudi pogum, izpolniti njihovo prošnjo. Glode tega pouka omen'am, da je bil strogo le znanstven pouk. Načelen nasprotnik sem temu, da bi se dijacj vmešavali v politiko in da bi se že pri njih budile po-litiške strasti, in odločno sem zahteval ,od svojih bivših učencev, naj ne bero nikakih politiških listov, tudi »Slovenca« ne. O šoli in profesorjih se ni govorilo; prav tako odločno sem namreč poudarjal, da morajo dijaki spoštovati avtoriteto in da morajo biti svojim součencem prizanesljivi, dobri tovariši. Da bi bil tak pouk po šolskih zakonih prepovedan, si niti misliti nisem mogel. Saj je dovoljeno dijakom iz višjih razredov celo pohajati v gostilno, učiti so plesu itd. Kaj bi tedaj moglo biti slabega na tem, da so dijaki v prostem času pri duhovniku uče? Poleg modroslovja in apologetičnih vprašanj sem poučeval posameznike tudi v češčini, maloruščini in ruščini in jih sploh podpiral v vsem, kar je bilo koristnega za njihov znanstveni napredek. Ti dijaki so privabili še druge in skupno so se zbirali ob nedeljah popoldne pi*i nekem tovarišu pod nadzorstvom očeta njegovega, kjer so se učili med seboj. Javno izjavljam, da sera jim nebroj-nokrat poudarjal, naj opuste vse, karkoli bi jih moglo spraviti v nasprotje s šolskimi zakoni, naj tedaj ne sik lepa jo nobene tajne zveze ali društva, marveč naj se samo prijateljski shajajo skupno se učit. In kolikor sem mogel spoznati, ro me slušalk Glavna smer vsega mojega občevanja z dijaki je bila verakonravna. Ves pouk in vse drugo mi je bilo le sredstvo, da se di.aci tem bolj utrde v verskih resnicah in da v ohranjen je nravnosti pridno rabijo svete pripomočke: molitev in prejemanje svetih zakramentov. V času, katerega javno in »pravno« mnenje temelji v verski plilvosti in brezbrižnosti, so seveda nevarni talci dijaiki, ki obiskujejo iz prepričanja in potrebe službo božjo in ki pogosloma prejemajo sv. zakramente. Ko so jih drugovi zasmehovali, jih nj nikdo branil; pač pa se jim brani, da bi med seboj ali pri duhovniku dobivali potrebnega bodrila in tolažbel Toda to ne spada sem. Dijake sem z izrecnim privoljenjem njihovih staršev spremljal pri dvakratnem izletu, namreč: prvega maja in dva dni pred koncem šolskega leta, in obakrat sem bil vesel pošteno veselih dijakov. Da bi marsikaki drugi izleti podajali marljivim prcisikovavcem dovolj raznovrstnega gradiva, o tem ne govorim: preiskovali so je moralo samo o teh izletih, jn sicer zato, ker so so morali dotični dijaki kaznovati. Vzrok temu pa niso bili njihovi shodi niti njihovi izleti, marveč to, da je nekatere (ne vseh) izmed njih parkrat pozval č. g. Valentin Eržen k sebi in jih ničesar sluteče spraševal o raznovrstnih dogodkih na ljubljanski višji gimnaziji. Z a so tu javno izjavljam, da jaz nisem bil in tudi sedaj nisem v prav nobeni zvezi z znano vlogo č. g. Eržena. Č. g. Eržen jo pa tudi sam zatrdil, da je za svojo postopanje edino le on odgovoren. In jaz prislavljam, d a s o bili dijaki pri tem popolnoma nedolžni in če je kje kaj krivde, jo ima vso č. g. E r ž e n in nobeden drugi. Prav to trdim jaz glede svojega občevanja z dijaki, če j n kdo kriv, se m kriv edino le jaz in Če kdo za-služi kazen, jo zaslužim odi- no le jaz, dijaki so pri tem popolnoma brez krivde, ali če komu bolj ugaja: dijaki so bili samo zapeljani in zapeljal sem jih jaz. Jaz sem jih zapeljal, da so prosti čas uporabljali za učenje pre-potrebnih stvari; jaz sem jih zapeljal, da so me slušali, da so me ljubili, da so pri meni često iskali pomoči in sveta. Sedaj so pa kaznovani oni, in sicer kruto kaznovani, in jaz sem prost. Za prestopke lanskega leta so letos sedeli v šolskem zaporu ali dobili ukor, tovariši se jim izogib-ljejo, profesorji jih---; vohunstvo, hinavstvo, obreldjivost se jim očita in sedaj jih čakajo Še vse posledice slabega nravnega reda. In vsega tega sem jaz kriv, zato ker so se učili dotični dijaki pri meni samo pod mojim nadzorstvom in ker so bili pod duhovniškim nadzorstvom na izletih. In tu nastane važno načelno vpraSa-nje! Ali je občevanje duhovnikovo z mladino res nevarno, ali se mora sumničiti že vnaprej škodljivi vpliv duhovnikov na mladino, ali je tedaj potrebno nadzirati to občevanje? Slavni profesorski zbor je s svojim sklepom potrdil ta vprašanja in njihov sklep je sedaj legalen in pravno popolnoma veljaven. Toda legalnost in nravna pravičnost se ne krijeta vselej. Kaiko sodim v tem oziru za ta slučaj, bo jasno vsakemu, kdor blagovoli upoštevati tole. Mimogrede omenjam, da se ima rano* go slovenskega razumništva prav temu »nevarnemu« občevanju duhovnikov z mladino zahvalit! za svojo izobrazbo; dalje sme menda duhovnik podpirati mladino ne samo v gmotnem, marveč i v umstvenem i v nravnem oziru. Tudi starši smejo menda svoje otroke zaupati duhovniku in jih izročati njemu v posebno skrb; če ne sodi birokracija tako, sodi pač naše vemo ljudstvo, da je nevarnosti za mladino dovolj in da potrebujejo duševne opore. Vse kanske metode, v žanru macedonskih ko-mitašev. Te metode so se že začele tudi izvajati. VpraSanje je samo, kaj poreče na to ljudstvo. Večina volivcev je nasprotna tej politiki. V razpuščenem parlamentu Pašič ni mogel računati na več nego 106 poslancev proti 168. Že danes moremo biti torej gotovi, da bo Pašič v par mesecih poražen. Da, toda dotlej bo tudi še poglobil jamo, ki jo je bil s svojo nesrečno politiko izkopal med različnimi etniškimi elementi v državi. On povzdiguje Srbe nad Hrvate in Slovence in trdi se, da njemu ne bi bila neljuba amputacija teh pokrajin in da bi v svojem ozkosrčnem srbskem partikularizmu raje imel, da bi se njegova domovina zmanjšala, pa osvobodila vseh ne strogo srbskih elementov.« Potem se peča dr. Zrinovlč z Radičem m njegovim nesrečnim značajem, ki je mnogo pripomogel, da je padel Davidovičev kabinet in da je kralj osebno posegel v dogodke. Nato pa nadaljuje: »Zapadne ideje, da je ljudska volja najvišji zakon, pred katerim se mora ukloniti tudi sam vladar kakor na Angleškem, te demokratične ideje veljajo v vseh strankah jugoslovanske države, ki so pripadale bivši avstroogrski monarhiji, a tudi v bivši srbski kraljevini imajo mnogo pristašev. Zato je vse neprijetno zadelo, ko se volja parlamenta ni spoštovala. »Če se vzroki nesporazuma, na katerih gradi Pašič svojo politiko poostre, je razdružitev države SHS mogoča. To ne bi bila katastrofa samo za nas, ampak tudi za mir in ravnotežje v Evropi. Italija, Avstrija, Ogrska, ki preže na nas, bi se utegnile obogatiti z našim plenom. Na koga pada odgovornost za ta kritični položaj? Ni dvoma, da so se zgodile napake na obeh straneh. Nekatere so stare že po več let. Gotovo je, da Pašič, ki je med vojno toliko storil za veličino svoje dežele, nikakor ni imel nobenega pojma o politiki, ki bi jo moral voditi po miru. Toda tudi Radič je napravil dovolj napak. Prva je bila abstinenca, ki jo je tekom več let nalagal poslancem svoje stranke. Potem pretiranost njegovih demagogičnih govorov. Imajoč pred seboj lahkoverno ljudstvo, kakor so hrvatski kmetje, bi bila njegova dolžnost, da jih pouči, ne pa da jih pita z utopijami.« Politične vesti. '4.. 7K0r zaupnikov Slovenske ljudske strar se bo vršil v četrtek, 11. de--fcei i 10 dopoldne v Celju, v dvorani Nti ->'..:. . . doma. Vabila so se razposlala vs x i; likom. Če bi komu pošta ne dostavila vabila; se stem obvešča. + Grožnje radikalov proti Slovencem. Četrtkova radikalna «Samouprava«, ki jo vodi znani dr. Laza Markovič, v dolgem članku napada SLS radi republikanskih izjav ter pri tem grozi na vse načine. Najprvo grozi ljubljanskemu škofu dr. Jegliču, češ da je «Slovenec« njegov ; osebni organ in osebna lastnina. To pa v prvi vrsti radi člankov, v katerih se je «Slovcnec« zavzel za suverenost ljudstva. |Te grožnje ljubljanskemu škofu prav to velja tudi za naš slučaj; teda z birokrati je treba govoriti še jasneje: 1. Dušni paslir ima v zakonu utemeljeno pravo in dolžnost, skrbeti za ver-s!ko-nravno življenje njemu izročenih oseb. Nravnost presoja on in njegove svedočbe imajo v tem oziru i pred gosposko veljavo. Država mu torej sama priznava značaj nekakega sodnika in nadzornica v nravoem oziru. Ali se more tedaj reči, da so tisti, katere nadzira duhovnik, brez nadzorstva? Kdor to trdi, zanikava od zakona priznani značaj duhovnikov, da o njegovem višjem poslanstvu ne govorim. 2. Gimnazijski disciplinarni red priznava duhovnikom pravico, da izpovedujejo dijake. Kot i z p o v e d n i k i vplivajo neposredno in direktno brez nadzorstva na dijake, in sicer v najvažnejših zadevah njihovega življenja. Ali so tedaj dijaki brez nadzorstva, če jih nadzira človek, kateremu gimnazijski red sam priznava pravico najzaupnejšega občevanja z dijaki in najvažnejšega vplivanja nanje? Kar se je izvršilo, je izvršeno in ker Je podpisanec prepričan, da je vsaka pot v obrambo dijakov brezuspešna, zato prosi bravce Slovenčeve, naj po svojem pravnem čuvstvu sodijo pravni čut slavnega proie-aorskega zbora na ljubljanski višji gimnaziji. Brezuspešna, pravim, je vsaka poti Slavni deželni šolski svet je že izjavil svoje mnenje, ko je poprosil vč. ordinariat, naj mene in druge duhovnike pouči, česa ne smemo. Spoštljivo, toda najodločneje odklanjam ta pouk in s tem javno zavračam slavnemu deželnemu šolskemu svetu njegove svete glede moje osebe. Delovanje duhovnikovo pa pojmujem fako, da se ima vršiti samo »v imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha« in v nobenem drugem imenu ne, najmanj pa v imenu versko brezbrižne birokratične legalnosti. - Dr. Jane« Ev. Krek. močno diše po tistem človeku, ki je prerl dobrimi 10 dnevi v Pašičevi predsobi pisal svoja poročila v slovenskih razmerah, v katerih je denunciral vsevprek, potem ko se je z dr. Žerjavom vozaril z avtomobilom. Nato pa glasilo dr. Laze Markoviča na podlagi denuncijacij znanega de-nuncijanta grozi dalje: «Tedaj po naših zakonih ne more biti uradnik ali učitelj oni, ki se izdaja za pristaša SLS ... Duhovniki niso državni uradniki, toda med njimi in državo vladajo neki posebni od-nošaji. Ako se duhovščina na Slovenskem postavi na republikansko stališče, mora tudi država temu primerno urediti svojo odnose...« Ali gospodje Markovič in razni slovenski Efijalti menijo, da bo slovensko ljudstvo radi teh in takih groženj nehalo poudarjati suverenost ljudstva, podlago moderne demokracije in parlamentarizma ? FLIS KRlflKR „_ bErriN ZA bdflSRE PLdStE IN JOPE V BOGATI IZBIRI TER NAJDOVRŽEtfEJŠI KAKOVOSTI DOSLE, — OGLEJTE SI ZALOGO IN IZLOŽBE, PREPRIČAM BODETE DA SE li KVALITATIVNO NAJBOLJE KUPI PRI it LENdSI & QERKf1flN Zadrega. Kar se je godilo povodom štrajkov akademske mladine na belgrajskem, zagrebškem in ljubljanskem vseučilišču, jc tako verna slika nasilnega režima, da je Pribičeviceve uslužbence sram in skušajo dejanja utajiti. Še vsakokrat, kadar je javnost dejanja režimov-cev in nasilnežev obsodila in jih režimsko PP. časopisje ni moglo odkrito zagovarjati, je začelo tajiti in očitati drugim laž. Tudi tajnik JDS se zagovarja, da ni imel sestanka v «naprednem do-| mu« s pretepači. O, ko bi ti Orjunci no imeli jezikov in sami ne izdajali, kje in v čigavi družbi je čelnik Orjuno ponudil četo 60 oboroženih orjuncev-neakademi-kov v pomoč Pribičevicevi četici! Pa še predrzno nasilen hoče biti g. tajnik JDS, češ «če ne bo šlo drugače, bomo z odgovornim urednikom govorili ob prvi priliki na ulici«. Ali visoki in oblastni gosp. tajnik JDS nc vedo, da kdor «z mečam po uleah ukul hodi, bo z mečam ukul per-nesen.« Za tista «rcdna predavanja na univerzi« prav nič ne zavidamo neakade-mikom, ki so jih poslušali. Če so morda med njimi bili tudi tisti orjunski delavci iz Strojnih livaren, ki so jih na pomoč klicali, jim predavanja tudi niso nič škodila. Domišljavost g. Bendeta, Časnikar Roman Bende, pristaš Prepeluhove stranke, je v »Slov. republikancu« objavil vprašanje na naše uredništvo, zakaj nismo objavili njegovega 12 strani dolgega »elaborata njegove šestmesečne preiskave« v pogledu milijonske goljufije na škodo države na ob- za jesen - zrno 50 VSE NOVOSTI Kanjama LOi&EM COtlVEKCO^r rjlLflEKSTON za MOŠKE OBLEKE IN S^iKNE FLd^S SUKHO TUrfUERS KAŠAm ZA bdMSKE KOSTIME, 51KHE mejni carinarnici Cankova.« To vprašanje je čisto nepotrebno, ker je g. Bende o tem obveščen in če ne bi bil, bi moral kot čas-ničar vedeti, da se stvari tako težkih osebnih obdolžitev brez točnih dokazov ne objavljajo v taki obliki, kakor je to hotel g. Bende. Morda si dotnišljuje g. Bendd, da je njegova osebnost samaposebi za nas tako verodostojna, da bi nam že samo njegove trditve brez dokazilnega materijala zadostovale! Da smo g. Bendeta pravilno ocenili, dokazuje sam z namigavanjem, da njegovih trditev morda zato nismo objavili, ker da je eden kompromitiranih uradnikov — sorodnik g. V. Pušenjaka. Ali so morda za g. Bendeta kot časnikarja taki motivi merodajni in sodi druge po sebi? Take časnikarje prepuščamo drage volje »Slov. republikancu«, ne vemo le, zakaj svojega »elaborata« ni v njem objavil, ako je sedaj preiskava dognala dejstva. Malo manj domišljavosti, g. Bende! O dogodkih na belgrajskem vseučilišču piše »Pravda«: »Belgrajska policija je sledila samo zgledu načelnika prosvete v tej temni dobi. Avtonomijo vseučilišč je prvi kršil »glavom i perom« minister za pro-sveto. Okrvavljeni bajoneti v vseučiliški avli popolnoma resnično tolmačijo razumevanje vseučiliške svobode, kakor ga je tako jasno manifestiral zloglasni zapeljivec našega naroda in rušilec našega pravnega reda Svetozar Pribičevic. Ta gospodin je bil popolnoma solidaren z belgrajsko policijo. V trenotku, ko je v vseučiliškem poslopju tekla kri, je zahteval minister za prosveto na ministrski seji, da napravi vlada energične korake, da pride »ta univer-zitetska balavurdija« (paglavstvoj k pameti. Ostal pa je s svojo »prosvetno« zahtevo osamljen.« Kaj pa v Ljubljani? Na naslov belgrajskih vseučiliških profesorjev je zapisala »Pravda« dne 5. decembra: »Profesorski zbor našega vseučilišča ima neko dolžnost. O tej dolžnosti niti ne govorimo, ker če je profesorji niso takoj občutili, tudi ni vredno o nji govoriti. Če bodo storili svojo dolžnost, bo to edina tolažba za stariše, da se njihovi sinovi ne bodo vračali s predavanj z razbitimi glavami.« — Ta apel je imel uspeh in profesorji-pravniki belgrajskega vseučilišča so profesorju dr. Poliču pismeno izjavili svojo solidarnost. A Ljubljana? o bleke na o b n o k e i MESTNI TKO 5 O- Berivatovk- Dijaški dan. Praznik Brezmadežne, dne 8. decembra je dijaški praznik, ker je baš Brezmadežna Ideal katoliškega dijaštva. V njej vidimo svoj vzor, ki ga hočemo doseči V Ljubljani bo katoliško dijaštvo praznovalo na sledeč način: 1. ob 6 zjutraj je sv. maša in skupno sv. obhajilo s kratkim govorom v križanski cerkvi; 2. ob pol 10 je v Ljudskem domu zborovanje s sledečim sporedom: a) Govor g. župnika Finžgarja; b) govor g. dr. Piskernikove; c) Govor g. dr. Capudra ob 30 letnici Danice in č) govor tovariša. 3. ob 4 popoldan v Akad. domu kongre-gacijska akademija s sledečim sporedom: a) Uvodna deklamacija. b) St. Premrl: Avo Marija, bariton solo s spremljevanjem klavirja, c) Brezmadežna naš vzor in naša vodnica, govor, č) Glasunov: Meditacija, violine s klavirjem, d) dr. Ivan Pregelj: Zdrava roža Marija, deklamacija. e) Schumn: Slavo-spev, bariton solo s klavirjem, f) Kongregacija, govor. 4. ob 3 zvečer v veliki dvorani Uniona slavnostni komerz s sledečim sporedom: a) Otvoritev, b) Govor g. Trseglava. c) muzikalne točke: 1. Gried: Andante; 2. St. Premrl: Ave Marija, A. Nedved: Bone Deus; 3. Fr. Schubert: Deklica in smrt, Fr. Schubert: Lajnar, Abt: Nad zvezdo; 4. Pavčič: Pred durmi, Pavčič: Planinec; 5. A. Rubin-stein: Romanca; 6. St. Premrl: Sem kakor oljka, E. Stribur: Ave Marija; 7. A. Rubin-stein: Melodija (trio); 8. H. Moskes: Odpusti mu, E Adamič: Nocoj je lep večer; 9. Bajec: Bila ruža. Sodelujejo: VI. Močan (toč. 2, 5, 8), L. Hartman (toč. 4). J. Likovič (toč. 1, 3, 6, 9), Fr. Leskovic, L. Pompe (toč. 7). č) Govor predsednika Danice ob njeni 30 letnici. d) Danična himna. Po sporedu prosta zabava. Vse prijatelje katoliškega dijaštva prosimo, da se udeleže ta dan njegovih prireditev, da bo vez tem ožja ln pomoč tem višja! Prijatelji katoliškega dijaštva! V ponedeljek zvečer priredi kato« liško dijaštvo v unionski dvorani - koncert in komerz - Pridite! Pridite! K. G.: Začetki katol. dijaškega gibanja na Slovenskem. (Ob »Daničlnem« 30 letnem jubileju.) Slovenska akademična mladina se je zbrala v drugi polovici preteklega stoletja v, akademičnih društvih, ki so bila plod takratnega liberalnega pokreta. Vendar jo pa r teh društvih, — »Sloveniji« na Dunaju, usta* novljenl leta 1869. in «Trlglavuc v Gradcu, ustanovljenem leta 1875. — liberalna ideja stopila kmalu bolj v ozadje in njeno mesto je zavzela narodnostna. Vendar je liberalizem klil tiho na dnu in čakal ngodnega trenutka, da plane zopet na dan, kakor je to bilo ob rojstva treh društev, ob priliki prvega kulturnega boja na Slovenskem v. začetku 70ih let. To se je zgodilo zopet v 80ih' posebno pa v začetku 90ih let. Slovenski liberalizem, ki jo bil plod ino« zemskega, posebno dunajskega liberalizma, je imel posebno to ranljivo točko, da jo zanemarjal široko ljudske množice, katere so takrat začele gospodarsko rapidno hirati ln' je posebn* malim kmetom grozil popoln gospodarski polom. Proti močnemu pokrefu liboralizma se je kmalu dvignil krsčansko-socialnl. Nemški krščanski socialci, škof Ketteler, Vogel« sang itd. so si pridobili kmalu odličnih pristašev in zagovornikov tudi pri nas. Vendar je bilo potrebno začeti pri temelju, če so jo hotelo izpreobrniti staro liberalno družbo. Obe strani sta zbirali okoli sebe zlasti mladino. Prva katoliška dijaška društva so s» ustanovila že v 40 letih v Švici kot protiutež proti stremljenjem znanega dr. Davida Fri-i derika Stranssa. Pokret je hitro naraščal, po-i sebno v Nemčiji, kjer so akcijo podpirali! predvsem vsakoletni katoliški shodi. V 70 letih so katoliška akademska društva obstojala že skoraj po vseh nemških vseučiliških mestih. V tem času se je pričelo katoliška dijaško gibanje tudi v Avstriji. 1877. je bila ustanovljena na Dunaju «Austria«, leta 1883. »Norica«. V teh društvih se niso shajali samo nemški katoliško misleči akademiki, temveč tudi akademiki drugih narodnosti. O tem pokretu so tu pa tam poročala pri nas Jera-nova »Zgodnja Danica« in »Slovenec«. Jeran je ob vsaki taki priliki navdušeno pozdravljal mlade borce za katoliška načela in začel kmalu misliti tudi nato, kako bi se kaj podobnega ustanovilo tudi pri Slovencih, ker potreba je bila velika. »Slovenec« jo 1. 1884. v prvem takem poročilu nasvetoval slovenskim akademikom, naj si tudi oni osnujejo podobno društvo, ker društvo na liberalno-narodni podlagi veri večkrat škodujejo, kakor pa koristijo. Kmalu potem je začel «Slo-; venec« priporočati slovenskim akademikom, naj, če ne morejo ustanoviti lastnega društva na katoliški podlagi, vstopajo v «Austrio«, ki bo radevolje sprejela vse v svoje okrilje, naj so katerekoli narodnosti, ker so vsi brat-I je po veri. Temu pozivu se je v poznejših i letih odzvalo nekaj slovenskih akademikov, ki so vstopili kot člani v katoliško »Austrio«. i Med tem so se dogodki razvijali daljo po ! svoje. Slovenski liberalizem je šel v klasje, j Napovedal mu je neustrašeu boj veliki dr. ' Anton Mahnič. Katoliška struja na SJoven- • skem je začela premišljevati, kako ustano- • viti slovenskim akademikom društvo na ka-j toliški podlagi. »Slovenec« je pisal 1890., da je f treba dijakom poleg moralne tudi gmotno podporo, ker na ta način so mladina najlaže ' osvoji. Prvi je začel to izvajati praktično dr. Mahnič v «Rimskem Katoliku«. Odprl je pre-) dale svojega časopisa tudi mladini. Ustano-} vil je posebno dijaško prilogo, razpisoval za srednješolce, akademike in bogoslovce nalo-j ge in jih tudi nagradil. Zanimivo je, da je j dr. Mahnič dobil dovolj spisov od srednješol-cev in bogoslovcev, a od tam, od kjer jih je najbolj pričakoval, nI dobil niti glasu, namreč od slovenskih akademikov. Omeniti moram šo drugo dogodke, ki so nujno vedli do ločitve duhov v dijaških vrstah. Iz Prage je začelo pihati na jug mla-dočeško radikalno gibanje. Vsako leto so prirejali akademiki vseslovanske dijaške shode, prvi se je vršil 1890. Akademska mladina se je na teh shodih postavila popolnoma na »napredno« stališče in si prisvojila radikalni mladočeški program. Plod tega radikalnega gibanja je bil pri nas dijaški list «Vesna«, katerega je ob rojstvu odklonila enoglasno katoliška in liboralna javnost. »Vesni« jo bilo odločeno kratko življenje, izhajala je Ramo tri leta, od 1892—1894. Leta 1892. je bilo ustanovljeno tudi prvo slovensko ferijalno društvo »Sava«, ki jo sprejelo v svoj program tudi dvobojevanje. Dvobojevanje so gojili slovenski akademiki že več let kljub temu, da ga je odklanjala vsa slovenska javnost. Prišlo jo tako daleč, da jo slovenska javnost prenehala pošiljati prispevke »Podpornemu društvu za slovenske visokošolco na Dunaju« edino zavoljo dvobojevanja in zato jo morala trpeti vsa akademska omladina. Dijaško podporno društvo «Radogoj« je pa sklenilo 1891, da no bo podpiralo nobonega akademika, ki so bo dvobojeval. Vsa tn dejstva so potisnila v roko pero dr. Mahniču, ki jn napisal 1893 v svoj list tri članke zoper slovensko akademsko mladino, kar je povzročila velikanski hrup. »Slovani- csrran 1 jat je sprejela meseca marca 1893 resolucijo, v kateri je vzela Mahnjčev članek »Sumljivo znamenja v slovenskih dijaških ln akademskih vrstah« z obžalovanjem na znanje in jo izjavila, da stoji odločno na naprednem stališču. S tem činom je bila definitlvna ločitev duhov v dunajski «S!oveniji« dovršena. Aka-doiuiki, ki so se že bili navzeli Mahuičevih idej, niso imeli v »Sloveniji« več obstanka, posebno še zavoljo tega, ker je odbor »Slovenije« v letnem semestru 1892-93 zahteval od nekaterih članov pismeno izjavo, ki jo slonela ua podlagi marčove resolucije. Katoliška struja je to odklonila in je bila s tem tudi na cesti. Zato so začeli takoj misliti, kako temu odpoinoči. Na čelu tega gibanja je stal jurist Josip Jaklič. To je bilo tem lažje izvesti, ker so imeli za seboj vso takratno katoliško javnost v domovini. Ze I. kat. shod 1. 1S92. je sprejel resolucijo, v kateri priporoča slovenskim akademikom na Dunaju in v Gradcu, da naj si po vzgledu dunajske »Austrie« osnujejo slovenska katoliška akademična društva, za srednješolce je pa katol. shod priporočal ustanavljati je Ma-rijanskih kongregacij. Prvi sad katoliškega shoda jo bila dijaška liga, o kateri ravuo sedaj poroča v «Slovenčevem« podlistku g. prof. Ivan Dolenc. Namen lige je bil verska preroditov dijaštva; kljub temu so ji kmalu zavili vTat, a duhovi so niso uklonili. Večina ligašev je šla po maturi v semenišče, ostali so si pa tudi pridobili lepih zaslug za »Danico«. Prvi čin, ki so ga storil' akademiki, katerim so bila vrata v »Slovenijo* zaprta, jc bil, da so poslali dr. Mahniču zr '-"'»ico, katero je on skupno z zaupnico ligašev, v obliki soneta natisnil v svojem listu. Potem so akademiki vložili prošnjo za ustanovitev katoliškega akademičnega društva »Danica«. Od nasprotne strani so začeli zdaj deževati vanje napadi. Bili so vse: izdajalci, brezdomo-vinci, samo ljudje ne. Toda to prvih katoliških pokretašev med akademiki ni omejevalo. Poleg tega jim je začela nagajati še visoka c. kr. vlada. Pravila so bila zavrnjena, ker je bil poslovni jezik slovenski in društveno znamenje belo-modro-rdeči trak. Tako so »Daničarji« morali že ob rojstvu ;«Danice« največ prestati zavoljo svoje narodne zavesti, torej zavoljo tiste stvari, katero so jim nasprotniki najbolj predbacivali. Ustanovitev »Danice« je avstrijska vlada ovirala celo leto. Šole končno se je posrečilo poslancu Povšetu dobiti dovoljenje za ustanovitev društva potom osebne intervencijo pri takratnem notranjem ministru. Dne 27. oktobra 1894. se je vršil ustanovni občni zbor prvega slovenskega katoliškega društva »Danica« na Dunaju. Program »Danice« je podal v svojem govoru jtirist Fran Pavletič, kateri je posebno poudarjal tri ideje: katoliško, socialno in slovensko. S -tem je bil položen temelj katoliškemu dijaškemu gibanju na Slovenskem. Po prvih težavah, ki se pojavijo pri ustanovitvi vsakega društva, se je »Danica« začela lepo razvijati. »Daničarji« so takoj zaceli izdajati svoj list Zdrav-jec), ker se bo isti tiskal v omejeni nakladi. — Uprava »Preroda«, Ljubljana, Poljanski nasip .10. — Kdor žepnega koledarja Kmetsko zveze ni razpečal, naj ga vrne tajništvu Kmetske zveze (Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana). Pošli so vsi izvodi, mnogi pa koledar še naročajo. Kdor bi koledar prepozno vračal, nas oškoduje. — II. Književna tombola Jugoslovenske Matice. Vse one, ki si hočejo pomnožiti svojo domačo knjižnico in sploh vse ljubitelje naše leposlovne knjigo opozarjamo na II. književno tombolo Jugoslovenske Matice. Posamez-na tombolska tablica stane 3.— Din. Vsi dobitki vsebujejo 7289 knjig naših najboljših pesnikov in pisateljev, med njimi dr. Tavčar, Finžgar, Meško, Zupančič, Gradnik, dr. šorli itd. Amba ima šest knjig, terna deset, kva-terna štirinajst, činkvin sedemnajst, prva tombola pa jo književna redkost: vsi letniki Dom in sveta od prvega naprej. Slovenci, sezite po tablicah književne loterije. — Dinarski dan Jugoslovenske Matice. — Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani uljudno prosi vse one faktorje, katerim je poslal prošnjo za prireditev »dinarskega dne« v Sloveniji, da mu eventualne zneske, ki še niso nakazani, takoj nakažejo. Vsled svoje kontrole mora odbor to ludi pismeno urgirati. Da pa zmanjša poštne stroške, naj velja ta prošnja. Do danes nakazana zbirka »dinarskega dne« v Sloveniji znaša 123 tisoč 835.50 dinarjev. Jugoslovenska Malica se tudi tem potom in ponovno zahvaljuje vsem nabiralcem in darovalcem. — Nova telefonska zveza Belgrad—Buka-rešt. Te dni je bila izročena prometu nova telefonska zveza Belgrad—Bukarešt. — Vihar na Sušaku. V noči od četrtka na petek je divjala na Sušaku silna nevihta z viharjem. Lilo je celo noč in tudi še v petek dopoldne. V četrtek dopoldne ob tričetrt na 12, so čutili na Sušaku močan navpični potresni sunek. — Smrtna nesreča. 62 letna Marjeta Pu-her v Dobrem polju pri Dadovljici je sušila lan. Pri tem se je pa tako močno opekla, da potu v ljubljansko bolnico umrla, omanjkanje pitno vode t Dalmaciji, iški okolici je nastalo občutno po-^anjjljptijo pitno vode. Ljudje pijejo tudi kalno voao. Nevarnost je, da se radi tega poja-i vijo bolezni. — Vlomi. Iz Krškega poročajo, da so neznani tatovi v noči na 30 novembra vlomili v gostilno Franca Vamca in odnesli 700 Din gotovine in dva kilograma suhega mesa. .V gostilni Edvarda Kriegerja so odnesli kilogram sira. Gostilničarju Murku bo odnesli 750 Din gotovine. — Zvonarna strojnih tovarn in livarn d. d. ▼ Ljubljani je prejela med drugimi tudi to-le priznanico: Naročena zvona A od 349 kg in F od 107.5 kg smo prejeli, posvetili in dvignili v zvonik. Z izdelkom in glasom smo popolnoma zadovoljni. Zvonovi so v polnem skladu in harmoniji z našim starim tretjim zvonom. Na odlični izvršitvi in harmoniji Vam izražamo svojo zahvalo. Kot staro, solidno in vsega zaupanja vredno tvrdko Vas vsem cerkvam naj-topleje priporočamo. —- Cerkveno predstojni-štvo v Dardi, 17. nov. 1924. — Želodčne bolečine zginejo po nžlvanju Radenske vode I — Lepo darilo najboljše naložen denar, zato kupujte samo res lepe in porabne predmete, ki odgovarjajo današnji modi pri tvrdki P. M a tf d i č , nasproti glavne pošte. Razstava dne 7. 'n 8. t. m. Oglejte si tudi cene v izložbah. —i Opozarjamo na današnji oglas modne trgovine Šinkovec nasl. K. S o s s. 8 Is Šmarja pri Jelšah. Tukajinje prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo dne 7. decembra in na praznik dne 8. decembr* t. 1. ob štirih popoldne dve gasilski igri u sicer »Gasilca samo hoče« in »Anžek gasilce«, Za obilen obisk se priporoča društveni odbor, Najboljši Šivalni stroj Je edino le Josip linca znamka Griizner ln AdUer m rodbino, obrt In Induitrljo LJubljana Pouk « iezeii|u brezplačen. Večletna garanciji. Delavnica za popravila Na veliko Telefon 913 Ra malt p Slovanske predstave zopet dovoljene. Na posredovanje slovenskih poslancev pri vladi v Rimu se je prefekturni odlok o prepovedi slovanskih predstav v Julijski Benečiji zop~t umaknil. V veljavi ostane le cenzura za tekst predstav. Sedaj jc vprašanje, ali bodo morala društva vselej sama oskrbeti italijanski prevod? To bi napravljalo društvom seveda ogromne težave in strošk-. p Kanal ima zopet šodnijo. Dne 1. t. m. se je zopet naselila v Kanalu kanalska okrajna sodr.iji, ki je v zadnji dobi uradovala v Gorici. p Tiskovna »svoboda«. »Goriška Straža« od zadnjega pondeljka je bila zaplenjena, ker je kakor vsi drugi listi v Italiji poročala o Balbovem procesu proti »Voce republicana«. Se.cia je tudi slovensko ljudstvo kljub temu i 'vedelo resnico, da je v tem procesu tožitelj g.-.eral Balbo, veliki fašistovski mogočnik obsedel na zadnje na zatožni klopi kot obtoženec. novice. š Dijaški dan v Mariboru se bo praznoval po sledečem sporedu: V nedeljo, 7 dec.: Popoldan ob pol 6. v cerkvi sv. Alojzija premišljevanje in večeruice za katoliško inteligenco. Govori č. g. Fran Hrastelj. — V ponedeljek, 8. dec.: Zjutraj ob pol 0. pobožnost v cerkvi sv. Alojzija, govor, sv. maša, skupno sv. obhajilo vsega dijnštva in starešin ter posvetitev dijaštva Devici brezmadežni. Obrede izvrši škof dr, Andrej Karlin. — Predpoldan ob pol 11. slavnostno zborovanje v dvorani Zadružne banko. — Popoldan ob 5 istotam akademija. Nastopi dijaški Orel, članice, naraščaj; skupine, deklamacije in pa moški zbor katoliškega dijaštva. ' . š »Slovenec« ▼ Mariboru kljub strahoviti >.Jutrovi« nevošljivosti prav dobro napredtjj«.. Seveda ni vse eno, ali se pošilja v Maribor; dnevno 80 ali pa 500—600 izvodov. Razlika nekaj zaleže! Da to »Jutru« ni všeč, je razumljivo! Snj bi sicer ne bil brez vsake potrebe napisal 28 vrstic dolge reklame za naš list Hvala zanjo! Le še večkrat kaj! Naročnike po mesečno 10 Din naj pa »Jutro« prešteje najprej v vrstah svojih odjemalcev in ko bo z njimi gotov, naj šele pričenja pri »Slovencu«. Saj je že v pregovoru: Za vsak denar se dobi menda le še — »Jutro«! Ali hočete morda šc kak drug dokaz? š Podružnica »Slovenčeve« uprave v Mariboru, Koroška cesta št. 1 sprejema naročila na oglase za novoletno številko (novoletna voščila in druge oglase) vsako dopoldne od 10 do pol 1 popoldne. Tozadevna notica v eni zadnjih številk je bila pomotna. — P, n. naročniki in interesenti so vabijo, da se v vseh zadevah našega lista obračajo naravnost na našo podružnico. š Potres v Brežicah. Iz Brežic nam poročajo 4. decembra: Snoči 3. decembra okrog pol 11 jc Brežice vznemiril hud potresni sunek v smeri od vzhoda proti zapadu. Ljudje so vsi preplašeni bežali iz hiš na prosto. Po mnogih hišah je padal od zidov in stropov omet. K sreči sunek ni dolgo trajal. Tekom noči so sc med preplašenim prebivalstvom začele širiti vznemirljive vesti o potresni katastrofi v Zagrebu, kar pa se je kmalu izkazalo, da ni res. š Katoliško izobraževalno društvo v Te-harjih priredi v nedeljo dne 7. t. m. po litanijah v društveni dvorani Miklavžev večer za otro-člčke. Nič slepomišenja! >U8i» d Tovariš« je objavil v zadnji številki 5 sklepov in ugotovitev v seji ožjega sosveta poverjeništva UJU — Ljubljana, z dne 3. decembra 1924 ter jih predložil slovenskemu učitsljstvu. Prvi in drugi sklep nas toliko ne zanimata, ker zadevata notranje zadeve UJU, v katere se mi ne nameia»'a'j>o vtikati. Nadaljnje 3 ugotovitve pa ne moremo molčati, ker zadevajo »Slomškovo zve"!**' l« niso točne. V IIL točki je ta sosvet ugctc"'i da so se vršile premestitve stalnega učiteljstva nad naprednim učiteljstvom tudi pred prevratom. Res, priznamo in dostavljamo še, da tudi nad nenapred-nim, in sicer za časa barona Heina. Ampak dejstvo je, da vsekdar po predhodnih disciplinarnih preiskavah. Nam je znan celo dr, KJteneggerjev izrek: Težjo je na Kranjskem 11 staviti učitelja kot dvornega svetnika. Tudi nam je znano, da so bile preiskave v zadevah prestav Potokar, Germek, Zirovnik itd. Rezultati teh preiskav so menda še danes shranjeni v arhivu prosvetnega oddelka. Toda tega no izpodbijete, da so bili vsi, ki so bili po zakonu prestavljeni iz službenih ozirov — prestavljeni le na enaka mesta, kakor so jih imeli prej. Takega unikuma, da bi bil kdo kdaj prej prestavljen brez preiskave in brez količkaj opravičljivega vzroka iz šole z 28 učnimi osebami na najnižjo organizirano šolo daleč od Ljubljane — zgodovina učiteljskega stanu ne pozna. Ne pozna pa tudi takega slučaja, da bi bil nadučitelj degradiran na Isti šoli za učitelja! To je bilo prihranjeno šele xa Jeler-čeve strahovlade, koje dejanje bode < stalo zapisano v analih učiteljske zgodovine s krvavimi črkami. Očitek, da so se vršile prestave s pomočjo »SI. zveze«, odklanjamo. To je samo nelepo opravičevanje, nečedno pranje vodstva UJU, ki bi rado ostalo čisto in nedolžno pred svojimi lastnimi pristaši ter pred vso pošteno slovensko javnostjo, ki obsoja tako grdo krutost »Slomškova zveza« je bila dobila svojega zastopnika v višjem šolskem svetu šele po prevratu in to zato, ker je bila pristala na to, da je bil g. Gangl imenovan za višjega šolskega nadzornika. Do tedaj pa sploh ni imela v dež. šol. svetu svojega zastopnika. Tedanji predsednik »SI. zveze« je bil sicer član dež. Sol. sveta, a ga ni bila odposlala »SI. zveza«, ampak bivši deželni odbor in pa stranka. In naj so li sedanji funkcijonarji in člani »SI, zveze« odgovorni za dejanja v preteklosti, ki jih niso sami ne ustvarili, ne povzročali, dasi so bila — to ponavljamo — ta dejanja čisto zakonito izvršena. Ce bi bil kdo odgovoren za pretekla dejanja, tedaj je to g. Luka Jelene, ki je » svojo strankarsko strupenostjo in z zaničevanjem krščanskega učiteljstva povzročil ustanovitev »Slomškove zveze«, česar mlajše učitelj stvo niti ne ve. Na IV. so3vetovo ugotovitev le to, da je vsakomur, ki količkaj pozna naše stremljenje, znano tudi naše prizadevanje po avtonomnih šolskih korporacijah. Da pa se to vprašanje ni dalo izvesti tekom dobrih dveh mesecev pri razmerah, v katerih je bila prejšnja vlada, je tudi na dlani, kar gotovo uvidi vsak najmlajši pol ij i far UJU-ja in slepomišenje v tem pogledu ne bo uspelo, kakor tudi glede stalnosti ne — vsaj toliko časa, dokler ne popravite storjenih krivic, ki ste jih prizadejali tolikim tovarišem in tovarišicam in vsemu stanu, o čemer nas bode poučila bodočnost, ako ne popravite kmalu krivic v dejanju. Glede V. točke pa boste dobili odgovor ? posebnem članku, ker mi danes niso pri roki 13!» fii : ia isuDDHAf vsakomur, ki ljubi svoje zdravje, se priporočajo čajsi.e mešanice najfinejših indijskih in kitajskih čajev s znamko HA". » l^j um TRADE MARK Priporoča so za zjutraj in popoldne Indijske, za zvečer pa ktla|s!ke mešanice, Dobili jih je v vsaki irgovini. dokazi, ki bodo ovrgli vaše trditve, če5, da je »Slomškova zveza« kriva, da še nismo enotno organizirani. Samo to lahko ugotovimo, da vsak količkaj razsoden učitelj lahko izprevidi že iz vaših lastnih besedi in stavkov, polnih reak-cijonarstva in utesnjevanja svobodnega mišljenja in kretauja — kje je krivda. Izjavljam pa, da stojimo odločno na stališču, da bodi učiteljska organizacija nadstrarikarska in se pečaj samo vprašanji, ki so skupna stanovska zadeva vsega učiteljstva. Vsa sporna kulturna in politična vprašanja, ki ne langirajo šolstva neposredno, naj izključuje, kakor to dela enotna organizacija srednješolskih profesorjev in meščan sko-šolski h učiteljev. Toda kaj tacega ne prenese .Telenčeva nestrpnost, o čemer bi lahko veliko povedali meščansko-šolski učitelji, ki so srečni, da jih ne moti in meša več .Telenčeva starokopitnost Veseli pa nas, ker ludi po teh ugotovitvah sodimo, da se svita. Heprclcosljivl so Is EICF UmMl sSroji. Ncdotc/ni v konstrukciji in ma-terijalu. Izredno nizke cene. Oglejte si jJh pred nakupom. J. SsfcREC. LjuMSana Palača Ljubljanske krodiine banke Veliki župan ljubljanske oblasti je sporazumno z velikim županom mariborske oblasti sklical za dan 6. decembra anketo za zaščito najemnikov, ker bodo isti po 31. decembru t. 1. ostali brez vsake zaščite z ozirom na to, ker dosedanji stanovanjski, zakon izgubi svojo veljavo, novega zakona pa ni mogočo predlagati, ker je parlament razpuščen. Dnevni red te ankete naj bi obravnaval zaščito najemnikov, zlasti ali naj obsega zaščita zgolj najeme, ne pa tudi zakupov, takozvanih »me-SovitilK stanovanj, do kdaj naj velja dogovor, o odpovedi stanovanj in o najemnih cenah, glede katerih bi bila oblastva event primora-na uporabljati predpise zakona o pobijanju draginje. Ankete, ki jo je vodil g. dr. Goršič, se je tued drugimi udeležili gg. Nagode in Pernuš od višjega deželnega sodišča, predsednik ge-rentskega sveta mesta Ljubljana g. dr. Dinko Puc, bivši župan mesla Maribor g. Gerčar, ravnatelj dr. šubie iz Celja, zastopnik mesta Ptuj, inž. Šuklje za Zvezo industrijcev. Od organizacij so prisostvovale po svojih odposlancih veza drušlev hišnih posestnikov, ki zastopa 16 različnih društev hišnih posestnikov v Sloveniji, Osrednja zveza državnih uradnikov, Organizacija zasebnih nameščencev Slovenije, Osrednje društvo jugoslovanskih železničarjev itd. Predsednik ankete prečita brzojav ministra! •> socialno politiko, glasom katerega pr"H'?„.-» zaščita najemninskega zakona z dir »i decembra. Isto ministrstvo pa želi, da se dobi kak način sporazuma med najemniki in posestniki. Predsednik društva hišnih posestnikov g. Frelih izjavi, da društvo ne pripozna nobenega novega stanovanjskega zakona in svari vsako vlado, da premisli, predno izda kako naredbo v prid najemnikov. Opozarja, da so dosedanje najemnine veliko prenizke, da bo stanovanjska beda z ukinitvijo zakona do malega odpravljena in da bodo hiše razpadale, fe ostane stanovanjski zakon v veljavi. Dr. Puc je predlagal šestmesečni odpovedni rok in sicer na ta način, da bi bil izse-litveni rok 1. maja in 1. nov. Svoje izjave so podali g. Bekš za Osrednjo zvezo javnih nameščencev, g. Grčar za mestno občino mariborsko, g. Golmajer za Organizacijo zasebnih nameščencev, ki je povdarjal, da je, ako se pusti zadeva hišnim gospodarjem, da jo ti regijo brez vsake kontrole z najemniki direktno, to povsem pogrešeno. Izraža vsled tega upravičen dvom v uspeh ankete. Ako na sestanku samem pride do sporazuma, kdo bi bil iako naiven, da bo mislil, da bodo vsi gospodarji smatrali ta sporazum za pravno obvezen. Smatra kot edini izhod izdajo takojšne vladne naredbe, s katero naj se hišnim posestnikom dajo event koncesije glede višine najemnine, v ostalem pa naj se s to naredbo caščitijo najemniki kot dosedaj. Nadalje so govorili še g. Lilleg, predsednik Osrednje zveze javnih nameščencev, zastopnik Udruženja jugoslovanskih železničarjev in drugi. Na prošnjo predsednika ankete jc preči-fal predsednik društva hišnih posesbiikov zahteve, katere so bile sprejete na seji imenovanega društva in so: »O podaljšanju stanovanjskega zakona iu govora, ker zato ni nobenega povoda, ker so postale sedaj normalne razmere. Pripravljeni so napravili sporazum z najemniki pod sledečimi pogoji: Vsi poslovni lokali so prosli vsake zaščite, se smejo poljubno odpovedali, vendar pa prevzame društvo odgovornost cla bo vplivalo na svoje člane, da naj najemnina znaša v zlati pariteti najemnino iz leta 101 L K poslovnim lokalom .spadajo vsi državni uradi, zasebne pisarne, odvetniške, notarske pisarne, prostori za zdravnike in sploh sobe, kjer se razun stanovanja izvršuje so kak poklic. V posebnih slučaj i h Ui se smela zahtevati za te prostore tudi višja najemnina od zlate paritete. Odpovedati so sme stanovanje: če lastnik rabi stanovanje za sobo ali opravljanje svojega posla, ako hišni lastnik rabi stanovanje ali opravljanje svojega posla za svoje sinovo, Moro, ki se poroče, za svoje starše, brate in sestre ali Čo rabi sUuiovanie za hišnika, če na- jemnik ne plača pogojene najemnine po preteku običajnega ali za najemnino določenega roka, če ga je lastnik k plačilu opomnil in za kar mu je dovolil rok najmanj 24 ur, če je bil najemnik obsojen radi kaznivega dejanja, izvršenega nad lastnikom ali njegovo v hiši živečo soprogo, če je najemnik rabil stanovanje za drug namon kot stanovanje in če ni po-preje dobil dovoljenja hišnega gospodarja, če najemnik brez dovoljenja hišnega gospodarja odda celo ali del stanovanja v podnajem; pod-najem se prepusti gospodarju, tekom 1. 1925. si pridrži lastnik pravico odpovedati ono stanovanje po svoji volji tistemu najemniku, ld si ga sam izbere. Najemnina se določi sledeče: Vsi bolje situirani stanovi kakor trgovci, odvetniki, zdravniki, notarji, inženirji in drugi prosti poklici plačajo za stanovanje polno zlato valuto najemnine iz leta 1914. Vsi ostali najemniki plačajo za stanovanje polovico zlate valute iz leta 1914. izvzemši državne nameščence, ki plačajo 20kratno najemnino iz leta 1914. do 0L maja 1925, do katerega časa jim mora narodna skupščina povišati njih prejemke.« Ker so smatrali trije navzoči zastopniki privatnih nameščencev te pogoje za take, da ž njimi sploh ni mogoče priti le deloma v sklad s plačilnimi zmožnostmi zasebnih uradnikov, je prečital tajnik Organizacije zasebnih nameščencev g. Golmajer sledečo izjavo: »Podpirani zastopniki zasebnih nameščencev 7. ozirom na. zahteve društev hišnih posestnikov', podane na anketi za zaščito najemnikov dne 6. decembra 1924, s katerimi zahtevajo hišni posestniki povišanje najemnin v visokosti polovice zlate valute najemnin 1914 za zasebne nameščence, izjavljajo, da je ta temelj, na katerem naj obravnava današnja anketa, nesprejemljiv z ozirom ua njihovo plačilno možnost ter zapuščajo anketo, svare pa v dobrobit države, da ista ne dovoli tega poviška. Stagnacijo dela občutijo najbolj privatni nameščenci in vsled tega je predlog društva hišnih posesbiikov neizvedljiv nad privatnimi nameščenci, ker ti najemnin ne bi mogli plačati in bi bili vsled tega vrženi iz stanovanj.« Po prečitanju te izjave so se zastopniki zasebnih uradnikov odstranili. Društvo najemnikov za Slovenijo se ankete ni udeležilo, kar je bilo sldenjeno na javni seji in kar je imenovano društvo sporočilo s svojim dopisom z dne 4. t. m. Anketa se je ob eni popoldne še vršila in ni prišlo do nobenega dragega sklepa, razun tega, naj velja trimesečni odpovedni rok za vse. Božično veselje bo pnkipclo do vrhunca, ako boste svoje obdarili s primernimi potrebščinami ali z dežnimi plašči, ki bo gospodom še najbolj dobrodošel. Drago Schwab, Ljubljana. Ljubljanske novice. lj Vsi na akademijo katol. srednješolcev, ki bo danes, v nedeljo, ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu! Na sporedu je petje, dekla-macije, govori, dramatična slika in telovadba. Vstop brezplačen. lj Misijonski praznik sv. Frančiška Ksave-rija v cerkvi sv. Jožefa: Ob 8. zjutraj: Slovesna sv. maša. Ob 5. popoldne: Misijonska pridiga s petimi litanijami. V veliki dvorani hotela Union: Ob 8. zvečer: Sv. Frančišek, veliki misijonar. (Govori g. urednik F. Terseglav.) Skioptične slike. (Razlaga mon«. V. Steska.) Ob sklepu živa slika. Iz prijaznosti zapoje slov. glasbeno društvo »Ljubljana« pri sla vnosi i sledeče pesmi: |1'. Rihar: Ko v jasnem pasu. 2. Dr. Kimovec: Večerni zvon. 3. Čajkovski j: Angel vopijaše. Ij Oton Planine f« Včeraj je po dolgotrajni bolezni umrl Oton Planine knjigovodja ljubljanske podr. SGRJ v pok. v 57. letu starosti. Grafična organizacija jc izgubila z njim enega najzaslužnejših delavcev. Pogreb bo v pondeljek, dne 8. t. m. ob 2. popoldne iz splošne bolnice k Sv. Križu. — 0 njegovih zaslugah govoriti bi bilo odveč. Kdo nc pozna dobrega in požrtvovalnega ter vedno veselega Planinca? Vse zrelo življenje — čez 30 let — je delal neumorno za dobrobit grafičnega delavstva, delal do svojega življenjskega mraka. Za vse je skrbel tekom svojega življenjskega dela. Mladim in starim, v bolezni in brezposelnosti, v času onemoglosti, na potovanju in v časih borbe — je bil dobrotnik, neomajen in vztrajen, ki je lajšal tovarišem bedo. Kot društveni knjigovodja in nad 30Ietni predsednik Dobrodelnega druživa grafičnega delavstva za Slovenijo si je stekel ncvenljivih zaslug. V splošno dobrobit je zanemaril vrli tovariš vse možnosti, da si izboljša socialni položaj, zlasti življenje sebi in da osigura bodočnost svojcem. Revež je ostal, da jc lahko služi! revežem in kot revež je umrl. Lc zasluge so ostale po njem, zasluge, ki jih je in ki jih šc danes uživa grafično delavstvo. — Dobri tovariš O. Planine ne more več občutiti naše hvaležnosti. Vencev ne more videti umrlo oko, besednih izrazov hvaležnosti nc more slišati gluho uho in prgišča peska, ki ga bodo metali v slovo na njegovo krsto, nc more občutiti mrzlo telo. — Zapustil pa jc družico, ki jo Je v življenju ljubil in skrbe! ia njo. Vdovo jc pustil in njej naj bo posve- čena hvaležnost grafičnega delavstva. — Umrl je mož, a duh njegov bo živel med nami. Slava njegovemu spominul lj O električni cestni železnici se govori, tla hoče radi varčevanja sedaj na zimo reducirati nekaj starejših uslužbencev od prometa. Menda je vzrok ta: Letos je prišel k železnici novi vodja inž. Vrečko. Ker pa nova metla dobro pometa, je tudi on hotel vse vozove prenoviti na en mah. V ta namen je bilo treba dveh novih ključavničarjev in več pomožnih moči. Sedaj, ko ui več dela in ko so poprave toliko stale, pa so začeli gospodje premišljevati, kako bi izdatke pokrili z višjimi dohodki. Sklenili so, da bodo zvišali vozne listke od 6 kron na 8 kron. To bi bilo res nekaj nezaslišanega za Ljubljano, tramvaj bi postal le luksuz za tiste bogatine, ki jim je v avtomobilu preveč dolgočasno. Zato bi pa bili udarjeni starčki in delavci. Zalo ni čudno, da jim ta načrt ni uspel. Sedaj pa gospodje mislijo prihraniti tudi denar na ta način, da bodo reducirali nekaj starejših uslužbencev pri prometu, mesto da bi šli mladi iz centrale, če je to res potrebno. Sedaj je sklenjeno, da bo na dolenjski progi v bodoče samo ena. oseba na vozu za voznika in sprevodnika obenem. Kdor se jc kedaj vozil z dolenjskim tramvajem, bo pritrdil, da je včasih tako poln, da bi po novem načrtu električna železnica ne dobila niti vinarja, ker bi voznik ne mogel ka-sirati, ali pa bi voznik kasiral, voz pa stal pol ure na mestu. Tega pa bi zopet potniki ne čakali in bi rajši hodili peš. Pa to bi bila stvar cestne železnice. Stvar javnosti pa je, da protestira proti odpustu starih uslužbencev sedaj na zimo na škodo javnemu prometu. lj 25 letnico, odkar je nepretrgoma v eni službi, obhaja sobarica pri prim. dr. Gregoriču v Ljubljani Franja Stanta. Da vlada v tej rodbini pravo prijateljsko razmerje, dokazuje dejstvo, da je tudi kuharica Marija C e m e nepretrgoma že 35 let v službi pri tej rodbini. Naj bi to razmerje vladalo šc dolgo let in našlo mnogo posnemanja. lj Miklavž y Ljubljani. Kakor vsako leto, je bil tudi letos Miklavž sprejet od naših malih in velikih otrok z odprtimi srci in odprtimi rokami. Šentpeterski Orel je tudi letos priredil lepega Miklavža v veliki Unionovi. dvorani, ki je bila natlačeno polna velikih in malih Mi-klavžovih častilcev. Miklavžev prihod je bil letos še posebno sijajen in svečanosten. Poleg običajnega spremstva ga je spremljalo 28 an-geljev. Takoj ob dohodu vrh oblakov je pozdravil velikega Miklavža zbor 28 angeljev a resno in svečano recitacijo. Ob prihodu na zemljo sta Miklavža pozdravili dve deklici, ki sta bili bogato obdarjeni. Po slovesnem nagovoru je pričel Miklavž deliti darila pridnim otrokom. Za strah porednim pa je skrbelo 16 parkljev pod vodstvom Mefista in Luciferja. Vse je bilo aranžirano zelo okusno, pestro in dostojno. Po Miklavževem odhodu in odhodu njegovih pridnih otrok je nastopil La ket brada s svojimi šalami in darovi za odrasle. Cela prireditev je trajala dve uri ter je zapustila v srcih otrok najlepše vtise, odraslim pa je bila čist in lep spomin na dneve otroške mladosti. Šentpclerskemu Orlu in njegovemu Miklavžu z vsem spremstvom najlepša hvala! lj Umr! je Puhar Marjan, četrtošolec, sin oficijala g. Pubarja, Pogreb pokojnega sc vrši v ponedeljek dne 8. t m. ob treh popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani na Zaloški cesti. Naj v miru počival lj Gospodinje pozor! V dvorani »Nar. doma*- bo od torka dalje vsako popoldne ob 4. in 5. uri poskušnja z novim pralnim aparatom. Več v oglasu! Ij Knjižnica Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 7 (Vzajemna posojilnica), je odprta vsak delavnik od 9. do 12. dop. in od 2. do 6. pop., ob pondeljkih in petkih pa od 2. do 7. zvečer, Proti malenkostni odškodnini posoja lepe slovenske, hrvatske in nemške knjige vsakomur, ki sc izkaže s kako legitimacijo. Imeniki knjig so na razpolago v knjižnici, kjer si lahko vsak v miru izbere knjige, ki jih želi. Ij Potresna opazovalnica. Te dni sta bila postavljena v kleti tukajšnjega zavoda za meteorologijo in geodinamiko (Dvorec) dva aparata za beleženje potresov. Sedaj čakajo samo, da ljubljansko ravnateljstvo pošte uvede obljubljeni telefon. Po njem bo opazovalnica namreč direktno zvezana z Belgradom radi določenja. pariškega oziroma greenvvichskega časa. — lj Promenadni koncert godbe dravske div. oblasti v »Zvezdi« v nedeljo 7. t. m. ob 11 (kapelnik dr. Jos. Čerin). — Spored: 1. Mas-senet: Ouvertura k operi ->KraIj Lahorski-. 2. Rendla: Srpski zvuci. 3. Zaje: Fantazija iz opere »Šubic Zrinski . 4. Delibes: Inlermezzo iz baleta Naila-. 5. Slrauss: Potpurri iz operete ^Netopir*. Ij Ogled tovarne pletenin in tkanin Josip Kune & Komp.r Poljanski nasip (stara cukrar-na) priredi Slov. trg. društvo Merkur v Ljubljani za člane in prijatelje društva na praznik, lo jc v pondeljek dne 8. decembra 1924. Zbirališče ob devetih dopoldne pri Šentpetcrskem mostu (Ambrožev trg). lj Tvrdka T. Maček. Aleksandrova c. 12, prodaja vsa oblačila za gospode in otroke do božičnih prazuikov po znatno znižanih cenah. Ij Mestni magistrat opozarja na razglas, ki sc tiče odprtih gnojišč (gnojnih kupov) ob vrtovih in na dvoriščih precej zazidanih delov našega mesta in v nenosredai bližini javnih cest hi potov. Tozadevni razglas }e nabit m občinski deski mestnega magistrata v Ljubljani in v Sp. Šiški. Naznanila. Katol. društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane k prazovanju praznika Brezmadežne v Križansko cerkev. Ob sedmih zjutraj bo na praznik r ponedeljek 8. dccembra govor, sv. maša s petjem in med sveto mašo skupno sv. obhajilo društvenikov. šenjakobsko prosvetno društvo naznanja, da se bo vršilo drevi oh pol 7. kratko predavanje, nato pa redni letni občni zbor. Člani in prijatelji društva se vabijo k obilni udeležbi. Frančiškanska prosveta. V torek 9. de« cembra predava zdravnik g. dr. Brecelj: »Kako dibajmo in jejmo.« Želi se primerna udeležba. Jugoslor. novinarsko n druženje, sekcij« Ljubljana, sklicuje za nedeljo, ,14. t m. ob 10. dopoldne v restavraciji pri Mraku v Ljubljani izredni občni zbor. Na dnevnem redu je vprašanje kolektivne pogodbe. Redni letni občni zbor Društva ljubiteljev poljskega naroda se vrši v petek dne 12. t. m. ob pol 18. uri v prostorih Slovenske matico z običajnim sporedom. —- Prijatelji društva vabljeni. šiškarjlt Za novo cerkev se priredi drevi ob pol osmib v samostanski dvorani gledališka predstava »Lovski lat«. Ker je čisti dobiček namenjen za novo cerkev sv. Frančiška v Šiški, se vljudno vabite. Odbor pevskega društva »Ljubljanukt Zvon« vabi v društveni zbor pevce in pevke, ki imajo dober glas in posluh ter imajo resno voljo do rednega sodelovanja v zboru. Vpisovanje in preizkušnje od torka 9. decembra do 13. decembra vsak večer od 6—7 v društvenih prostorih Narodni dom I. desno. Upravni odbor Oficirskega doma ljubljan« ske posadke priredi 17. t. m. v dvorani Kazina (»Zvezdam, I. nadstr.) veliko svečano zabavo v čast rojstnega dneva Nj. Vel. našega kralja. Začetek ob 20. uri 30 min. — Na to zabavo sc vabijo vsi tukajšnui gg. oficirji v rezervi, v pokoja in v ostavki. Posebna vabila imenovanim se ne bodo dostavljala. — Obleka: frak, ozir. svečana uniforma izven ustroja. — Upravni odbor Ofic. doma. Morila ne veš, da Je 4. decembra 1268 zapustil vojvod* Ulrik Koroško in Kranjsko češkemu kralju Otakarju; da je bila 6. decembra 1461 ustanovljena ljubljanska škofija; da so 10. decembra 1877 vxeli Busi Ple* ven, turško trdnjavo v Bolgariji; da je bil 13. decembra 1545 otvorjen tri-dentinski koncil; da bodo aeroplani v bodoče vozili brez šuma, tako pravijo poročila o novih poskusih na Angleškem; da priporoča neki ameriški zdravnik post kot pomlajevalno sredstvo, iz cesar sledi, da smo vsi sami otroci, ker smo se med vojsko toliko postili; da bodo vpeljali v Berlinu boksanje v šolali kot obvezen predmet, kar staršem že zato ni všeč, ker bodo dijaki pri izdelovanju domačih nalog preveč pridni; da so vpeljali v Ameriki za pijance prav, učinkovito kazen; zaprejo jih in morajo izpiti vsak dan določeno število kozarcev vode; da je v Češkoslovaški toliko premoga preveč, da delajo v premogovnikih samo tri dni na teden; da so poskusili v Parizro mobilizacij« S pomočjo brezžičnega brzojava in so obvestil' vse moštvo 11. pešpolka že tokom dveh ur; da so imeli v Trstu tihotapci s kavo po« sebeu kanal pod zemljo, po katerem so spravljali kavo iz skladišč v druge prostore; da je to dni 73 let, odkar so v Budim« pešti napravili verižni most, znamenit tndi zato, ker je moral vsak pešec plačati dva krajcarja davka, s čimer sc je začel konec neobdavčen ja pleniičev; da nastopa Indijanec Oska-Mau (zelena-koruza) kot pevec na odrih, kar je pač nekaj posebnega; da. so ukradli tatovi vse polno zlatih palic, poslanih i« Južno Afrike v London, vrednih okoli 10 milijonov funtov ('SSOO milijonov dinarjev, in so jih namestili s svincem; da so potopili Amerikanci, izpolnjujoč sklep*1, vvnshingtonske konference 1921-22, vojnih ladij v vrednosti nad 152 milijonov dolarjev; da živi v uorisnici v Parixu 108 let. jrfsra ženska, največja doslej v norišnicah ugotovljena starost-; da. so odkopali v Tripolitaniji krasno pa-lačo rimskega cesarja Septimija Severa, * več ^to prav dobro ohranjenih kipov: da je padla na Francoskem cena sladkorja od 296 fraukov, ki si jih moral plačati lani za 100 kg. v zadnjem tednu na 187 frankov; to pa zato. ker so napravili lan! 489.000 ton sladkorja, lotos pa 760.000; da je izumil Anglež Mr. FJ1well »imrat, s pomočjo katerega v filmu nastopajoče o«*-be in dejanja tudi slišimo; h spominov na Puccinija. Puccinijev prijatelj, ki jc več let spremljal mojstra na potovanjih po inozemstva, ki je bil njegov zvesti sodrug in ljubeznivi tajnik, je odprl vrata. In nekam tesno je postalo človeku, ko si zagledal visoko, vitko postavo Giacoma Puccinija, ki je vstopil za gospodom Schnablom Rossijem v dvorano. lo je bilo na Dunaju, pri enem izmed poslednjih obiskov Puccinijcvih. Znano je že bilo, da mojster že več let ni nič kaj zdrav. Vendar si menil, da to nc bo res, ko si pogledal visoko vzravnanega, izredno elegantno oblečenega gospoda, ki jc imel na kratko pristrižene diplomatske brčice in je bil videti v obraz nenavadno zdrav. Prav malo je bil podoben slikam, ki smo jih imeli o njem. Postaven jc že bil in svoje nekoč bujne lase, ki jih imajo navadno glasbeniki, je bil ukrotil nad visokim čelo*n v skrbno izravnano frizuro tajnih svetnikov in diplomatov. V angleških brkih so se blestele bele nitke, gube so bile zarezane krog nosu in ust. Obraz je bil močno rdeč in nič laški. Podoben je bil starejšemu kavalirju, ki je bil utrujen, ravnodušen in zelo eleganten in je prišel z lova s svejega posestva v mesto. A ko jc pričel govoriti, je bil kmalu Italijan v njem. 2e koj po prvih besedah se je izpre-menil njegov umerjeni, skoraj nemški obraz in kar čudno se jc zdelo človeku, ko si ga videl tako živahnega. Njegovemu prijatelju Schna-blu Rossiju je bilo večkrat sitno, da sc jc mojster tako razvnel, a Puccini ga je prav ljubeznivo preslišal. Puccini jc govoril prav tiho in prav hitro. Zaradi gosta je večkrat, prekinil laško govorico s francosko, ki je ni bil kdove kako zmožen. In čc ni našel radi tega dovolj besed, je prav nestrpno, vendar z očarujočim smehljajem počakal, da mu je prijatelj preložil stavke. S črnimi očmi jc venomer motril svoje roke, ker ga jc zeblo vanje in mu jc bilo to očividno prav sitno. Kar oproščal se je, ko jc dejal večkrat zaporedoma: *Mrz!o, mrzlo!« Govorili smo, v čem sc bistveno razlikujeta nemška in romanska glasba. In s pomenljivo, naglo kretnjo je dejal Puccini skoraj zapovedujoče: »Glasba pač ni narodna zadeva-Umetnost jc sploh mednarodna. Čc hoče biti limetnost narodna in se zato ravna po okusu naroda, tedaj žc vemo, da jc ta le polovična.« Prav napeto je poslušal, kako mu je prijatelj prevedel te besede, je zdaj pa zdaj sam pomagal s francoskimi izrazi in je brž prav razgreto in vneto nadaljeval: Kar sem dejal o umetnosti, je še posebnega pomena za glasbo. Lc vzemite nemško glasbo, ki si je osvojila ves svet. Bach, Beethoven, Mozart so last vsega sveta in nc samo enega naroda. Kadarkoli poslušam dobro glasbo, me nikoli ne zanima čigava je. To je postranska reč.« Prav energično se je zasmejal in rezko dc jal: »Predsodki o narodnosti sc pojavijo lc ondi, kjer jc glasba slaba.« Ponovil je besede in videti je bilo, da mu fe dosti na tem, da bi ga prav razumeli in je zato pričel govoriti po francosko. Če ni bil vešč kakega izraza, pa se je zatekel k prijatelju po pomoč. »Kar se mene tiče«, jc dejal in sc pozorno fazrl s svojimi močno zasenčenimi očmi v gosta, »pride le dvoje v poštev: če je glasba dobra — ali če je glasba slaba! Riharda StrauBa igrajo po vsem svetu in nobenemu pametnemu človeku ne pride na mar, da bi vprašal, če jc ta človek Nemec, Italijan, Francoz ali Scne-galec. Slabo glasbo znači nekaj, kar nikoli nc vara: bolj skrivnostno se kaže, kakor pa jc v resnici. In če nima uspeha izven svoje rojstne dežele, tedaj si komponist zaman dopoveduje, da ni uspela zaradi narodnosti. Jaz pa pravim: Dobra glasba učinkuje vsepovsod, ves svet ji je nastežaj odprt — čez mero imamo dokazov za to. Čc pa kaka glasba ne more preko domačega krova, potem je jasno, da ne vsebuje onega, kar odloča-« In to, kar odloča, je mojster koj pojasnil. *Pri glasbi imata poglavitno besedo preprostost in melodija,'; je dejal s povzdignjenim glasom. »Publika dobro in pravilno presoja. Vsako metafiziko, ki jo šiloma pritirajo nekateri modernisti s pomočjo neznanskega orkestra — jaz za mojo esebo slišim lc ropotanje — to metafiziko slišim brez ropotanja že pri Bachu.« »In melodijo«, nežno jc narisal z roko arabesko po zraku, ^melodijo zaničuje samo tista lisica, ki ji je grozdje prekislo.« Naslonil se je v naslonjač in se je šele tedaj zmenil za pogovor, ko jc pričel nekdo govoriti o njegovi glasbi. To pot se ni razvnel, z zahvalo je odklonil poklon in jc mimogrede odvrnil: -»Pišem za gledališče in vidim, da ravna moderno operno gledališče prav barbarsko z besedilom. Nihče nc razume več, če so besede kaj vredne ali so neumne. Jaz imam rajši take knjige, ki govorijo o preprostih problemih, pa čeprav so bili ti problemi že obdelani. To so taki pro-Memi, ki utegnejo geniti in ogreti človeka, ne da bi bilo treba pri tem kake razlage.« In iskal jc besedo, ki bi se utegnil bolje izraziti z njo. Pa jo je poiskal v svojem zakladu nemških besed, ki je bil zares kaj boren. Smehljaje ie dejal: »Štimunga!« In proti koncu je 3e govoril: »MlajSi se radi poizgubijajo v simfoničnem tnuziciranju, ki potiska besedo — ki bi morala imeti prvo mesto v gledališču —. v kot Zares utegaegtq biti tako oholi, da načelno omalovažujemo publiko. A publika se maščuje — in uspeha ni, ki smo vendar navezani nanj. Ona umetnost, ki se igrajčka izključno lc s tehniko, ta spada v kroge strokovnjakov in sladkosnedežev; artistične rafiniranosti mogoče zanimajo poznavalce glasbe, a sicer ne povedo ničesar. In to jc obsodba za precejšen del modernosti, ki jo imamo dandanašnji.« pr Hindemith v Ljubljani. V koncertnem življenju srednje Evrope je kot komorna enota brez dvoma na najboljšem glasu godalni kvartet, ki se zove Amar-Hindemith. Amar po svojem prvaku, I. vijolinistu, in Hindemith, po slavnem nemškem modernem skladatelju Pavlu Hindemithu, ki uživa med sodobnimi nemškimi komponisti velik ugled. Godalni kvartet je v resnici že svetovnoznan, saj nastopa med drugim na vseh glasbenih festivalih, ki se vršijo zadnji dve leti v raznih muzikalnih cen-trin. Če pomeni zi druga večja mesta Hinde-mithov koncert muzikalen dogodek, je njegov konccrt v Ljubljani tem pomembnejši dogodek, ker Ljubljana ni ravno pogostokrat obiskana po svetovnih umetnikih. Spored ljubljanskega koncerta, ki se vrši 19. t. m., je izredno zanimiv in se vse točke, razven ene, prvokrat izvajajo v Ljubljani. pr Zveza godbenikov za Slovenijo je dobila poziv iz Haaga in internacionalne glasbene unije, da pristopi v njeno organizacijo. Zveza je na svoji seji sklenila pristopiti. V interesu slovenskih glasbenikov je, da pristopijo k Zvezi. Naslov »Štritof — Opera«. pr Pri najboljšem prijatelju. Po raznih virih spisal Franc Bernik, župnik v Domžalah. Samozaložba 1924. Str. 278. Knjige bodo zelo veseli, ki iščejo duhovnega berila, zelo porab-na bo pa tudi za kateheta in propovednika. pr Mladika. Družinski list s podobami. TJredil F. S. Finžgar. Izdala Družba sv. Mohorja na Prevaljah. Letnik V. 1924. Pred letom je vabila »Mladika« naročnike z lepimi obeti. Poglejmo, ali jih je izpolnila! Tolstojev roman tKnez S e r e b r j a n i« je v lepem Benkovičevem prevodu z nezmanjšano napetostjo vezal bravce skozi enajst številk. Z uvodnega mesta se je moral letos umakniti Jakličevi domači zgodovinski povesti «Zladnja na Grmadi«. Komar Anton je v nazorni klasičnosti s psihološko fineso očrtal življenje Otoškega postržka do vzprejemnega izpita na gimnaziji. Tako se je vsem priljubil, da bi ga radi spremljali tudi dalje na njegovi poti! Poleg teh vodilnih povesti je v letniku cela vrsta krajših povestie, ki segajo v življenje to in onstran meje: Bevk, Grušenjka, Kazak in Ma-gajna, Kosem, Matičič, Meško, Milčinski in Vuk so jih napisali in še Fevala in Selma Lagerlof srečamo mod njimi. Tudi pesem je »Mladika« gojila. V krogu njenih sotrudnikov sta se oglasila že pred desetletjem znana Gliša Koritnik in Leopold Turšič. Puškinova »Pravljica o carju Salta-nu« v zvočnem prevodu T. Debeljaka je prav ugajala. Med poljudnoznanstvenimi spisi srečujemo stare znance dr. A. Breclja, V. Stesko in L. Podlogarja, dr. Avg. Pirjevec pa nam je orisal življenje slovenskih mož od Trubarja do Linharta. Polog teh glavnih so še nekateri aktualni članki in razprave. Še pestrejši ko ti deli Mladiko so «Po okrogli zemlji«, »Gospodar in gospodinja« ter »Pisano polje« in «Šale in uganke«. Vsak, pa prav vsak je dobil v teh poglavjih kaj, kar ga zanima. — In še vsaka številka je bila lopo ilustrirana! Na 472 strani je narastla »Mladika« in točno vsakega prvega v mesecu, je bila žc v hiši. Tudi ta točnost jo je priljubila! V zadnji številki se spet. obrača do vseh slovenskih družin in jih vabi na naročbo. Obljublja dolgo uvodno povest Krištofa Dimača, ki ga je spisal Jack London. Kakor je Serebrjani navezal bravca nase, tako ga bo tudi Dimač, predrzni zlatosledec na Alaskj. V slovenščini doslej gotovo nismo brali povesti, ki bi tako nazorno in napeto risala življenje z onkraj morja. Naši Amerikanci se bodo ob njej spominjali marsičesa. Tej povesti se bodo vredno pridružile druge domačih pisateljev, ki so v obilni mori že vposlali svoje rokopise. V glavnem pa pokažo »Mladika« svoj napredek * krojno prilogo, ki bo gotovo dobrodošla zlasti na deželi. Štirikrat na leto izide — po letnih časih! In šo osem strani sa-mihslikbo imela, če bi se glasilo dovoljno število naročnikov, da bi zmogla stroške. Naročnina ostane stara: 84 Din, le kdor bi želel šo krojno prilogo bi doplačal še 16 Din. pr Čas. Znanstvena revija >Leonove družbe«. Letnik XIX. Zvzek, 2. Vsebina prvih dveh zvezkov te veleaktualne revije za 1. 1924/25 je sledeča: Razprave: Razmišljanja ob dvestoletnici Kantovega rojstva. L Kant in Nemci. (Dr. Jos. Puntar.) O zakonodavni tehniki. (Univ. prof. dr. Metod Dolenc.) Vrstnato cvetje. (Dr. Angela Piskernik.) Illyrica v Ch;l-tillonu-sur-Seine. (Dr. M. Pivec.) Katoliško socialno gibanje v Nemčiji v novejšem času. (Univ. prof. dr. Heinr. Weber, Miinster na Ve6tfalskem.) Zdravstvene razmere v Sloveniji 1. 1923. (Dr. A. B.) Drugi del obsega poročila iz kulturnega življenja in kulturne beležke. »Čas« bo izhajal kot dvomesečnik v letnem ob-soeu 20 pol y urdniškem letu, začenši z ok- tobrom. Tretji zvezek izide januarja 1925. Naročnina znaša 60 Din. Uredništvo: dr. Fr. Luk-man, dr. Jos. Mal in dr. Fr. Štele. Narodno gledališče v Ljubljani. Drama, Začetek ob 8. uri zvečer. Sobota, 6. decembra: ŠESTERO OSEB IŠČE AVTORJA. - Red F. Nedelja, 7. dec. (ob 3 pop. ljudska predstava pri znižanih cenah): FIRMA P. B. — Izv. (Ob 8 zvečer.) VERONIKA DESENIŠKA. — Izven. Pondeljek, 8. dec. (ob 3. pop. mladinska predstava); MOGOČNI PRSTAN. — Izven. (Ob 8 zv.) SUMLJIVA OSEBA. — Izven. Torek, 8. dec.: — zaprto. Sreda, 10. dec.: MOČ TEME. — Red E. Četrtek, 11. dec.: PAGLAVKA. — Red F. Petek, .12. dec. VERONIKA DESENIŠKA. -Red C. Sobota, 13. dec.: SUMLJIVA OSEBA. — Red B. Nedelja, 14. dec. ob 3. uri pop.: MOGOČNI PRSTAN, mladinska predstava. — Izven. Ob 8. uri zvečer: DANES BOMO TIČL — Izven. Opera. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sobota, 6. dec.: zaprto (generalna vaja). Nedelja, 7. dec. (ob 3 pop. ljudska predstava pri znižanih cenah); GORENJSKI SLAV-ČEK. — Izven. Pondeljek, 8. decembra ob 3. uri pop.: RIGO-LETTO, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Torek, 9. dec.: Zaprto. Sreda, 10. dec.: NETOPIR. — Red D. Četrtek, 11. dec.: LOPUDSKA SIROTICA. -Red A. Petek, 12. dec.: — zaprto. I Sobota, 13. dec.: RIGOLETO. — Red E. Nedelja, 14. dec.: ob 3. uri pop. CAVALLERIA RUSTICANA, - V VODNJAKU, ljudska predstava pri znižanih cenah. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani p. n. abonente vljudno vabi, da poravnajo svoj 4. obrok najkasneje do 12. decembra t. L Narodno gledališče v Mariboru. Nedelja, 7. dec. (ob 15); LILIOM. Nedelja, 7. dec. (ob 19H); CARMEN. — Ab. C. Gostuje g. Camarotta v vlogi Don Jose. Pondeljek, 8. dec. (ob 15): PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. — Mladinska predstava. Pondeljek, 8. dec. (ob 19H); APOLONOV HRAM. — Ab. E. Torek, 9. dec.: CARMEN. — Ab. A. — Gostuje g. Camarotta v vlogi Don Jose. Ljudski oder v Ljubljani. Nedelja, dne 7. decembra ob pol 8. uri zvečer :>MATI«. — Proslava 50 letnice gosp. Ks. Moška. Predprodaja vstopnic danes od 10.—12. ure dop. in pop. od 2. ure naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra. IRSKI PRIMAS KARDINAL LOGUE f. Pred kratkim jo umrl irski primas kardinal Logue, eden izmed štirih še živečih kardinalov, ki jih jc bil imenoval še Leon XIII. Pokojnik je bil izredno skromen in priprost v vsem svojem življenju. Nikdar ni imel tajnika in je vse dopisovanje opravljal sam. Šc malo pred smrtjo ga jc v njegovi katedrali v Armagku nagovoril neki tujec in ga prosil raznih pojasnil. Kardinal jc nato tujcu razkazal vse znamenitosti v katedrali in mu dal vsa željena pojasnila. Ob slovesu se je hotel tujcc oddolžiti s primerno — napitnino. Ko je kardinal odklonil, je tujec prosil, naj prijazni mož vsaj pove ime, češ: gotovo ste cer-kvenik? »O,« je nato odgovoril kardinal, »večina me kliče za starega Miho, nekateri pa tudi za kardinala Logue.« ŠOLA IN VERA. V sedanjih dneh vodi katoliška cerkev veliki boj za dušo otroka, za šolo. Ob zaključku procesa za proglasitev blaženstva s. Lucije Filippini, ustanoviteljice šolske kongregacije, dne 24. novembra i 1, je sv. oče izpregovoril jasno besedo: »Posredovanje samega znanja ne zadostuje, naloga šole je širša: vzgajati mora in ta vzgoja obstoja v znanju krščanskih čednosti, kakor jih je učil Kristus in njegova cerkev. V izvrševanju teh čednosti je začetek tisto svetosti, za katero so na ta ali oni način vsi poklicani v svoj lastni blagor in v blagor družbe, ki jo sestavljajo.« Pruski episkopat je v boju proti nameri pruskega naučnega ministrstva, da polagoma iztisne verski pouk na višjih šolah, še enkrat izjavil, da pod nobenim pogojem ne more pristati na to, da bi se na nižjih razredih srednje šole črtala tretja ura za verski pouk. Učna tvarina je tako obsežna in vpeljana v razumno praktično versko ndejstvovanje tako važna, da na skrčenje verskega pouka ni misliti. Episkopat zahteva, da se tudi na višjih ženskih učili-ščih znova uvede tretja ura verskega pouka, ki so jo že črtali. Nameravano čitmje modro-slovnih del v delovnih skupinah kot neobve- zen predmet episkopat odklanja, v kolikor ni so višje šole zgrajene na temelju enotne veroizpovedi. Pristaja na modroslovni pouk v obliki branja ločeno za katoliške dijake pod vodstvom učnih moči, ki dajejo cerkvi in staršem jamstvo, da bo pouk v skladu s katoliškim veroizpovedanjem. V Angliji je z zmago konservativne stran* ke šola v toliko pridobila, ker ima v svojem programu načelo, da pripada staršem pravica, da zahtevajo v šolah za svoje otroke verski pouk. Cerkveni vestnik. c Ljubljanska sodaliteta bo zborovala t sredo, 10. dec. 1924 ob 5. pop. v semeniškj kapeli in dvorani. Ref. gosp. vseuč. profesor dr. Fr. Grivec: »Delovanje Pija XI. za cerkveno edinstvo.« — Predsednik. c II. vnanja Marijina kongregacija pri ur. šulinkah ima jutri ob 6. zjutraj skupno sv. obhajilo, popoldne ob 2. pa shod. Udeležba obvezna. c Kongregacija za gospode ima v nedeljo 7. t. m. ob pol sedmih zjutraj v kapeli pri sv. Jožefu skupno sv. obhajilo in posvetitev Brezmadežni v proslavo svojega glavnega praznika. — Polnoštevilno! Orlovski vestnik. Polovična vožnja je dovoljena z odlokom štev. 71.622. Vpišite jo na izkaznice, ki ste jih prejeli. Javna zahvala. Ob naši prvodecembrski prireditvi v ko* rist novinarskemu pokojninskemu skladu so Dam šli vsi krogi, na katere smo se obrnili, s toliko prijaznostjo in naklonjenostjo na roko. da čutimo potrebo, se jim tem potom javno zahvaliti. V prvi vrsti izrekamo zahvalo našima umetnikoma gospej Vilmi de Thierry-Kavčni-kovi in g. Juliju Betettu, Orkestralnemu društvu Glasbene Matice, pevskim zborom »Ljub-Ijane«, »Ljubljanskega Zvona« in »Slavca« ter njih dirigentom gg. Škerjancu, dr. Kimov-cu, Prelovcu in Brnobiču, ki so s svojim sodelovanjem omogočili tako izredno umetniško prireditev, kakor je bil ponedeljkov koncert. Pri njega aranžiranju sta nam požrtvovalno pomagala g. pevovodja Z. Prelovec in g. ravnatelj K. Mahkota. K gmotnemu uspehu prireditve je mnogo pamogel bife, ki so nam ga priredile požrtvovalne ljubljanske dame *s prijazno podporo ljubljanskih tvrdk. Iskreno se zahvaljujemo gospem in gospodičnam Eli Brbučevj, Jjdinki Gašperlinovi, Minki Govekarjevi, Minki Krof-tovi, Fernandi Majaronovi, Mariji Pogačniko-vi, Tilki Zbašnikovi in drugim, zahvaljujemo se pa tudi korporacijam in tvrdkam, ki so prispevale k bifeju ali nam drugače pomagale, zlasti: Mestni občini ljubljanski, restavrater-jem F. Krapežu, J. Fiali, A. Tonejcu, V. in M. Dolničarju, Konzervni tovarni na Vrhniki, slaščičarnama Zalaznik in Schumi, veletrgovini I. Jelačin, pekarnama Bizjak ia Kavčič, delikatesnima tvrdkama Verbič in Mencinger, tovarni malinovca Srečko Potočnik, cvetličarnama Herzmansky, Kor sika, Bajec in Bajt, uglednima papirnicama Iv. Bonač in Tičar, lekarnarjema Piccoli in Sušnik, Tovarni soda-vice, tvrdkam likerjev Alko, V. Meden in Gregor« in Verbič, Centralni vnovčevalnici in vsem drugim. Naša iskrena zahvala pa gre tudi vsem odidi, ki so v tako impozantnem številu prihiteli na našo prireditev, v prvi vrsti zastopnikom prijateljskih držav in predstaviteljem naših javnih oblasti in korporacij. .V L j u b 1 j a n i, 6. decembra 1924. Jugoslov. novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, Nurmi in Ritola sta se odpeljala v Amtv riko iz Liverpoola s parnikom »Celtic«. Nurmi se je malo zakasnil in ladja je odhajala. Tedaj je brž poskočil in v par minutah je bil na cilju. — Nemški rekorder v metanju krogle Haymann je kaj čudno pogledal, ko ga je doslej v atletskih krogih neznani policist Hiilm-chen prekosil: 13 : 24, Ilaymann pa 13. 21. — Zadnjič smo poročali o švedskih sprinterjib leta 1924. Sedaj so soslavili tudi seznam metalcev kopja: leta 1924 je vrglo 45 metalcev kopje 50 metrov daleč, 17 od njih čez 54, 6 čez 58. Najboljši je bil Lindstrom s svetovnim rekordom 66.62, nato Blomquist 162.38 in Lillier s 61.36. V obojeročni tekmi jih je prišlo 17 na 90 m in čez, 3 nad 100, Lindstrom na 113.17. Tudi diskos so dobro metali: 24 atletov ga je vrglo čez 38 m, 5 čez 10, Ltining 44.06, Erik-son 43.40. Obojeročno Erikson 82.38. V metanju krogle je dosoglo že sedem atletom trinajst metrov, 3 nad 14, Jansson 14.80, Sund-strSm 14.42; obojeročno Jansson 27.67. Same kladivo se jim še upira: le 5 čez 46 m, SkiJld 51.47, Lind 50.06. Malo smo dosedaj vedeli o ruskem nogometu. Pa se tudi tam pridno goji. Zadnjič so Rusi pred 15.000 gledavci potolkli v Moskvi Turke 3:0; odlikoval se je zlasti vratar Filipov. Revanšna tekma bo v Carigradu. V Pragi se je vršila te dni rokoborba mojstrov Steinbach, Fristenski, Equatore in Kopp; Kopp je naš jugoslovanski prvak. Po-dubni je vse pozval, vsaj 20 minut naj se mu upirajo, pa se doslej še nihče ni odzvaL V dviganju težkih uteži se odlikuje v zadnjem času zlasti Francoz Rigoulot. Z 89 kg je prešel sedaj v težko težo. Potegnil je zadnjič z desnico 96.6 kg in je hotel obenem prekositi olimpski peterobojni rekord. Se mu zaenkrat še ni posrečilo. Z levico je sunil 90 kg, tezno oboje ročno 90 kg, potegnil obojeroč-no ;110 kg, sunil 140 kg. 145 kg je dvignil na prsi, suniti jih ni mogel. Pri peteroboju velja | načelo: če potegnem z levico, moram suniti z desnico, ali pa obratno. Rekord v sunku s prostim dvigom do prsi ima GaBler s 157.5 kg. Italijanski bokser Bruno Frattini sr. teža) je v 20 rundah premagal dosedanjega evropskega mojstra Angleža Rolanda Todda po točkah, 31 : 28. — Nemec Breitenstrater je pozval Italijana Erminio Spalla, Mehikanec Tony Fuente se bo boril z izbornim Mac Ti-gueom. — Jaok Dempsey namerava v družbi z menagerjem Klarnsom napraviti v Los Angele« veliko boksarsko areno. Klearus pravi, da ima za boj Derupseva s črncem Harry Will-som že 450.000 dolarjev ponujenih. Bo tudi za Dolarijo malo preveč. Dva nova nemška p 1 a v a ]n a rekorda v zaprtem prostoru je postavil Heinrich: 100 metrov v 1 : 02.6, 200 m v 2 : 26. V kolesarskem dirkanju je bil v tfarizu na .15 km prvi Brunier, 13 : 04.4, na 25 km Brčan 22 : 18.8. — Svetovno kolesarsko mojstrstvo za 1925 bodo vojevali na dirkališču v Amsterdamu. Sicer dirkališče ni prvovrstno in je na Holandskem dosti boljših, a gre vanj 30.000 gledavcev. Egiptski športnik Dželal Eddin si j© dal capraviti dirkalni veleavtomobil Dže-mo, 355 HP. Danes, 7. dec., dirka z njim na dirkališču Miramas pri Marseille. Vozi znani dirkač Foresti. Rekord z dirkalnim avtomobilom ima v Evropi Anglež Eldridge s povprečno hitrostjo na uro 234.068 km, v Ameriki pa Tontmy Milfons z 251 km. Ravno le dni je prevozil Eldridge deset milj (16 km) v 4 minutah in 56.49 sek. Zgoraj označeni kilometri niso izvoženi, temveč bi pomnožena delna hitrost dala na uro 234 oz. 251 km. Izvožena hitrost na uro je pa 175.543 km. Prevozil jih je na angleškem dirkališču Brookland znani dirkač J. P. Thomas pred par tedni. Stari rekord 173.707 km je . še iz leta -1913. V dveh urah je prevozil Thomas 334.874 km, kar je tudi svetovni rekord, in še več drugih rekordov je napraviL T;; :raka društva v Jugoslaviji. Koncem i 024. imamo torej v Jugoslaviji pet turistov- i odnosno planinskih društev.. Ta so: S. P. D. s sedežem v Ljubljani, II. P. D. s sedežem v Zagrebu in Sr. P. I), s sedežem v Belgradu. Nadalje Planinsko društvo za Bosno in Hercegovino v Sarajevu ter najnovejše Planinsko društvo: Fruška gora s sedežem v Novem Sadu. Zveza vseh planinskih društev Jugoslavije se do danes kljub velikemu prizadevanju Sr pl. dr. še ni ustanovila in take zveze v doglednem času ni. pričakovati. izpred sodišča. Zanimiva razsodba v zadevi popravkov Orfunc, Včeraj se je pred tuk. okrajnim sodiščem nadaljevala razprava proti našemu odgovornemu uredniku. Razprava je bila čisto kratka. Sodnik je razglasil razsodbo: Obtoženi odg. urednik jc oproščen, ker jc tožba zastarela. Sodnik je pa dalje naredil sklep, da. bo odgovorni urednik moral priobčiti popravke, ko bo razsodba, pravomočna. Zastopnik našega odg. urednika dr. Brejc jc priglasil priziv proti tej razsodbi, ki je v naši I juridični praksi doslej čisto nove vrste. ORJUNA IN RADEŠČEK, Orjuna kot plačana, pretepaška Pribiče-tičeva garda, je čista, nedolžna in popolnoma brezmadežna organizacija. Tako bi mogel kdo misliti glede na izid vzklicne obravnave o tožbi Orjune proti g. Radeščku. Orjuno je topot zastopal dr. Klepec, ob-| tožencev zagovornik, v zastopstvu dr. Natlačena, pa je bil dr. Zitko. Po kratkem posnetku predhodnih obrav-aav in obtožbe ter ugovorov zagovorništva, je poročevalec prečital izjavo policijskega ravnateljstva, da je Oblastni odbor Orjune v Ljubljani priglašen, na kar je predsednik pozval priči gg. M. Zalarja, tajnika fil. fakultete, in Joža Preaca, stud. fil., k prisegi in izjavi: G. Zalar je izjavil, da se ne more točno izjavili, da li je obtoženec rabil izraz >banda< fili . garda«, pač pa je dobro slišal, ko je ob-i .zenec rekel, tla je Orjuna cd >bank plačana garda* ali »banda«. G. Joža Preac pa se sploh ničesar ni spominjal in ni ničesar slišal. — ito je zagovornik g. dr. Zitko znova izpodbijal upravičenost Oblastvenega odbora Or-june za tožbo v imenu Orjune, ker je oblastni odbor samo orgau — in to le podrejen organ Orjune, zopet ponudil znaten dokazni material. ki je itak že pri sodišču, ter omenil :-plo no obsojano delovanje Orjune, katero — lede na njeno frazerstvo o patriotizmu in o naciji' — je Radešček upravičen kritikovati '•lasti kol dolgoletni srbski ministerialni urad-i' i k, dvakrat odlikovan dobrovoljec in član »"imske pisarne Jugoslov. odbora. Toda na sa- mo z vidika obtoženca Radeščeka, ki so mu lahko znane daljše podrobnosti o pogubnem delovanju Orjune, marveč so sama orjunska glasila najeklatantnejši dokaz za ustvaritev neugodne sodbe o Orjuni. Zato je vzklicu ugoditi in obtoženca oprostiti, odnoBno mu dati možnost za nastop dokaza resnice. — Dr. Klepec v imenu Orjune smatra, da je policijska izjava o Orjuni zadostna, da se ovrže ugovor zagovorništva, tožbo razteza tudi na besede »od bank plačana garda« in zahteva zavrnitev vzklica. Senat je po daljšem posvetovanju sklenil, da se vzklicu ne ugodi, dokaz resnice je pa nedopusten, ker so inkriminirane besede pre-splošne. Če so posamezni člani pretepači, so bili zato kaznovani, društvo pa je neoporečno. Oblastni odbor Orjune je policiji kot tak priglašen in torej popolnoma upravičen vlagati tožbe za Orjuno. Tako je torej g. Radešček obsojen na 300 dinarjev globe in na sodne stroške spričo no-torično znanih dejstev, ki inkriminiranim besedam dan na dan vzmmožujejo njih žalostno resničnost. Sicer pa je policijsko ravnateljstvo, ki niti svojega moštva ne more zaščititi pred orjunskimi nasilstvi, s svojim dolgoveznim >nx8vnostnim spričevalom« — Orjuni uspešno pomagalo. Izjava. Ves dokazni material, ki sva ga zbrala z mojim zagovornikom g. dr. Natlače-nom v zadevi žaJjenja časti — Orjune, je vzklicni senat zavrnil in potrdil prvotno obsodbo. Zadevo s tem zase ne smatram za končano. Javnost naj presodi z moralnega stališča inkriminirane besede in končno obsodi nečastno, za splošnost in vzgojo naroda skrajno nezdravo in pogubno delovanje take organizacije, ki ji je edini in pravi namen vzdrževati z nasiljem maloštevilno oligarhijo. Razen dokaznega materiala., zbranega za sodišče, imam gradiva tudi še, da ž njim stopim pred javnost s posebno brošuro, svest si moralne in matericlne opore vseh treznih in poštenih rodoljubov. Te prosim zlasti za prijavo dokazov podkupljivosti in izsiljevanja z grožnjami po Orjuncib, pobojih in pretepih (ludi izrezke, tujih časopisov in revij), kakor tudi za krajše pismene sestavke o Orjuni. Diskretnost je zajamčena. Obenem prosim tudi za gmotno podporo za izdajo tega prepotrebne-ga. dela, da se tudi na ta način pomaga odvrniti od Slovenije kuga, ki se ji hoče udu-šiti vse kulturne pridobitve človeštva v pro-svetljencm XX. stoletju. Končno mi je v prijetno dolžnost izreči najtoplejšo zahvalo g. dr. Natlačenu za njegovo veliko vnemo v zastopstvu moje zadeve. — Fran Radešček, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana, dne 6, decembra 1924. izprečl porotnega sodišča Ljubljana, 6. decembra. OKRADEN AMERIKANEC. Na potn iz Amerike sta sc vozila s par-nikom »Melita«, izseljenca Ivan Vukoja, trgovec iz Banjaluke, in njegov tovariš Mi-ljuf.in Kovačevih, Ilrvat iz Like. Med vožnjo iz Montreala v Antverpen je bila ukradena Kovačeviču iz hlačnega žepa listnica, v kateri je imel vse svoje težko prislužene prihranke in sicer 6 kanadskih dolarjev po I 65 Din, 50 drž. dolarjev po 83 Din 39 par in | pa ček za 430 dolarjev po 83 Din 30 par glaseč ! se na «Wienerbankc Filiale, Zagreb. Skupna J vrednost ukradenega denarja je znašala 42.056 Din. Kovačevič je sicer Opazil tatvino že v Antwerpnu, vendar pa Di napravil ovadbe, ker ni zaupal tujim oblastim. Pri preiskavi na paraiku pa niso ničesar našli. Zastavil je tudi nekaj zlatnine, za katero je dobil toliko, da se je lahko odpeljal domov. Med vožnjo sta se moža ločila in Vukoja so je peljal preko Inomosta na Jesenic". Tam pa so ga prijeli kot osumljenca in ga preiskali. Res so našli pri njemu del ukradenih dolarjev skrit v malem ročnem ogledalu, v ček pa je zavil Vukoja svoje milo za. britje. Aretirali so ga ln mož je končno priznal, da je listnico na parobrodu našel. Na vprašanje, zakaj ni najdene stvari že na parniku ali pri izkrcanju prijavil, je odgovoril, da ni zaupal tujim oblastem, posebno ker je opazil, da je ček naslovljen na zagrebško banko. Trdil je, da je imel namen ček še le tam oddati. — Zagovor pa ni držal. Obteževalno je bilo tudi t.o, da se je obtoženec ločil nd svojega okradenega tovariša in potoval domov sam preko Inomosta, kjer si je turli kupil i ukradenim denarjem zlato «Omega«-uro revolver ln več drugih drobnarij, ki so jih tudi našli pri njem. Obtoženec je tudi trdil, da je bil izstavljen ček na ime «Kovid«, njegov tovariš pa se je pisal Kovačevič. Zagovarjal se je dalje, da je božjasten in da ostane delj časa po napadu skoro brez spomina. — Z ozirom na ta zagovor je ugotovil Izvedenec unlv. prof. dr. Š e r k o, da mož res trpi na epilepsijt, katere pozna dve vrsti. Prva povzroča slaboumnost iu otopelost, druga pa se javlja v napadih, ki hitro minejo in zginejo brez posledic. Kar se vrši v napadu, tega se dotičnik nič ne zaveda, po napadu pa preide zopet v normalno stanje. Obtoženec pa je po njegovem mnenju za svoje dejanje popolnoma, odgovoren. Senat je stavil porotnikom dve vprašanji in sicer prvo glede tatvine, drugo pa glede goljufije. Porotniki so iyrvo viuašapie a 8 glasovi zani- kali, drugo pa so z 3 glasovi potrdili. Obsojen je bil na 1 leto navadne ječe. V kazen so mu všteli preiskovalni zapor od 22. julija. Poleg tega mora poravnati vso škodo in vso stroške. Nehvaležen sopotnik in predrzen vlomilec. Popoldne se je pričela druga razprava in sicer proti ključavničarskemu pomočniku 26-letnemu Alojziju Gradišku, doma na Stahovci pri Kamniku. Obtožnica ga dolži, da je ukradel dne 26. junija posestniku in lesnemu trgovcu Francetu Trobevšku na Stahovci pri Kamniku med vožnjo iz Tuhinja v Kamniku iz notranjega žepa suknjiča 200 Din vredno listnico v kateri je bilo 34.350 Din. Dalje ga dolži obtožnica, da ie vlomil pri posestniku Jakobu Miheliču v Podgorju. Vlomil je vežna vrata s sekiro, med tem ko so bili domačini odsotni, in je ukradel Mihelinu srebrno uro, verižico, čevlje, stroj za striženje las v vrednosti 1125 Din, pri Antonu Galjotu istotam pa je vlomil s krampom in je pokradel več obleke, zlato žensko uro z verižico in brošo, fi prstanov, denarnico in nekaj slanine. — France Trobevšek se je vozil že par dni po kupčiji in je naletel v Pirševi gostilni v Zg. Tuhinju na obtoženca, ki mu je rekel, da potuje peš v Kamnik Mož se je fanta usmilil in ga je povabil na voz. Med vožnjo sta obiskala še več gostiln, kjer ga je tudi pogostil. Med vožnjo pa .ie obtoženec, ki je imel vajeti v rokah, pozval Trobevška, ki je na vozu malo zadremal, da naj vzame vajeti, da pobere klobuk, ld mu je padel iz voza. Nato je skočil fant iz voza — Trobevšek pa se je odpeljal sam in tudi brez svoje bogato nabasane listnice. Grariišek je šel z denarjem v Kamnik, kjer si je v Rode-tovi gostilni najel za 500 kron motociklista, ld ga je pripeljal v Ljubljano, odkoder se je odpeljal fant na počitnice v Brežice. Tam se je naselil pod imenom Alojzij Urbane v gostilni Jožefe Pefričič pri Sv. Lenartu, kjer je živel kot baron rek, jedel in pil in dela! razne izlete. Zapravil je v 1 mesecu nič manj kot 30.650 Din. Končno pa so ga izsledili in so odličnega gosta Urbanca razkrinkali za iskanega Gradi-ška in ga arelirali. Dobili so pri njem še 3700 Din. Obtoženec je priznal, da si je prisvojil Trobevskovo listnico. Trdil pa je. da je bil Trobevšek zelo pijan in mu je listnica padla sama z žepa in jo je torej našel in ne ukradel. Vlome in tatvine pri Mihelinu in Galjotu pa obtoženec odločno zanika in trdi, da je kupil ukradene predmete, ki so jih našli pri njem v Rodetovi gostilni v Kamniku, od nekega Peršina. Toda tudi to se mu ni obneslo, ker je natakarica odločno izjavila, da ni bilo tam nobenega prodajalca in da bi morala ona to opaziti. Posebno drastično je opisal cel dogodek g. Trobevšek, ki je z vso gotovostjo potrdil, da mu je bila ukradena listnica iz žepa in da dobro ve, koliko je imel denarja. Trditev obtoženca, da je bilo v Ustnici samo 26.000 Din, je neresnična. Po zaslišanju raznih prič je stavil senat porotnikom štiri vprašanja in sicer prvo radi tatvine pri Trobevšku, dve radi tatinskih viomov pri Mihelinu in Galjotu in četrto vprašanje, če presega vrednost ukradenih predmetov in denarja znesek 10.000 Din. — Porotniki so vsa vprašanja potrdili, nakar je bil obsojen Alojz Gradišek na 3 leta težke ječe z raznimi poostrili in mora povrniti vso škodo in stroSke. V kazen pa so mu všteli preiskovalni zapor od 29. julija. Novomesto, 6. decembra. Prvaka tatov in vlomilccv ua Dolenjskem bi lahko imenovali I. Andrejčiča, ki je bil sojen pri prvi razpravi 2. decembra. Obtožen je bil nič manj kot 21 taLvin, od katerih jc dve izvršil 1. 1923. vse ostale pa od januarja do srede junija 1924, ko so ga pa po večmesečnem zasledovanju aretirali v Veliki Loki. Njegov delokrog je bila Dolenjska, zlasti trebanjski, mekronoški in novomeški sodni okraj. Kradel je po kmetih in siccr navadno ob belem dnevu. Popoldan, ko so bili ljudje na polju, je vlomil navadno skozi okno, se v hišo zaklenil, če že ni bila zaklenjena, in potem premišljeno vršil raziskave. Kradel jc vse od kraja: Denar, dragocenosti, novo in stsro obleko, perilo, celo pa.r žepnih robccv ali nogavic se mu je zdelo škoda pustiti, kuhinjsko posodo vino, meso, kokoši, jajca itd. Kako naravnost priden ia res podjeten je bil, kaže slučaj, da so mu par tednov pred aretacijo orožniki na Hrvaškem zaplenili 2500 Din, a so ob aretaciji dobili pri njem poleg večje množine ukradenih dragocenosti, v gotovini skoro 7000 Din. Obtoženec je star 21 let, krepko raščen fant, elegantno oblečen v sivo obleko, skrbno friziran. Pri razpravi se vede pogumno, prav jajmanjicga sledu sramu ali kesanja ni videti pri njem. Pri razgovoru se hoče skoro kregati. Vidi se, da je vršil svoje delo kot čisto pameten življenjski poklic. Moral je tmrfi pri tatvini več pomočnikov in zatočišč in res obtožnica imenuje njegovo mater in priležnico Turkovo, da jima je donašal ukradeno blago. A gotovo je imel po raznih krajih še več nežnih prijateljic, siccr bi se ne mogel 3 mcsece umikati orožnikom, a poleg tega v istem okolišu (Trebnjc-Mokronog) predrzno krasti. Fant sam je predrzno povdaril v zagovor: »Pomislite, kakšno vzgojo serrr imeli« — Res je bila najslabša. Rojen v šentrupertski fari, pristojen v občino Trcbelr.o kot nezakonski sin vlačugarske matere je bil najprej pri varuhu. Mati ga je pa šc majhnega vzela in £a pri beračenju jemala sabo. Dotcm pa oddala neki slaboglasni družini. Tam se {e do vrha izučil v pohajanju in tatvini. Kot 15leten deček je bil že radi tatvine obsojen na 8mesečni zapor in v prisilno delavnico, iz katere je pa pobegnil. Bil je kaznovan nato še štirikrat radi tatvine in potepuštva. 20leten fant ima priležnico, ženo tatu Turka v Kro-novem pri Šmarjeti, s katero je živel v zakonski zvezi. Sploh se zdi, da se je vrlo zanimal za lepi spol. S tujim imetjem si je pridobival vsestransko prijateljstvo. Od 21 tatvin, ki jih je bil obtožen, jih je 13 popolnoma priznal, ostale le deloma. Tajil je najmanjšo reč, ki mu jc niso mogli oči-vidno dokazati. Skupna denarna vrednost v obtožbi navedenih tatvin se ceni na 17.500 Din. — Poleg tega je bil obtožen potepuštva in da se je legitimiral orožnikom z ukradeno delavsko knjižico. Porotniki so potrdili popolno krivdo glede vseh 21 tatvin. Obsojen je bil ni tri in pol leta težke ječe in obenem, da se po prestani kazni lahko odda v prisilno delavnico, i Senatu jo predsedoval predsednik okrožnega sodišča dr. Polerišek. Obtožbo jc zastopal sodni svetnik Barle, zagovarjal dr. Ivanctič ROPARSKI NAPAD V SUBRAČAH PRI TEMENICI. Obtoženec je Ignac Kralj, pristojen v Ste* kanjo vas, okraj Litija, lačas kmetski delavec v Tanči gori pri Črnomlju, oženjen, star 32 let. Zgodba njegova je že stara. 6. julija 1922 dopoldne je obtoženec iskal po Bregu pri Litiji voznika, ki hi ga peljal hitro v Radohova vas, kamor gre iz Zagorja, da bo lam z oče* Mm delal kupno pismo. Dobil je posestnike« vega sina Vinka Strmljana, ki ga je odpeljal z domačim konjem; voz zapravljenček je dobil pa na posodo. Po poti sta se ustavila v Šmartnem, pri Krmarju v Črnem potoku, kjer sta spila steklenico piva. Predno sta prišla do Vagenšperga, je začel Kralj tožiti, da ga trese mrzlica in sta se ustavila zopet pri gostilni Klanoarjevi, kjer sla spila z gostilničarjem pol litra vina ter malo žganja. Pri Spančku v Pustem Javorju je Kraj zopet ustavil, poklical liter vina in Strmljana na vso moč silil naj pije, kakor že povsod prej. Strmljan pa ni hotel. Ko sta vozila opoldna od špančka proti Fajdigi skozi gozd v Subra-rah, pa je udaril Kralj voznika Strmljana močno po glavi z ušesom sekirice. Strmljair ga vpraša zakaj. Kralj mu reče: >Kam si me pa zapeljat?< Izmenjala sta še par besed, nakar je padel Strmljan v nezavest in se je vzbudil šele ob 5. popoldne ter šel do gostilne Fajdiga. Kralj se je drugo jutro na vsezgodaj zgla-sil pri posestniku Brunskoletu v Rožancu na Belokranjskem in mu ponujal na prodaj konja in voz, češ da ga je kupil na Grosupljem, a ga ne mara peljali domov, ker misli, da je ukraden. Branskole je kupčijo odkloniL Kralj je pustil konja in voz kar v vasi in odšel domov. Zadeva pa je prišla kmalu na dan. Ko so časopisi prinesli poročilo o ropu, j so orožniki, ki so bili že obveščeni o čudnem vou in konju, hoteli Kralja aretirati, a jim je ubežal in hodil po zasedenem ozemlju in Nem*-ški Avstriji. Ko se je vrnil, v jeseni 1. 1923 domov, so ga aretirali 'ia domu v lanči gori. Ker so priče videle Kralja dan pred dogodkom iti iz Temenice proti Litiji, in sa sploh jasno izpovedale o vsem dogodku, zlasti Vinko Strmljan, ki si je kljub težki poškodbi na glavi opomogel, je bila zadeva jasna. Obtoženec si je izmislil sicer že naprej zagovor, a ia je bil tako neroden in očividno poln laži. Izgovarjal se je tudi z malaricnimi napadi, ki jih je dobd pri vojakih; trdi, da nič ne ve kaj dela, kadar ga začne tresti. V. preiskovalnem zaporu je tudi poskusil te napade ponarediti. Zato so ga oddali na opazovalnico v Ljubljano in na Studenec. Tam so ugotovili, da je precej omejen, kar dokazuje ravno način, kako so dela bolnega in ne umnega, a toliko omejen pa ni, da bi ne vedel, kaj dela. Enako mu ne jemlje razsodnosti bolezen. Tudi pri razpravi se je mož zelo nerodno izgovarjal in tajil. Hotel je dokazati, da ga je prvi udaril Strmljan, ker sta se skregala in ga je on nato, ker je bil pijan, s kamnom; potem pa je v nezavesti prišel s konjem na Belokranjsko. Ker je po izpovedi njegove domače občine Kralj delomržen človek, sumljivega vedenja, udan pijači, se je videlo iz vsega: mož je imel najboljšo voljo prilastiti si konja in voz, a je pač preneroden in preomejen za zločinsko obrt te vrste. Konja in voz je dobil lastnik nazaj. Pač pa je Strmljan, ki ga je vozil, miren in dostojen fant, dobil poškodbo, ld mu bo še laliko povzročila težke posledice na živčevju. Udarec mu je pustil udrtino v lobanji. Porotnikom je stavil senat 4 vprašanja: Ali je Kralj I. kriv ropa, 2. ali le tatvine? 3. Ali je kriv poškodbe pri Strmljanu? 4. Ali je bil vsled bolezni in zavžite pijače neodgovoren? Porotniki so enoglasno potrdili, da je kriv ropa in telesne poškodbe in zanikali, da bi bil neodgovoren. — Nato je senat izrekel kazen: 3 leta težke je?e. Senatu ie predsedoval svetnik Dolenc, obtožbo je zastopal namestnik drž. pravdnika Kovač, zagovarjal je dvorni sveloik Garzardi, Oospodarslvo. Navijale! cen. Pod tem naslovom prinaša "> Trgovski IisU tlopis trgovca z dežele, v katerem pravi med drugim: Poglejmo enkrat malo bližje, kdo je pravzaprav največji navijalec cen? En zaboj vžigalic s 5000 skatljicami stane danes 4700 Din. iV trgovini ali trafiki, kjer so že vdrugi ali tretji roki, se smejo prodajati škatljicn po il Din. Tako zaslužijo dva ali trije trgovci ali 'trafikant nazadnje pri škatljlci, beri in reci, B para! Država pa vzame od škatljice nič manj kot 66 para! To je 66 odst., dočim zaslužita trafikant ali mali ti-govec oba komaj po 3 odst, kar ni niti za davek! Poglejmo, kako je pri drugih najnujnejših potrebščinah, katere mora imeti nnjbed-nejši bajtar, delavec ali sestradani inteligent: soL, petrolej, sladkor. Na 1 kg soli imamo j J50 Din monopolne takse, na liter petroleja 3J50 Diru na sladkor 5 Din trošarine! Na Angleškem skrbi država za to., da so V prometu ravno ti predmeti kolikor mogočo po nizki ceni ia ne nalaga na nje nikakršnih taks, da zadovolji in omogoči življenje najširšim masam ljudstva! Pri nas je to ravno nasprotno! Najlepša in najdelikatnejša je pa zadeva r sladkorjem. Dnevno čitamo po raznih listih o velikanski produkciji sladkorja v naši državi, trdi se, da se ga bo več tisoč vagonov izvozilo. Zato se zdi uprav absurdno, da je država nastavila uvozno carino na sladkor, tako da je inozemska konkurenca izključena, ker ako bi država ukinila uvozno carino, bi kupili češki sladkor za 1.50 Din ceneje kot domači, kljub velikanskim prevoznim stroškom iz Češkoslovaške. Kaj pa je z moko in rnlevskimi izdelki? fianaškt magnati in producenti, največ židovski špekulanti so začeli dvigati cene kruhu! Brez dvoma se ne more nikdar odobravati tega, da bi se z naredbo, ki ima namen pobijati cene moki. hotelo pomagati do nezasluženih dobičkov posameznikom, vsekakor pa bi bila sveta dolžnost vlade, da dovoli znižanje splošne tarife za prevoz žita v naše kraje. Taka naredba. katere bi se smel posluževati vsakdo, bi gotovo vplivala na cene moki in povzročila pocenitev kruha, kar bi najlepše in naj-blagodejnejše vplivalo na mase ljudstva. (Op. Saj je bil že dovoljen popust, pa so ga akinili!) Dajte ljudstvu možnosti do eksistence, pa bo vladala zadovoljnost v državi, ki je že od narave obdarjena v zadostni meri z vsem dobrim in potrebnim. K tem izvajanjem bi dodali še, da moramo mi doma plačevati sladkor dražje, da ga bodo naše sladkorne tvornice izvažale in prodajale v inozemstvu ceneje kakor doma. Torej skrbi država za industrijo samo na račun kon-Eumentov. AKTUELNO! AKTUELNO! 1. S u c h y : LJUBLJANSKI TIPI. -m. Humoreske. — Založba: Gledališka ulica 3 — Ljnbljana. — Cena Din 30.— in Din 36.— Položaj češko - slovaške industrije. Glavni tajnik Centralne zveze češkoslovaških industrijcev je podal o položaju češkoslovaške industrije poročilo, katerega zaradi zanimivosti v izvlečku priuašamo. Zaposlenje češkoslovaške industrije se je izboljšalo v primeri z lanskim letom. Brezposelnih delavcev so našteli 7:s.OOO, od kale-rih 7400 podpira direktno država, 15.600 pa jih je podpiranih s posredovanjem podjetnikov. Upoštevati je treba, da je od 1. 1011. pa do danes produkcijska zmožnost češkoslovaške industrije zelo narasla in zato je pravzaprav obratovanje češkoslovaških industrijskih podjetij nezadovoljivo. Treba bo delati na to, da se predvsem poveča uvoz dotičnih predmetov, ki jih pre-j deluje industrija, oziroma surovin, ki jih rabi | industrija, ne pa da se bo večal uvoz produk-; lov za konzum. Naraščanje češkoslovaškega izvoza je naravno. ker se je zaposlitev industrijskih podjetij izboljšala. Za dosego aktivne trgovske bilance z inozemstvom bo treba poskrbeti z zvišanjem izvoza, ne pa z zniževanjem uvoza. Češkoslovaška industrija se pritožuje nad nedostatnim dostavljanjem vagonov. Nato je izjavil, da davčno breme češkoslovaške industrije ni večje kakor breme inozemskih konkurenčnih industrij. Vendar se pa vseeno obrača češkoslovaška industrija proti povišanju tarifnih postavk na železnicah. Konsolidacija gospodarsikh razmer v sosednih državah, predvsem v Nemčiji, napreduje. V bližnji prihodnjosti je pričakovati ostrega boja za svetovni trg, pri čemer bo treba predvsem gledati, da se znižajo produkcijski stroški, da se omogoči zvišanje konzumen-lov ter se s tem zagotovi normalno obratovanje industrijskih podjetij ter prepreči za delavstvo brezposelnost. ir » * g Carinski dohodki. V drugi desetini meseca novembra t. 1. so znašali carinski dohodki 49.668.261 dinarjev napram 49.178.462 dinarjev v drugi desetini meseca novembra lanskega leta. — Od 1. aprila t 1. pa do 21. novembra t 1. so dosegli carinski dohodki 1096 milijonov 861.463 dinarjev, medtem ko so v istem razdobju lanskega leta znašali 1125 milijonov 280.140 dinarjev. Carinarnice v Sloveniji so dale v drugi desetini meseca novembra t. 1. sledeče dohodke: Ljubljana 3 milijone 359.004 dinarjev; Maribor 2.222.958 dinarjev, Rakek 312.300 dinarjev ter Jesenice 183.003 dinarje. g Podeljevanje obrtnih dovoljenj. Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo naredbo, da se morajo odredbe za podeljevanje obrtnih dovoljenj najstrožje izvajati posebno z ozirom na kvalifikacijo prosilca. g Obrtniški krediti. Iz Belgrada poročajo, da jc uvedlo ministrstvo za trgovino in industrijo pri Narodni banki akcijo, da dobe od nje obrtniki v Hrvatski s Slavonijo kredite. Kaj pa Slovenija? g Podružnica državne hipotekami' banke v Zagreba. Belgrajski iu zagrebški listi po- ročajo, da bo začela podružnica državne hi-potekarne banke (prejšnje Uprave fondova) v Zagrebu poslovati 1. januarja prihodnjeea leta g Letošnji ibvoz karnzo. Po statističnih podatkih belgrajske zbornice !x> letos za izvoz preostalo v celi državi 80.000 vagonov korujze. g Iz zagrebške trgovsko-obrtniSkc zbornice. Na plenarni seji zagrebške trgovske iti obrtniške zbornice due a. decembra L 1. je bil sprejet načrt spremenjene banske naredbe o prisilni poravnavi izven konkurza iz leta 1916. g Sindikat špiritne indnsirije. Kakor javljajo begrajski listi, je sindikat producentov špirita kot strokovna organizacija pristopil k Centralni industrijski korporaciji in bo na skupščinah Centrale industrijskih korporacij zastopan po enem delegatu. g Avstrijska produkcija surovega železa. V tretjem četrtletju t. 1. je znašala produkcija surovega železa v Avstriji 51.600 ton napram 93.200 ton v prejšnjem četrtletju t. L ter 100 tisoč ton v prvem četrtletju t. 1. V tretjem četrtletju t. 1. se je produciralo 63-900 ton jekla napram 112lit«) ton v drugem četrletju t. 1. ter 140.900 ton v prvem četrtletju t- 1. g Spomladanski veliki sejem v Pragi se vrši od 22. do 29. niarca 1925 ter se priporoča vsem industrijalcem in trgovcem, ki mislijo na istem razstaviti svoje predmete, da si pravočasno rezervirajo mesta kot razstavljale!. Veliki sejmi v Pragi so mednarodni ter so bili doslej vedno zelo dobro obiskani, tako da so dosegli naravnost sijajne uspehe. Razen privatnih razstavljalcev ie imel Praški velesejem tudi oficijelne razstave iz Ttalije, Rusije. Španske, Letske, Danske, Holandske in posebno iz Francoske, ki je bila zastopana od več kakor 300 francoskih tvrdk. V okviru spomladanskega velikega sejma bo prirejen tuid sejem hotelirjev, na katerem bodo razstavljeni vsi potrebni predmeti, ki so potrebni hotelirjem in gostilničarjem. Da bo mogoče jugoslovanskim razstavi j al cem dobiti ugodna mesta, naj se isti čim prej prijavijo pri Tourist of/ice, Ljubljanska kreditna banka, kjer si lahko rezervirajo mesta najdalje do 31. decembra. g Čefkosolvaški proračun ta leto 1925. Kakor javljajo iz Prage, je češkoslovaški senat odobril državni proračun za prihodnje leto. g Češkoslovaška trgovinska pogajanja. — Češkoslovaška pogajanja glede trgovske pogodbe s. Poljsko se nadaljujejo. V ponedeljek odpotuje češkoslovaška delegacija v Budimpešto iu se začno trgovinska pogajanja z Madžarsko. g Nemški kapital sc vrača v Nemčijo. — Strokovnjaki cenijo, da se je v zadnjem času povrnilo 60 do 70 milijonov dolarjev nemškega kapitala iz severnoameriških Združenih držav nazaj v Nemčijo. To smatrajo za zopetno zaupanje nemškega kapitala v vzpostavitev nemškega gospodarstva po DaM-esomein načrtu. g Mednarodni devizni trg. Izboljšanje na mednarodnem deviznem trgu napreduje. Tako je angleški funt dosegel ua newyorški borzi 4.72, kar pomeni rekordno višino. S tem se je znatno približal pariteti, ki znaša 4.866; v Curihu pa znaša njegov kurz 24.15 (pariteta 25.225). — Tudi švicarski frank raste. Na cu-riški borzi je padel dolar pod pariteto, ki znaša 5.18. V švicarski javnosti se že pojavljajo glasovi, ki zahtevajo nnovčeoje bankovcev i zlatu. g Cenitev produkcij« sladkorja r Evropi. F. O. Licht ceni produkcijo sladkorja v Evropi v tekoči kampanji, ki se je začela 1. oktobra l. 1. — kakor smo že siunarično poročali —- na 7143.000 ton. V posameznih državah se ceni produkcija sledeče (v oklepaju faktična produkcija v sladkorni kampanji 1923—1924): Nemčija 1.140.000 (1147.000) ton. Češkoslovaška 1.500.000 (1.018.000) ton, Francija 800.000 (496.000) ton. Poljska 450.000 (371.000) ton: Rusija 450.000 (889.000) ton, Italija 420.000 (847.000) ton, Belgija 375.000 (300.000) ton. Holandija 330.000 (226.000) ton, Španija 255 tisoč (194.000) ton. Ogrska 200.000 (124.000) ton, Danska 140.000 (109.000) ton, Švedska 140.000 (149.000) ton, Avstrija 68.000 (47.000) ton in vse ostale evropske države 375.000 (189.000) ton. 76. 6. decembra 1924 DENAR. Zagreb. V prostem prostemu se notirajo: Italija 2.9450 (2.926—2.056), London 318.25 (317.8—320.80), Newyork 67.75 (67.30 - 68.30), Pariz 370 (372.10-377.10), Praga 205 (203.75 do 206.75), Dunaj 0.0952 (0.0948- 0.0968), Curili 13.16 (13.17-13.27). - Vse le ponudbe, tendenca slaba. Curih. Belgrad 7.65 (7.55), Budimpešta 0.0070 (0.00697), Berlin 1.229 (1.228), Italija 22.40 (22.35), London 24.17 (24.19), Ne\vyork 516.50 (516.50), Pariz 27.90 (28.455), Praga 15.6125 (15.575), Dunaj 0.00728 (0.00727), Bukarešt 2.50 (2.50), Sofija 3.75 (3.80) BLAGO. Novi Snd. Pšenica 775—797- 100. koruza 175—187, oves 300, moka bazis 0 600, otrobi 275—177; položaj miren. Pevski vestnik. Pcvec. Kdor šc ni poravnal naročnine z? >Pevca«, naj stori to takoj, ker drugače nc bo dobil več zadnjih Številk lista, ki izide še ta mesec. Petletnica. Glede priprav za proslavite* j P. Z. v 1. 1925 smo razposlali vsem včlanjenim i odsekom in zborom okrožnico. Ako bi je kak zbor pomoloma tekom tega tedna ne dobil, naj piše ponjo. Pevčeva pcsmarica I., II. in III. 1. se dobi v pisarni PZ, Miklošičeva cesta 7 po Din 12.50 letnik. Odseki in posamezniki, naročajte jo! Seja odbora PZ bo v četrtek 11. H. m. nt- petih popoldne v Akademskem domt;1 " ____________ .Tugoslovonskemu novinarskem« miru«" nju, sekcija Ljubljana, so naklonili po vodo n koncerta dne 1. decembra v korist pokojninskemu skladu Udruženja: Obrtna banka, Trgovska banka ter restavrater restavracije it! kavarne Zvezda g. Franjo Krapež po 500 Diri veletrgovec g. Anton Šarabon 100 Din, in bivši pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar 50 Din. Vsem plemenitim darovalcem prisrčna hvala! Vsaka drobna -vrs«!csa Mm VSO ali vsaka beseda SO par. Naj manjši S S>*r». Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! Dne 11. t. m. ob 8 dop. se vrši JAVNA sodna dražba v trgovini Ernst STČCKL, Kongresni trg 2. — Prodajala se bode razna proda jal-jalniška OPRAVA in sicer: razne STELAŽE s stekli — prodajne MT7E — pisarniške mize — STOTJ — veliko ZRCALO — DIVAN — fazne SLIKE, itd. — Zelo ugodna nakupna prilika! Knjigovodjo Sprejme lesno - industrijsko podjetje. Zeli se kavcija ali soudeležba. — Ponudbe na opravo »Slovenca* pod Šifro »Tovarna — izvoz« St. 7696. Drva trboveljski premog a. Petrtt Ljubljana Gosposvetska cesta 8 Telefon 3« Kavarna — Gostilna »CENTRAL« (pri Zmajevem mostu) loči pristen cviček liter 12 Din, rizling 1 13 Din, jeruzalemec 1 16 Din, in prvovrst črnino l 12 Din. - Vinotoč čez ulico naravnost iz soda. — Za obilen obisk se priporoča ŠTEFAN MIHOLIč. črno, liter 8 Din ter druga prvovrstna vina. — Vsaki četrtek divjega zajca. Vsaki petek domače in morske ribe, soboto in nedeljo krvave, riževe ia mesene klobase. Priporoča gostilna VIDMAR, Sv. Jakoba trg 5. Mlad zakon, par brez otrok IŠČE SOBO s kuhinjo evenl sobo s Štedilnikom. 7.a uslugo nagrada z delom ali v denarju. — Ponudbe pod šifro »Obrtnik Stev. 7679« na upravo lista. MLADENIČ popoln, brci sredstev, vljudno prosi blagega dobrotnika za podporo, odnosno popolno oskrbo za čas svojih študij na konzerv. Glasb. Matice v Ljubljani. -Godbeno nadarjenost dokazujejo potrdila drž. konzerv. »Mozarteum« v Sajzbur^u in drž. akad. za cerkv. glasbo na Dunaju. Nadaljeval bi Študije za fagot, kontrabas in orgij«. - Pojasnila daje upiiu va ^ Slovenca*. j------- NAJMODERNEJŠE KROJE razpošilja za dame in gospode KNAFEU Alojzij, učitelj krojaštva, Ljubljana, Križev-nifka ulica 2. Tečaji brezplačni, plačate edino risalne potrebščine. 7707 in bukove plohe ima naprodaj uprava SLATNA — p. Šmartno pri Litiji._™58 Trgovski VAJENEC sc sprejme v trgovino z meš. blagom. Imeti mora veselje do trgovine, biti priden in pošten. - Dopise upravi pod »Priden učenec« Stev. 7690. Knjigovodkinjo starejšo, izvežbano moč, za stalno naraeščenjc v Vrbov-cu pri Zagrebu, s hrano in stanovanjem, sprejmem. — Lastnoročne pismene ponudbe upravi »Slovenca-- pod »P. B.« štev. 7694. Marija Vezjak STROJNA PLETARNA - V MARIBORU -Vetrinjska ulica št, 17, priporoča vsa v stroko spadajoča dela po zelo nizkih cenah. POSTREŽBA TOČNA! PREPRIČAJTE SE! K dobroidoči starovpeljani trgovini na zeto prometnem kraju SE SPREJME družabnik s 55.000 Din — ali sc pa tudi odda s celim inventarjem. — Ponudbe na upravo pod »Dober prostor« St. 7689 LJUBLJANA - Mirje 2, izvrSuJc vsa stavbena in galanterijska nova dela in popravila strokovno in ceno. Trgovina z mcS, blagom in stanovanjem s« odda v najem tia glavni prometni cesti. - Ponudbe na upravo lista pod: »V bližini elektr. železnice«. KAR VAM DRUGI NF. MOREJO NAPRAVITI, poverite meni. Izvršim ločne strok. NAČRTE za preured-bo in povečanje delavnic, vse konstrukcije vam potrebnih strojev. Dam vsa tehnična pojasnila in preračunanja. Slaviti zahteve na i Slovenca« pod »TOČNOST«. 7604 Lepo, dobičkanosno vanogradno POSESTVO okroglo 5 oralov trsi« in 20 oralov sadonosnika, gozdov itd., oddaljeno pol ure od okr. ceste, zaradi ohiteljskih razmer pod ugodnimi pogoji in poceni, i ali hrez inventarja. takoj naprodaj, - Natančneje sc izve pri posestniku in trgovcu Jakobu BELINA, Podlehntk pri Ptuju. Knjigovodjo ssmo prvovrstno, izvežbano moč, zraož. • vsu.k sla«aj neka,) umaiacega parila. Aparat utaoe igo IJin (n sa labko takoi kapi in oiines«. Proti »alo/itvi stroškov dam aparat 21 ur DA poskušajo is »rnem denar, ko bi na ugajal. — Vstop prost. Vallk uspeh t Maribora, Zagreba, Subotici, kakor tudi t ČcškosIeraSki in Avstriji. Razpis. / Oblasna monopolska direkcija v Ljubljani razpisuje na dan 15. januarja 1925 ofertalno licitacijo: A. Za prodajo ▼ zalogi nahajajočih se; L 250 kom. malih zabojev od pločev. spojk; 3. 100 kom. velikih zabojev od cigaret, papirja; 3. 2824 kom. starih vreč iz jute; 4. 64% kom. starih vreč iz papirnate tkanine; 50 kom. starih sodov od olja. B. Za prodajo odpadkov, štorij in koruzne sla* me, ki so že ▼ zalogi in ki se bodo Se nabrali v tobačni tovarni v Ljubljani tekom leta 1925; 1. od raznega mešanega papirja; 2. od bele lepenke; 3. od rujave lepenke; 4. od jutnega platna; 5. od konopcev; 6. od platna trojnika; 7. od nodnega platna; 8. od domačega platna; 9. ?d motvoza iz prediva; 10. od jutnlb, niti; U. od pletenine iz kozje dlake; 12. od konopcev črnorumenih; 13. štor je (slamnate pletenine); J4. koruzna slama od ambalaže. Interesentom - tuzemcem je vložiti do 10, ttre dneva licitacije kavcijo v iznosu 5%, ino-zemcem 10%, od ponudene vsote v blagajni tobačne tovarne v Ljubljani. Razpisani materijal, kakor tudi specialni pogoji so na vpogled v ekonomatu tobačne tovarne v Ljubljani. IZ PISARNE OBLASNE MONOPOLSKE DIREKCIJE V LJUBLJANI, Br. 339/17 1924. leta v Ljubljani PRAKTIČNA DARILA ZA BOŽIČ? Perilo za dam« la gospodo Krasne garniture t rožnim vezenjem In ajour Namizne garniture, kompletne ra 12 oseb Prte in prtič«, žepne rute Brisalke platnen«, irotirk« Silna za perilo po metrih Platno in tkanina ca rjuhe Kompletne oprem« za nevesto Dobite najceneje v trgovini perila 1.5. iRscrafl T ,Slovenca' imajo za našega trgovca ia obrtoilca velik uspeh, ker ima U dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom v .Slovcncn' so tako določene, da m lahko naroči oglas i« sa ceno od S Din naprej in i« torej inaercija pristopna tudi manj imovitim. Ta način reklam« s« j« Izkazal le vedno naf uspešnejši! . i Savez grafičkih radnika-ca, podružnica Ljubljana, javlja, da je njegov nepozabni tovariš Oto Planine podružnični sekretar v pok. in predsednik Dobrodelnega društva grafičnega delavstva za Slovenijo včeraj po dolgotrajni in mučni bolezni v 58. letu starosti nenadoma preminul. Truplo pokojnikovo se prepelje v pondeljek dne 8. t. m. ob 2. uri popoldne iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. decembra 1924. Slava njegovemu spomina I Naprodaj nova SALONSKA OBLEKA in zimska suknja. Poljanska cesta 21, I. nadstropje, levo. 7714 VAJENCA m čevljarsko obrt se sprejme. Naslov v upravi. 7072. S. tovarna koZnbovine, strojenje, barvanj«, kcnjeclotira-nje, preobnovc, popravila. Mlica SAMOSTOJNO korespondentlnja veščo slov. in nemške stenografije ter hitrega strojepisja. I5ČE večje IndusUj-sko podjetje ▼ Ljubljani. — Reflektira se samo na moči z večletno prakso. Ponudbe pod šifro »Kore?pondentin;a štev. 7654« na upravništvo. GOSTILNA Z nekaj posestva in gospodar. poslopjem, 5 minut od rudnika, naprodaj. FRANJA DRGAN, Zagorje ob Savi. IŠČETE U NAMEŠČENJA ? Naročite Iz Osijeka organ za natečaje in posredovanje služb »Fortuna«. Vsaka Številka prinese ca. 300 oglasov iz vseh delov sveta, nanašajočih se na prazna mesta za moške in ženske v srbo-hrvatskein, nemškem in mažarskem jeziku. Naoglcd-na številka se brezplačno nc pošilja, kakor tudi ne naročila po povzetju. Cena po-samnim številkam 10 Din, na en mesec 35 Din, na četrt leta 100 Din. 7458 LJUBLJANA JURČIČEV TRG priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih pletenin, modnega blaga ter perila, potrebščin za šivilje — vse po znižanih cenah. Pismena naročila točno z obratno pošto Odda se skladišče na Sv. Petra cesti 61 -—pod jako ugodnimi pogoji. 7709 Damske plašče najnovejši kroj. fini in navadni, razne športne bluze, mod. krila, domače damske obleke (Hauskleid), predpasniki iz klota, listra, Sifon« in kretona, tudi vse dam. peri-lo, kupita najceneje, ker je lastni Izdelek, pri F. tn L Goričar, .PRI IVANKI«, Sv. Petra cesta 29 — Ljubljana. V HRV. PRIMORJU, lepem, zdravem kopališču, »« proda ob obali več manjših STAVBENIH PARCEL Naslov v upravi pod 7608. Gradbeno podjetje OTIRAJ BRATOVSKE SOLZE! Kdo hoče podpreti podjetje, ki je namenilo svoj čisti dohodek izključno v dobrodel- Mig ne namene, — Pojasnila se dobe pod šifro »Kršči temelj< pod šifro »Krščanski 7462 pri upravi. Kdor pride y Maribor, naj ne zamudi obiskati mojo trgovino z najboljšo emajli-rano - pločevinasto POSODO, kakor tudi porcelanasto in stekleno robo. - Cene zelo ugodne — prepričajte se! A. VICEL — Maribor, Glavni trg št. 5. Bohoričeva ul. 42. jazbečeve in vse druge, od d i v j a č i n, kupuje v vsaki množini D. ZDRAVIČ Ljubljana, Sv. Florijana ul. 9. CELJE - Gosposka 14, kupuje po najvišjih - dnevnih cenah zlato, srebro, stare novce In žlahtno kamenje. Franc Erjam „pri zlati lopati" trgovina z železnico Ljubljana, Valvazorjev trg 7 (prej Hammcrsdunldt) priporoča svojo bogato sa,-logo raznovrstna ielesnlne ter tuili prvovrstni dalmatinski ,,Portland cement" po nizki cent. Giauutiittttb^i&iiiBBfcBBaa Večjo količino orehovega, hrastovega, lipovega, javo-rovega, jesenovega, gabrove-ga in bukovega okroglega lesa se proti takojšnjemu plačilu stalno kupuje. Ponudbe na tvrdko VINKO KRSTAN — lesna trgovina, MARIBOR, Majstrova ulica 13. 7564 ISTOTAM SE IŠČE za stalno cclolctno dobavo smrekove, je'kove, borov« In me=esnove DESKE I. In D, vrste v vsaki množini, naravnost od produeentov in posestnikov žag, kateri bi žagali po meri. ■RBnisnnaisinHaagnHBv 2 HARMONIKI naprodaj, 4 in 5 vrstni, firme Lub as. Prav izborni in popolnoma v dobrem stanju. Več se izve pri ŠTEFANU, Pot ▼ Rožno dolino itev. 34, Ljubljana._ 7701 2 gospodični ali dijakinji krščanskega mišljenja se vzameta na stanovanje in dobro hrano. Naslov v upravi lista pod 7703. HARMONIJ dobro ohranjen, naprodaj. -Zaloška cesta 1, n. nadstr. Državno konccsion. zasebno UčILISčE za STROJEPISJE učna «ra 6 dinarjev. — G. PETAC, Ljubljana, Rimska c«sU »ter. 17, I. nadstropje. Božičnih in novoletnih razglednic velika izbira na drobno in debelo — priporoča tvrdka A. BABKA — LJUBLJANA Aleksandrova cesta štev, 7. Mehanično nmetno izdelovanje vseh vrst belih in barvastih VEZENIN, monogra-mov, toiletnih okraskov t ploSčatem in verižnem ubo. du, predtiskanje, entlanje. - MATEK — Ljubljana, Dalmatinova ulica. - Moško perilo, kravate itd. po izredno nizkih cenah. 7677 Slov. cltrašem! V zvezku »Sloven. nabožne pesmi za cltre«, so tudi štiri božične, ki so prav primerne za božič, praznike. Cena 8 Din. Drugi zvezki so po 18 Din, zvezek 11, (Koroške) ia 20 Din. Grajski odmevi z Jugoslovanko 8 Din. . Kdor pošlje denar (ali znamke) naprej, dobi naročeno takoj poštnine prosto. (Povzetje je drago.) Zvezek 2. in 9. sta pošla. (Pesmi se spremljajo lahko tudi z gosli, s kitaro ali s tambur.) IV. KIFERLE, Ljubljana, Krojaška ulica S, IL nadstr. (gostilna Maček). Popolnoma varno naloilte svoj denar pri posoplidci v Ljubljani, r, z. z o. B. M ss I« PRESELILO Iz hiii UrSulinskegs samostana na Kongcesnem trgu poleg nunske cerkve v lastno palačo na Miklošičevi testi pslig hotela „UNI0N". Hranilna »loge sc obrestujejo rtalboliSe z ozirom na viiino zneska In odpovedni tn. Vamosl za hranilne vloge ie zelo dokro. ker posedajo Vzajemno posojilnica vedno delnic stavbno delniško drulbe hotela ..Onton* * Ljubljani. — Vrtiutega je njena last nova lepa palača ob Hlkloilčevl cesti, vsč moitnih hiš, stavbi« In zemlilJJ v tu In inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po postnih pslslnissh. Bačlč d. d. u cirii Ms j zdravstvene oredlaie ZAGREB, PALMOTIČEVA ULICA 64 a TELEFON 25—66. • • • CENTRALNA KURJAVA vs«h sestavov. — Naprav« za pripravo TOPLE VODE. — Moderna KOPALIŠČA In KOPELI. SUŠILNICE za vse materiaUj«. — PARNE KU-HJNJE. — PARNE PRALNICE. — Naprave za ČIŠČENJE in OMEHCANJE VODE. - HLADILNICE preizkušenega sistema. — Naprave sa RAZKUŽEVANJE. - DVIGALA vsak« vrste. Naprav« za PONOVNO OHLAJEVANJE vode. Pojasnila daje ING. RUDOLF TREO — LJUBLJANA Gosposvetska cesta 12 — od 12 do pol 2 pop. H !!!•'///// 'O) i.;; i vv\v>;VAv e a o 9 a z 3» ->Q- W5s.3 " o* — ,'pft» •^z-srS.^Bj '"a - | ► t ~ a 8 _JS S g-3-2.8-3® Alfi 9. | 'S/el -a a »•9 «£ g s|]4s a ■ ? "-1- ■— '5; a -o || J S a i a, 2 » >S i a w oO > I Plačilna natakarica prvovrstna« kavcije zmožna, so sprejme P. Košak, restavracija LJUBLJANA, Krekov trg Saj ni res i kar trdijo mnogi nepoučeni ljudje, ki ne poznafo namena inseratov, češ, da je proč vržen denar, i ga izdaste za reklamo v časopisu. Treba pa je seveda, ako hočete, da ima reklama za Vas pravo korist, da jo naročite o pravem ta-su, da je ista namenu primerno sestavljena in natisnjena v časopisu, ki ga največ bero na deželi. — Na vse to Vam da točna, zanesljiva pojasnila uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo stroškov in truda ter zajamči velik uspehi Na dan 15. januarja 1925 god. a U. časova pr« poda« održače se u saobračaj. odelenju opštine grada Beograda, Jugoriča ul. br. 1 — olertalna licitacija za nabavku oko 600.000 kamenih kocaka od eruptivne stene. — Predračunska suma 5,000.000 Din. — Ponučači sa kamenom iz inostranstva izključaju s«. —i Ponude moraju biti saobrazne zakonu o državnom računovodstvu i lačno odgovorati propivinim opšlim i lehnič-klm uslovlraa, koje intcrcsantl mogu videti, odnosno odkupiti, u saobračajnom odelenju opštine grada Beograda. IZ SUDA OPŠTINE GRADA BEOGRADA, A. br. 27.045 od 22. novembra 1924 god, M=HI=gm=!U=lll£H8=IHEIII=HI=jj Kjo se nnjholjn za Miklavža in božična darila kup^ je brez dvoma znano. „PRI NIZKI CENI« IG N. ŽARGI Lf ubij o na v. Sv. Pefra cesta Z* Nudi cenjenim odjemalcem veliko izbero raznega perila in rokavic, nogavic, dalje velika izbera damskih, moških in otroSkih zimskih potrebščin te* raznih povrSnih jopic, jumpprjev, otroSkih obleke. — Svilene in pletene saznoveinico itd., itd. — Velika Izbera ta krojača in Šivilje. =lll=lll=IIIEIII=lll=lll=IIIHUI=llT ¥ m viao, p n, Igra)« ia el)«, pmmtai, Is-delu]« in dobavila hitro MU dne in ita)cene|le mehanična sodarska delavnica R. FICHLERJA bIN, MARIBOR frančiškanska ul. 11, v meroizkusnem uradu. Ia lesa a seboj prinesenega, »e izdelujejo vsakovrstni sodi takoj. Popravila hitro in pri zmernih cenah. POSOJILO 30.000 DIN proti primernim obrestlm IšCEM event. sprejmem «0-ndel.fnika k trgovini ■ poljskimi pridelki. Ponudbe na upravoiitvo lista pod Šifro »Samostojen It 7668.« Lep klobuk 80 Din iz starih baržunastih klobukov ali drugih ostankov Pavla NOVAK, Križevniika ulica 9(1. — Prekro je vanje in prcbarvanje fllcovih klobukov po najnižji ceni. 7260 V službo želi stopiti starcjil, trezen in zanesljiv iant, k boljšemu gospodu z 1 »li 2 konjema, v trgovino ali gostilno, — Ponudbe se prosi na naslov: Terezika št iti ar, Vir It i, p. Dob pri Domiaiak SPREJMEM SNAŽNO DEKLICO poltenih staršev, od 13—18 let v svojo oskrbo, kot pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na upravo lista pod: »Pridna in poltena« 7706. VAŽNO ZA ŽIVINOREJCE I Zahtevajte ie danes CENIK od »ALFA« brzoparibih kotlov ter ALFA miekanklh strojev in potrebUint — ALFA-SEPARATOR D. D. Zastopstvo za maribor. obl. Rog. Slatina. 7651 Perzijski plašč elegantni, modemi, se po ugodni ceni proda. - Naslov v upravi lista pod It. 7539. priporota Nova založba r. s. t o. s. ▼ LJUBLJANI, Kongresni trg St. 19, knjige in slikanice za otroke in mladino; šolske in pisarniške potrebščine v bogati izberi, zlasti še pisarniške garniture in leposlov. knjige, tudi inozemskih založb, pisemski papir, vse najfinejše risalno orodje itd. — Za božično drevesce na« kit in jaslice. STROINE TOVARNE IS LIVARNE dlvLjUDItf ZV0NARNA ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po konkurenčnih cenah v kratkih rokih. Zallevojte ceolk! jm- OBIŠČITE TRGOVINO B. VESELINOVIČA & KO., MARIBOR GOSPOSKA ULICA 26. — Ima veliko Jzbero: srajc, ovratnikov, nogavic, klobukov, čepic, triko-perila, volnene trikotaže. Šalov, svilenih bluz, kravat. — Fini francoski parfemi: Coty, Hubigan, Gybs, Botot, Zermnndic, Piver, Simon, Roger Golct, kol. vode 4711 in Marija Farlni, fina mila, pudri. Kaloderme, Odol, in drugo. Dobite dobro blago po solidnih, znižanih cenah. — Od oktobra t L nov princip: malo zaslužka — velik obrati NOVO! NOVO Nalveflc zammanle vlada za zgradbo stanovanjskih hiš v sistemu SBH ker je zidanje v tem sistemu tehnično in ekonomsko dovršeno, najhitrejše in naiceaejše. bploono pozornost vzbujajo nosnih! sistema ..SOMI" kateri nadomeščajo lesene stropnike, *e'ezobefon-ske prouiade itd.. Natančne,še podatke dobite pri stavbnem podjetju JAKOB AGCETiO, sin Ing. Viktor Accetta in drug, Ljubljana, Tabor Stev. 2. Stopnišče - SEIBEL - ogreje Potrt! globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminul dne 5. decembra ob 11. uri zvečer, gospod Ofo Planine upravitelj tiskarskega društva. Pogreb se vrli dne 8. decembra ob 2. popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. LjnblJana, dne 6. decembra 1924. kamgarn In Jevlot ta molke In Jenike obleke, balo, pisano In rlavo platno, ceflr. Materino, tlskanlno ln razno manufakturo, kupite najcsnel« In » velikanski izbiri v novo urejeni in prezldsni veletrgovin) R. Stermeckl, Celje St. 330. Umtrovanl cenik u čevlje, klobuke, obleke, perilo odele, laso-strllnlke, britve In tlsoC? fr predmetov se poJIje vsakemu zastonll — Vzorce proti oiiihodnlnil — Trgovci engros cenel Nc I 716/24—4. 7682 HELENA PLANINC, soproga. — JOSIP GAGEL, zet - - GUSTI GAGEL roj. PLANINC, hči. GUSTI, HERBERT, OTON, vnukL Ljudska posojilnica reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Liubliani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo \ i palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. — Poleg i" r: ;va, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomenjenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nsd 200 milijonov kron Prostovoljna javna dražba. Dne 15. in 16. decembra 1924, vsak dan z začetkom ob 8. uri, se bo vršila na licu mesta v Krškem in okolici prostovoljna nadrobna javna dražba dveh hiš v Krškem, gospodarskih poslopij ter več vrtnih in gozdnih parcel, njiv, travnikov in vinogradov. Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču, soba št. 2, in na dan oražbe pred začetkom iste. OKRAJNO SODIŠČE V KRŠKEM, ODD. H, dne 29. novembra 1924. SB<< delniika družba VlU^rm vinogradnikov V priporoča vinskim trgovcem in gostilničarjem svojo bogato zalogo po zelo ugodnih cenah. Splošne stavbene družbe MARIBOR ftletonUfova cesfa šf. n Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino, iz medenine, železa, bakra in aluminija itd. I pred nakupom se prepričajte | | e nizkih cenah v slaroznani manu/aklurni trgovini | Uhl & l^uhar prej s Carl Soss, ]Yl ar ibor, Aleksandrova c. 9 | I Jjarhali, Jlaneli, tiskanina, hlačevina, sukno za moške Zanesljivo blago § | obleke, belo platno, flanel in šivane odeje vedno v zalogi jftzke cene Stroški pri »porabi bencina. Vozi brez bencina! Adaptira! svo| auto-traktor ali stabilni motor s patent HAG-generatoriem. Kuri z Prospekta In rotarenci .,ja ogliem! gugo-dd | Ljubljana t 7w< ■ Bohoričeva alicc !>■> Stroški pri vpora' ■0 i i I v vseh modernih oblikah iz E&ikega in angieikega blaga, priporoča po fako zmernih cenah L KI Gosposka ulica Stev. 7- VSEH VRST NA IZBIRO PRI L D O T krznarstvo — LJUBLJANA — . O U» I , Gradišče štev. 7. 5616 STROJENJE, BARVAN |E in IZDELAVA KOŽUHOVINE ramaonosin felitasfeo zs!op Slep najdete za moške in ženske obleke v obče znani trgovini € Ljubljana, Lingarleva ulica in Pred škofijo (zraven knezoškofijske palače). Zanesljivo poštena in prijazna postrežba. - Tvrdka prodaja samo v tej hiši (v lastnih prostorih). Oblefcce asa gospode Iti dame i Znižane cene ^mmmmmmmmmmmmmKm V A Gumasti plašči di** 3oo - Selenhurgova Ul. 3 t ............................................................. Popolnoma varno naložite denar v LJUBLJANSKO POSOJILNICO reglstrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani Mestni trg štev. 6 -ki Ima že nad- 10,000.000.- Din jamstvene glavnice Vloge na hranil, knjižice in tekočI račun obrestuje najugodneje ■ podružnica: Ljubljana. Centrala Zagreb Vj)!a?aii!i d^nilka glavnica in rezerve preKo 120.poo.ooo Din. PODRUŽNICE! Beograd, Bjelovar, Brod na Savi, Celje, Dubrovnik, Gor. Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šabac, Šib en i'k, Vršac, Wien, EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesnice. AFILIJACIJI: Slovenska banka, Ljubljana, in Jugoslovenska industr. banka, d. d. Split LASTNE AGENCIJE V JUŽNI AMERIKI: Buenos Aires, Rosario de Santo Fe; V SEVERNI AMERIKI: v vseh večjih mestih direktne bančne zveze. Posreduje vsa b?n?ne in trgovske posle z inozemstvom, posebno z Italijo in Avstrijo. Olajšuje posle eksporterjem in importerjem s tem, da jim eskomptira menice v lirah kakor tudi v drugih inozemskih valutah. Otvarja akreditive, Izstavlja garantna plima ter izvršuje vse barfne posle najkulantncie. Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje najpovoljneje. BflBBBBflBBflBBBflflflBaflBBHHBBliBBeilgliiHiBB b ■ b b b b b b b b med dobrini naiboliftl so: FFIFF šlmlni stroji za rodbino, obrt In Industrija. Večletna garancija. Pouk v vezenju brezplačen. Solidno cene in ugodni plačilni pogoji. b b H b b b b b IGN. VOK LJUBLJANA o CELJE • NOVOMESTO S Soda« uL 7 • Kralja Patra e. S3 « «Uval trn b SBBBBBBHBBBBBHBBBgBBBBBEBBBB Razglas. Županstvo občine Bled razpisuje oddajo restav- racije v Zdraviliškem domu na Bleda za dob« Iroh let (1925—1927). Vri pogoji se dob« med uradnimi urami ▼ obeta-«Jcwn uradu na Bledu. Ponudbe je vložiti najkasneje do 31. decembra 1931 pri menovanem uradu. ŽUPANSTVO OBČINE BLED, dne 27. novembra 1924. b b b b b b b b h h h e s5 38 a h b b m b b b b b b b m p IHHLH TRGOV I HA z msS^nim blagom M Jako prometnem kraju «e z vsem inventarjem ugodno proda. Ugodno za samca. — Cenj. ponudbe na: Uprav« »Slovenca«, podružnica CELJE pod Šifro --Trgovina«. BBBHBUBBttBBUttHdBBUBUt^G^lattttoBtt na veliko In malo pri Naumann Vesta Kayser Em. Fsscher Zagreb --mčeva ul. 6 in Sudnička Ul. 3. »mestni deli ln vse potrebščine za ,«>lne stroje. Najnižje tovarniške cena Zahtevajte ponudbe! 9 n. il Bjbyano haanamam bcem cmojtm t^h,. kjrajehtom hh »py-rewy o6HHHGTi?y, m com otboPm n Jbj^aira na ^HajcKmiecra niTeB. 83 — CKaa^anjMe »BaJiitan« —- nOCPE^OBAJIHO nOCJIOBHHUO 3a CriPEJEMAlbE bcex bpct thckapckrx, kjfchro-befflkhx, kapt0hai11khx, pactphpckhx HH 0CTAJ1HX B nABHPOrPAc&hhho ctpoko ciia^aj04hx hapomhji, Katepa HaBpmyje.M Jiinno, cojihaho hh no 3mepshx nenax. Hapo-HHJia aooapjbam ua jiom b JbyOji>a»o cj>paiu;o Bcex CTpomicon. :: Ha noiviim no tcjjc({)oiiv nnen. 13.223 ejih 368, JipHaeM na ncejbo . occCiio cipanivaM. .:: ypaane ype co 9—13 hh oa 3—5. JO CM KPMnOTHTi, BHP-flONOKAJIE Tncnapna, KanroBerminta, pacTpKpiiHna, Kap-TOHaiiuia TOBapna hh nannpna HH/iycTpjija. Boljža '% luč boljše delo. RAM to znamko mora nositi žarnico BaBsracaEjsvPi wmssm -------- Salfla-fgoBrtt šfrnce, MažalaBlSlic MMe. „—.-. ... --~rrTrn-iiiiiiiiČBwra Mtmct Ud. Knjigoveznica k. i. D. t Ljubljani - Kopitarjeva nllca o/ii. ......................... bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb Kavarna ▼ novi zgradbi aa najlepšem prostoru »ej-miiča zgrajena, okolu 260 kvadratnih metro* povrSine. t stranskimi prostori «e takoj dajo t najem- Interesenti naj ae pismeno obrnejo na Interreklam d. d., Zagreb. Palmotičeva 18 pod giiro »Moderna kavarna» II—946«. ibbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb na drobno! Kožuhovina. NA DEBELOI Velika Izbira KOŽ ln lOŽUHOVINASTIH IZDELKOV. - Sprejemanje p o p r a 7 i 1 in prenovljeni e. —■ Specijaini oddelek za strojenje in barvani« vsakovrstnih' kož v vseh mogočih barvah. Prva jugoslov. krznarsko - barvarska tvornica PETER SEMKO — Ljubljana. Tronsica: Glince-ViS 5. Trgovina! KriževniSka 7, Kupuje vsakovrstne kože divjačine. bbbbbbbbt FIHT SOS naprodaj. 30 HP, 4 cilindri, 6 sedežen. — Najnovejšega tipa, 3 mesece v rabi Garantirano brezhiben. — Naslov v upravi »Slovenca« pod Številko 7721. bbbbk1b3be9bbbbbhb! Oddelek I. CENITVE tehničnih naprav industrijskih podjetij ln poslopij vseh vrst in za vse namene. Oddelek n. STItOKOVNA MNENJA in interesno zastopstvo vseh vrst, za vso namenu, zaupne izjave in ustanovitve. Oddelek m. STROJI Sodolovaniera naših oddelkov L in II. najboljše zveze I Zato dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo. Radebeul-Dresden (Deutschland). Od torka 2. decembra dalje vsak dan velika ls$)i3čna prodaja 111 oblaCilnega blaga po šziredno znižanih cenah pri * Tekstilbazar - Cenik na zahtevo zastonj ! Krekov trg št. IO. f prvo nadstropje. Cenile na zahtevo zastonj I Jutranja zvezda. Saplsol H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj. (Dalje.) 40 »Ničesar takega nisem, o Jutranja zvezda. Jaz sem ti sama. Jaz sem tisti Ka, ki ti ga je ded tvoj oče Amen ob rojstvu, da živi s teboj in da te brani. Ali se me ne spominjaš, da sva se igrala, ko si še bila otrok?« »Spominjam se,« je odgovorila Tua. >Svaril si me pred nevarnim svetim krokodilom v tempeljskem jezeru, toda od tedaj le nisem nikoli več videla. Kaj ti je dalo mofc, da si stopil predme v telesu, o Dvojnik?« >Astin čar, ki ga jo prejela iz višav, da te reši, Neter-Tua, mi je dal to moč. Vedi, da sem tvoj večni spremljevavec, čeprav me ne moreš vedno videti. S teboj hodiin skozi življenje, in kadar umrješ, bom čul v tvojem grobu, popoln, nespremenjen, hraneč tvojo modrost, tvojo lepoto in vse, kar je tvojega, do dneva vstajenja. Moč imam, skrivno vednost imam, ki prebiva v tebi, čeprav so je ne zavedaš; spominjam se preteklosti, brezmejne, brezmejne preteklosti, ki si jo ti pozabila, bodočnost vidim, brezkončno, brezkončno bodočnost, ki je tebi skrita, v primeri, s katero je tebi znano življenje en sam list ! na drevesu, eno samo zrno peska med bi- ; lijoni v puščavi. Bogovom gledam v obličje i in slišim njih šepetanje; usoda ml daje I svojo knjigo, da jo berem; varno spim v navzočnosti Večnega, ki me je poslal sem j in h kateremu se slednjič zopet povrnem, da mu prinesem tebe v svojih svetih ro- , kah, ko bo moja pot končana, moje delo j opravljeno. 0 Jutranja zvezda, rotitve Asti- j ne ao me odele a tem žaravuiin telesom, i moč Amenova me je postavila na noge. Zdaj sem tu tvoj pokorni služabnik.« Tedaj je Tua presenečena in oplašena zaklicala: »Zbudi se, dojilja zbudi so, jaz sem zblaznela. Zdi se mi, da stoji prod menoj odposlanec z neba, opravljen z mojim lastnim telesom, in da govori z menoj.« Asti je odprla oči, in ko je zagledala lepo podobo, je vstala in se ji poklonila, toda rekla ni njčesar. »Sodi,« je rekel Ka, »in me poslušaj, čas je kratek. Zbudil sem se na klic, odšel sem in sem tukaj ter bom vztrajal, dokler bo čar v meni, da se potem vrnem, odkoder sem prišel. O razlagavka, povej voljo tiste, ki sem njen, da jo izvršim na svoj način. Tu je hrana — jej in pij, potem pa govoril« Asti je jedla in pila, kakor poprej Tun. in ko je končala ter se nasitila, sta časa in pladenj lcoj Izginila. Nato pa je spregovorila počasi in z mirnim glasom: >0 senca te kraljevsko zvezde, ki .*-so utelesila na mojo rotitev, najina zadevi! je ta: Tu umirava v bedi in pred vrati ča ka Abi. da končava. <*"e bo Vrr>'''->-i yjvr jo bo vzel za ženo, dasi ga sovraži; če umrje, JI ugrabi prestol. Naše modrosti jo konec. Kaj morava storiti, da rešiva to zvezdo in da bo jasno svetila do ure, ko ji je usojeno, da zaide?« >A11 je to vse, kar hočeš zvedeti?« je vprašal Dvojnik, ko je končala. »Ne,« je Tua naglo pristavila, »jaz nočem svetili sama, druge zvezde iščem, da sveti z menoj na nebu.« »Ali zaupaš in boš ubogala?« je vprašal Dvojnik. »Zakaj brez zaupanja ne morem storiti ničesar.« Tedaj je Asti pogledala Tuo, ki jo brez besede sklonila glavo v odgovor, sama pa ie odgovorila; »Zaupava, ubogali bove.« »Tako bodil« je rekla senca. »Abi pride takoj, da vpraša, ali je kraljica pripravljena pestati njegova žena, ali pa hoče ostali tukaj do smrti. Jaz, ki imam kraljičino podobo, pojdem in postanem njegova žena — o, žena, kakršne ni še nihče imel,« in ko je spregovorila te besede, je strašen izraz šinil pre»ko njenega obličja, nje globoko oči so vzplamtele. »Gorje umrljive-mu človeku, če se poroči z duhom, ki ga sovraži in ld mu je ukazano, naj ga muči,« je pristavil. Tedaj sta Asti in Tua razumeli in se nasmehnili, kraljica pa je rekla: »Tako boš torej ti sedela na mojem rodežu ln Abi bo kot tvoj gospod sedel na faraonovem prestolu in se bo prepričal, da je trd. A kaj bo z Egiptom in mojim ljudstvom?« »Ne boj se za Egipt in za svoje ljud-tvo, o Jutranja zvezda. Njim se bo dobro godilo, dokler se ne vrneš in se jih zopet :io polastiš.« • »In kaj bo z mojo tovarišico in z me-loj?« je vprašala Tua. r>vr>»„nr ri.in rokaral na odprto ofcno, pod katerim je več sto čevljev globoko tekla mlečnobela voda reke. »Zaupala se boš okrilju očeta Nila,« je odgovoril slovesno. Tedaj sta se kraljica in Asti spogledali. »To pomeni, je rekla Tua, »da se morava zaupat! Osirlsu, ker ne more nihče tako globoko pasti in vendar ostati živ.« »Meniš, o zvezda? Kje je tvoje zaupanje, ki si mi ga obljubila, brez katerega ne morem ničesar storili? Ne, nič več ti ne smem povedati. Izvrši mo] ukaz ali me pusti, da odidem, in se združi z Abijem, če hočeš. Voli, zakaj on se bliža,« ia ko je izgovoril to besede, so slišali, kako so bronasta tempeljska vrata zaškripala v tečajih. Tua je ob tem glasu vztrepetala, nato pa je skočila s postelje, se visoko vzravnala in vzkliknila: »Kar se mene tiče, jaz sem se odlo« čila. Nikdar ne bodo mogli reči, da je bila faraonova hči ničvrednica. Bolje je na Osi-risovih prsih, kakor v Abijevem objemu ali počasna smrt v ječi. Amenu in tebi, o Dvojnik, se izročam.« Senca je pogledala od nje k Asti, ki jo kratko odgovorila: »Kamor gre moja gospa, tja grem jaz za njo, ker vem, da me Mermes vedno čaka. Kaj naj storive?« Ka jima je namignil, naj stopita skupaj k oknu, kar sta tudi, objevši se, izvršili. Potem je dvignil žezlo in spregovoril nekaj besed. Nato je švignil plamen pred njunimi očmi, veter jima je zavel preko čela iit potem nista vedeli ničesar več. XL poglavje. ABIJEV SEN. Tislo noč, ko se je prikazal Ka Netep« Tue, sta čarovnik Kaku in vohunka Meri-tra, ki je nekoč sedela faraonu ob pod-j nožju, čula v tisti visoki sobi, »kjer je Me-ritra bila prisegla prisego in prejela ča-j rovno podobo. »Zakaj si tako slabe volje?« je vpra-! šal zvezdoslovec svojo pomočnico, ki je ne-: prestano pogledovala preko rame in je bila ! videti nalaknjena. »Vse je šlo po sreči. Če | bi bil Set sam napravil podobo, bi ne bil mogel bolj mojstrski izvršiti svojega dela.« »Mojstrski, zares!« ga je prekinila Me-I rilrn jezno. »Prevaril si me, čarovnik. Ob-; ljubila sem ti pomagati, da ohromiva faraona, ne da ga umoriva.c Priložnostna razstava pVeproi redkih, lepih, perzijskih in nekaj muzejskih komadov, med njimi dva svilena Keschana, ki izhajata iz neke orientalske vladarske hiše, T hotela »UNION", L nadstropje, soba 31. Preproge se lahko ogledajo brez prekinjenja od 10. ure dopoldne do 7. ure zvečer.' I« Knoch jermena za pogon. Rusm fc »na te Njiv 'jih nlanklh kntpo-M* garantirana talina 0*98—1. dhraBO, laptja-m In prottgneno v nah dtmaniiiah n« skladISJu Krakov trg 10. Telefon 247. Tvorniiko skladišče: Zagreb, llica 44 Dvorište (Hotel Royal) Telefon 20-54 A. Lampret, Ljubljana, Samo nekaj dnil — Vstop prosti Dakavfla najbolj i« bronast« m D0T2, pO kakovosti nadkrWuji)o ono te predvojne doba, tisti har-moRKnl glasovi, 4 tadenslk dobavni rok, vatlatno jamstvo. — Odlikovana tvrdka a zlato kolajno. Cene najnižjo v Jugoslaviji 10 500 IIP I0K0110DIIJ WoIf.Uanz novi ali popolno generalno popra, vljeui in preizkušeni s tovarniškim jamstvom in montažo. Sirovoolini - Diesel - upojni plin - motor! ORAČA riSCHEE! S: ZAGREB Psnlovfiak 1 b. Pogledajta naia vallko skladišče KUPIM Smrekove in bukoTe hloae, (rame, remelne in deske I in II. Ponudbe z navedbo pincime, cene iranko nakladalna postaja in termina 11-leracije na upravo pod šifro ■Plačljivo tekoj« St. 7665. PRODAM bO ODDAM v NAJEM hovo gospodar, poslopje z Veliko delavnico po nizki, osebno 'agovorjeni ceni, ob dri. cesti. Poizve se pri IV. PLANINŠEK, Gnnclje 26, p. Št. Vid nad Ljubljano. SPREJME SE KONT^RISTINJA S večletno prakso, zmožna srbohrvaščine, izvežbana v »trojepif'1 in stenografiji. -Ponudbe pod »Pisar-iSka tno£ 7632 na upravništvo. ~ POZOR TURISTU Daljnogled, dober, z usnjato torbico, naprodaj. Na*lov v opravi »Slovenca, pori 7661 | Naprodaj je skoro nov, na i novo prelaklran • VOZ (LANDAUER) po nizki leni. ISKRA FR., SAP St. 14, Vrhnika. Prodajalka B»c?.. stroke, se takoj sprejme na deželi. Pismene po-»ndbe z navedbo reierer.c aa upravo lista pod 7649, TRGOVINA1 Vzamem za Tež let v najem trgovino s stanovanjem in inventarjem ali brez inventarja v mestu ali na deželi. Pristopim tudi kot družabnik. — Ponudbe prosim na upravo lista pod štev. 7643. Moške srajce j najnovejši vzorci, najfinejše blago, kakor tudi drugo perilo, kupiš najcencjc, ker je lastni izdelek, edino le pri tvrdki F. in L Goričar, »PRI IVANKI, Ljubljana, Sv, Petra cesta št. 29._7566 NASLOVE | »ddajalcev in pa odjemalcev stanovanj, trgovskih in obrt-nih lokalov, posojil, kreditov ter prodajalcev in kupcev hiš, posestev ln nepremičnin. dobite proti mali odškodnini pri »POSREDOVALCU« — Ljubljana, Sv. Petra ccsia št. 23. 6960 Spalnica i firastova, iroderna, solidna, sc proda po nizki ceni za 11.000 dinarjev (vredna je 16.000 Din). — SP. ŠIŠKA, pri mizarja J. BAJDE. I BOŽIČNA REKLRnifl! Ako želite moje uganko, dobite rastonj In broz poSUJalnlh stroškov eno Izmed sledečih mr REKlHIKiMH D MUL: "ms . 10 PopoIno knWnJ»>"» garnitura, sestoječo iz: 1 kuhinjskega namiznega prta, 2 stenskih prevlek, 1 p rtiča ia kredenco, 2 prtttev za kuhinjski stolec, 3 metrov proge za kredence, 1 prHčn za krnSno ko-iarieo in 1 prtiča za podstavek. 2.) Izbor predttskanlb ročnih del, sestoječ iz; 2 mlljejev, 2 miznih nadprtov, S blazin ln 2 prtKev za noSne omarice. S.) 3 fine ročno vezene damske srajce. 4.> 10 tucaiov O. m C. bele pavoUce za zankanjo ali 8 fceatov pavollca v dragih barvah. 5.) 3 kartone D. M. 0. sukanca za kvačkanje. •-) 1 '/a kg najfinejfio ovčje volne za pletenje JumperJev L dr. v vseh poljubnih barvah. Rešiti •« 1. in traja do dne 24. decembra t. L M Tapetniki! Prvovrstno morsko TRAVO (AFRIK) nudi najceneje »F R U C T U S« Ljubljana — Tabor štev. 2, Krekov trg Stev. 10. SPECERIJSKA TRGOVINA v KRANJU ISČe močnega, poštenega VAJENCA. Pogoj, da ni domačin ter da ima dovolj šol. izobrazbe. -Ponudbe pod »VAJENEC« St. 7643 na upravo lista. Damjki klobuki nakiteni, od 100 do 150 Din, baržunasti nakiteni od 200 do 300 Din, velour svileni po 200 Din. Oglejte si izložbo! HORVAT, modistka — Stari trg. ČEZ 50 LET se uporablja z najbolj. š i m uspehom PICCOLI-JEVA ŽELODČNA TINKTURA katera krepča želodec, pospešuje slast in odprtje telesa. — Naročila sprejema: lekarna dr. G. PICCOLI Ljubljana, Dunajska cesta. Poceni NAPRODAJ 2 dobro ohranjeni železni PEČI — okrogla ŽAGA na pogon z nogo — in velika množina plošnatlh gramofonskih' peres. — Naslov v upravi lista pod štev. 7671. ZA ORGANISTE! 38 nabož. ljudskih pesmi za meš. zbor ozir. orgle. Škof. odobrenje. V 2 zvez. Cena zvezku 6 Din, obema 10 Din. Tudi v znamkah. A. KO?t Sol. ravn., Središče o. Dr. Pozor, KOLESARJI! Pošljite stara dvokolesa v popolno prenovo, eniajlira-nje z ognjem in poniklanje. Na željo se dvolvolesa tudi shranijo čez zimo. »TRI-BUNA«, F. B. L., tovarna dvokoics in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4. 6828 KUPI se za takojšnjo dobavo večjo množino od 25 cm debeline in 2 m dolžine ter javorovih hlodov od 25 cm debeline in 3 m dolžine naprej. Cenj. ponud. franko nakladal, post. pod »Plačilo pri prevzema Stev. 7660« na upravništvo. 6 I OMisih naznanja, Se ©Si©ril 2. fleccmtora 11. f svojo pssarno v Hrani« v nisi 51.15. pri PlemonlezarlD j |iminiMiiuiHiiiuiiiuiiiniiN;ninnniiiiinnniiiiiiiiinniinnniniiiinmmiiiiiininiit.l UinefniSHi afelfe za narodne m moderne vezenine nudi bogato izbiro originalnih umetniških predtiskarij po narodnih in modernih motivih v vseh pripadajočih tehnikah. Kompletno garniture Iz finega domačega in češkega platna. Ročno slikanje na svili in baržunu. Monograme vseh vrst. Vezenje perila za neveste itd. Domače podjetje! Brezkonkurenčne cene! Cenik zastonj! EmuHiniiiHniiimuniiiiiii!!iiiiiliiiiiMiiiniiiniii:niiiiiiiiiiiiitiiimniTmniiiiiiiiiMiii3 rs iTti i 9 | rujavl, zeleni, beli | s 'I I = ffi kupuje GLIVA LJU i Gosposvetska cesta 3. - Wo!fova ulica 12. | H a šiiuiiiiiiii:iiiiiiimiimiiMiniMtiiiiiniiiiniiiin;iiiiniiiiiiiiniiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiš v nedeljo in ponedeljek 7., oziroma 8. t. m. v vseh poslovnih prostorih! Modna trgovina IS. Silfenoic nasl. K. Soss, W Ljubljana, Mestni trg 19.