PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 1- maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pr' Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-tizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 5 (13.835)
Trst, nedelja, 6. januarja 1991
Danes množična manifestacija proti naraščajočemu kriminalu, ki razkraja mesto
Bologna ogorčena nad nerazumljivim pokolom treh mladih karabinjeriev
Preiskava je doslej potrdila samo, da je šlo za spretno pripravljeno zasedo Odgovornost za atentat je prevzela samozvana organizacija »Falange ar mat a«
BOLOGNA — Smrt treh komaj nekaj več kot dvajset-emih karabinjerjev je močno pretresla italijansko javnost, e Posebno pa Bologno. Mesto je do nedavnega veljalo za "fnirno provinco«, kjer se ne dogaja nič posebnega, v za-Qnjih letih pa se je začelo nasilje močno stopnjevati. »Mir-a<< Bologna se je uvrstila med prva mesta v državi, kjer so ®s^rPneži z nasiljem pokazali svoje sovraštvo do neevrop-priseljencev, Romov, južnjakov.
Prebivalstvo periferičnih četrti je sedaj postalo resnično rab. Bolonjski župan Imbeni je prepričan, »da je umor arabinjerjev poslednji poskus ustrahovanja institucij prej 0t prebivalstva, poskus, da bi se razdrle še zadnje oaze Mikanega sožitja«. Župan pa je tudi prepričan, da bo mes-
0	reagiralo na pozitiven način, že danes pa bo prebivalstvo kazalo svoje ogorčenje in zaprepadenost z množično ma-
1	'.slačijo in shodom po mestnih ulicah. »Strah vzbujajoča , Pr°fesionalnost teh kriminalcev, ki v določenem pogledu
lo ^aSn' naarsikatero vprašanje,« je še opozoril Imbeni. Bo-h]ška mestna uprava je včeraj dobila žalne brzojavke in v raze solidarnosti od predstavnikov vseh političnih strank, tnesto pa sta pripotovala tudi predsednik republike Cos-9a in notranji minister Scotti. Cossigo je sprejel generalni mandant karabinjerjev Raffaele Licci, minister Scotti pa sk ^fe^se^oval vrhu organov javne varnosti, na katerem so al* določiti izvor in vzrok pokola. Tudi preiskave v ** s telefonskim klicem, s katerim je neznanec v imenu mozvane organizacije Falange armata prevzel odgovor-°st za atentat, doslej niso prinesle bistvenih novosti.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Različno tolmačenje Nennijevih zapiskov iz vročih let
RIM — Ko so nekateri ugledni dnevniki napovedali objavo odlomkov iz dnevnika socialističnega li-derja Nennija, je bilo skoraj samo po sebi umevno, da bo dejstvo sprožilo polemike. Slednjih sicer ni bilo, na dan pa so prišla pojasnila različna tolmačenja Nennijevih beležk.
Med prvimi se je oglasil Nennijev politični svetovalec in urednik njegovega dnevnika Giuseppe Tam-burrano. V intervjuju za dnevnik Panorama razlaga, da je Nenni leta 64 načrtno »razvodenil« levosredinsko vlado, samo da bi preprečil državni udar »grškega tipa«. Takrat je bil Nenni podpredsednik vlade. Značilno je, da v svojih zapiskih Nenni nikoli ne uporablja izraza »državni udar«, čeprav pogostokrat govori o »nevarnosti avtoritarnega posega fašističnega značaja«. O generalu De Lorenzu pa je zabeležil, da si je nakopal dovolj »grehov«, zaradi katerih bi moral pred sodnike, vendar mu tega tedaj ni mogel nihče dokazati.
V sredo drugi krog avdicij v senatu
dnf^ — Majhen korak r skii?1 Prnlmnentarni pot n 11 osnutkov o zaščiti si ^odncstne skupnosti: o;
x Zaslišal predstavnike nekatere predstavnik nrvi Ustanov (predsednik Pokrajine Crozzolija, t Pana Richettija in c n,®rana)> popoldne pa z< amonalističnih krnnnv.
~ u v Lucijan do imel
naL® emente; da lal sen fe]e z delom' N' Dtph St.°Jaria Spetiča j
Elf* S^nik ustavne koi Prav,d°loei1, da koi fehrii a 0 zakonskem p m 'aarJu' Zato ima o
sa»
£ v- *
določen datum razprave
Irak se ne bo o zalivski krizi pogajal s predstavniki Evropske skupnosti
Mrzlična diplomatska dejavnost Bakerja Bush zavrnil možnost preložitve ultimata
WASHINGTON, BAGDAD — Še deset dni manjka do izteka ultimata, ki ga je dal OZN Iraku za umik čet iz zasedenega Kuvajta. Diplomatska dejavnost je sedaj naravnost mrzlična, v njej pa so v enaki meri udeleženi diplomatski predstavniki ZDA, Iraka, ES in OZN. Od petka je pravzaprav presenetljiva in nenadejana^ novica, da se bosta v sredo, 9. t. m., v Ženevi srečala iraški zunanji minister Tarik Aziz in ameriški državni tajnik James Baker, pred tem datumom pa bo Baker opravil celo vrsto diplomatskih srečanj.
Drevi bo namreč slednji prispel v London, kjer se bo že jutri sestal z dežurnim predsednikom ES Luksemburžanom Jacguesom Poosom, z britanskim zunanjim ministrom Douglasom Hurdom in z glavnim tajnikom NATO Manfredom Woernerjem. V torek bo poletel v Pariz, kjer se bo pogovoril s francoskim predsednikom Mitterran-dom, še istega dne pa se bo v Bonnu sestal z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom.
Po ključnem sestanku v Ženevi se bo Baker podal v turško glavno mesto Ankaro, v prestolnico Savdske Arabije Riad, v Združene arabske emirate (Abu Dabi), nato pa se bo spet v Riadu srečal s predstavniki kuvajtske vlade v izgnanstvu.
Včeraj pa je ameriški predsednik George Bush v govoru, ki ga je imel po radiu in v katerem se je obrnil direktno na ameriško ljudstvo (na sliki AP), dejal, da se bliža trenutek končnega obračuna in da ne bo v nobenem primeru dovolil, da bi odložili datum ultimata, ker bi se v tem času lahko Irak primerno pripravil na skorajšnjo vojno. »Irak bo letos zapustil Kuvajt, zlepa ali zgrda,« je Bush zaključil svoju apel.
V večernih urah se je zvedelo, da se Irak ne namerava pogajati z ES o zalivski krizi. Predsednik PLO Jaser Arafat pa je zaželel, da bo srečanje Aziz - Baker res predstavljalo temeljni kamen za vzpostavitev miru ob Zalivu.
Zaključujemo zbiranje Milijarde Fantastica
pomoč
SLOVENIJI
s*ovjl°^eItoma' ki so Ju priredili ki st* • 1 denarni zavodi v Italiji in odra? ,me1la. tud> svoj človekoljubni sPevi/„ vključujemo zbiranje pri-Sloven--Z,a Pomoč tistim krajem v n,ii- ki jih je sredi jeseni priza-
dela huda vremenska ujma. Denarni zavodi, ustanove, bralci so se, kot je bilo razvidno iz objavljenih seznamov darovalcev, hitro in z velikim občutkom solidarnosti odzvali vabilu Primorskega dnevnika, ustanov in organizacij.
V prihodnjih dneh bomo objavili obračun denarja, ki se je v tem času stekel na tekoče račune, ki jih je odprl Primorski dnevnik. Bralce bomo podrobno seznanili z namembnostjo sredstev. O tem vprašanju je bilo v tem času precej stikov s slovensko vlado, potrebnih pa je še nekaj formalnosti preden lahko objavimo naslov ustanove, ki bo sanirana s prispevkom sredstev, ki so bila zbrana na Primorskem dnevniku.
Vsem, ki so se odzvali našemu vabilu, se toplo zahvaljujemo, ker so prispevali k uspehu solidarnostne akcije.
RIM — Na sinočnjem Fantasticu so s kvizom med šestimi konkurenti-fi-nalisti določili zmagovalce milijardnih vsot tradicionalne loterije Italia. Najvišja nagrada petih milijard lir roma v Bologno (štev. AD 337173), 2,5 milijarde v Rim (Q 950624), sledijo pa: Catania (AC 772070) - 2.200.000.000 lir; Palermo (U 235869) - 2.000.000.000 lir; Siena (C 680769) - 1.500.000.000 lir in Lucca (S 693134) - 1 milijarda lir. V Trst je odšla tolažilna nagrada 50.000.000 lir (T 104294).
Dež cekinov na Opčinah
Nagradno žrebanje »Zlato na Opčinah 1990« bo zagotovilo nič koliko cekinov srečnim lastnikom izžrebanih srečk. Kar 15 milijonov lir si je prislužila srečka št. 214373 (Drioli), 7 milijonov št. 042287 (Al-borghetti), 3 milijone pa št, 118586 (Salvi). Po milijon lir bodo prejeli-lastniki srečk št. 018740 (Viviana), 054151 (gostilna Max), 398769 (Vatta), 128858 (Diana), 167670 (Chessa), 096533 (Danieli Marino), 537405 (Tensi), 204747 (Salon Marina), 091707 (Salvi) in 175707 (Urarna Sossi).
Izžrebali so tudi rezervne številke, ki jih navajamo po zaporedju od 1. do 13. nagrade: 599328, 395759, 133400, 367074, 290771, 506080, 170111, 393962, 120646, 079223, 554571, 482197, 229956.
S pomočjo italijanskih C-130 in ameriških helikopterjev
Začela se je evakuacija vseh tujcev iz Mogadiša
RIM — Tuji državljani so včeraj začeli zapuščati Mogadiš. V glavnem mestu Somalije, ki ga že teden dni pretresajo krvavi spopadi med režimskimi vojaki in gverilo, so včeraj dve italijanski letali in ameriški helikopterji začeli evakuacijo tujcev.
Dvem transportnim letalom italijanskega vojnega letalstva z oznakami Mednarodnega rdečega križa, kot so to zahtevali gverilci, je uspelo iz Mogadiša evakuirati 189 oseb (na sliki AP), od katerih 120 Italijanov, 5 iz držav Evropske skupnosti, ostali pa so Etiopci, Pakistanci, _ Avstrijci, Indijci, Švicarji, Čilenci in Švedi. Transportni letali G-222 pa sploh nista pristali v
Mogadišu in sta se prazni vrnili v kenijsko Mombaso, ker so ob letališču obnovili sovražnosti in zaradi bližajočega se mraka pristajanje ni bilo več varno.
Italijanski zunanji minister De Mic-helis je obenem navedel, da so 16 Italijanov, ki so se zatekli v ameriško veleposlaništvo, odpeljali ameriški helikopterji. Američanom je uspelo iz veleposlaništva evakuirati na neko njihovo letalonosilko pred Mogadišom kakih 60 od 400 oseb. V ameriško veleposlaništvo so se namreč poleg Italijanov, Američanov in drugih, zatekli tudi sovjetski diplomati in drugo sov-
jetsko osebje, ker se na njihovem veleposlaništvu niso več čutili varne, saj so oboroženi neznanci večkrat vdrli v poslopje. Tako neobičajno nudenje zatočišča je pooblastil krajši telefonski pogovor med ameriškim državnim tajnikom Bakerjem in Ševardnadzejem.
Kot rečeno je italijanskim letalom uspelo spraviti na varno v Kenijo 120 Italijanov. Ostale (od 40 do 50) naj bi evakuirali danes, če bodo razmere to dopustile. Poleg teh pa je še kakih 20 Italijanov, ki živijo v težko dostopnih predmestjih Mogadiša, drugih 30 pa je v raznih krajih Somalije, kar 80 pa je izrazilo željo, da bi ostali v Mogadišu in v Somaliji, od teh je 40 duhovnikov.
Manj sreče od italijanskih letal pa je imelo letalo humanitarne francoske organizacije »zdravnikov brez meja«, ki jim sploh niso dovolili pristati v Mogadišu s tovorom zdravil in s kompletno zdravstveno ekipo. Iz italijanskih letal C-130 pa so pred vkrcanjem ljudi izkrcali večjo pošiljko zdravil. Vse je minilo v rekordnem času, po vzletu letal, pa so se sovražnosti obnovile.
Položaj v Mogadišu je do skrajnosti nejasen. Včeraj je v Nairobi priletelo letalo s številnimi somalskimi oficirji in njihovimi družinami, kar daje slutiti, da so režimu ure štete. Kongres so-malske enotnosti je včeraj sporočil, da je med njimi tudi Mohamed Siad Bare, to vest pa so kenijske oblasti zanikale.
Medtem pa se v Italiji stopnjuje polemika na račun podpore, ki naj bi jo italijanska vlada nudila režimu Siada Bareja.
V Avstriji nekajurni preplah zaradi nepreverjene vesti o jedrski nesreči v ČSFR
Dva mrtva v nesreči pri Červinjanu
VIDEM — Sinoči se je na državni cesti v kraju Tre Ponti pri Červinjanu zgodila huda prometna nesreča, ki je trejala dve smrtni žrtvi in eno težko ranjeno osebo. Dinamika nesreče, ki se je po vsej verjetnosti zgodila zaradi prevelike hitrosti in spol-skega cestišča, še ni povsem po-jasnejena.
Po prvih rekonstrukcijah nesreče naj bi seat malaga, ki jo je upravljal 38-letni Ertemisio Del-la Ricca iz Carlina (Videm), zavozil na drugo stran ceste prav v trenutku, ko je privozil tovornjak za odnašanje smeti, katerega je vozil 21-letni Alfredo Pasi-an iz Červinjana. Slednji je ostal nepoškodovan, medtem ko je Delta Ricca umrl med prevozom v bolnišnico. Na mestu je umrl tudi njegov tast 77-letni Agostino Fer-rigno, hudo ranjena pa je bila 65-letna Nicolina Tomas, ki se je vozila v seat malagi.
RIM — Avstrijska protijedrska gonja je včeraj povzročila v Avstriji pravi preplah, ki se je razširil celo v Italijo, ker so avstrijska sredstva javnega obveščanja navajala, da je baje prišlo do nesreče v češki jedrski elektrarni pri Jaslovskih Bohunicah na meji med Avstrijo in ČSFR. Minister za civilno zaščito Lattanzio je takoj ukazal, naj predvsem v severovzhodni Italiji izmerijo radioaktivnost zraka. Zadnje meritve so bile pred dvema dnevoma, iz njih pa izhaja, da je radioaktivnost v mejah normale. Tudi včerajšnje meritve niso pokazale nobenih sprememb, tako je upravičen sum, da tudi včerajšnji preplah spada v širokopotezno akcijo, s katero poskuša Avstrija izsiliti zaprtje vseh jedrskih elektrarn pri svojih sosedih. Avstrija se je namreč z referendumom odpovedala jedrski energiji in sedaj skuša isto doseči tudi drugje. Poleg češkoslovaških elektrarn Avstrijo moti tudi JE Krško, tako da je Dunaj predvčerajšnjim izrazil željo, da bi lahko njegovi strokovnjaki preverili varnost slovensko-hr-
vaške elektrarne. Seveda, če jim bo vodstvo elektrarne dovolilo obisk, saj tako JE v Krškem kot JE v Jaslovskih Bohunicah in vse elektrarne v Evropi nadzorujejo strokovnjaki Mednarodne ustanove za jedrsko energijo.
Glede elektrarne v Jaslovskih Bohunicah pa je treba vseeno v opravičilo avstrijskih sredstev javnega obveščanja navesti, da so v širši okolici Jaslovskih Bohunic že pred dvema dnevoma začeli deliti prebivalstvu kalijev jodad, ki ga je prejšnji režim kupil v Jugoslaviji dve leti po černobilski tragediji, a ga ni razdelil prebivalstvu. To so po trditvah včerajšnjega šefa izmene v JE Jaslovske Bohunice inženirja Petra Srnke krajevne oblasti razdelile »iz higiensko-preventivnih razlogov«, ne da bi to zahtevalo vodstvo jedrske elektrarne. Srnka je še navedel, da niso imeli nobene okvare, da so elektrarno pred kratkim pregledali strokovnjaki Mednarodne ustanove za jedrsko energijo. Priznal pa je, da bi lahko stanje še izboljšali.
Jugoslavija 1991: pogajanja namesto nevarnih spopadov
Sredi prihajajočega tedna se bodo v Jugoslaviji začela pogajanja o usodi razdejane zvezne države. Morda je beseda pogajanja še nekoliko pretirana, toda mnogo znamenj kaže, da bodo pogajalske besede zamenjale dosedanje grožnje. Že sredi tedna se bo po sedanjih napovedih sestalo predsedstvo federacije in skupaj s predsedniki vseh šestih republik začelo iskati politične rešitve za sedanje krizne razmere. Sliši se tudi, da bo predsednik zvezne vlade Ante Markovič prav tako v bližnjih dneh povabil na pogovor predsednike republiških vlad. Razpravljali naj bi predvsem o prehodnem obdobju do novega dogovora republik o državni ureditvi jugoslovanskega prostora.
To so seveda šele prva znamenja, da se je nevarnost spopadov že prevesila na prijaznejšo stran. Še vedno bi namreč lahko našteli kar dolgo vrsto razlogov, ki silijo k zadržanosti pri takšnih ocenah. Gospodarstvo še vedno tone. Za letos predvidevajo še slabše gospodarsko leto, kot je bilo lansko. Čedalje več ljudi živi v strahu, da bodo ob zaposlitev, zmeraj več mladih zaman išče delo. Ukrepi predsednika zvezne vlade Anteja Markoviča pa samo še dodajajo črne slutnje. Napovedal je zmanjšanje plač in tudi vseh javnih izdatkov in obenem zagotovil, da bo denarna politika še bolj restriktivna. Posledica bo še težje življenje in še večja brezposelnost, kar lahko prinese hude socialne nemire. Toda druge poti ni, razen nove inflacijske spirale. K tem tegobam lahko dodamo negotovost glede mej med republikami, saj Srbija še zmeraj ni dala zagotovila, da jih bo spoštovala: čeprav po svojih volitvah govori v spravljivejšem jeziku, ni mogoče reči, ali se je odpovedala želji, da bi meje srbske republike segale do skrajnega roba ozemlej, na katerih živijo pretežno Srbi. K zadržanosti pri napovedih o mirni razrešitvi jugoslovanske krize sili tudi pravna zmeda. Zvezne predpise spoštujejo po republikah samo še, če jim ustrezajo.
Skoraj nič manj kot za pesimističen pogled bi lahko našteli razlogov za upanje, da se bodo grožnje spremnile v pogajanja. Gospodarski sistem vse manj utesnjuje ljudi; začeli so se vesti podjetniško. Zelo hitro rastejo nova podjetja, ki se bodo lahko tako kot republike tudi samostojno zadolževala v tujini. Po vseh republikah so že vzpostavili večstrankarske parlamente; ponekod je opozicija še kar močna, drugod šibkejša, vendar nikjer več vladajoče stranke ne bodo mogle ravnati, kot da je ni. Republike so se zelo hitro državno osvetile in tudi organizirale, tako da vsaka zase predstavlja za balkanske razmere kar pomembno silo. Zato bi
vse preveč tvegal, kdo bi hotel na silo spreminjati meje med njimi. Razen tega je tudi tujina dala vedeti, da bo ostro nastopila proti takšnim težnjam, ki so očitno še vedno navječja grožnja miru na Balkanu.
Lahko bi se reklo, da v Jugoslaviji ni več negotovosti, kar zadeva samostojnost republik. Daleč pred drugimi republikami so Slovenija s plebiscitno odločitvijo o samostojni in neodvisni državi ter Srbija in Hrvatska z novo ustavo. Toda tudi Bosna in Hercegovina ter Makedonija in celo federalistično usmerjena Črna gora poudarjajo svojo državnost. Razmere za pogajanja o preureditvi Jugoslavije so tako rekoč dozorele. Negotova je še oblika sožitja. Srbija in Črna gora trdo vztrajata pri močni federaciji in čedalje bolj naravnost dajeta vedeti, naj pač gre iz Jugoslavije, kdor se v njej ne počuti dobro. Nestprni del politike v Sloveniji in Hrvaški se je seveda tega razveselil, preu-darnejši pa opozarjajo, da je to nevarna past. Kdor bi izstopil iz federacije, ki se od nje poslovil kot separatist, to pa bi drago plačal pred Evropo in seveda pri pogajanjih o razdelitvi jugoslovanskega premoženja. Zato preudarnejši politiki vztrajajo pri trditvi, da obstaja Jugoslavija kot zvezna država samo do trenutka, ko se s tem strinja vseh šest republik, ki jo konstituirajo. Čim se ena temu odpove, je potrebno začeti pogajanja o preureditvi federacije.
Po mnenju Slovenije in Hrvatske naj bi se pogajale samo republike in zvezni organi ne bi imeli pravice, da kakorkoli arbitrirajo, saj niso konstitutivni element zvezne države. Najbrž bo to tudi obveljalo, čeprav Srbija za sedaj še ni privolila v takšne vrste pogovorov zunaj zveznih organov. Zato pa bodo po vsej verjetnosti pri Anteju Markoviču osredotočeni vsi pogovori in dogovori o preživetju obdobja. Konec leta je ponudil drugo »rundo« stabilizacijske in reformne politike. Zdaj se bo pogajal z republiškimi oblastmi, da bi pri tem sodelovale. Največ težav ga čaka v Srbiji, saj ji je več do novega razvojnega ciklusa in videza kot pa do umiritve inflacije. Zapletov bo najbrž precej, toda nobena republika ne more čez noč na svoje in na to računa Ante Markovič. Veliko najbrž ne bo dosegel, vse pa kaže, da bo v Jugoslaviji obveljala politika, ki jo zastopata Slovenija in Hrvatska. Po njunem mnenju naj bi namreč poskrbeli za minimalno delovanje federacije, dokler se republika ne bi dogovorila o preureditvi države. Kaj je ta minimum, naj bi povedala prav pogajanja, ki se bodo začela v teh dneh.
BOŽO KOVAČ
• Pokol mladih karabinjerjev je pretresel Bologno
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Preiskava, ki je stekla takoj po pokolu je doslej potrdila samo eno od številnih domnev, in sicer, da je dejansko šlo za zasedo, ki jo je narekovalo maščevanje. Bolonjska periferič-na četrt Pilastro je namreč med najbolj vročimi predeli mesta, kjer že nekaj let kraljuje organizirani kriminal. Za smrt Maura Mitilinija, Otella Stefa-ninija in Andrea Monete (od leve proti desni na sliki AP) obstajata po mnenju preiskovalcev vsaj dva vzroka: prvi je maščevanje kriminalcev zaradi »božične akcije«, med katero so karabinjerji zaplenili več kot 30 kilogramov heroina in v križnem ognju smrtno ranili nekega razpečevalca. Druga, veliko bolj vznemirljiva domneva pa je, da je pokol poskus destabilizacije in da se je porodil kot posledica nekaterih kriminalnih dejanj, ki so v preteklih tednih pretresli Bologno in okolico.
Po prvih skopih poskusih, da bi določili potek atentata so včeraj preiskovalci prišli do nekaterih točnejših zaključkov: karabinjerjev ni nihče zvabil v zasedo, kot so najprej mislili. Ulica Casini, kjer je prišlo do pokola pa ni bila na seznamu ulic, ki bi jih morala nesrečna trojica nadzorovati. Skoraj gotovo je, da so bili karabinjerji žrtev spretno pripravljene pasti; najverjetneje je njihovo pozornost pritegnil neki avtomobil, ki so ga pozneje našli zažganega nedaleč od kraja pokola. Avto bele barve je karabinjerje zvabil na kraj, ki je dovolj oddaljen od stanovanjskih hiš, malo razsvetljen in dovolj primeren za beg v skrajnem pri-
meru. Tudi zabojniki za smeti so bili predhodno tako postavljeni na cestišče, da so jih karabinjerji zadeli, zaradi česar so potem z vso silo zavozili na pločnik. V tem trenutku so morilci uporabili orožje. Sodeč po metkih, ki so jih preiskovalci našli v avtu in na asfaltu, so morilci streljali z dvema različnima pištolama in brzostrelko. Gotovo je, da je bil karabinjer, ki je sedel za volanom prvi mrtev, sopotnik s prednjega sedeža pa je skočil iz avta
in izstrelil dvajset nabojev iz svoje brzostrelne pištole M-12, na to pa je padel pod streli iz nasprotne strani. Karabinjer, ki je sedel na zadnjem sedežu je prav tako skočil iz avta, vendar mu je uspelo le za trenutek pritisniti na petelina.
Anonimni telefonski klic organizacije Falange armata bo v prihodnjih urah temeljito proučila posebna skupina strokovnjakov. Neznanec je govoril z izrazito tujim naglasom, vendar v tekoči italijanščini, med drugim pa
je opozoril, da bodo karabinjerji - banditi ustrezno kaznovani in da bodo plačali za vse dosedanje pokole. »Piaz-zale Loreto naj vam bo v opomin,« je še dodal neznanec, medtem ko so preiskovalci že ugotovili, da je ista organizacija vpletena v smrt nekega jet-niškega vzgojitelja in v spodleteli atentat na nekega florentinskega sodnika. Policija in karabinjerji že od včeraj temeljito prečesavajo četrt Pilastro in so opravili že na desetine hišnih in osebnih preiskav.
Jutri pravoslavci
•	• J w v
praznujejo božic
TITOGRAD — Ljudska stranka Črne gore zahteva od odgovornih, da pravoslavnih božič (7. januar) proglasijo za dela prost dan ter državni praznik in to že letos. Vodstvo te stranke, ki ima svoje delegate v črnogorskem parlamentu, je novinarje obvestilo, da naj bi dan svetega Save ter Vido vdan proglasili za šolske praznike ter naj bi, kot predlagajo, zimske šolske počitnice trajale od pravoslavnega božiča do dneva svetega Save, 27. januarja.
To je v skladu s prizadevanji ljudske stranke, ki se zavzema za spremembe v uradnem koledarju proslav in to za obeleževanje tistih dni oziroma dogodkov iz preteklosti, ki so globje vtisnjeni v zgodovinsko, kulturno in nacionalno zavest naroda.
Zaposlenim v Srbiji, ki praznujejo pravoslavni božič, pa na ta dan ne b° treba na delo. Izvršni svet Srbije je namreč izdal priporočilo podjetjem, v katerem to omogoča, hkrati pa priporoča, da se ta nedelavni dan nadoknadi.
Hrvaški predsednik Tudjman pa je včeraj čestital vsem pravoslavcem na ozemlju republike za njihov božič z željami, da bi ga preživeli v krogO družinske topline. Hrvaška je namreč sprejela zakon, da je za vernike vzhodnega obreda 7. januar nedelavni dan.
Predsednik predsedstva Bosne io Hercegovine Alija Izetbegovič je prav tako čestital vsem pravoslavcem v republiki in v Jugoslaviji za njihov božič.
V lanskem letu koroško gospodarstvo v krizi
Stečaji tarejo Koroško
CELOVEC — Tik pred novim letom je v Beljaku bankrotirala s Pasivo 1,3 milijlona šilingov neka niodna firma. Ta je bil 197. stečaj v deželi Koroški leta 1990; v prvem polletju so našteli (samo) 84 Plačilno nezmožnih podjetij. Tako si je Koroška, s 540.000 prebivalci ena najmanjših dežel v republiki, Pridobila nezaželen sloves avstrijskega bankrotnega središča.
Koroško gospodarstvo je bilo Pri stečajih tudi lani na drugem naestu, takoj za milijonskim in gospodarsko veliko močnejšim Dunajem. Koroška je prispevala vrsto največ pozornosti zbujajočih bankrotov. Če odmislimo pol mi-jarde šilingov pasive ob bankrotu 12 družb »mesarskega imperija« Cosgrove-Wolf, je v ospredju Koroška, zlasti še beljaški okraj. Vil-jas Styria je šel v stečaj s 387 milijonov ATS minusa, Tele Uno Center s 341, Villas Construct s 313 trilijoni.
Ti bankroti so sad predvsem delovanja dveh bratov iz dolgo let uspešnega družinskega podjetja, ^1 se je ukvarjalo z bitumnom, dotlej pa se je en sin ogrel za visoko tehnologijo, hotel izdelovati Tot or j e za avte formule 1 in električne generatorje s pogonom na Veter, a ravno pri prodaji teh novodobnih mlinov na veter se je v Kaliforniji zataknilo. Nič manj velikopotezen ni bil drugi brat, inž. Kurt Gaissler. Po zgledu velikega Podjetnika iz Italije Berlusconija
je hotel postati prvi med privatnimi radijskimi in televizijskimi firmami. Velikopotezno sezidani in opremljeni Tele Uno Center v Beljaku je zdaj tih in miren; morda ga bodo leta 1992 poslovno oživili. K navedenim 341 milijonom pasive za ta center je treba na rovaš inž. Geisslerja prišteti še 135 milijonov na njegov osebni račun in 50 miljonov šilingov za Uno Ca-rinzia.
Tudi računalništvo na Koroškem je doživelo dva huda udarca. Nekoč zelo obetavna in temu primerno v gospodarskih rubrikah časnikov hvaljena firma Kreiger Computers, avstrijski pionir pri izdelavi osebnih računalnikov, je razglasila insolventnost; 302 milijona ATS pasive. In 11. aprila lani se ji je na bankrotni strani pridružila še ena računalniška firma, Iskra Delta Computers, prav tako iz Celovca - upniki so prijavili okroglo 180 milijonov ATS terjatev.
Koroška prednjači pri stečajih tudi zaradi lanskega stečaja be-Ijaške tovarne celuloze Magdalen. To tovarno je dežela skušala rešiti celo vrsto let in za to je šlo po cenitvah iz javnega denarja takole za poldrugo milijardo šilingov. Že leto sedi v preiskovalnem zaporu inž. Wilhelm Pabst. Čaka na sojenje. Obtožnica govori o 750 mlijo-nih ATS škode, ki jo je storil, ko je deloval kot »sanator« Magdalena.
Kot rešitelj Magdalena se je ponujal tudi 25-letni tirolski podjetnik Peter Feiersinger, o katerem so nekdaj govorili kot o čudežnem gospodarskem otroku. Imel je tri tovarne za izdelavo papirnatih vrečk, eno od teh v Gospe sveti. Vozil je ferrari, mercedese, skušal je najeti zase holikopter. On-dan so ga obsodili na pet let zapora, ker je nagovoril svojega tehničnega vodjo, da je zažgal eno od treh tovarn in dobil za to od zavarovalnice nad 20 milijonov odškodnine.
Med bankrotiranimi so najbolj izpostavljeni gostinci, hotelirji in turistični podjetniki (recimo lastniki teniških igrišč). In ker je Koroška visoko turistična dežela, so tod taki podjetniki močno na prepihu. Zadolženost pri bankah je sicer poslovna tajna, a najbrž ni pretirana izjava nekega predstavnika združenja upnikov, da je marsikateri hotel ob Vrbskem jezeru že zdavnaj v bančnih rokah.
Prof. dr. Otmar Koren z inštituta za proučevanje insolvenc je ob novem letu opozoril, da asvtrijsko gospodarstvo sicer že naprej deluje v okoliščinah visoke konjuktu-re, da pa ta blagor ni enakomerno razporejen. Razvoj plačilnih nezmožnosti kaže, poudarja Koren, da je čedalje več malih in srednjih podjetij, ki ne morejo iti vštric s čedalje večjimi zahtevami sodobne proizvodnje in prodaje.
JOŽE ŠIRCELJ
Solidarnost s Slovenijo
POMOČ SLOVENIJI
Tedništvu Primorskega dnevnika
ga
50 0^‘f. so darovali: Silvij Pečarčič
\ Trstu
lir;
rn-. ,. ¥‘ii. v spomin na iiama iviiz,-50.000 r* daruie Mir0 Kalc z družino
Tržaški kreditni banki so daro-
li" y. upravitelji občine Dolina 210.000 tl' . agic:a in Dino Stopar 100.000 lir, Dna-1 Kmečke zveze 200.000 lir, osebje Kri* t]a TARČO 136.000 lir, Zmaga rimančič 50.000 lir.
Nah» Jfranllnici in posojilnici v lič fnnln* so darovali: Danilo Mihe-lOonru?'?.0^ lir, Elvis in Iztok Peric Pri tilr in Anica Grilanc 50.000 lir. "rai|ilnici in posojilnici na 50 nnn v so darovali: Carla Husu in pU i- družina Škerlavaj 100.000 lir cvelino Mattelig 500.000 lir.
na Franca Križ-
Ikona za Kučana
ČEDAD — Na petkovem srečanju, ki ga je Imel predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan s predstavniki zadruge Dom v Čedadu, mu je njen predsednik Božo Zuanella v spomin podaril ikono Pasgualeja Zuanelle. Predsednik Kučan je darilo sprejel z zadovoljstvom in se podrobno pozanimal o umetnikovem delu in njegovi tehniki izdelovanja podobnih izdelkov.
Na sliki (Foto D. Križmančič) predsednik zadruge Dom Božo Zuanella, generalni konzul SFRJ v Trstu Jože šušmelj in predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan.
gospodarski dopis iz Slovenije
Vrste za drobne špekulacije
V teh dneh smo priča nadvse živahnemu dogajanju na slovenskem finančnem trgu, tako na legalnem kot na črnem. Denar se strahovito hitro pretaka iz enega konca na drugi oziroma iz ene oblike v drugo. Dokler se je dinarje še dalo legalno zamenjevati v devize, so ljudje v dolgih vrstah stali pred bančnimi okenci, kot da bi šlo ža preživetje. Ko tega ni bilo več moč početi, ker je zvezna vlada močno omejila bančno prodajo in dvigovanje deviz z bančnih računov, so dinarji našli drugo strugo.
Ker jih tudi v tujini začasno niso zamenjevali, ali pa le po izjemno slabem tečaju, so jih ljudje hitro pretapljali v obveznice, ki so bile nominirane v tuji valuti. Račun je bil preprost: kdor je kupil obveznico za 1000 mark, je še pred devalvacijo dinarja dal zanjo nekaj več kot 7 tisoč dinarjev, ker je bil takrat menjalni tečaj še: 1 marka = 7 dinarjev. Za teh 7 tisoč dinarjev naj bi že po novem letu, ko se je tečaj spremenil (1 marka = 9 dinarjev), dobil vsaj 9 tisoč dinarjev.
Ker takojšnjo vnovčitev (zamenjava obveznice za denar) omogoča le tako imenovana obveznica slovenske države, se je povpraševanje po teh obveznicah neverjetno povečalo, tako da jih nekaj dni pred koncem leta celo ni bilo moč nikjer več dobiti. Tam, kjer pa so jih še prodajali, so ljudje spet čakali v vrstah tako, kot da bi šlo za preživetje. Zdaj bi novopečeni lastniki vrednostnih papirjev ta papirnati denar spet radi vnovčili v dinarje, dinarje pa morda na črnem trgu zamenjali za devize, če bo seveda menjalni tečaj ugoden.
Takega prelivanja denarja je vedno veliko tam, kjer so gospodarske razmere nestabilne. Ce nestabilnost povzročajo zaostrene politične razmere, denar dobesedno beži tja, kjer se počuti bolj varen. Če pa so hkrati nerazviti še finančni trgi, potem pride do takih finančnih razmer, kakršne smo opisali v uvodu. Kroženja in beganja denarja je v Jugoslaviji veliko prav zaradi vseh teh vzrokov.
O prvih dveh, gospodarskem in političnem, ne kaže izgubljati besed, zanimivejši pa je tretji - nerazviti finančni trg. Edina borza vrednostnih papirjev, ki posluje kolikor toliko normalno, je ljubljanska borza, kjer vendarle kupujejo z nekaterimi vrednostnimi papirji, katerih vrednost in ceno dolo-
ča borzno trgovanje z njimi. Tudi v Beogradu deluje borza, vendar se tam ne dogaja prav nič zanimivega, saj ta borza posluje skorajda brez pravih vrednostnih papirjev. Še slabše pa je v Zagrebu, kjer se na borzne kupčije šele pripravljajo. Toda tudi v Ljubljani, kjer so z borznim poslovanjem najbolj napredovali, so kupčije majhne, ljudje, ki posredujejo vrednostne papirje, navadno niti ne vedo, kako bi svoje papirje prodali in kupili na borzi, kje bi našli svojega posrednika, kakšne vrednostne papirje naj bi kupili oziroma kaj je značilnost posameznih borznih kupčij, na razpolago ni prav nikakršnih vrednostnih podatkov o poslovanju tistih podjetij, ki so svoje vrednostne papirje že izdali... Predvsem pa še ni v obtoku (ne kotirajo na borzi) pravih delnic, ki bi jih lahko kupovali in prodajali po pravilih, ki veljajo v zahodnem poslovnem svetu. Tiste delnice, ki so jih podjetja že izdala, namreč še niso prave delnice, ampak v glavnem najrazličnejši nadomestki, ki nimajo vseh značilnosti pravih delnic, saj se jih v glavnem na borzi ne da niti prodati niti kupiti.
Seveda je razumljivo, da skušajo ljudje zavarovati svoje prihranke pred repredvidljivo politično in gospodarsko prihodnostjo in, če se da, z majhnimi špekulacijami to vrednost celo povečati. Ker tega ne morejo storiti tako, da bi denar res naložili v dobičkonosno kupčijo (na primer v delnice, ki bi prinašale velike dividende in ki ne bi bile ogrožene od vakodnevnih tečajnih, obrestnih, menjalnih in še kakšnih sprememb), stojijo v vrstah pred bančnimi okenci in upajo, da bodo opravili dobro finančno špekulacijo. Dolge vrste pričajo, da gre za sorazmerno majhne kupčije oziroma finančne transakcije, kar potrjuje tudi značilnost, da je v teh vrstah vedno veliko upokojencev, ki skušajo na ta način svoj mesečni prejemek ohraniti ali nekoliko povečati.
Neverjetno pa je, da država ne ukrepa. Prav na tem področju slovenska država ne bi smela čakati ostalih. Sama bi morala hitro oblikovati finančne trge v svoji državi po zahodnih vzorcih in na ta način kapital, ki zdaj ne najde trdnega zavetišča preusmeriti v prave naložbe.
JOŽE PETROVČIČ
Elektrikarji
SEŽANA — Elektrikarji so končno prisluhnili številnim pritožbam porabnikov in pripravili program za izboljšanje oskrbe Krasa z električno energijo. Po načrtu, ki so ga predstavili tudi članom občinskega ivzršnega sveta, bodo nekatere izboljšave opravili že v prihodnjega pol leta, v celoti pa naj bi delo, vredno približno 24 milinov dinarjev, končali do leta 1995.
Po statistiki sežanske enote Elektro Primorske je na Gornjem Krasu v prvih letošnjih dvetih mesecih prišlo do devetintridesetih izklopov oz. krajših ali daljših izpadov električnega toka. Prekinitev je bilo torej skoraj tirkrat več, kot prejšnja leta. Elektrikarji ugotavljajo, da so pogostejši izpadi posledica hujših neviht pa tudi ureditve električnega omrežja, zaradi katerega tudi pri lokalni okvari ostane brez luči večje območje.
Nekatere od pomanjkljivosti bodo odpravili že do prihodnjega poletja. Tako
so prisluhnili
obljubljajo podrobnejši pregled daljnovodov in transformatorskih postaj ter meritve kakovosti izolacij. Pri nekaterih transformatorskih postajah bodo izboljšali zemljostično zaščito, napeljali pa bodo tudi nekaj povezovalnih daljnovodov, s katerimi bodo omogočili hitrejše vklap-Ijanje izključenih območij.
Z novimi daljnovodi na Vrheh in pri Sežani bodo nato razdelili sedanje preveliko kršako omrežje v dva samostojna sektorja, z obnovo transformatorskih postaj pa nameravajo pospešiti preureditev še preostalega 10 kv omrežja na 20 kv napeljalno napetost.
S takšnimi ukrepi bodo elektrikarji do leta 1995 postopno vzpostavili razmere za dokončno in trajno izboljšanje oskrbe Krasa z električno energijo, ki pa ga bodo zaradi pomanjkanja denarja lahko uresničili šele po letu 2000.
JANEZ ODAR
V koprski Luki so lani zabeležili rekorden promet
Koper
prpt—-k. — V koprski Luki so lani bso?!01^ okrog pet milijonov in 450 odst^*i0n raznovrstnega blaga. Sedem bilan °V več kot lota 1989 in spet v se v 5>° zapisali: rekordni promet. Ta so m-; Pru veta iz leta v leto, čeprav P 1 napovedih v Luki vedno zelo
previdni, zadržani. Tudi za letos - čeprav se je izjemno dobro začelo - so pri načrtih zelo trezni in pravijo, da bo uspeh, če ponovijo lanskoletni promet. Promet v luki namreč ni odvisen samo od njihove volje - sposobni so se približati optimizmu okrog 6 milijonov
ton pretovora, ali pa celo nekaj več -pač pa tudi od političnih in gospodarskih razmer v Jugoslaviji in po svetu. Luke so svojstven barometer teh razmer in Koprčani si, razumljivo, želijo, da kazalec na barometru ne bi padel.
Rudi Dujc, direktor Luke pravi, da so pri njih storili vse, da bi ohranili in še povečali promet, ki je bil minulo leto sicer nekoliko nad pričakovanji, a nikakor tak, ki bi presegal zmogljivosti Luke Koper. »Še smo pripravljeni na povečevanje prometa, nujno pa je, da naši ponudbi sledijo tudi drugi. Nujno je prilagoditi zahtevam koristnikov naših storitev (gre za tranzit, seveda) tudi cestno in železniško infrastrukturo. Če zdaj v konicah dnevno lahko iz Kopra odpelje 20 vlakov, potem je nujno s posodobitvami proge doseči številko 28. Prav tako je jasno, da je cestna povezava na relaciji Maribor-Koper tista, ki jo zelo potrebujemo. Primorski del te ceste je pomemben tudi zaradi odprtja karavanškega predora. Več kot bomo naredili na tem področju, manj bo možnosti, da bi nas blagovni tokovi obšli,« poudarja Rudi Dujc.
Luka Koper je sicer - tako vedno radi poudarjamo - pomembna sloven-
ska luka, je pa po strukturi prometa še pomembnejša avstrijska ali pa luka za Madžarsko in Češko ter Slovaško. Tranzit za omenjene države, pa še nekatere druge, že presega 53 odstotkov vsega prometa. Za Madžarsko so letos pretovorili okrog 500 tisoč ton blaga, prav toliko pa tudi za Češko in Slovaško. Če hočemo ohraniti ta promet, potem je zelo pomembno, kako rešujemo probleme povezav (komunikacij) s temi državami.
V Luki so zelo aktivni, ko »pritiskajo« na razne ustanove, da bi prometnim povezavam Juga s Severom na-menilil več pozornosti, vedo pa, da to ni njihova temeljna skrb. Zato več pozornosti usmerjajo v krepitev lastnih zmogljivosti. Te se večajo s posodabljanjem tehnologije in zmanjševanjem števila zaposlenih. Lani so število zaposlenih zmanjšali za 100 delavcev (prestrukturacija in upokojitve), letos pa naj bi se število zaposlenih zmanjšalo še za 100, torej naj bi ob koncu leta Luka imela še 1500 zaposlenih. Zanimivo pa je, da so za razpisanih 30 delovnih mest komaj dobili 200 primernih delavcev. Seveda v t.i. operati-vi, ne v pisarnah. Brezposelnih v občini pa je več kot dovolj.
V koprski luki so v minulem letu začeli povečevati promet in graditi nove objekte tudi za v prihodnje. Najpomembnejša naložba s tujim partnerjem (Hydro Aluminium iz Osla) je bila v terminal za glinico (silos z 20 tisoč tonami zmogljivosti, ves protovorni sistem..., kar je bilo vredno 8,5 mio USD, last Luke pa bo postalo po 10 letih, vseskozi pa je zagotovljen promet vsaj 100 tisoč ton glinice letno). Zgradili so tudi novo skladišče za tekstilne izdelke oziroma surovine itn.
DUŠAN GRČA
Želiš izboljšati tvoj položaj si starejši od 25 let?
S samimi štirimi urami na dan enostavnega dela boš zaslužil do 2.000.000 lir na mesec.
Javi se v četrtek, 10- januarja, ob 17. uri
v restavraciji VALETA nad Portorožem, Koprska 13.

Jutri znova seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta
KD in PSI zavrnili vse popravke v zvezi s konvencijo o Sesljanu
Sporočilo tržaškega združenja ACLI
Albanci: zapleti glede možnosti vstopa v ZDA
Devinsko-nabrežinski občinski svet bo jutri nadaljeval razpravo o konvenciji za turistični razvoj Sesljanskega zaliva. Župan Locchi je za naslednje dni že sklical kar štiri občinske seje, tako da bodo svetovalci, če se bo razprava nadaljevala po dosedanjih ritmih, preživeli v občinski dvorani tudi soboto in nedeljo. Skupščina je do sedaj na štirih zasedanjih ocenila le 65 popravkov in dopolnil h konvenciji zelenega svetovalca Sgambatija. Njegovih popravkov je vsekakor vsega skupaj 113, še dodatnih osem pa so jih predložili komunisti. Formalno gledano sicer ne gre za oceno konvencije, ampak upravnega sklepa, ki dopolnjuje oziroma spreminja ta dokument, po odobritvi katerega bo lahko uprava izdala družbi Fintour prva dovoljenja za gradnje v Sesljanskem zalivu. Bistveni člen tega sklepa, ki ga odločno zagovarjajo demokristjani in socialisti, določa, da lahko župan podpiše gradbena dovoljenja, tudi če Cardarellijeva družba še ni polnopravni lastnik vseh (trenutno še vedno javnih) zemljišč na območju zaliva. Fintour bp lahko v začetni fazi seveda gradil le na svojih (zasebnih) zemljiščih, na osnovi prvih sklepov občinskega sveta pa bi se morale gradnje začeti le, ko bodo vse druge zadeve razčiščene, zlasti v zvezi s pristaniščem in z javnimi površinami, ki so del last države, del pa deželne uprave.
Kot smo že poročali je za presenečenje na petkovi seji poskrbela prav Cardarellijeva družba, ki je poslala županu in odborniku za urbanistiko Caldiju pismo, v katerem kaže pripravljenost 'za spremembo vsebine konvencije, a le potem ko bo Občina izdala gradbena dovoljenja. Lastnik se obvezuje, da bo v celoti spoštoval turistično namebnost zaliva in istočasno tudi javni dostop do vseh turističnih ter drugih objektov. Svetovalci KD in PSI so pozdravili to pismo in bili mnenja, da pomeni to korak naprej v smislu strpnejšega dialoga za izboljšavo konvencije, ki jo bo treba tudi v bodoče tudi po njihovem mnenju na nek način dopolniti s še večjimi jamstvi v korist javne uporabe vseh bodočih turističnih struktur.
Komunist Širca pa je potezo Fintour označil kot neresno dejanje, saj ni mogoče zahtevati, da bi občinski svet sprejel obvezo po izboljšavi konvencije, pred tem pa bi župan izdal gradbena dovoljenja. Če je treba kaj popraviti in izboljšati, je treba to narediti takoj in ne čakati, »da bodo vsi volovi dokončno zbežali iz hleva«, je še pristavil predstavnik KPI. Tega mnenja
Dario Locchi
je bil tudi odbornik Brezigar, ki je izhajal iz izjav socialistov in demokristjanov, ki so bili mnenja, da je treba konvencijo v bodoče izboljšati.
Pismo Fintoura vsekakor ni bistveno vplivalo na potek petkove seje, ki se je odvijala po običajnem scenari-ju.Zeleni Sgambati je obrazložil svoj popravek, Locchi je povedal, da ga uprava ne sprejme, vsi amandmaji pa so bili zavrnjeni z glasovi KD in PSI ob nasprotovanju KPI in seveda Sgambatija, SSk pa se je v glavnem vzdržala, medtem ko je misovec nihal
med nasprotovanjem in belo glasovnico, kdaj pa kdaj pa je priskočil tudi na pomoč Locchiju. Najbolj pomembna sta bila vsekakor popravka o ljudskem referendumu in o izvajanju državnega zakona o krajinski zaščiti (tako imenovani normativ Galasso). Sgambati je predlagal, da bi pred končnim sklepom o Sesljanju vprašali za mnenje občane na osnovi ljudskega referenduma, ki ga predvideva nedavna reforma krajevnih uprav. Njegov predlog so podprli le komunisti in misovec, ki so dejali, da so bili občani doslej premalo in slabo informirani o načrtih v zalivu; SSk, ki načelno ni proti referendumu, pa je bila mnenja, da so se tudi v zvezi s Sesljanom občani izrekli na zadnjih upravnih volitvah. Zaradi tega se je vzdržala glasovanja pri tem popravku.
Predstavnik zelenih je nato zahteval, naj občinski svet zamrzne vse sklepe o Sesljanu dokler se ustavno sodišče ne bo izreklo o aferi v zvezi z izvajanjem zakona Galasso tudi v naši deželi. Ta zakon med drugim strogo omejuje gradnje v tristo metrov širokem obalnem pasu, Furlanija-Julijska krajina pa tega normativa doslej še ni sprejela. Svetovni sklad za naravo (WWF) je glede tega vložil priziv na Deželno upravno sodišče (TAR), ki je pred kratkim vso zadevo predalo ustavnim sodnikom.
S. T.
Govorniški maraton
Devinsko-nabrežinski govorniški maraton se bo torej nadaljeval jutri zvečer. Razprava, ki se je začela na občinski seji 19. decembra lani, je doslej trajala skoraj trideset ur, kar predstavlja nedvomno rekord za naše politične razmere. Največ je doslej govoril svetovalec zelenih Sgambati (predložil je več kot sto popravkov), njegovi popravki pa so v glavnem izzvali posege komunistov Širce, Depangherja in Ceschie ter predstavnikov SSk Brezigarja in Breclja. Od socialistov se kdaj pa kdaj oglaša načelnik skupine Di Giorgio, demokristjani pa v glavnem ne govorijo, z izjemo zelo redkih posegov načelnika Parentina. V diskusiji seveda sodeluje tudi župan, ki večinoma odgovarja na kritike opozicije in SSk. Tajnik občinske sekcije SSk Terčon je v tiskovnem sporočilu označil kot izsiljevanje izjavo tajnika KD Tripanija, ki je rekel, da Locchi ne bo odstopil, če SSk ne bo glasovala za odobritev spremembe konvencije o Sesljanu. Tako stališče načenja že sama pravila demokratične igre, »saj je nepojmljivo, da se župan, ki je izgubil zaupanje enega izmed večinskih partnerjev, obnaša kot da bi še vedno razpolagal s tem zaupanjem«. SSk si bo tudi v sedanjem težkem položaju zavzemala za spoštovanje demokratičnih načel in za demokratični dialog. Poleg tega želi poudariti, piše še Terčon v svoji izjavi, da se bo po nujnem odstopu župana zavzemala za takšno politično rešitev, ki bo zagotovila Občini učinkovito in krajevni stvarnosti ustrezno upravo.
Zeleni pa pozivajo občane, da se udeležijo jutrišnje seje občinskega sveta, ker je po njihovem nedopustno, da bo uprava, ki je dejansko ni več, odobrila dokument, ki bo odločilno vplival na stvarnost devinsko-nabrežinske uprave.
V Trstu in v Lignanu v videmski pokrajini se trenutno nahaja 96 albanskih beguncev, ki so zaprosili za vstop v Združene države Amerike in ki so imeli v preteklem decembru na ameriškem generalnem konzulatu v Rimu ustrezni pogovor, ki je del postopka za pridobitev imigracijskega dovoljenja. Vest je posredovalo tržaško združenje ACLI, na katerega pokrajinskem sedežu so omenjeni albanski državljani tudi izpolnili ustrezne obrazce.
Iz pregleda seznamov, ki sta jih posredovali agenciji za emigracijo »Hig-rantes« in »Tolstoj Foundation« je razvidno, da je prošnje za preselitev v ZDA vložilo 96 albanskih državljanov, med katerimi so tudi mladoletniki in ki v veliki večini nimajo statusa političnih beguncev v Italiji. Od tega je komisija za imigracijo rimskega konzulata ZDA sprejela 44 prošenj, 20 prošenj je ustavila, kar pomeni, da jih bo potrebno še enkrat presoditi, preostalih 22 prosilcev, od katerih se jih je polovica že vrnila v Albanijo, pa se ni odzvalo na predpisani pogovor.
Če upoštevamo samo opravljene razgovore, je odstotek ugodno rešenih prošenj sorazmerno visok, saj znaša skoraj 70. Albanski begunci, ki so dobili imigracijsko dovoljenje za ZDA, se bodo lahko podali čez Atlantik takoj, ko bodo tamkajšnje agencije za imigracijo prejele od zasebnih ameriških državljanov, ustanov, podjetij ali združenj jamstvo, da so posameznemu beguncu sposobni zagotoviti stanovanje in zaposlitev. Časovni rok, ki je potreben za ta postopek, je zelo težko opredeliti, saj lahko traja od nekaj mesecev do celega leta.
Ob vsem tem pa je po sodbi tržaškega ACLI zaskrbljujoče predvsem dejstvo, da se visoko število oseb, ki so vložile prošnjo za vstop v ZDA, ni udeležilo razgovora v Rimu. Te bodo sicer v prihodnjih tednih še enkrat povabili na razgovor, toda če se ga niti takrat ne bodo udeležili, bodo dokončno izgubili možnost vstopa v ZDA.
Številni Albanci - okrog 60 družinskih očetov - pa so medtem po zaslugi brezplačne pravne pomoči uspeli vložiti na deželno upravno sodišče (TAR) priziv proti zavrnitvi priznanja statusa političnega begunca v Italiji. Tudi v tem primeru je postopek precej dolg, njegov izid pa nepredvidljiv. Če bi TAR te prizive sprejel, pa to v nobenem primeru ne bi pomenilo, da bi Albanci avtomatično prejeli zaželeni status, saj bi šlo le za preklic sklepa pristojne paritetne komisije, ki bi torej morala še enkrat odločati. To bi zahtevalo dodatno izgubo časa, saj se komisija sestane komaj po 4 do 6 mesecih
od prejema prošnje, albanski begunci in njihove družine pa bi tako morali še lep čas živeti v neprimernih eksistenčnih in stanovanjskih razmerah. Zato bi bilo po mnenju tržaškega ACLI najprimernejše, ko bi vsi begunci zaprosili za dovoljenje za emigrira-nje v ZDA,'za kar si bo združenje v prihodnjih dneh po svojih močeh še posebej prizadevalo.
Zadnji teden kongresov KPI
V prihodnjih dneh se bodo na Tržaškem odvijali še zadnji sekcijski kongresi KPI v pričakovanju pokrajinske skupščine, ki bo od 17. do 19. januarja. V torek bo kongres sekcije pri Magdaleni (ob 17.30 na Reški cesti št. 7), dan kasneje pa se bodo zbrali komunisti Arzenala (ob 17.30 v Ul. Capi-tolina 3). Večina skupščin pa bo na sporedu prihodnjo soboto in v nedeljo, jko bodo kongresi v Naselju sv. Sergija, v Križu, pri Sv. Jakobu in v nekaterih mestnih rajonih.
Včeraj so se s političnim dokumentom oglasili tukajšnji pristaši Bassoli-nove resolucije, ki podpirajo oblikovanje Demokratične stranke levice, istočasno pa se zavzemajo za premostitev nesoglasij med Occhettom in pristaši resolucije Ingrao-Cossutta. Zlasti v Trstu, piše v dokumentu, je treba premostiti vzdušje »zida proti zidu«, ki spremlja to kongresno soočanje, pristaši kongresne resolucije Ingrao-Cossutta pa se morajo enkrat za vselej jasno izreči o možnosti odcepitve. Basso-linovi pristaši odločno nasprotujejo tej hipotezi.
V torek predstavitev knjige Valda Spinija
Na pobudo kluba Rosselli bodo tu-div Trstu predstavili novo knjigo namestnika tajnika PSI posl. Valda Spinija o reformi institucij z naslovom »Socializem svoboščin«. Predstavitev bo v torek, 8. t. m., ob 17.30 v sinji dvorani hotela Savoia Excelsior. Ob tej priložnosti bodo tudi orisali skupni dokument socialističnih in komunističnih parlamentarcev o ustavnih reformah. Poleg Spinija bodo sodelovali tudi tržaški komunistični poslanec Bordon, tržaški senator PSI Agnelli in deželni odbornik Carbone.
Pobuda državnih železnic za nedeljske smučarje
»Beli vlak« spet vem
Krajevno vodstvo državnih železnič sporoča, da bo z današnjim dnem ponovno uvedlo »beli vlak«, ki bo do 10. marca vsako nedeljo povezoval Trst in Videm s smučarskimi središči na Nevejskem sedlu, v Ovčji vasi in na Trbižu.
Na osnovi dogovora med državnimi železnicami in Konzorcijem za turistične storitve na Trbiškem ter Nevejskem sedlu bo v ceni vozovnice vključen sklop storitev:
prevoz z »belim vlakom«,
avtobusna povezava med Klužami in Nevejskim sedlom ter med Trbižem in žičnicami,
brezplačno čuvanje prtljage ob smučišču Duca d'Aosta,
možnost nakupa celodnevne smučarske karte za smučišča na Nevejskem sedlu in Trbižu po posebni ceni 15.000 lir,
popusti pri najemu smuči in smučarskih čevljev,
potniki, ki se ustavijo v zimski športni dvorani v Tablji, bodo imeli možnost, da nadaljujejo pot do Trbiža z rednimi vlaki.
Cena vozovnice za »beli vlak« bo iz Trsta 15 tisoč lir (za otroke 10 tisoč), iz Vidma pa 9 tisoč lir (otroci 6 tisoč).
Poglejmo še urnike: iz Trsta bo »beli vlak« odpotoval ob 7.15, iz Tržiča ob 7.40, iz Gorice ob 7.58, iz Vidma pa ob 8.35. Prihod na Trbiž bo ob 9.55. Večerni odhod s Trbiža bo popoldne ob 17.12, prihod v Trst pa ob 19.55.
Tudi kmetije v FJK prejmejo odškodnino za vremensko ujmo
Tudi naša dežela bo deležna finančnih prispevkov, ki jih je vlada v skupnem znesku 120 milijard lir namenila posameznim ali zadružnim kmetijskim podjetjem v raznih območjih države kot odškodnino za škodo, ki so jo le-te utrpele zaradi vremenskih neprilik v zadnjih mesecih. Finančne prispevke, določene z zakonskim odlokom, bo mogoče uporabiti tudi za popravilo struktur, infrastruktur in bonifikacijskih del, ki jih je preteklo jesen poškodovala vremenska ujma v štirih italijanskih deželah in na nekaterih območjih srednje in južne Italije.
Ob tem vladnem odloku je izrazil zadovoljstvo deželni odbornik za kmetijstvo Ivano Benvenuti, ki pa si je hkrati zaželel, da bi do dodeljevanja prispevkov prišlo v čim krajšem času. V zvezi s tem se je Benvenuti v teh dneh sestal tudi s predsednikom kmetijske konzulte Gonanom, s katerim sta opravila prvi pregled posledic, ki jih je zapustila ujma in se dogovorila za najbolj nujne ukrepe.
Zakon za obmejna območja v ospredju razgovora konzulke ZDA s Crozzolijem
Predsednik pokrajinske uprave Dario Crozzoli je včeraj sprejel gospo Sha-ron Mearcurio, konzulko pri generalnem konzulatu ZDA v Milanu. Njen prihod sledi lanskemu obisku ambasadorja Petra Secchie, namenjen pa je podrobnejši seznanitvi s krajevnimi razmerami glede na nove možnosti gospodarskega razvoja. Ameriška konzulka je seveda pozala posebno zanimanje za zakon za obmejna območja in za možnosti, ki jih le-ta odpira za sodelovanje med Trstom in ZDA.
CAME01/7
ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO V TRSTU
RAZDELJEVANJE BENCINSKIH BONOV ZA LETO 1991
OD 15. JANUARJA DO 8. FEBRUARJA 1991
Upravičence obveščamo, da bodo v primeru:
CENTRI IN URNIKI RAZDELJEVANJA
1.	PRENOSA STALNEGA BIVALIŠČA IZ ENE OKOLIŠKE OBČINE V DRUGO OBČINO (OKOLIŠKO ALI TRŽAŠKO), DO KATEREGA BI PRIŠLO MED 30. 11. 1990 IN VKLJUČNO 14. 1. 1991, lahko dvignili bencinske bone na županstvu občine, v kateri so imeli staro stalno bivališče;
2.	PRENOSA STALNEGA BIVALIŠČA IZ TRŽAŠKE V ENO OD OKOLIŠKIH OBČIN, DO KATEREGA BI PRIŠLO MED 30. 11. 1990 IN VKLJUČNO 14. 1. 1991, lahko dvignili bencinske bone na sedežu Trgovinske zbornice v Trstu (Borzni trg 14, urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 11.40);
3.	ZAMENJAVE VOZILA, ZA KATEREGA SO DOSLEJ PREJEMALI BENCINSKE BONE IN DO KATEREGA BI PRIŠLO MED 30. 11. 1990 IN VKLJUČNO 14. 1. 1991, lahko tisti upravičenci, ki imajo na registrskih dokumentih novega vozila datum dneva iz obdobja med 30. 11. 1990 in 14. 1. 1991, dvignili bencinske bone na sedežu Trgovinske zbornice v Trstu (Borzni trg 14, urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 11.40).
DVIGOVANJE BONOV
ZA ZASEBNIKE
Izpostave Občine Trst:
Rojan Kolonja Sv. Vid Stara mitnica Sv. Jakob Valmaura
od 15. 1. 1991 do 8. 2. 1991 od ponedeljka do petka 14.00 - 20.00
Vzh. Kras Zah. Kras Sv. Ivan
od 15.1. do 25.1.1991 od pon. do petka 14.00. - 20.00
od 28.1. do 8.2.1991 pon.-sreda-petek 16.00 - 19.00
Novo mesto
Kjadin
Skedenj
od 15.1.1991 do 8.2.1991 od ponedeljka do petka 8.30 - 13.30
povrhu pa še:
Novo mesto vsak ponedeljek 14.00 - 20.00 Kjadin	vsak pon.-sredo-petek 14.00 - 20.00
Skedenj	vsak pon.-torek-četrtek 14.00 - 20.00
Upravičenci ali solastniki vozila bodo lahko dvignili bencinske bone na osnovi prometnega dovoljenja za vozilo ali ustreznega nadomestnega dokumenta (na primer začasnega dovoljenja »foglio di via«, nadomestnega lista avtomobilskega kluba ACI ali komplementarnega lista).
POOBLASTILO
Tržaška Trgovinska zbornica opozarja, da je za dvig bencinskih bonov mogoče pooblastiti tretjo osebo: pooblaščenec se bo moral napotiti v center za razdeljevanje, izročiti uradnikom pooblastilo upravičenca, izpisano na navadnem papirju in pokazati dokument o lastništvu vozila ter svoj lastni in upravičenčev osebni dokument, ki je lahko po izbiri osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, potni list ali prepustnica.
Na županstvih občin:
Devin-Nabrežina od pon. do sobote 9.00 - 13.00 sreda in petek 17.00 - 19.00
Dolina	od pon. do sobote 9.00 - 13.00
ponedeljek in sreda 15.30 - 17.30 Repentabor	ponedeljek-sobota 10.00 - 13.00
Zgonik	pon.-sreda-sobota 9.00 - 13.00
Milje	od pon. do petka 15.00 - 19.00
(Tehnični urad, Ul. Roma 22)
ZA PODJETJA, KRAJEVNE UPRAVE IN USTANOVE
Tržaški avtomobilski klub - Automobile Club Tries-te, Ul. Cumano 2
od ponedeljka do petka 9.00 - 12.00 in 15.00 - 18.00
Ob hladnem deževnem vremenu je bilo mesto nenavadno pusto
Včerajšnja sobota po dolgem času brez navala jugoslovanskih kupcev
Prvi konec tedna v novem letu je Trst dočakal v tako pustem in sivem razpoloženju, kot že dolgo ne. K temu le največ prispevalo skrajno neprijaz-J10 vreme, ki je postreglo z mrazom (najvišja včerajšnja temperatura je ko-®aj presegla sedem stopinj Celzija), nurjo in nadležnim dežjem. Ulice so bile za sobotni dan neobičajno prazne, saj niso zmanjkali samo običajni jugoslovanski obiskovalci, ampak tudi oomači kupci, ki očitno še niso porabili bogatih prazničnih zalog, povrhu Pa so bili mnogi Tržačani še na smučarskih ali drugačnih počitnicah.
Znano je sicer, da je januar za tr-govce že po tradiciji najtrši mesec, ki 9a omilijo šele prve sezonske razprodaje. Ljudje po eni strani občutijo finančno breme božičnih in novoletnih nakupov ali dopustov, zato skušajo črni bolj varčevati, po drugi strani pa °dložijo večje nakupe v pričakovanju razprodaj, ki so zadnja leta vse bolj zgodnje. Prvi trgovci so obvestila o razprodajah že razobesili, saj jih bodo Načeli prve dni prihodnjega tedna. Takrat bo tudi mogoče bolje »potipati« Pnlz tržaškega tržišča na drobno in Presoditi, ali je mrtvilo teh dni zgolj Začasen pojav, ali pa naznanja nov za-v obmejni trgovini na drobno.
Z devalvacijo jugoslovanskega di-arja so se namreč nakupi naših sose-°v Pri nas precej podražili, čeprav je ,es' da jih večina prihaja s trdnimi va-•riami. Dinar so včeraj tržaški trgovci c Prijavah po 70 do 75 lir, v menjalni-ah pa so ga v glavnem kupovali po 1 Prodajali pa po 80 lir. Na jugoslo-anski strani, kjer je imela devalvacija asproten učinek in se je torej nakup hrami pocenil, pa je bilo treba za htar odšteti 74 lir. Povsem razumljivo d se ie mnog° Tržačanov v teh eb odpravilo na bencinske črpalke z mejo, kjer je gorivo spet občutno necejše kot pri nas, kjer bomo morali . ® razdeljevanje bencinskih bonov za ctošnje leto počakati vse do 15. januarja.
Neznosna gneča v mestu in nepreg-lov 6 vfste vozh na italijansko-jugos-, anski meji, ki so nas spremljale vse dn k Poletie rn jesen, so torej v teh Cj eb le še spomin. Toda tržaški trgov-za* 0Ptimizmom ocenjujejo, da gre za br,r?Sn° rhrlvilo in pričakujejo, da se s a° jhgoslovanski odjemalci vrnili že Prvimi sezonskimi razprodajami. že°^ .cphmlzem bodo lahko preverili ■j Jjbhhodnji konec tedna, ko bi moral dob t.Po njihovih pričakovanjih spet rti živahnejšo sobotno podobo.
Tak je bil včeraj videti Rusi most, ob katerega stojnicah se ob sobotah običajno kar tare jugoslovanskih odjemalcev	(Foto Križmančič)
Zadnja pot Dušana Hreščaka
Kljub slabemu vremenu se je včeraj dopoldne na pokopališču v Bazovici zbrala precejšnja množica ljudi, ki so pospremili na zadnji poti Dušana Hreščaka, političnega preganjanca, partizana, novinarja in vidnega družbenega, političnega in kulturnega delavca, ki je preminil pred nekaj dnevi.
Pri žalnem obredu so se zbrali poleg hudo prizadetih svojcev Hreščakov! prijatelji (med njimi tudi bivši predsednik jugoslovanske vlade in CK ZK SFRJ Mitja Ribičič) in znanci, strankarski tovariši, ki so s Hreščakom delili dolgoletni boj za demokracijo in mlajši, ki so v Dušanu Hreščaku videli vzor poštenega politika, ljudje, ki so hoteli izkazati poslednjo čast pokončnemu Slovencu.
Od Hreščaka so se v kratkih, a občutenih govorih poslovili predsednik SKGZ Klavdij Palčič, Jože Koren v imenu novinarskih kolegov in Filibert Benedetič, ki je spregovoril v imenu socialistične stranke, v slovo pokojniku pa je zapel moški pevski zbor Tabor pod vodstvom Svetka Grgiča.
Vznemirljive izjave njegovega sina po novih odkritjih karabinjerjev
So de Henriqiieza umorili?
Diego de Henriguez
»Moj oče je umrl, ker je bil v napoto nekaterim osebam, ki so se hotele okoristiti z njegovo zbirko. Hipoteza o samomoru je iz trte izvita, ker je še
Mlad fant v komi po trčenju na križišču pri sodni palači
hia c« 6 križišče med ulica-kude n»0neo *n Zanetil prizorišče bilo P ometne nesreče, v kateri je Prišln „ Pet oseb. Do nesreče je teVani..eka! minut P° 20- uri. Po pri-Ul, c^u “ekega očividca, naj bi po
ie Un, °“eo Pridrvel maserati, ki ga MasePr^a,y ,lal 25-le‘ui Paolo Hotes. 18 bp|atlJe z vso silo trčil v renault 2*net ? 1barve' ki le Prihajal iz Ul. ln se skuPaJ z njim zaletel v
ki1'16*!
be*e barve,
f
^ Pred sodiščem." Pri tem so kirani Poško(iovani tudi trije par-tako * ?vtoinohili. Renault je bil ^gra?- l4.0t*0van (Križmančičeva io-šofe,.! i® dovolj zgovorna), da so tem )a Potegnili iz razbitin šele po-ren7n a S? Prerezali pločevino. Lo-li j. Aloisiju so bolničarji ugotovi-četj-t Vline težke poškodbe in komo jeli n Stopnie' za*° so ga tudi spre-d*U s a.0ddeiku za oživljanje. Po 10 Gel 6 ,osta morala zdraviti Andrea kila v ln Massimo Raguzzi, ki sta kolnif renaultu, 15 dni bo ostala v jesen,1 26-letna Licia Furlan, ki "torai la poles Ho‘esa- Slednji se bo glav« *aradi številnih udarcev v aVo zdraviti 20 dni.
Jutri protestna manifestacija
V nedeljo, 6. januarja 1991, bo v Trstu na sredini Trga zedinjene Italije od 11.30 do 12.30 protestna manifestacija proti odlašanju z odobritvijo zakona za izvajanje določila 6. člena ustave v odnosu do slovenske manjšine v Italiji in proti nameri vlade, da z zakonom omeji pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi, kakršna izhaja iz neposredne normativne operativnosti 6. člena us-
tave.
Samo Pahor
na dan smrti moj oče zapisal v svoj dnevnik izredno precizne opazke, ki še zdaleč ne utemeljujejo suma, da bi mu rojile po glavi misli o samomoru. Sploh pa bi tak usodni korak na noben način ne sodil v njegovo osebnost. Res je bil čudak, vendar pri svojem delu izredno natančen in premišljen strokovnjak. Še posebno, ko se je vrtel v svojem muzeju. Zato ne verjamem niti v hipotezo o nesreči. Bil je umorjen. Sam vem tudi, kdo ga je umoril in koliko milijonov plačila je tej osebi bilo obljubljenih za podlo dejanje.« Tako nam je včeraj zagotovil Federico Alfonso de Henriguez, ki se od daljnega 2. maja 1974 vztrajno bori, da bi bile okoliščine smrti njegova očeta Diega, znanega zbiratelja vojnega materiala, odličnega poznavalca medvojnega in povojnega Trsta ter uničevalne dejavnosti v Rižarni, dokončno raziskane. Federico de Henriguez ni v tem iskanju sam: isto prepričanje imajo tudi njegova sestra in mati, ki živita v Vidmu, in de Henriguezova sestra, ki živi v tujini.
Okoliščine de Henriguezove smrti so po 17 letih res še uganka, še posebno v luči preiskave, ki so jo karabinjerji iz Ul. Hermet izročili sodišču pred približno enim letom. Preiskava je bila že tretja zapovrstjo, njeni rezultati pa doslej neobjavljeni. Treba je sicer opozoriti, da jo je namestnik državnega pravdnika De Nicolo pred meseci arhiviral, čeprav so karabinjerji odkrili nekaj povsem novih in nič kaj pomirjujočih okoliščin. Prva preiskava se je končala že nekaj dni po de Henriguezovi smrti, ko so preiskovalci bili prepričani, da je zbiratelj umrl v požaru, ki se je vnel v njegovem skladišču-muzeju v Ul. San Maurizio 13 zaradi kratkega stika. Na pritisk družine, pa tudi javnega mnenja, so preiskavo šest mesecev pozneje ponovno uvedli in odredili odkop trupla, kajti dotlej nad njim še niso opravili obdukcije. Toda medicinska ekspertiza ni nudila novosti, ker je bilo truplo delno ožgano in v razpadajočem stanju. Temu arhiviranju je sledilo dolgo zatišje, med katerim sta stekla tudi oba procesa o Rižarni. »Na procesu sem hotel sodelovati in nadaljevati očetovo delo, kajti večina pomembnih dokumentov - v Trstu je bilo takrat še živih 25 kolaboracionistov - se je rešilo pred požarom, toda nekatere osebe so mi to odločno odsvetovale. Morda sem takrat slabo ravnal, toda sledil sem nasvetom,« izjavlja danes de Henrigue-zov sin. Družina je vsekakor v teh letih urejevala dragoceno dediščino in prišla v kratek stik s predstavniki Konzorcija, ki je upravljal de Henri-guezov zgodovinski muzej. Izginili so edinstveni primerki, nekateri predmeti so bili prodani ali razprodani drugim muzejem, težave so bile z inventuro.
Prav zaradi teh prekrškov so karabinjerji iz Ul. Hermet, vodil jih je ka-
Še 26 tujcev protizakonito v Italijo
Karabinjerji nabrežinske postaje so v noči na soboto zasegli kar 26 tujih državljanov, ki so brez potrebnih in veljavnih dokumentov prestopili italijansko mejo. V skupinah je prišlo v Italijo 23 moških in tri ženske, vsi pa so stari od dvajsetih do štiridesetih let. Na postaji karabinjerjev so se tako znašli trije Kitajci, Filipinec, trinajst Indijcev, Pakistanec, Singalka, pet Egipčanov in dva Jugoslovana.
Karabinjerji so tudi prijavili sodstvu tržaškega taksista, ki je menda pomagal tujcem v Italijo.
petan Musella, poleti leta 1988 ponovno odprli dosje o de Henriguezovi smrti. En del preiskave se je usmeril v malverzacijo z njegovo zbirko, drugi pa v raziskovanje okoliščin smrti. Prva preiskava se je končala pred približno mesecem dni, ko je sodišče uvedlo sodni postopek proti nekaterim predstavnikom omenjenega konzorcija, drugo pa je sodišče arhiviralo, češ da ni novih elementov za odprtje sodne preiskave,čeprav so karabinjerji po letu dni dela izključili možnost, da bi de Henriguez umrl zaradi nesreče. Preverili so namreč vse osebe, ki jih je zbiratelj srečal zadnje dni pred smrtjo in njihova imena tudi skrbno zabeležil v svoj dnevnik, vendar kljub temu niso mogli do potankosti ugotoviti, kako je pokojnik preživel dan. Še prej je njihovo pozornost pritegnilo podpisano pismo osebe, ki je povezovala de Henriguezovo smrt z umorom univerzitetnega profesorja Perusinija, ki je bil ubit v neznanih okoliščinah leta 1977. Umor je ostal še danes nepojasnjen, morebitna povezava obeh tragičnih smrti pa tudi. Zadnjo, morda najpomembnejšo ugotovitev, pa so karabinjerji naredili s pomočjo čuvaja muzeja de Hendrigueza Šergia Lanza, ki jih je s podrobnim opisom značilnosti električne napeljave in pokojnikovih navad prepričal, da požar ni mogel nastati zaradi kratkega stika, ampak da ga je nekdo podtaknil.
Toda sodnik De Nicolo je, kot rečeno, nove razplete ovrgel. Federico Alfonso de Hendriguez pa je prepričan, da bo resnica prišla na dan, tudi če je marsikdo noče. »Verjetno ni slučaj, da so kapetana Musello veliko predčasno premestili v Lucco in da je tudi njegovemu kolegi, ki se je začel ukvarjati z zadevo, bilo onemogočeno, da bi nadaljeval z delom,« trdi de Henriguezov sin.	jg p
Ob težki izgubi dragega Romana izreka iskreno sožalje svojcem
družina Barbo
Ob težki izgubi dragega Romana žalujejo tašča Marija, Danilo in Slavko z družinama.
Ob smrti Romana Daneua sočustvuje s svojci
družina Serafini
FC PRIMORJE izreka ob izgubi svojega člana Romana Daneua družini iskreno sožalje.
KD Primorsko - Mačkolje izreka Pinotu Gherbaggiu in družini iskreno sožalje ob smrti dragega brata.
t
Mirno nas je zapustila
Valeria Furlani vd. Petelin
Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 7. januarja, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev in po žalni maši na pokopališče v Sesljan.
Žalostno vest sporočajo: sestra Eu-genia, nečaki Marcello, Aldo in Na-talia z družinami.
Nabrežina, 6. januarja 1991
t
Za vedno nas je zapustil naš dragi
Milko Milič
(MESAR)
Pogreb bo v torek, 8. januarja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Valerija, hči Marisa s Sergiom, vnukinji Ketty z Maurom, Sandra z Deja-" nom, pravnuka Sandi in Barbara, brat, sestri in ostalo sorodstvo.
Posebna zahvala dr. Radu Ukmarju in osebju pnevmološkega oddelka bolnice »Santorio«.
Prosek, 6. januarja 1991
t
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga
Ema Gombač por. Vrabec
Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 8.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: mož, hči, sin, brat, nečakinja, vnuka ter ostali sorodniki.
Trst, Bazovica, 6. januarja 1991
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Erminie Rodella vd. Prasel
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala pevskemu zboru in darovalcem cvetja.
SVOJCI
Dolina, 6. januarja 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Maurizia Lombarda
se ganjeni zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami in nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala g. župniku Žerjalu, gospodu Pohajaču, gospodu Ravbarju in gospodu Gerdolu ter nosilkam in darovalcem cvetja ter vsem, ki so našega dragega spremili na zadnji poti.
Družini Lombardo in Trento
Trst, 6. januarja 1991
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
Franca Križmančiča
se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ki so z nami sočustvovali.
SVOJCI
Bazovica, 6. januarja 1991
Učno in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Jakobu izreka kolegici Tanji iskreno sožalje ob težki izgubi dragega očeta.
Ob izgubi dragega moža in očeta Dušana Hreščaka izrekajo globoko sožalje Ondina, Veljko, Tamara in Igor.
Skupina Happy Day gost Kinotta
Po kratkih, a intenzivnih počitnicah, se vrača na valove Radia Trst A peneči »Kinotto« (17.40-19.00). Skozi cel januar bo spremljala oddajo priljubljena skupina Happy Day; »happydajevci« bodo svojim vnetim fansom ponudili novo kaseto. Z norim letom se seveda vrača tudi post-demencial-ni kviz demens:
KAJ POSLUŠAJO ASTRONAVTI?
Če ste kozmično razpoloženi, zavrtite jutri številko 362875 in sodelujte; čakajo vas mega-galaktične nagrade!
Od torka do petka pa bo Mladi val nudil poslušalcem nekaj novosti: velja omeniti petkovo rubriko »Šport«, za katero bo odslej skrbel Igor Canciani.
Gledališče Miela vabi na svojevrstno kulturno predstavo
Gledališče Miela prireja v soboto, 12. januarja, svojevrstno kulturno pobudo, v kateri se bodo prepletale prvine glasbene in slikarske ustvarjalnosti, saj bosta skupaj nastopala glasbenik Maci Forza in slikar Paolo Cer-vi.
Za zamisel sta se umetnika odločila, da bi približala dva različna koda in v skupnem simboličnem jeziku skušala izraziti ter izmenjati občutke. Prepričana sta namreč, da se vsak umetnik, ko preide iz svoje specifike, poslužuje pri ustvarjanju najrazličnejšega »materiala«, ki se na koncu poveže v eno samo enoto — totalno umetnost. V tej viziji je torej mogoče opazovati barvne odtenke glasbe in poslušati zvok sklik.
Maci Forza in Paolo Cervi bosta nastopila ob 21. uri. Cena vstopnic je 7 tisoč lir, za člane 5.000.
Koledovanje zbora Vesne
Dekliški zbor Vesna bo danes popoldne v Križu obudil star vaški običaj koledovanja, tako da bo vsem vaš-čankam in vaščanom s pesmijo voščil novo leto. Dekleta se bodo z dirigentom Bogdanom Kraljem zbrala ob 14.30 pred cerkvico sv. Roka, kjer bodo tudi zapela nekaj pesmi, njihovo petje pa bo nato odmevalo po vseh vaških trgih. Zbor upa, da bo vaška skupnost pokazala pozornost do te lepe pobude.
Tudi mešani pevski zbor Primorec-Tabor z Opčin in iz Trebč je včeraj pripravil tradicionalno koledovanje. Pevke in pevci, ki jih vodi dirigent Matjaž Šček, so včeraj popoldne peli pri Banih in v Trebčah. Koledovanje sodi v stalni repertoar zbora Primorec-Tabor.
HOTEL-RESTAVRACIJA PIZZERIA, TOBAKARNA
Milič
BRlSClKI	tel. 327330
Vedno vam na razpolago
PELLICCERIA CERVO
TRST — Drev. XX. septembra 16 Telefon 767914
VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah
NEW SVVING SINGERS GtUARTET
BO NASTOPIL
danes, 6. januarja, v škedenjski cerkvi ob 16. uri.
Nastop je omogočila Hranilnica in posojilnica Opčine.
A Vabljeni
V teku je natečaj za vstop v stalež in za habilitacijo
Sindikat slovenske šole opozarja, da je v teku redni natečaj na osnovi izpitov in naslovov, za dosego habilitacije in vstop v stalež na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah.
Rok za vložitev prošnje zapade 10. januarja.
Potrebni obrazci in informacije so na razpolago na sedežu SSS, Ul. Carducci 8/II. nadstropje, tel. 370301, ob uradnih urah.
razna obvestila
Sklad "Mitje Čuka" obvešča, da se bodo dejavnosti šiviljskih popravil nadaljevale po praznikih in sicer od 9. januarja dalje vsako sredo od 8.30 do 12.30 na sedežu sklada - Proseška ul. 133
V Društvu slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti 3 v Trstu bodo jutri, 7. t. m., ob 20.30 odprli retrospektivno razstavo izbora del 10 slikarskih tednov v Svečah na Koroškem. Razstavljena bodo dela 31 umetnikov iz raznih dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran, med njimi tudi dela slovenskih umetnikov iz zamejstva in matične domovine. Kulturni spored bodo na večeru oblikovali člani društva SPD Kočna iz Sveč. Razstava bo odprta do 28. januarja.
Župnija sv. Marije Magdalene v Bazovici priredi danes na praznik treh kraljev ob 16. uri koncert božičnih pesmi v župnijski cerkvi. Nastopata dekliški zbor "Devin" pod vodstvom Hermana Antoniča in otroški zbor "Ladjica" pod vodstvom Olge Tavčer in Marjane Bratina-Pahor.
Jutri, 7. januarja, se prične v občinski knjižnici v Saležu v organizaciji KD Rdeča zvezda drugi ciklus delavnic ur pravljic, namenjen otrokom, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca in 5. razred osnovne šole. Srečanja se bodo vršila vsak ponedeljek od 17. do 17.30 v zgoraj omenjeni knjižnici. Delavnico bosta vodili animatorki ZSKD. Vabljeni vsi otroci.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec priredi v četrtek, 10. t. m„ ob 20. uri v srenjski hiši v Borštu spominsko proslavo ob 46. obletnici tragičnih dogodkov januarja 1945 s priložnostnim kulturnim programom. Vabljeni.
Berite
»Novi Matajur«
Od 10. januarja dalje
RAZPRODAJA
letošnjih modelov
OOČ& 0^0
Suzana in Nevenka
TRST - Ul. ss. Martiri 12 (pri Trgu Hortis) - Tel. 301573
tomma
im
port
TRST - Ulica Mazzini 39 od 8. januarja dalje sezonska razprodaja
od 20% do 80% popusta
________samo v BOUTIOUE______—
SLOVENSKO STALNO „ GLEDALIŠČE
David Ponnall
MOJSTRSKA LEKCIJA
Režija Mario Uršič
V	četrtek, 10. januarja, ob 16. uri ABONMA RED H.
V	petek, 11. januarja, ob 16. uri ABONMA RED I.
koncerti
Societa dei concerti -Tržaško koncertno društvo
Naslednji koncert bo jutri, 7. t. m., ob 20.30. V gledališču Rossetti bo nastopil OUARTETTO ACCADEMIA. Na sporedu bodo Franckove in Ravelove skladbe.
kino
ARISTON - 15.00, 22.30 II tč nel deserte, r. B. Bertolucci, i. D. VVinger.
EXCELSIOR - 14.30, 22.00 La sire-netta, prod. Walt Disney.
EXCELSIOR AZZURRA - 15.00, 22.00 Rocky V., i. Sylvester Stallone.
NAZIONALE I - 14.30, 22.15 Vacan-ze di Natale '90, i. C. De Sica, E. Greggio.
NAZIONALE II - 14.30, 22.15 Tarta-rughe Ninja alla riscossa.
NAZIONALE III - 14.45, 22.15 Fan-tozzi alla riscossa, i. Paolo Villag-gio.
NAZIONALE IV - 15.40, 22.15 Stase-ra a časa di Aliče, r.-i. Carlo Ver-done, i. Ornella Muti.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Atto di forza, i. A. Schwarzenegger.
MIGNON - 15.00, 22.15 La storia in-finita 2.
EDEN - 15.30, 22.00 Oltre il sesso bestiale, porn. □ □
CAPITOL - 15.30, 22.10 Ghost - Fan-tasma, i. P. Swayze.
LUMIERE - 16.00, 22.00 Ritorno al
futuro III, i. M. J. Fox.
ALCIONE - 16.15, 22.10 Un angelo alla mia tavola., r. J. Campion.
RADIO - Zaprto.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □□
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled kiparska razstava SLAVKA TIHCA.
Na Gradu sv. Justa (Bastione fiorito)
je še danes na ogled razstava MEMORIA DEI LONGOBARDI. Urnik 10.30-13.00.
V	Palači Economo na Trgu Liberta 7 je na ogled razstava o restavriranjih in najdbah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razstava bo trajala do 31. t. m., na ogled pa je ob delavnikih od 9. do 13. ure.
V	Beneški hiši v Miljah (Calle Ober-dan 14) bo do 20. t. m. odprta razstava z naslovom DESCRIPTIO HISTRAE - Trst in Istra v starodavni kartografiji. Urnik: 10.00-12.30, 17.00-20.00, ob praznikih
10.30-	13.00.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je odprta razstava slikarja LIVIA ROSIGNANA. Razstava je na ogled do 11. t. m. s sledečim urnikom: ob delavnikih 10.30-12.30,
17.30-	19.30, ob praznikih 11.00-13.00. Ob ponedeljkih zaprto.
razne prireditve
Godba na pihala iz Ricmanj vabi na novoletni koncert danes, 6. januarja, ob 17. uri v župnijski dvorani - Baragov dom v Ricmanjih.
gledališča
VERDI
Operna sezona 1990/91
Danes, 6. t. m., ob 16. uri (red G) ponovitev baletne predstave GRAN GALA. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Pri blagajni gledališča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni.
V torek, 15. t. m., ob 20.30 bo na sporedu Machiavellijevo delo LA MAN-DRAGOLA v izvedbi skupine Teatro iz Rima. Režija Roberto Guicciardini. Ponovitve bodo na sporedu do 20. t. m.
LA CONTRADA
Gledališče Cristallo
Danes, 6. t. m., ob 16.30 ponovitev dela Luigija Lunarija TRE SULL ALTA-LENA, ki ga predstavlja Teatro Filod-rammatici iz Milana. Režija Silvano Pic-cardi.
Gledališče Ul. Ananian
Na sporedu je kriminalka CHI L'HA VISTA? v izvedbi PARIT Teatra. Predstava je izven abonmaja in bo še danes, 6. t. m.
čestitke
Danes, 6. januarja, praznuje JANKO RENZI od Ferlugov rojstni dan. Vse najboljše In zdravja mu želijo žena Anica in hčerke.
Našemu bivšemu tajniku Marjanu je Tatjana povila malo NEŽO. Z njima se veseli vsa skavtska družina.
ELENI in ALEKSEJU se je pridružila NICOL. Iskreno čestitamo MPZ Tabor.
__________mali oglasi_______________
PRODAM smučarske čevlje znamke mu-nari št. 41 in san marco št. 42. Tel. 226271.
PRODAM multikultivator ferrari, 12 KM, dizel, s frezo in prikolico. Tel. (0481) 32283.
UNIVERZITETNI študent nudi lekcije iz slovenščine in italijanščine. Tel. 382541.
VAJENKO išče trgovina jestvin v Bo-Ijuncu. Tel. 228114 ali 228729.
OSMICO ima odprto Zvonko Ostrouška, Zagradec 1. Toči belo vino in teran.
SMUČARSKE čevlje, bele barve, znamke koflach, štev. 40, rabljene samo 5-krat, ugodno prodam. Tel. 395003 ob urah obedov.
PRODAM dobro vpeljano trgovino s sadjem in zelenjavo. Tel. 228390.
UGODNO prodam avtomobil alfa romeo 164 T. spark, star dve leti. Zainteresirani naj telefonirajo na 212163 po 18. uri.
PRODAM nikoli rabljene smučarske čevlje znamke nordica št. 31, smuči rossignol dolge 120 cm, otroške smučarske hlače št. 34 in rokavice. Tel 226687 ob večernih urah.
29-LETNI AVTOPREVOZNIK z vozniškim dovoljenjem kat. »D« išče zaposlitev. Interesenti naj pokličejo SDGZ, tel. 362692.
PRODAM fiorino v dobrem stanju, prevoženih 10.000 km, možnost izstave fakture, tel. 201127.
PODJETJE išče čistilko. Telefonirati jutri, 7. januarja, na tel. štev. 64644.
IŠČEMO moškega ali žensko do 28. leta starosti, tudi brez iskušenj, z znanjem slovenščine in srbohrvaščine za prodajalca/ko. Pismene ponudbe v italijanščini poslati na Publiest, Ul. dei Mon-tecchi 6 - Trst, pod šifro »COMMES-SO«.
MIZARSKI pomočnik star 17 - 20 let za namestitev pohištva dobi zaposlitev. Ponudbe poslati na Publiest, Ul. Mon-tecchi 6 - Trst, po šifro »Mizar«.
FRANCOSKO vadnico iz predvojnih ali povojnih let kupim. Telefon (040) 820630 do 9. ure zjutraj ali ob uri kosila.
IZKUŠENEGA prodajalca ko išče trgovina ustekleničenih pijač (bottiglieria) v središču mesta. Tel. (040) 750286 od 15. do 18. ure.
VINSKA klet išče delavca z opravljenim vojaškim rokom. Tel. (040) 750286 od 15. do 18. ure.
V AVSTRIJI, v mestu Haus pri Schlad-mingu, oddam v najem stanovanje po zelo ugodni ceni. Informacije tel. (040) 213951 ob uri kosila.
Včeraj je slavil 90. rojstni dan
JULE SLOKAR
Vse dobro mu kličejo: žena Vida, sin Jure in hči Joška, snaha Elvi in zet Ladi, vnukinji Simona in Martina z možem Guidom in pravnukom Borisom.
JULU SLOKARJU
za 90. rojstni dan čestitajo tudi: Juju, Marta in Vladimira Vodopivec, Berto in Pina Miklavec, Miro in Iva Ščuka, družina Kompara iz Lokavca ter družini Pahor iz Medje vasi.
Vse najboljše
JULU SLOKARJU
želijo: Renato in Tanina Chatrian iz Aoste, družina Brambati iz Turina in družina Manrigue-Vigand iz Milana.
Jutri, 7. januarja, praznuje na Opčinah
MIRELA
rojstni dan. Da bi bila vedno zdrava in tako mladostna ji želi
družina Berdon
Ob rojstvu prvorojenke NEŽE čestitajo profesorju Marjanu Kravosu in soprogi gospe Tatjani, mali Neži pa voščijo, da bi zrasla v pridno in brhko deklico, ravnatelj, učno in mučno osebje srednje šole I. Cankar:
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
D'Annunziov drevored 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21
MONTESHELL
Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Devin-Nabrežina 129 Ul. D'Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2
ESSO
Nabrežje N. Sauro 8 Sesljan (drž. cesta 14)
Trg Valmaura 4 Ul. F. Ševero 8/10 Miramarski drevored 267/1
IP
Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12
API
Passeggio S. Andrea
SAMOSTOJNI
SIAT
Trg Cagni 6
NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramrski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur
AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
Darujte v sklad
Mitje Čuka
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 6. Januarja 1991
TRIJE KRALJI
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.36 - Dolžina dneva 8.50 - Luna vzide ob 23.47 in zatope ob 10.36.
Jutri, PONEDELJEK, 7. januarja 1991
RAJMUND
PLIMOVANJE DANES: ob 1.12 najvišja 38 cm, ob 7.26 najnižja -11 cm, ob 12.18 naj višja 11 cm, ob 18.37 naj nižja -34 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 1.54 najvišja 35 cm, ob 8.47 pajnižja -11 cm, ob 13.14 najvišja 0 cm, ob 19.03 najnižja -23 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,8 stopinje, zračni tlak 1017 mb, pada, veter 20 km na uro severovzhodnik, bur-ja s sunki do 40 km na uro, vlaga 77-od-stotna, nebo oblačno, v jutranjih urah je padlo 1 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Patrik Cok, Stefano Russignan, Elisa Radillo, Bianca Mezzi-na, Thomas Budicin, Michelle Turco, An-nalisa Benussi, Siriana Eschetta, Cristia-na Ficur, Kelly Zerovaz.
UMRLI SO: 68-letna Vita Giuliani, 5 dni star Nicola Mantesso, 93-letna Italia Beccari, 76-letna Valeria Furlani, 91-Ietni Casimiro Marcincich, 70-letni Francesco Cristini, 69-letni Romano Danieli, 70-let-na Nerina Visintini, 82-letna Valeria Bo-
sich, 82-letna Maria Grison, 81-letna Emma Gombacci, 83-letni Dante Zorini, 62-letna Antonia Ceppi, 63-letni Gino Coseani, 69-letni Emiliano Sterzai, 86-letna Lucia Miloš, 84-letna Marcella Tommasini.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 6. januarja 1991
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6, Ul. dei Soncini 179 (ŠkedenjJ, Ul. Revoltella 41, Trq S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 7., do sobote,
12. januarja 1991
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Combi 19, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija)
ZAVLJE (tel. 232253), FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - 19.30 do 20.30
Ul. Combi 19, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. sergija), Ul. Mazzini 43.
ŽAVLJE, FERNETIČI - samo po telefon« za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 776L predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
	LOTERIJA				
BARI	62	37	85	69	52
CAGLIARI	54	39	3	6	90
FIRENCE	36	72	2	42	76
GENOVA	42	48	49	35	45
MILAN	79	75	27	63	37
NEAPELJ	6	68	63	4	77
PALERMO	49	21	51	17	30
RIM	19	31	82	79	21
TURIN	9	54	87	46	31
BENETKE	76	50 ENALOTTO		62	33	19
2 X X X KVOTE:	2 1	X	1	1	2 2	X
12	133.943.000.—
11	2.242.000,—
10	169.000.—

		
		
r
L_j
■■s

rt rai i____________________
''■00 Film: La fortezza nascosta (dram., Jap. 1985, r. Akira Kurosawa, i. Toshiro Mi-fune, Miša Vehara)
9-25 Maša s papežem Janezom Pavlom II. iz Bazilike sv. Petra
12.00	Nabožna oddaja
12.15	Zelena linija
13.00	Tednik: TG luna
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Domenica in...
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.10	Nedeljski športni pregled: 90. minuta
18.35	Domenica in... (zadnji del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Mednarodni festival cirkuške umetnosti: Golden Cirkus (vodita Liana Orfei in Daniele Piombi)
22.00	Prenos današnjega prazni-ka na griču Capitolino
22-25 Športna nedelja (urednik „ Tito Stagno)
24.10	Nočni dnevnik in vreme °-40 Film: La sfida del samurai
(pust., Jap. 1961, r. Akira Kurosawa, i. Toshiro Mi-fune, Pastuya Nakaddi)
RAI 2________________
7.00	Risanke
7.55	Aktualno: Mattina 2
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Praznični dan (neposredni prenos iz Carrare)
11.05	Srečanje z ruskim cirkusom
12.00	Variete: Fuori onda
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Rubrika: Nonsolonero
13.45	Variete: Ricomincio da due
16.25	Risanke
17.05	Dokumentarec: Marionete Carla Colle - Gerolamo, Pepelka in maček, kraljestvo pravljice
18.00	Športne rubrike: Studio Stadio - vaterpolo Italija-Nova Zelandija in nogomet A lige
19.45	Dnevnik in vreme
20.00	Šport: Domenica sprint
21.05	Nadaljevanka: Beautiful
22.15	Variete: Scrupoli
23.15	Dnevnik - nocoj
23.30	Rubrika o židovski kulturi
24.00	Dok. oddaja: Sodobna vrtna arhitektura
0.30 Miti iz zgodovine glasbe: Rock, pop, jazz
1.05	Nan.: Jackie and Mike
|	^ RAI 3___________________
10.55	SP v smučanju: moški superveleslalom (prenos iz Garmischa)
11.25	SP v plavanju (finale, prenos iz Pertha)
14.00	Deželne vesti
14.10	Film: II cavaliere elettrico (kom., ZDA 1979, r. Syd-ney Pollack, i. Robert Redford, Jane Fonda)
16.15	Dokumentarna oddaja: Avstralija - Velika puščava
17.15	Film: Hellzapoppin (glas., ZDA 1941, r. Henry Potter, i. Ole Olsen, Martha Raye)
18.35	Rubrika: Domenica gol
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželni šport
20.00	Drobci
20.30	Film: Duello di spie (pust., ZDA 1955, r. John Sturges, i. Cornel Wilde, Michael Wilding)
22.10	Sodobno vprašanje: Vojna plinov (avtor Mike Rossi-ter)
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Filmske novosti
23.40	Deželni nogomet
’ TV Slovenija 1
8.25	Otroška matineja: Živ Žav, 9.20 nanizanka Cirkuške živali
9.50	Dok.: Zgodovina smeha
10.40	Nanizanka: Mati in sin
11.10	35 let Štirih kovačev
11.40	Obzorja duha
12.05	Kmetijska oddaja
12.45	Dokumentarec: Triglavski narodni park
13.05	Ona + on (pon.)
13.45	Nad.: Alternative 4
15.30	Sova: ponovitev nanizank Zlata Dekleta in Neučakana pištola
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Film: Povabilo na večerjo z umorom (krim., ZDA 1976, r. Robert Moore, i. Alec Guinnes, Truman Capote)
18.40	Risanka, Mernik, TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Cvetje v jeseni
21.00	Informativna oddaja: Dan v Vatikanu
21.30	Zdravo
22.30	Dnevnik, šport in vreme
23.05	Nočni program Sova, vmes nanizanki Spet ti? in Neučakana pištola
TV Koper____________
16.00	Otroška oddaja
16.25	Film: Morte sul Tamigi
18.00	Video glasba: Tutti frutti
19.00	TVD Stičišče
19.20	Video agenda
19.25	Otroška oddaja
20.00	Film: ... e continuavano a fregarsi il milione di dol-lari (It. 1971, r. Gene Martin, i. G. Lollobrigida)
21.30	Dok.: Nati per vivere
22.00	TVD Novice
| (fer TV Slovenija 2
11.30	Ko curlja in kaplja (pon.)
11.50	SP v smučanju: ženski smuk
12.55	Smučarski skoki: novoletna turneja
15.15	SP v plavanju (posnetek)
16.15	Športno popoldne, vmes finale jug. pokala v košarki (iz Bečeja)
19.00	Dok.: Da ne bi bolelo
19.30	Dnevnik
20.00	Dok.: Žival - Človek, 20.50 Strah pred strahom
21.50	Smučarski skoki (posn.)
22.30	SP v smučanju: moški smuk
23.05	Športni pregled in Yutel
C
CAHALEŠ
8.30	Nabožna oddaja 9-15 Dok.: Arca di Noe UT0 Film: Jerrysssimo! (k ZDA 1969, r. George J
1 o o shall, i. Jerry Lewis)
4.00	Varieteja: Anteprima, 1
, Rivediamoli
4 00 Superclassifica Show
4.15	Nedelja v kinu 4'* 1 * 3 45 Film: Straziami ma di saziami (kom., It. 1968,
,,	Risi, i. N. Manfredi)
•00 Predstavitev spomlac ,,	skih TV sporedov
,„80 Nan.: I cingue del 5 pi
8 00 Kviza: O.K. II prezzo e sto! 19.45 La ruota della tuna
■80 Film: AlTinseguime della pietra verde (p ZDA 1984, r. Robert meckis, i. Michael Dc
22.35 -
o, diTwinPeaks •05 TV film: Una cometč Angeles (kom., ZDA M. Damski, i. J. Warc 00 Nanizanki: Starš Hutch, 2.00 MacGroi Loud
RETE 4		: ►	i	ITALIA 1			ODEON	
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanki: I Jefferson, 9.00 La časa nella prateria - II finto cieco
10.00	Nadaljevanka: La mia pic-cola solitudine
12.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
13.30	Variete: Buon pomeriggio
14.00	Nadaljevanka: La donna del mistero
16.00	Film: Lucy Gallant (kom., ZDA 1955, r. Robert Par-rish, i. Charlton Heston, Jane Wyman)
18.05	Portret: Charlton Heston
18.15	Nanizanka: Ribelle
19.35	Aktualno: Linea continua
19.45	Nadaljevanka: Marilena
20.30	Nanizanki: Colombo - Play back, 22.00 Kojak - Muori prima che si sveglino
23.00	Koncert v Scali: Wolfgang Sawallisch dirigira Hay-dnovo Simfonijo št. 104 v D-duru »London«
23.40	Film: La notte che salvaro-no Natale (fant., ZDA 1984, r. Jackie Cooper, i. Jaclyn Smith, Art Carney)
1.35	Nan.: Arabesgue
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.00	Film: West and Soda (anim., It. 1965, r. Bruno Bozzetto)
12.00	Nanizanka: Poliziotto a guattro zampe - Custodia protettiva
12.30	Vodič za prvenstvo
13.00	Tednik: Grand Prix
14.10	Film: II gigante buono
(pust., ZDA 1967, r. James Nielson, i. Dennis Weaver, Clint Howard)
16.00	Otroški spored: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Cri Cri
18.35	Risanke
20.30	Film: Pappa e Ciccia (kom., It. 1982, r. Neri Parenti, i. Lino Banfi, Milly Carlucci, 1. del)
21.30	Rubrika: Pressing
23.00	Variete: Mai dire gol
23.30	Šport: Pariz-Dakar (5. etapa Tumma-Dirkou)
0.05 Film: lo, Beau Geste e la le-gione straniera (kom., ZDA 1977, r. Marty Feldman, i. Michael York)
1.50	Nanizanka: Lady Blue
7.00	Risanke
13.30	Nan.: Supercarrier
14.30	Film: Sinbad contro i sette Saraceni (pust., 1965, r. Emimmo Salvi, i. Gordon Mitchell)
16.00	Film: Obiettivo ragazze (kom., It. 1963, r. Mario Mattoli, i. Walter Chiari)
17.30	Film: Cacciatori di donne (krim., ZDA 1963, r. Roy Rowland, i. Mike Spillane)
19.30	Nan.: Houston Knights
20.30	Film: Vado in guerra a far guattrini (dram., Fr. 1966, r. Claude Bernard-Aubert, i. Charles Aznavour)
22.30	Nanizanka: Casalingo su-perpiu
23.00	Film: Cagliostro (dram., 1975, r. Daniele Pettinari, i. Bekim Fehmiu, Curd Jiir-gens)
TMC
8.00	Risanke: Snack
10.50	SP v smučanju: moški superveleslalom, 11.50 ženski smuk
12.45	Papežev blagoslov
13.00	Nedelja na TMC
13.15	Film: La pili grande avven-tura (pust., ZDA 1939, r. John Ford)
15.30	Glasba: Hot House Flo-wers
16.30	Film: Un'americano alla corte di Re Artii (kom., ZDA 1949, i. Bing Crosby)
18.30	Nanizanka: Automan
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Šport: Galagoal
22.30	Balet: Fire and Ice
23.30	Film: E il cielo e la terra fi-niranno (dok., ZDA 1981, r. Robert Arnram)
1.00	Film: Alba fatale (vestern, ZDA 1943)
TELEFRIULI_____________
12.30	Vesti
13.00	Športne napovedi
13.30	Furlanske zgodbe
14.00	Praznično ozračje
19.00	Športne vesti
20.00	Kronika iz parlamenta
20.30	Film: Partita a guattro (Jtom., ZDA 1933)
22.30	Športne vesti
24.00	Aktualno: Prva stran
TELE 4___________'
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti m šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Strica moramo rešiti (Janez Povše); 10.45 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ona + jaz = oba (S. Verč-B. Kobal); 14.40 V studiu z vami: Igor Tuta; 15.30 Šport in glasba: dogodki, rezultati, komentarji in intervjuji; 17.00 Prenosi z naših prireditev; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
12.00	Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra;
18.00	Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22!00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.30 Filmska glasba; 8.00 Nedeljska oddaja; 8.25 Popevka tedna;
9.00	Avtorska popevka; 9.30 Mucage; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Dogodki in odmevi;
11.30	Čudovitih 7; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Šport in glasba; 18.00 Lestvica Long Pla-ying plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Šport;
20.00	Nočna glasba.
RADIO OPČINE
10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pmka Tomažiča; 15.00 Športni pregled: Od nedelje do nedelje;
20.30	Nočna glasba.
iiliriiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiir
■aP


V - J.:
RAI 1
10 Is ^tualno: Uno mattina H no , an" Cii occhi dei gatti U Os v?119"]! dnevnik
Nadaljevanka: Mio fratel-
H c- Jonathan
ižOs	inpvesti p ■
jariete: Piacere Ramno -
13.30	ts Ferrare
14.00	vnevnH!; • tri minute
14.30	5Varlcov svet: Merjasec
Italijanski arhitekti
Ctroški variete: L'albero
16.00	»ZZUrro
17.30	m udinska oddaja: Big!
18.0q Krabt?Žna oddaia
18 os Jyatke vesti
Nanizanka: Cose dellal-
I8.45	mondo
ftOncert Ferrara Musiča
19.40	Tf0 (dir. C. Abbado)
20.40	p™anah in dnevnik
, ,dm: Uimpero del sole (dram., ZDA 1987, r. Ste-‘en Spielberg, i. Christian
2?'1^ Dnevnik111 Malkov‘c^l)
24 00	razstave
0.20 Ruhmi?nevnik
dinSa: Mezzanotte e
4^ RAI 2
7.00	Risanke in nan. Lassie
8.00	Variete: L'albero azzurro
8.30	Nanizanka: Adderly
9.30	Aktualno: Radio anchho
9.50	Rubrika o protestantizmu
10.20	Monografije: Vezuv
10.50	Nadaljevanka: Capitol
11.55	Aktualnosti: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes in Gospodarstvo
13.45	Nad.: Beautiful, 14.15 Qu-ando si ama, 15.05 Destini
15.35	Film: 11 traditore di Fort Alamo (vestern, ZDA 1953, i. Glenn Ford)
17.00	Vesti
17.05	Nanizanki: Villa Arzilla,
17.45	Alf
18.10	Knjige: Casablanca
18.20	Šport in Rock cafč
18.45	Nanizanka: Hunter
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nanizanke: Llspettore Derrick, 21.35 II commis-sario Kbster, 22.40 Villa Arzilla
21.35	Aktualno: Mixer
23.15	Dnevnik - Pegaz in Dosje
24.00	Vreme in horoskop
0.10 Ciklus posvečen Mozartu: Rekvijem v d-molu K 626 (dir. Leonard Bernstein)
C;
n~CANALS5
° BJadiZanka: La fa
8,30	Film: duella che av
19sn SP^Sare (kom ■dtte, r. Douglas Sirk
40.25	?araStanwyck)
U.4? ^tualno: Gente c
^izi: Il pranzo ^ ,
12.35	Tris, 13.20 ( Pfezzo č giusto!, 1
15.00	A1°C° delle coppie u Aktualno: Agenzia m°niale, 15.30 Ti l6nn P^liamone
Ctroški variete: Bil 18 k darn in risanke
18.45	Nanizanka: I Robins Vq Za: K gioco dei 20ic i, 5 * * 8 Tra moglie e
20.25	Cffualno: Radio Lor 20 4n bWscia la notizia
film: Fratelli d (Kom., It. 1989, r. N lenti, i. Massimo 2240 3frryCaia)
23in 5;an-: Časa Vianello Variete: Maurizio C
1.10	l°Show
12^	la notizia
i:« nSsk.
2.35	Operazione ladi
8.30	Nadaljevanke: Aspettando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 La mia piccola solitudine
10.00	Napoved spomladanskih TV sporedov
10.30	Aktualno: A časa con Gre-cia Colmenares
11.30	Nadaljevanka: Topazio
13.00	Variete: Buon pomeriggio
13.05	Nadaljevanke: Ribelle,
13.45	Sentieri, 14.45 Piccola Cenerentola, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d'a-more
18.15	Kviz: Čari genitori
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbare-schi)
19.35	Aktualno: Linea continua (vodi Rita Dalla Chiesa)
19.45	Nadaljevanka: Marilena
20.30	Nadaljevanka: La donna del mistero
22.45	Film: Amici come prima (kom., ZDA 1982, r. Norman Jewison, i. Burt Rey-nolds, Goldie Hawn)
0.55 Film: Il fratelli Corso (pust., ZDA 1984, r.-i. Thomas Chong)
J
|	^ RAI 3___________________
11.25	SP v plavanju (finale)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Afrika -Trojna dediščina, Privlačnost različnih življenjskih slogov
15.30	Mali nogomet
16.00	Vaterpolo: Italija-Grčija
16.30	Nogomet: A tutta B (vodi Gianni Vasino)
17.40	Nanizanka: Vita da strega
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	SP v plavanju (iz Pertha)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una cartolina spedita da Andrea Barba-to
20.30	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
22.25	Večerni dnevnik
22.30	Film: My Beautiful Laun-drette (kom., VB 1985, r. Stephen Frears, i. Daniel Day Lewis, Gordon War-necke)
0.10 Nočni dnevnik
[jjf' TV Slovenija 1
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke: Aliča v deželi risb, 9.15 Ciciban, dober dan
9.30	Mozaik. Izobraževalna oddaja: Da ne bi bolelo,
10.00	Mladinski pevski festival Celje '85, 10.30 Utrip, 10.45 Zrcalo tedna,
11.00	Mernik
11.15	Video strani
15.30	Sova: ponovitev nanizank Spet ti? in Neučakana pištola
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Zdravo (pon.)
18.30	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Jezero, 18.45 Čebelica Maja
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Komedija: Pokojnik (B. Nušič, r. Aleksander Mandič)
21.55	Osmi dan
22.45	Dnevnik in vreme
23.05	Dok. oddaja: 400 let slovenske glasbe (1. del)
23.35	Sova, vmes nanizanki Avtostopar in Neučakana pištola
TV Koper
16.00	Otroška oddaja
16.30	Film: ... e continuavano a fregarsi il milione di dol-lari (pon.)
18.00	Dok.: Nati per vivere
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.20	Video agenda
19.25	Otroška oddaja
20.30	Mednarodno tekmovanje mladih organistov
21.00	Rubrika: Lunedi šport
21.30	Športni dokumentarec
22.00	TVD Novice
22.10	Oddaja o zamejskem športu: 6. krog
P TV Slovenija 2
9.20	SP v smučanju: slalom (ž)
15.25	SP v plavanju (posnetek)
16.30	SP v smučanju (posnetki)
17.30	Studio Ljubljana
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Dok.: Po sledeh napredka
20.55	Športna oddaja: Sedma
steza
21.15	Dokumentarni oddaji: Francija v šansonu, 21.45 Kraj v Evropi
22.00	Yutel in sat. prenosi
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Nanizanke: La famiglia Ad-
dams, 9.00 L'uomo da sei miliorii di dollari, 10.00 Mannix, 11.00 Sulle strade della California, 12.00 TJ. Hooker, 13.00 Happy Days
-	Fonzie, un nuovo James Dean
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz:Urka
15.30	Nanizanke: Compagni di scuola, 16.00 Magnum P.I.,
17.00	Simon & Simon, 18.00 MacGyver, 19.00 Tutti al college, 19.30 Časa Keaton
-	L'altra donna, 20.00 Cri Cri - Tata apprendista in-ventore
20.35	Film: La morte alle calca-gna (krim., ZDA 1986, r. Richard Tuggle, i. Antoho-ny Michael Hall, Jenny Bright)
22.25	Šport: Pariz-Dakar (6. etapa Dirkou-Gossololom)
22.55	Film: Cobra verde (pust., Nem. 1987, r. Werner Herzog, i. Klaus Kinski)
1.05	Nanizanka: Kung Fu
ODEON
13.00	Dok.: Človek in zemlja
13.30	Risanke
15.00	Nad.: Signore e padrone,
16.00	Passiones
17.00	Film: Taxidi notte (glas., It. 1950, r. Carmine Gallone, i. Beniamino Gigli)
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Capitan Power
20.30	Film: La sguadra speciale delTispettore Sweeney (krim., ZDA 1977, r. David Wickes, i. John Thaw, Dennis VVaterman)
22.30	Nanizanka: Casalingo su-perpiu
23.00	Film: Salome (dram., 1986, r. Claude DAnna, i. Jo Champa, Tomas Milian)
TMC	_________
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport 13.30. Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: Alla larga dal mare (kom., ZDA 1957, i. Glenn Ford)
17.00	Rubrika: Ženska TV
18.10	Nan.: Autostop per il cielo
19.15	Neurejeni potopis
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Un tocco di classe (kom., VB 1973, i. Melvin Frank, i. Glenda Jackson, Goerge Segal)
22.30	Ladies and Gentlemen
23.10	Nočne vesti
23.30	Mednarodni prenos
0.30 Film: Bersaglio umano (pust., ZDA 1977, r. Henry Neill, i. Vic Morrow)
TELEFRIULI
15.00	Roza salon
16.00	Risanke
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra:Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: želena dežela
20.30	Ponedeljkova košarka
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Nanizanka: Primus
TELE 4	__________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Življenje onkraj življenja; 8.40 Valčki in polke; 9.10 Instrumentalni solisti; 9.30 Doživljati umetnost; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Operni repertoar; 11.30 Roman: Kaplan Martin Čedermac (France Bevk, 7. del); 11.45 Glasba; 12.00 Utrip mesta; 12.20 Revija ZCPZ v Kulturnem domu; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Otroški knjižni sejem; 14.30 Naravoslovje malo drugače; 14.50 Evergreeni; 15.30 Južnoameriška foklora; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Aladinova svetilka; 17.40 Mladi val: Kinotto; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.05 V studiu; 18.05 Pihalne godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste;
7.00	Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna;
15.00	Kviz o avtomobilih in avtomobilistih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Interna 52; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje,- 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Glasba; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Srečanja; 17.00 Naša glasba; 18.00 Šouvenir ditaly; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Zmenek s psihologom (pon.); 20.30 Loža v operi, nato glasba.
Včeraj so na Pokrajini predstavili petkov posvet
Perspektive razvoja v Jugoslaviji in novi izzivi za goriški prostor
Perspektive razvoja in gospodarskih sprememb v Jugoslaviji so tema celodnevnega posveta na zelo visoki ravni v goriškem Kulturnem domu v petek, 11. januarja. Na srečanju o najaktualnejših družbenih in gospodarskih vprašanjih v Jugoslaviji bodo sodelovali gospodarstveniki, pravniki, družboslovci in nenazadnje republiški in zvezni vladni predstavniki. Posvet prirejajo Slovenski raziskovalni inštitut, Kmečka banka, Mednarodni prav-no-gospodarski študijski inštitut za razvoj, Evropski univerzitetni inštitut iz Firenc in družba Mittel Consulting.
Pomembno srečanje so uradno predstavili včeraj na tiskovni konferenci na sedežu goriške pokrajinske uprave. Predsednik pokrajinskega odbora SKGZ dr. Boris Peric je navedel teme posvetovanja in predavatelje, med katerimi zasledimo tudi podpredsednika slovenske in zvezne jugoslovanske vlade, oba Slovenca in odgovorna za gospodarska vprašanja. Posvet bo zaradi tega priložnost za pridobivanje novih informacij in za razpravo o aktualnih gospodarskih vprašanjih v sosednji državi in na Vzhodu nasploh v vidiku poglabljanja sodelovanja.
Pobudo je pohvalil predsednik Pokrajine Gian Franco Crisci, ki je dejal, da prihaja do tega potrebnega srečanja v trenutku, ko skuša Gorica z novimi inštrumenti, kakršen je nedavni zakon o obmejnih območjih, močno razviti sodelovanje s Slovenijo in Jugoslavijo. V ta namen je boljše poznavanje tamkajšnje stvarnosti nujno, zlasti če hočemo tudi v našem interesu razviti perspektivno paritetno sodelovanje in ne zgolj osvajati tržišča v
smislu gospodarske kolonizacije, od katere bi imeli varljive koristi.
Ni naključje, da prihaja do tega posveta v Gorici, je naglasil prof. Darko Bratina, saj obstaja tu bolj kot kjerkoli drugje primeren kulturni humus. Dokaz za to naj bo dejstvo, da so mnogi med predavatelji prav iz goriškega prostora. V vsebinskem pogledu naj bi posvet izostril ključno vprašanje za razvoj teh krajev: je Gorica (in z njo Nova Gorica) sposobna prevzeti novo vlogo in miselnost, ki naj ji omogoči prehod iz obrobja vase zaprtega prostora v središče mednarodnih gospodarskih in drugih oblik sodelovanja? Bratina je še poudaril pomembno informativno funkcijo posveta in nuj-
nost, da se Gorica opremi kot trajno opazovališče dogajanja v Jugoslaviji, ki v malem ponazarja vse bistvene premike na Vzhodu. V tem pogledu je pomembno odprtje dokumentacijskega centra za podjetja, ki je predviden v zakonu za obmejna območja, kot vsi drugi doprinosi za spoznavanje vseh, tudi težavnih aspektov družbene in gospodarske preosnove na Vzhodu.
Prof. Gian Luigi Cecchini s Tržaške univerze je dejal, da je treba na premike na Vzhodu gledati brez pretirane evforije in z dovolj kritično treznostjo. Le tako in z večjim prepričanjem o lastni vlogi, ki danes marsikomu še manjka, bo Gorica sposobna integracije s srednjo in vzhodno Evropo, ki je zanjo bistvenega pomena.
PROGRAM PETKOVEGA POSVETA
Posvet se bp začel ob 9.30 z uvodnim posegom ravnatelja Slorija prof. Darka Bratine. Podpredsednik jugoslovanske vlade dr. Živko Pregelj bo nato govoril o gospodarskem programu Zveznega izvršnega sveta. Dr. Daniele Ungaro, raziskovalec pri Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah bo govoril p procesu političnih sprememb v Sloveniji. Prof. Fausto Pocar z Univerze v Milanu bo orisal institucionalne spremembe v vzhodni Evropi in nove problematike mednarodnega prava. Dopoldanski del se bo sklenil z razpravo.
Popoldne se bo posvet nadaljeval ob 14.30, ko bo podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije dr. Jože Mencinger predstavil ekonomski program in reorganizacijo gospodarskega sistema v Sloveniji. Direktor Ljubljanske banke v Novi pori-ci dr. Dušan Šinigoj bo govoril o vlogi in organizaciji bančnega sistema v Sloveniji, dr. Boris Peric in prof. Gian Luigi Cecchini s Tržaške univerze pa bosta predstavila zakonodajo o podjetjih v nekaterih vzhodnih evrospkih državah. Poročila bo dopolnil pregled osnovne zakonodaje o gospodarski preosnovi v Jugoslaviji, ki ga bodo podali dr. Samo Sanzin (Zakona o podjetjih in tujih vlaganjih), viceguverner Narodne banke Slovenije dr. Miro Kos (Zakon o reorganizaciji bančnega sistema), dr. Boris Peric in prof. Gian Luigi Cecchini (Zakoni o knjigovodstvu in davčnih obremenitvah) ter dr. Gianni Jacono (Perspektiva podjetja v družbeni lastnini: privatizacija, stečaj, likvidacija).
V okviru abonmajske gledališke sezone
SSG jutri v Gorici Z Mojstrsko lekcijo
V Kulturnem domu v Gorici bo jutri zvečer prvič na sporedu komedija z naslovom Mojstrska lekcija britanskega avtorja Davida Povmalla. Delo je zrežiral Mario Uršič, v igri pa nastopajo štirje igralci Slovenskega stalnega gledališča, ki poosebljajo znane zgodovinske osebnosti: diktatorja Stalina (Anton Petje), Ždanova (Tone Gogala) ter skladatelja Šostakoviča (Ad-rijan Rastja) in Prokofjeva (Vladimir Jurc).
Mojstrska lekcija v komičnem ključu obravnava večni problem umetniške svobode in težnjo diktatorjev, da bi vsiljevali umetnikom kako in kaj naj pišejo, da bodo tako najprimernejši za "ljudstvo" oziroma za oblast.
V Steverjanu izvolili komisijo za Statut
Krajevne ustanove bodo v prihodnjih mesecih zaposlene s pripravami osnutkov statutov. Po zakonu št. 142 iz lanskega leta morajo namreč občine in pokrajine do prvih dni junija, torej v roku dobrih petih mesecev, odobriti statut.
Gre za osnovno, lahko celo rečemo ustanovno, listino vsake od teh krajevnih ustanov, prilagojeno njeni specifični problematiki in potrebam. V skoraj vseh občinah so že imenovali komisije sestavljene iz občinskih svetovalcev, ki jim bodo po potrebi priskočili na pomoč zunanji sodelavci in izvedenci.
Tako so na zadnji seji občinskega sveta v Števerjanu, ki je bila pred iztekom lanskega leta, izvolili komisijo za pripravo osnutka Statuta občine. Sestavlja jo pet članov: župan Ivan Humar in občinski tajnik (po funkciji) ter svetovalci Silvan Cibini in Alojz Juretič kot predstavnika večine in Hadrijan Corsi kot predstavnik manjšine. Komisija bo v prihodnjih dneh že pričela z delom.
Večina v tržiški KD je odobrila predlog za novo koalicijo s KPI
Mestni odbor tržiške KD je včeraj ponoči po večurni razpravi odločil, da razbije sedanjo večino na tržiški občini in oblikuje novo koalicijo s komunisti, socialdemokrati in republikanci. Predlog občinskega tajnika stranke Cesareja Calzolarija je podprlo 13 članov mestnega odbora, 6 predstavnikov levice je glasovalo proti, trije so se vzdržali. Ta sklep v bistvu odpira vrata novi večini v Tržiču. V ponedeljek je sicer napovedano zasedanje pokrajinskega vodstva KD, kjer na razliko od razmerij v tržiškem mestnem odboru prevladuje levičarska komponenta, ki se zavzema za ohranitev zavezništva s socialisti na vseh ravneh. Po včerajšnjem glasovamnju v Tržiču pa pokrajinskemu vodstvu ne bo preostalo drugega, kot da vzame na znanje avtonomne odločitve tamkajšnjega dela stranke, kjer prevladuje struja andreottijevcev.
Že včeraj popoldne so se v Tržiču sestale občinske delegacije KD, KPI, PRI in PSDI, da bi se dogovorili o programu nove uprave in porazdelitvi mest v občinskem odboru. Te stranke bodo v občinskem svetu razpolagale s solidno večino (29 od 40 svetovalcev). V večino ne bosta pristopila predstavnika zelenih: nova koalicija jim menda ni dala zadostnih jamstev glede drugačne politike do okolja in jim je ponudila le predsedstvo komisije za okolje z zgolj posvetovalno vlogo, kar zeleni ocenjujejo za žaljivo. Glede porazdelitve mest naj bi obveljali dogovori iz prejšnjih dni: župan bo Calzolari (KD), podžupan Persi (KPI). Ti dve stranki bosta imeli še vsaka po dve odborništvi, tako tudi PSDI,
enega odbornika pa ohrani PRI. Precejšnjo težo naj bi v upravi pridobil deželni tajnik socialdemokratov Esposito, ki bo po napovedih sam prevzel združena resorja za urbanistiko in javna dela.
Zamenjava naj bi se formalizirala že v kratkem času. Najkasneje jutri naj bi odposlali pismo s podpisi dveh tretjin svetovalcev in zahtevo po nujnem sklicu občinskega sveta, do katerega mora priti v roku največ 10 dni. Takrat bo nova koalicija izglasovala nezaupnico sedanji občinski upravi in jo nadomestila z novo. Sredi meseca naj bi torej Tržič imel novo občinsko upravo.
Kaj pa Gorica in druge krajevne uprave, kjer prav zaradi tržiškega preobrata preti nevarnost verižne reakcije? Pojutrišnjem ob 15.30 sta sklicana goriški občinski in pokrajinski svet, ki morata nujno odobriti proračuna pred 10. januarjem, sicer pride do razpusta izvoljenih teles, imenovanja komisarja in predčasnih volitev. Socialisti si najbrž ne bodo prevzeli tolikšne odgovornosti, čeprav tudi ne bodo kar tako sprejeli izključitev iz uprave v Tržiču. Najverjetnejša se zdi možnost zgolj "tehnične" odobritve proračunov občine in pokrajine, nato pa zahteva po političnem preverjanju s partnerji na pokrajinski ravni. Ni težko predvideti, da bodo socialisti zahtevali od KD ustrezno odškodnino (beri: vplivno mesto) za izgubo županskega mesta v Tržiču. Prav tako pa lahko predvidevamo na torkovih sejah napeto politično ozračje, v katerem ni povsem izključena možnost nepredvidljivih razpletov.
Po izgonu turških državljanov so včeraj izgnali še 16 tujcev
Problem priseljencev je bil včeraj spet na dnevnem redu. Potem ko so v petek karabinjerji zajeli večjo skupino turških državljanov in v večernih urah spet - tokrat sicer brezuspešno - iskali drugo skupino na območju Pevme in Oslavja, so včeraj agenti goriške kvesture izročili jugoslovanskim oblastem še šestnajsttujih državljanov, ki so ilegalno prestopili mejo. Gre za dva pribežnika iz Gane, 13 iz Šri Lanke in enega iz Bangladeša. Slednjega so včeraj zajeli karabinjerji v Ulici Aguileia, tujca iz Ghane so že v petek pozno zvečer ustavili agenti železniške policije na goriški postaji, medtem ko so skupino iz Šri Lanke zalotili agenti letečega oddelka včeraj okrog 21. ure pri štandreškem autoportu.
V višjih legah ponovno snežilo
Včeraj je nad 800 metri nadmorske višine ponovno snežilo. Sneg je nekoliko oviral promet predvsem na nekaterih cestah onstran meje. Cesti preko Cola kot tudi iz Vipave do Razdrtega sta bili zaprti za težki promet. Na Bovškem je v dolini deževalo. Na Lokvah je po nočnem dežju dopoldne snežilo in naneslo kakih 10 centimetrov pršiča na približno prav toliko podlage.

> SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
GLEDALIŠKA SEZONA 1990/91 David Pownall
Mojstrska lekcija
Režija MARIO URŠIČ
V KULTURNEM DOMU V GORICI
JUTRI, 7. JANUARJA, OB 20.30 - abonma red A V TOREK, 8. JANUARJA, OB 20.30 - abonma red B
Vozni red avtobusov za ponedeljkovo predstavo: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (gostilna Pahor), 20.00 Dol (gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (pri Kulturnem domu), 20.12 Sovodnje (pri Ušarju), 20.15 Štandrež.
Umrl priletni avtomobilist
Štirje ranjeni tudi v nesreči pri Krmim
Včeraj okrog 9.30 se je na pokrajinski cesti štev. 1 med Foljanom in Pie-risom pripetila smrtna prometna nesreča. Življenje je izgubil 86-letni upokojenec Serafino Benfatto iz Turjaka, Ul. 1. Maggio 8. Dežurni zdravnik je sicer naknadno ugotovil, da je priletni možakar umrl zaradi srčne kapi in ne zaradi prometne nesreče, ki ji je botroval prav srčni napad.
Benfatto, ki je do upokojitve delal v tržiški ladjedelnici, se je včeraj navse zgodaj odpravil z lastnim avtomobilom v okolico Turjaka, kjer je imel nekaj zemlje in kokošnjak. Ko se je vračal proti domu, ga je.med vožnjo obšla usodna slabost. Avto je nato nadaljeval vožnjo do zidka manjšega mosta, v katerega se je zaletel. Reševalci so takoj ugotovili, da vozniku ni bilo pomoči in so ga zato prepeljali v mrliško vežo pokopališča v Turjaku. Benfatto je bil vdovec, zapušča pet otrok.
Prav tako včeraj v prvih jutranjih urah je avto bmw, ki ga je upravljal 29-letni Germano Vecchiet iz Koprivnega, najverjetneje zaradi neprimerne hitrosti in spolzkega cestišča pri Krmi-nu zavozil z državne ceste štev. 56 v jarek. V nesreči so se poškodovali tudi trije sopotniki. Najhuje sta se poškodovala voznik in 29-letna Paola Rupil iz Morara, ki so ju zaradi zlomov več reber in drugih poškodb sprejeli na kirurški oddelek goriške splošne bolnišnice s prognozo okrevanja v mese-cu dni. Več sreče sta imela 21-letna Antonietta Tuni in 26-letni Andrea Silvestri, oba iz Morara, ki sta dobila lažje poškodbe in se bosta morala zdraviti 10 oziroma 7 dni.
V petek pozno zvečer pa so sprejeli na ortopedski oddelek goriške splošne bolnišnice 54-letnega Vittorina De Leonarda iz Gorice, Ul. Formica 12, ki je nerodno padel na pločniku v neposredni bližini doma. Zlomil si je desno nogo, okreval bo v dveh mesecih.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 30. 12. 90 do 5. 1. 1991.
RODILI SO SE: Tina Del Fabbro, Irene De Martino, Vincenzo Giunta, Federica Ampola, Sofia Del Bene, Pietro Fania, Angela Maria Motz, Selene Ronca, Alex Mavrič, Mitja Marchi.
UMRLI SO: 94-letna upokojenka Ade-le Louvier, vd. Schnabl, 77-letna upokojenka Maria Schiavon, vd. Carlovati, 91-letni upokojenec Nicolo Plez, 82-letna upokojenka Prima Roiaz, 74-letni upokojenec Giuseppe Daniele, 91-letna upokojenka Caterina Donda, 92-letna upokojenka Giuseppina Millonig, vd- Grosar, 73-letni upokojenec Franc Svetlinčič, 54-letni avtoprevoznik Adriano Zanini, 69-letna Antonia Colantoni, 84-letna upokojenka Maria Abrami, vd. Bregant, 84-let-ni Enrico Scodini, 91-letna gospodinja Maria Bizaj, vd. Mauri, 71-letni upokojenec Bruno Zotter, 81-letna gospodinja Alma Paulin, vd. Delich, 91-letna upokojenka Caterina Gabrovec, 83-letni upokojenec Guerrino Pečar.
OKLICI: pleskar Alessandro Poberaj in delavka Cinzia Tosetto.
POROČILI SO SE: karabinjer Frances-co Varrone in uslužbenka Emma Carloni, ječar Massimiliano Daris in frizerka Daniela Serato.
Tako za jutrišnjo kot za torkovo predstavo bo za neabonente na razpolago nekaj vstopnic, ki jih bo mogoče kupiti pri blagajni Kulturnega doma neposredno pred predstavama.
Na sliki: igralci A. Rustja, A. Petje, T. Gogala in V. Jurc v Mojstrski lekciji
•	FORNOI/1
KAVARNA SLAŠČIČARNA
tfče/vmaio
Claudio Cozzutti - Elena Devetak
OB NEDELJAH ODPRTO DO 13. URE
GORICA - Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195
razna obvestila
Družba se dobi danes, 6. januarja, ob 12.30 na običajnem mestu.
Slovensko planinsko društvo obvešča, da se bo 13. januarja pričel tečaj smučanja na Nevejskem sedlu. Na voljo je še nekaj prostih mest v drugem avtobusu. Prijave pri Ivu Berdonu, v trgovini Bau-con ter v torek, 8. januarja, med 17. in 19. uro na sedežu društva.
prispevki
Družini Bevilacgua in Veronese darujeta 100 tisoč lir za Društvo slovenskih upokojencev za Goriško.
V	spomin na pokojne člane družine Grilj z Vrha št. 29 daruje Valerija Grilj 70 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v So-vodnjah in 70 tisoč lir za Ljudski dom v Ronkah.
V	spomin na pokojno Gizelo Prinčič darujeta Jože in Elica Gorkič 50 tisoč lir za Dijaški dom v Gorici.
Vilko Peric daruje 25 tisoč lir za špor-tno-kulturni center na Vrhu.
Skupina prijateljev ob prehodu v novo leto daruje 125 tisoč lir za vzdrževanje Doma A. Budala v Štandrežu.
V	spomin na Mavricija Lombarda darujeta Marilka in Danilo 100 tisoč lir za Sklad Mitje Čuka.
kino
Gorica
CORSO 15.30-22.00 »Atto di forza«.
VERDI 15.30-22.00 »Vacanze di natale '90«.
VITTORIA 15.15-22.00 »La Sirenetta«-Walt Disney. Risani film.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 »La storia infini-ta 2«.
COMUNALE 15.00-21.00 »Un angelo alla mia tavola«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al moro - Trg de Amicis (Koren) 10 * tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. F.lli Rosselli 23 -tel. 410340.
pogrebi
Jutri v Gorici ob 13.15 Guido Ballabeh iz splošne bolnišnice v Gradišče.
ZAHVALA
Globoko ganjeni in hvaležni ob toli' kih izrazih sočutja in spoštovanja do našega nepozabnega
Jožefa Sfiligoja
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so se na katerikoli način poklonili njegovemu spominu.
SVOJCI
Sovodnje ob Soči, 6. januarja 1991

Pogovor s predsednikoma ZSKD Rudijem Pavšičem in ZSKP Damjanom Paulinom
Kultura potrebuje večjo pozornost
Kulturno delovanje raste in se prenavlja, primanjkujejo pa zadostna denarna sredstva
Prehod iz starega v novo leto je priložnost za obračune in načrte. Pri ocenjevanju goriške kulturne stvarnosti gotovo ne moremo mimo organizacij kot sta Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete. Njuna predsednika Rudija Pavšiča in Damjana Paulina smo zato zaprosili za pogovor.
Kako ocenjujeta leto, ki je za nami z vidika ljubiteljske kulture na Goriškem?.
PAVŠIČ: »Rekel bi, da se je lansko leto izteklo brez večjih pretresov, čeravno je vsebovalo nekaj novosti tudi kar zadeva ZSKD. V bistvu pa smo uresničili zastavljene programe in to kljub nekaterim težavam, predvsem finančnega značaja, ki že nekaj časa bremenijo in zavirajo naše delo.
Precejšnje delo je bilo opravljeno v samem mestu, tako kot izraz naše zveze, kakor tudi v okviru dejavnosti naših članic, med katerimi bi omenil Ki-noatelje in Gledališko skupino. Na drugi strani pa smo skušali ustvariti večjo povezavo z našinii kulturnimi društvi po vaseh. Včasih smo v tem Uspeli, včasih pa se naši načrti niso uresničili. Sicer pa bomo tudi v bodoče, kot je bilo poudarjeno na samem °bčnem zboru zveze, posvetili posebno pozornost temu vprašanju. Zato smo v naše vodstvene organe vključili več predstavnikov naših društev v želji, da bi s tem sestavili homogeno celoto«.
PAULIN: »V bistvu smo tudi v lan-skem letu, tako v zvezi kot v društvih, nadaljevali z delom, ki je bilo najbolj Značilno v prejšnjih letih. V samem-začetku lanskega leta smo sicer zaključili proslave ob 30-letnici ZSKP, Pozneje pa smo skušali utrditi tista delovanja, ki so za nas najbolj značilna. Uspelo nam je predvsem na pevskem področju ter na nekaterih dru-9ih, kot so dramsko in glasbeno.
Glede povedanega moram reči, da smo zabeležili pozitivne premike, saj se je povečalo število mladih, ki so Pristopili k našemu delu. Ob tem je treba zbeležiti tudi ponovno odprtje
Prizor z lanske skupne proslave ob Dnevu slovenske kulture
Katoliškega doma, kar je dalo novega zagona zvezi.
Podčrtal bi tudi tudi izvedbo nekaterih skupnih prireditev, ki so bile nadvse uspešne. Skupaj z ZSKD in Slovensko prosveto iz Trsta smo pripravili povsem uspelo proslavo ob Dnevu slovenske kulture«.
S kakšnimi načrti stopata zvezi v leto 1991?
PAVŠIČ: »Če se povežem na skupno sodelovanje moram reči, da se popolnoma strinjam s Paulinom, da je treba s prireditvami, kot je bila lanska Prešernova proslava, nadaljevati. Ob tem pa velja podčrtati, da smo skupaj z ZSKP in novogoriško Zzvezo kulturnih organizacij že sestavili okvirni načrt za obmejno mladinsko srečanje, ki naj bi ga uresničili ob koncu sezone.
Kar zadeva delo zveze pa mislim, da bo treba že tradicionalnim prireditvam dodati nekaj novih pobud, ki naj bi bile sad skupnega dogovora z društvi in to tudi v iskanju večje kakovosti.
lagajo nove odgovornosti. S tem v zvezi pa bi rad izrekel naše nezadovoljstvo zaradi odnosa, ki ga javne uprave imajo do našega dela in prizadevanja pri sooblikovanju goriškega kulturnega prostora. Naravnost malenkostni prispevki, ki smo jih deležni, žalijo predvsem delo naših društev in posameznikov«.
PAULIN: »Združevanje moči je bistvenega pomena tudi za naš nadaljnji razvoj. V tem smislu so nekatere uresničene prireditve podčrtale pravilnost izbrane poti (na primer opereta Planinska roža), ki jo kaže še nadaljevati. Zato bi veljalo v marsikaterem primeru združiti naša prizadevanja in doseči določeno kakovost, s katero bi se lahko primerno pokazali tudi večinskemu narodu. Zadnji dogodki v Sloveniji pa gotovo odpirajo nove perspektive sodelovanja in ustvarjanja.
Ob tem moramo ugotoviti, da se porajajo tudi nova gledanja v ljubiteljski kulturi, ki dobro obetajo za naše nadaljnje delo«.
Nova stvarnost v Sloveniji ter neka- Kultura ima pomembno vlogo pri tere novosti v sami deželi pa nam na- utrjevanju narodne zavesti, ravno
tako pomembna je pri utrjevanju in gradnji sožitja. Kako gledata na to vprašanje?
PAVŠIČ: »Kljub specifiki našega dela, ki je namenjeno predvsem naši skupnosti, smo vendar z nekaterimi prireditvami prodrli v deželni in celo državni prostor. Če ugotavljam, da nismo pravilno vrednoteni pri tistih italijanskih sredinah, ki nam bi morale stati ob strani pri našem vsakodnevnem delu, moramo dodati, da je naša ljubiteljska kultura nekoliko potisnjena v stran tudi v naši sami skupnosti. Včasih se nam zdi, da se ne zavedamo v zadostni meri pomena, ki ga ta dejavnost ima pri utrjevanju naše stvarnosti«.
PAULIN: »Res je, da je naša kultura v drugi vrsti v odnosu do javnih uprav, kar je v današnjem času povsem anahronistično. Z naše strani se sicer trudimo, da bi odstranili to mentaliteto, ki je še vedno prisotna v nekaterih italijanskih krogih. Verjetno bomo z iskanjem večje kakovosti prispevali, da se bodo te pregrade porušile in da bo naša kultura zaživela enakovredno«.
Novo leto je tudi čas, da vsakdo izrazi nekaj želja. Katere so želje predsednikov obeh zvez na Goriškem?
PAVŠIČ: »Moja želja je, da bi se delo na kulturnem področju utrdilo in da bi v družbi bilo deležno tiste pozornosti, ki si jo zasluži. Ob tej priložnosti pa bi rad izrekel zahvalo vsem tistim, ki se v kulturnih društvih in drugih skupinah nesebično prizadevajo v korist naše kulturne stvarnosti. Gre za veliko število oseb, ki so včasih nepoznane širšemu občinstvu, so pa vitalnega pomena za naše gibanje«.
PAULIN: »Moja želja je, da bi se naša skupnost zavedala vloge in poslanstva naših kulturnih društev in organizacij. Pri tem pa bi se tudi jaz bi rad zahvalil vsem, ki v naših skupinah delajo z navdušenjem, veseljem in z veliko strokovnostjo«.
Vprašanja zastavil Marko Marinčič
V Novi Gorici
Razstava
šolskih
kronik
V prejšnjih dneh so odprli v preddverju pokrajinskega arhiva v Novi Gorici na Trgu Edvarda Kardelja 3 zanimivo razstavo, ki nosi naslov Šolske kronike. Gre za predstavitev zajetnega gradiva, ki je nastajalo pri šolskih dejavnostih ali pa so ga hranili v šolah na Novogoriškem. Tako so na razstavi zbrane šolske kronike z najrazličnejšo vsebino. Obiskovalec si na ta način lahko ustvari mozaično podobo o šolskem delovanju. Prireditelji razstave so poskrbeli tudi za priložnostni katalog, kjer najdemo poleg uvodne misli tudi celotni seznam razstavljenega gradiva.
Razstavo in katalog je uredila Vlasta Tul. Šolske kronike, je napisala v spremni besedi, so med najdragocenejšimi in najpomembnejšimi zgodovinskimi viri za proučevanje razvoja šole, kraja ali širšega območja, etnoloških značilnosti, zdravstvenega stanja otrok, navad, dogodkov, jezika, običajev in še marsičesa. Zato je razstava nedvomno priložnost, da se dijaki in občani seznanijo s šolskim razvojem v teku desetletij. Razstava bo na ogled do konca šolskega leta vsak delavnik od 8. do 15. ure.
Prispevki
Pokrajine
Pokrajinska uprava obvešča, da zapade 31. januarja rok za predložitev prošenj za denarne prispevke na osnovi deželnih zakonov št. 68/81 (kulturne dejavnosti), 15/87 (manifestacije v krepitev politike miru in sožitja), 60/76 (muzeji in knjižnice), 49/83 (glasbena vzgoja), 43/80 (rekreacijska in športna dejavnost).
Prošnje je treba predložiti na kolkovanem papirju, skupaj s predvideno dokumentacijo. Za podrobnejša pojasnila naj se predstavniki društev in ustanov obrnejo do uradov za kulturne dejavnosti in šport na Pokrajini.
pismo uredništvu
Nihče nima pravice si prilaščati ekskluzivnih zaslug za Slovenstvo
Zavod IACP je razpisal natečaj za 95 novih stanovanj (63 v Gorici)
Neizvolitev Slovenca za predsedni-^ rajonskega sveta za severno mes-n° četrt zaradi odločilne (neglede na pravičenost) odsotnosti predstavnika je sprožila val polemik in pisem redništvu. Vsem smo dali možnost, a po izjasnili svoja stališča oz. odgo-°rili na kritike, tako da je polemika prerasla izhodiščni problem. Z , anašnjo objavo odgovora predstavni-a. slovenskih socialistov na nekatere uke nameravamo zaključiti javno zpravo na straneh našega dnevnika, , ,Je zadobila v nekaterih pismih do-tone°Stre naibrž ma*° produktivne
navade še manj pa namena etmizirati z Marjanom Terpinom. vs t 0 P°vršne in grobe ocene bi bil ".j komentar odveč. Ker pa gre za slovensko stvarnost smatram, Pri Sla nie9°va zadnja dva članka v fa!norskem dnevniku obrekovalna in (jQ l,Vca za vse tiste ljudi, ki smatramo srno Slovenci omikan narod.
Kšen je nivo politike in kakšna selna prodornost Terpina, ki meni, Qarn bana^nP družbi Slovenci dose-zasl° rez'->ltate izključno po njegovi lieni?* 'n P0 zaslugi njegovih somiš-le ‘kov! Povrhu smatra za Slovence 2a ameffa sebe in njemu podobnel je , ,s neverjetno poenostavljanje, ki Pisarjenj osnova vsemu njegovemu
ki^ Pa- vl°9a vseh tistih Slovencev, njrre omislijo tako, kot misli on? Ali venr re?Ultati' ^ jih dosegamo Slo-Sarf 1 skupni nam vsem? Ali niso celo a v zet os ti tistega dela italijanske
družbe, ki je kulturno in civilizacijsko naprednejši? Temu delu italijanske družbe in seveda vsem ostalim Slovencem pripisuje Terpin nacionalistično nestrpnost. Zares zelo lep nauk mladini za demokratičnost, strpnost in sožitje!
Poučna je Terpinova politična misel, ki odjema vsem ljudem dobre volje, vsako pravico, da tvorno, enakopravno, strpno in demokratično oblikujejo tako občestvo narodov, kjer naj se priznava in spoštuje identiteta vsakega.
Da smo si v Italiji priborili pravico do slovenskih šol, časopisja, gledališča in še marsikaterih drugih ustanov in organizacij, na katere smo ponosni, ni odvisno od tega, da se edini Terpin smatra za Slovenca, ampak od dela in prizadevanja vseh, ki na katerikoli način uveljavljajo slovensko prisotnost in identiteto. Med te ljudi s ponosom prištevam tudi slovenske socialiste, ki jim Terpin odreka ekskluzivnost, za katero ga nihče ne vprašuje.
Pripisovanje vseh zaslug izključno sebi pomeni reven intelektualni nivo, ki nikakor ni v skladu z likom razgledanega politika, tako kot tudi ni v skladu zanikanje dejstva, da je kulturna raven in civilizacijska stopnja vsake skupnosti soodvisna od mnogih faktorjev, med katere prištevamo tudi prizadevanje posameznika in več ali manj organiziranih skupin. Na te aspekte je v svojem ošabnem in brezglavem ekskluzivizmu Terpin enostavno pozabil.
JOŽE CEJ
Nakup stanovanja ali hiše je vse bolj povezan z veliki denarnimi izdatki, zato ostaja stanovanjsko vprašanje med najbolj perečimi socilanimi problemi. Zavod za ljudske hiše IACP izvaja v zadnjem času tudi finančno dokaj zahteven program obnove nekaterih poslopij v zgodovinskem centru Gorice in v drugih središčih v pokrajini. Obnova se še nadaljuje, pri IAČP pa so že začeli postopek za oblikovanje prednostnih lestvic, na osnovi katerih bodo dodelili stanovanja prosilcem, brž ko bodo vseljiva.
V	prejšnjih dneh je zavod razpisal tri nove natečaje za dodelitev stanovanj v Gorici, Tržiču in Ronkah. Gre za za skupnih 95 stanovanj različnih velikosti, od najmanjših, ki merijo okrog 36 kvadratnih metrov in so namenjena predvsem starejšim osebam, ki živijo same, vse do največjih, tja do 90 kvadratnih metrov, ki so že primerna za manjšo družino.
V	Gorici bodo dodelili 63 stanovanj. Sedem jih bo na razpolago na Komu (Trg De Amicis), enajst v Ulici Car-ducci, kar 33 jih obnavljajo v ulicah Sv. Antona in Croce, po šest pa v Drevoredu D'Annunzio oziroma v Ulici Favetti. Vsa stanovanja (najmanjše meri 36 kvadratnih metrov, največje pa 96) bodo opremljena z avtonomnim plinskim ogrevanjem, ki bo nudilo tudi toplo vodo. Na podlagi določil deželnega zakona štev. 75 iz leta 1982 so nekatera od teh stanovanj rezervirana za določene vrste prosilcev: devet manjših stanovanj (do 50 kvadratnih metrov) je predvidenih izključno za starejše osebe, pet stanovanj bodo
OD ČETRTKA, 10. JANUARJA, DO 10. FEBRUARJA 1991 V GORICI
POPOLNA RAZPRODAJA
Vseh ženskih oblačil zaradi prenovitve prostorov in opreme k oddelku za ženske
POPUSTI OD 20% DO 60%
Nudimo običajen sezonski popust pri moški konfekciji
dodelili mladim parom, po štiri stanovanja pa fizično prizadetim osebam oziroma družinam vojakov ali pripad-nikovvarnostnih organov.
V Tržiču bodo dodelili triindvajset stanovanj v ulicah della Fontana in Capitello. V Ronkah so razpisali natečaj za dodelitev 9 stanovanj v Ulici Bombardieri.
Interesenti morajo izpolniti in vložiti posebne obrazce, ki so na razpolago na sedežu zavoda IACP v Gorici, Kor-zo Italia 116, ali v uradih županstev v Tržiču, Ronkah in Gorici, najkasneje do 29. marca 1991. Prošnjam morajo priložiti tudi družinski list, potrdilo o bivanju, fotokopijo davčne prijave in še nekatera druga potrdila na nekol-kovanem papirju. Podrobnejše infor-
macije nudijo v uradu za dodeljevanje stanovanj IACP od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.30. Kdor je lani ali še prej že vložil prošnjo za dodelitev stanovanja, jo bo moral tokrat ponoviti, sicer ne bo prišel v poštev za sestavo prednostnih lestvic.
■ Goriška občinska uprava sporoča, da se bodo jutri, 7. januarja, pričela na ravnateljstvu občinskih otroških vrtcev na županstvu vpisovanja v občinske otroške vrtce (gre za vrtce v ulicah Marconi, Codelli, Romagna, Brigata Avellino in Gramsci) za šolsko leto 1991/92.
Prednost imajo otroci rojeni v letu 1986 in vsi, ki vrtec obiskujejo že letos. Vpisovanje se bo zaključilo 20. januarja 1991.
Do konca leta novi sedež Posojilnice v Doberdobu
Za posojilnico v Doberdobu bo leto 1991 pomemben mejnik. Do konca leta naj bi se namreč preselili v nov sedež, v nekdanji (Viktorjevi) trgovini in pekarni, v neposredni bližini današnjega sedeža. Tu so že dalj časa v teku zidarska dela. Izvaja jih podjetje Le Mura iz Turjaka. Investicija za novi sedež bo veljala približno poldrugo milijardo lir. Selitev v nove, primernejše prostore, je cilj, ki ga v doberdobski hranilnici in posojilnici zasledujejo že nekaj let. Postaja pa že nujen, spričo hitrega naraščanja prometa in zmeraj novih storitev, ki jih ponuja posojilnica.
Na sliki (foto Marinčič) poslopje, kjer bo imela nov sedež Posojilnica v Doberdobu.
Novoletni koncert v priredbi slovenskih denarnih zavodov
Moravski filharmoniki razveselili s svojim uglajenim muziciranjem
Predstavili so jih pred nedavnim v Ljubljani
Pet novih knjig Prešernove družbe
Pred nedavnim so v prostorih Društva slovenskih pisateljev predstavili zadnji paket novih knjig, ki jih je v leposlovni zbirki Vrba izdala Prešernova družba. Med petimi deli, vsa so plod izvirnega pisanja domačih avtorjev, srečamo imena že dodobra uveljavljenih in priznanih piscev, kot sta Mate Dolenc in koroški rojak Janko Messner, ali pa v zadnjem času z romanesknimi teksti radodaren Branko Šomen, obnje pa sta se s svojima prvima knjigama v književni svet podala tudi Marija Cigale in Igor Karlovšek.
Roman Višek Marije Cigale je navkljub stavku, ki ga najdemo v Prologu nekje na prvih straneh — »Odločila sem se torej, da napišem knjigo«, in bi dajal slutiti, da gre nemara za prvo in še negotovo spoprijemanje z literarno fikcijo, presenetljivo suvereno napisana proza, polna živega sloga in duhovitosti, kakor tudi prepotrebne distance, s pomočjo katere avtorica literarizira svojo navidezno avtobiografijo.
Svoj prvenec je Igor Karlovšek naslovil Bazen, dogajanje romana pa je postavljeno v t. i. rdeče revirje, med rudnike v Zasavju, kjer — z bolj ali manj razvidnimi aluzijami na Zolajev Germinal — sledimo razpletenju rudarskih zgodb. V njih nastopajo tudi delavci iz Bosne, v prepletu njihovih in drugih usod pa avtor izpostavlja tisto osnovno človečnost, ki je nekakšno osnovno vodilo.
Pisatelj Branko Šomen je tokrat bralcem ponudil novo delo, roman o nemirnem in pravzaprav neuspešnem novinarju, s katerim mora neprijazne tegobe deliti tudi njegova žena in družina, pomenljivo naslovljenim Vzporedno nebo. Šomen se tokrat poslužuje na moderen način pisane proze, s številnimi variacijami dialogov, ki jih spretno uporablja. Skozi razburljivo zgodbo nesrečnega novinarja, glavnega junaka, se obenem zrcali podoba družbe.
Ime Mateta Dolenca je v naši literaturi dobro poznano; spada še v tisto generacijo, ki jo je poleg tisočerih cvetov (ene barve?) krasila tudi trava, skratka, v generacijo potepuhov in sanjačev nekega obdobja, ki ga je Mate Dolenc že nekajkrat preoblikoval v literarne pripovedi. S tokratnim romanom Njen modri dežni plašč se, kakor je povedal sam, dokončno poslavlja od te tematike, v kateri je, tudi zavoljo prijetnega in gostega, razmeroma tradicionalnega fabuliranja, eden najbolj branih piscev.
Kot poslednja knjiga iz tokratnega založbinskega paketa je tu še zbirka spisov Janka Messnerja. V knjigi Lipa in hrast so zbrana različna besedila in
odlomki iz avtorjevih že objavljenih knjig, njihova tema pa je osredinjena okrog trdega boja Slovencev na Avstrijskem. (I. S.)
Novoletni koncert, ki so ga tokrat po že ustaljeni tradiciji ponudili tržaškemu slovenskemu občinstvu v Kulturnem domu v petek (z istim sporedom sinoči tudi v goriškem Kulturnem domu) slovenski denarni zavodi v Italiji, je bil za do kraja zasedeno dvorano nadvse prijetno praznično doživetje. Zasluga zanj gre seveda gostujočemu simfoničnemu orkestru Moravske filharmonije iz Olomouca in njegovemu dirigentu Stanislavu Macuri. Med gosti koncerta je bil tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je ob pozdravnem nagovoru predsednika Hranilnice in posojilnice v Nabrežini Gvida Zidariča, doživel topel aplavz občinstva.
Izbira Moravskih filharmonikov za letošnji novoletni nastop v Trstu in Gorici se je pokazala za zelo posrečeno ne le zaradi razširitve kroga možnih ansamblov za te koncerte, marveč tudi in celo predvsem zaradi kakovosti muziciranja, s katero so izvedli celoten spored. Blizu šestdesetčlanski orkestralni ansambel se je predstavil s prijetno zvočno uglajenostjo, z izvajalsko natančnostjo, dokajšnjo homogenostjo inštrumentalnih skupin, čeprav bi le dali prednost godalom, zlasti prvim violinam in violončelom zaradi njihove plemenite muzikaličnosti. Presenetilo je tudi orkestrovo vzorno odzivanje na dirigentove sugestije, nadzorne in primerno lahkotne in sproščene za izvajane skladbe, pri čemer pa je treba še posebej poudariti očitno profesionalno zavzetost orkestra in dirigenta v interpretativnem oziru. Kdor ni imel priložnosti poslušanja po televiziji dunajskih filharmonikov na dan novega leta, je tako lahko prišel, seveda ob upoštevanju tradicije in konsistentnosti Dunajčanov, na svoj račun ob poslušanju prijetnih melodij iz repertoarja dunajske in češkoslovaške zakladnice tako imenovane »lažje«, pa zato nič manj kakovostne in zahtevne glasbe.
Po uvodni uverturi iz Offenbachove komične opere Orfej v podzemlju, ki jo je orkester iz Olomouca zaigral z vso potrebno zvočno uglajenostjo in briljantnostjo s prelepima solističnima vložkoma prvega violinista in violon-čelistke, so nam gostje postregli s tremi vsaj pri nas manj znanimi skladbami iz češkoslovaške tovrstne literature, s Smetanovo Dahlia polko, Fučiko-vim valčkom Baletke in Marinarello istega avtorja in prvi del sporeda sklenili z Dvoržakovim Slovanskim plesom št. 9 v H-duru. V vseh teh delih je prišla do lepega izraza značilna slovanska milina, pri Dvoržaku pa tudi bogastvo plesne motivike.
Drugi del sporeda je bil namenjen izključno mojstru dunajskega valčka Johannu Straussu ml. Kot poklon tradiciji in šoli, ki je s svojo melodiko in ritmiko osvojila in še osvaja svet. Tako smo poslušali v več kot dostojni izvedbi za vsak simfonični ansambel zahtevno uverturo iz opere Netopir, valček Dunajska kri op. 354, slovito Pizzicato polko in za redni konec zasanjani valček op. 314 Na lepi modri Donavi, vse v prijetnem melodičnem in ritmičnem podajanju z nekaj pridržki le za delikatno Pizzicato polko.
In če že mora biti zaključek »po tržaško«, potem v dodatku ni smel manjkati Radetzki marš, pa za nameček še ameriška mornariška koračnica, praktično že priljubljena popevka.
Dolgotrajni aplavzi so potrdili, da so poslušalci uživali in da jim bodo moravski orkestraši ostali v nadvse simpatičnem in prijetnem spominu.
JOŽE KOREN
Na sliki (Foto Križmančič) moravski filharmoniki med nastopom.
Revija interpretov, koreografov in slogov v tržaškem gledališču Verdi
Galerija baletnih zvezd
V	mestu, ki je izredno skopo z vrhunskimi baletnimi nastopi, ni težko potešiti ljubitelje plesa s kakršnokoli tovrstno prireditvijo. Kljub temu je gala večer Les etoiles de la danse, ki je doživel premiersko predstavo v petek zvečer v gledališču Verdi, zanimiv tudi za bolj izbirčne gledalce. Če nam nudi celovečerni balet ali zaključena koreografija popolnejši in celovitejši užitek, ker nam prinaša »zgodbo«, potem moramo pri reviji več baletnih mojstrov iskati drugačne odlike. Res je, da balet ni samo »zgodba«, temveč je tudi iskanje čimbolj estetskega nastopa, doživljanje občutkov na odru in posredovanje istih občinstvu ob čim trdnejši podpori glasbe. Tržaški organizatorji baletnega Grand galaja (v rednem abonmaju, torej z običajnimi devetimi ponovitvami) pa so se verjetno opirali še na drugo vodilo: ponuditi pregled različnih slogov, tendenc, koreografov in seveda interpretov. Slavna imena nastopajočih, ki so se uveljavili v raznih priznanih baletnih skupinah po vsej Evropi, so jim nudila dovoljšnje jamstvo za uspeh večera.
V	okviru sporeda so se tako zvrstile koreografije najslavnejših imen na svetovni ravni: od Georgea Balanchi-na do Rolanda Petita, od Mauricea Be-jarta do Bena Stewensona, od Roberta Northa do VJilliama Forsythea. Med interpreti so blestela imena slavnih predstavnikov italijanske in francoske šole, a izstopala so imena treh zvezd v pravem pomenu besede - Luciane Savignano, dolgoletne etoile v milanski Scali, Noelle Pontoins, kraljice pariške Opere, in Anne Razzi, ki je po Savignanovi dolga leta blestela v Scali. Tri slavne dame bi bile lahko zasenčile ostale nastopajoče, vendar se to ni zgodilo.
V	glavnem je bil to večer petih plesnih parov. Umetniško najpopolnejši je bil par Luciana Savignano-Marco Pierin, ki sta predstavila v pr-
vem delu Bejartovo koreografijo na Wagnerjevo glasbo Les Vaingueurs, v drugem pa Dekletovo smrt Roberta Northa na glasbo Franza Schuberta. Luciana Savignano spada med baletke, ki so Bejartu najbolj pri srcu in jo je zato pogosto vabil, da je nastopala z njegovo skupino. Marco Pierin izhaja tudi iz Scaline šole, izpopolnjeval pa se je v Bolšoju. Skupaj sestavljata brezhibni plesni par izrednih izraznih zmogljivosti, ki prav gotovo sodi ta trenutek v vrh svetovnega baleta, kar je tržaško občinstvo znalo tudi primerno ceniti, še posebno v drugem nastopu, ki je bil odrsko vabljivejši.
Med moškimi izvajalci je ob Pierinu izstopal še Jean Charles Gil, ki je sestavljal par z Noello Pontoins. Pariška zvezda je doslej nastopala z najslavnejšimi kolegi, od Barišnikova do Nu-rejeva. Jean Charles Gil, ki izhaja iz Marsejskega baleta Rolanda Petita in je kasneje pristopil k Baletu Monte Carla, pa nedvomno sodi v galerijo velikih partnerjev, kot je dokazal predvsem v zadnjem nastopu v izrazito klasični koreografiji Le Corsaire Mariusa Petipe, katere najslavnejši interpret je Rudolf Nurejev. V prvem delu se je par predstavil v učinkoviti Petitovi postavitvi Les amours de Franz.
Nadvse prijetno presenečenje sta bila par Marie Claude Petragalla in Kader Belarbi, oba trenutno izredno briljantna plesalca pariške Opere. Njun prvi nastop s slavno koreografijo Williama Forsythea In the Middle, Somewhat Eleveted je bil izrazito sodoben in je zato prijetno razživel spored, Petitov balet Notre dame de Pariš pa je razkril tudi vse njune (in še posebno Belarbijeve) interpretativne zmogljivosti.
Poglavje zase predstavljata španska plesalca - živahna Aida Gomez, ki je nastopala tudi ob Antoniu Gade-su v Krvavi svatbi, in ognjeviti Anto-
nio Marguez, ki je prepotoval Evropo s skupinama Rafaela Aguillarja in Paca Ruiza. V prvem delu je Gomezo-va predstavila Sarabando Joseja Antonia, Marguez pa Zapateado Paca Ro-mera. Odlična solista sta postala odličen par v suiti El sombrero de tre pi-cos po glasbi Manuela de Falle in v koreografiji Joseja Antonia, direktorja
Španskega narodnega baleta, v katerem oba nastopata.
Zadnji par, ki pa je stopil prvi na oder, sestavljata Anna Razzi in Marc Renouard. Anna Razzi je v preteklih letih gostovala v najuglednjših skupinah, ob naslavnejših koreografih in partnerjih. Marc Renouard je bil najprej solist v Scali, kasneje pa je pristopil k skupini Aterballetto Amedea Amodia. Kljub izjemni tehniki in odrski spretnosti, žal, nista navdušila ne v prvi točki s Pas de deux na glasbo Čajkovksega (kor. George Balanchi-ne) ne v drugi, ko sta predstavila Ste-vvensonove Tres preludes na Rahmaninova glasbo. Od slavnih zvezd si gledalec vedno pričakuje ne samo brezhibnosti, temveč še nekaj več, kar mora izzvati občudovanje, vznemirjenje. Odtod morda razočaranje.
Zasluge za zanimiv večer ima »umetniški koordinator« Boris Traili-ne, s katerim je sodeloval Jean Luc Leguay, torej osebnosti, ki sta predani z dušo in telesom Terpsihori. Njuno sodelovanje je privedlo na mnoge evropske odre nešteto plesalcev, saj je Boris Trailine v zadnjih tridesetih letih predstavil skoraj vse velike etoiles z vseh koncev sveta. Lahko si samo želimo, da bi bil Trst še kdaj (in v ne preveč oddaljeni bodočnosti) deležen njune pozornosti, (nak)
Na slikah (foto Montenero): pod naslovom Noella Pontois in Jean Charles Gil; spodaj pa poklon nastopajočih občinstvu.
S fotografskimi posnetki Matevža Lenarčiča
Res dobra monografija o Zgornji Savinjski dolini
Brez pomišljanja lahko zapišemo, da je monografija o Zgornji Savinjski dolini, ki jo je v teh dneh izdalo privatno podjetje Epsi (ukvarja se tudi z založništvom), ena najočarljivejših in najbolj ljubkih knjig, ki skozi tankočutno oko fotografa in krajših priloženih besedil govore o prepletu naravne in kulturne krajine. Ko izrekam to hvalnico, se prav dobro zavedam, da takih knjig, ki s kakovostno fotografijo prikazujejo določeno krajino in njene naravne lepote, na Slovenskem ni malo. Nasprotno kar nekaj jih je, in to kvalitetnih, ki zaobsegajo celoten slovenski prostor, ali pa zlasti njegovo 9orato področje in kraški del. Avtor Matevž Lenarčič, znan že tudi kot literarni pisec (naj omenim njegov podpis alpinistične poti v Patagonijo “Smisel in spoznanje«, 1988), nas tokrat s knjigo velikega formata, kvalitetno opremo in odličnimi barvnimi Postnetki popelje na nekoliko manj znano in od velikih, hrupnih turističnih centrov razmeroma še neomade-ževano področje Zgornje Savinjske doline. Gre za vzhodni konec Kamniš-ko-Savinjskih alp, v porečju Savinje, ki je, čeprav že v tisočletnem sožitju s človekom, nekako še ohranil uravnovešeno razmerje med razvojem in tradicionalno podobo krajine. Tu so tiste blage in tihe, pravljične hoste Menine Planine, staro središče Gornji grad z nekdanjim benediktinskim samosta-nom, zasanjana podoba Solčave s Srednjeveško cerkvico Marije Snežne, t(i doline utrte globoko v nedrje dvatisočakov Ojstrice, Krofičke in Planja-Ve- Matkov kot, Robanov kot in Logarska dolina. Glavna nit, ki nas vodi skozi knjigo tako, kakor bi v resnici (te bili ob njej, ampak v krajih samih, >e motivno in slogovno izredno boga-ta Lenarčičeva fotografija. Poleg kra-Nvnih, naravnih in kulturnih znamenitosti je avtor vanjo ujel tudi poseben utrip časa, prelivanje letnih barv,
večerna ali jutranja razpoloženja; učinek te avtorjeve spretnosti in njegovega občutka za pokrajino je več kot hvalevreden, saj ob listanju po knjigi zaznavamo, kako iz zimskega motiva kljub soncu vejeta mraz in hlad, iz spomladanskega svetloba in lahek vetrič, spet drugič je v meglenem jesenskem pregrinjalu hribovje videti žalostno in pričakujoče. Lenarčičevi fotografiji uspeva tisto, kar je bistveno za vsako umetnost: s svojimi sredstvi (jezik, glas, podoba, barve...) posredovati nekaj, kar je več od tega sredstva samega. Tako tudi ob fotografskih posnetkih, zahvaljujoč posebni izbiri motiva, časa, kraja, svetlobe, doživljamo še nekaj več od tistega, kar je posneto.
Knjigo so pomagali oblikovati tudi soavtorji z različnimi tematskimi besedili: dr. Anton Žunter je prispeval uvod, Aleksander Videčnik krajši zgodovinski pregled področja Zgornje Savinje, z geološkega vidika je svoje prispeval dr. Anton Ramovš, medtem ko sta dr. Ljerka Godicl in Jože Svetličič opisala rastlinski oz. živalski svet v teh krajih. Na koncu sta priobčena še povzetka vseh besedil v angleškem in nemškem jeziku. V oba jezika je preveden tudi spremni tekst, ki mu sicer sledimo skozi vso knjigo ob fotografskih posnetkih. Tu in tam je priobčenih tudi nekaj starih litografij Logarske doline, Ljubnega, Nazarij, Solčave in drugih okoliških krajev še iz prejšnjega stoletja. Mogoče je škoda, da ni avtor poleg pregledne skice opisanih enot dodal še nekoliko nazornejši zemljevid z lastnostmi fizične karte, ki bi to preglednost olajšala. V celoti gledano torej knjiga, kakršnih si lahko le želimo, obenem pa tudi knjiga, ki bi je najbrž ne imeli brez intimnega in spoštljivega odnosa avtorja do krajev in pokrajine, ki nam jo predstavlja.
IGOR ŠKAMPERLE
Arhivski posnetek s pogledom na Logarsko dolino
Pri Slovenski matici je izšel izbor Zwitterjevih esejev
Že sam obstoj majhnega naroda je dejansko vsakodnevni plebiscit
Pri Slovenski matici je izšel izbor razprav z naslovom »O slovenskem narodnem vprašanju«, zgodovinarja dr. Frana Zwitterja, ki v slovenskem zgodovinopisju tega stoletja nedvomno zavzema eno najbolj uglednih mest. Za profesorji, ki so se rodili v prejšnjem stoletju, študirali in doktorirali pa pred koncem prve svetovne vojne v Zagrebu, Gradcu in na Dunaju, je bil Zwitter prvi, ki je študij začel po vojni na domači slovenski univerzi in tu tudi doktoriral.
Kot človek in kot znanstvenik je bil silno razgledan, kot zgodovinar pa predvsem neobremenjen z ozkimi časovnimi, problemskimi ali prostorskimi omejitvami. Njegove razprave segajo od srednjega veka do najnovejšega, sodobnega časa. Velikokrat je nastopal proti ozkim specialistom, saj mu niso bili všeč zgodovinarji, ki se vse življenje ukvarjajo le s petimi, desetimi leti. »Ozki specialisti brez širšega obzorja ne morejo pravilno oceniti niti vrednosti svojega lastnega dela«, je zapisal in ugotavljal, da velik del današnje mikrosociologije troši »mnogo dela, časa in sredstev za ugotovitev dejstev, ki bi jih bilo mogoče uganiti tudi brez študija.«
Podoživljanje socialnih in nacionalnih problemov
Fran Zwitter ni bil nikdar kabinetni učenjak, ki bi bil enosmerno zatopljen samo v znanstvene probleme. Živel je sredi svojega časa in globoko doživljal njegove socialne, politične in nacionalne probleme, ko je »doba s takim navdušenjem pričakovane Jugoslavije« postajala, kot je sam dejal - »doba velike krize in nezadovoljstva na vseh področjih.« Študentje so ga spoštovali zaradi njegove svobodomiselnosti, eden izmed njih - dr. Vasilij Melik pa poleg tega navaja tudi njegovo razumevanje in naklonjenost do vsakogar, ki je pokazal količkaj resnega zanimanja za zgodovino, ki se je Zwitterju zdelo že samo po sebi bistven sestavni del naše kulture, prav posebej utemeljeno tedaj, kadar zgodovinski študij neposredno pomaga pri razumevanju našega časa. Imel je izreden smisel za ključna vprašanja, za sintezo podprto z množico dejstev in pa širino gledanja: slovenski problemi v luči evropskega razvoja, opozarjanje na podobnosti in razlike; seveda vse to v kontekstu odkrivanja oziroma potrjevanja zgodovinske resnice.
Že leta 1936 je pisal o ideologijah, ki so tedaj tekmovale v Evropi med seboj in med drugim dejal: »Slovenci smo dolžni od vseh ideologij edino le demokraciji nekaj hvaležnosti, saj nam je le ona dala nekaj pravic, zaščite in upanja v boljšo bodočnost. »Fran Zwitter je postal 12. januarja 1944 direktor tistega dne ustanovlje-
nega Znanstvenega instituta pri Izvršnem odboru OF, te v evropskem odporniškem gibanju edinstvene ustanove. Njegovo najpomembnejše delo v omenjenem institutu je veljalo skrbi za dosego drugačnih, pravičnih mej po vojni, za uresničenje Zedinjene Slovenije.
»Takrat ni nihče mislil, da vprašanja meja niso važna; precej pa je bilo iluzij, da bomo dobili vse, kar bomo hoteli, ali pa da bomo dobili vse, kar bo zasedla naša vojska, in da je zato strokovno delo nepotrebno, naivnih iluzij, ki jih v Znanstvenem institutu ves čas nismo nikdar imeli«, je zapisal Zwitter 25 let pozneje (Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1970, str. 153). Vedno je požrtvovalno delal za vse, kar se mu je zdelo, da bo v korist slovenskega naroda. Obenem pa je bil močno nezadovoljen s smerjo, ki jo je ubrala naša povojna politika, z nedemokratičnostjo, skratka z razmerami, ki se jim je bilo šilom prilik treba ukloniti (posebej je nasprotoval neprestanim reformam univerze).
Nacionalni problemi v habsburški monarhiji
Zwitter se je sam označil za sociološko usmerjenega historika in bil odločno proti poudarjenju razlik med sociologijo in zgodovino ter videl pravo pot v združitvi sposobnosti kritične uporabe virov s smislom za prav vsa vprašanja znanstvene sinteze. Glavno obdobje, o katerem je pisal v svojih razpravah, je čas od 18. stoletja do konca prve svetovne vojne, pri čemer je s posebno vestnostjo obravnaval demografsko problematiko. Največji del razprav o tem obdobju je posvečen slovenski idejnopolitični in socialni zgodovini, bodisi celotnemu slovenskemu ozemlju, bodisi posameznim pokrajinam. Marsikje je zajel poleg slovenske tudi širšo jugoslovansko problematiko. Za XI. mednarodni kongres zgodovinskih ved v Stockholmu leta 1960 je Zwitter ob sodelovanju Jaroslava Šidaka in Vase Bogdanova napisal obsežen referat, ki je v nekoliko dopolnjeni obliki izšel v knjižni obliki pri Slovenski matici (Nacionalni problemi v habsburški monarhiji, Ljubljana 1962). Zwitter-jev stockholmski referat je doživel na kongresu mnogo priznanj in je bil dotlej največji mednarodni uspeh slovenskega zgodovinopisja.
Njegov namen v referatu je bil dvojen. Hotel je pokazati nacionalna gibanja posameznih narodov, formiranje narodov v političnem smislu besede in to formuliral takole: »Najbolj zanimiv je primer tistih narodov, ki prej niso imeli svojih višjih socialnih razredov in višje kulture v svojem jeziku, ki so se pa v tej dobi vendar razvili družbeno, kulturno in politično vse do boja za svojo držav-
nost. S tem so dali, med njimi tudi Slovenci, svoj originalni prispevek k splošnemu zgodovinskemu razvoju v 19. stoletju.«
Izbor razprav za knjižno izdajo pri Slovenski matici je pripravil dr. Vasilij Melik. Izbral je 17 krajših in daljših razprav, napisanih v presledku skoraj petdesetih let. Izbrana dela niso razvrščena po kronološkem redu nastanka temveč po problematiki. Na začetku najdemo tri splošne razprave: Slovenci in habsburška monarhija, Nemci na Slovenskem in Etnična struktura in politična vloga mest v slovenskih deželah od srede XIX. do začetka XX. stoletja. Uvodnemu delu sledi pet razprav o koncu 18. in začetku 19. stoletja, o prosvetljenem absolutizmu, začetkih slovenskega narodnega gibanja, francoski revoluciji, vojnah in ilirskih provincah. Obdobje od dunajskega kongresa do konca prve svetovne vojne obravnavajo naslednje štiri razprave - Problem narodnega preporoda pri Južnih Slovanih v Avstriji, Slovenski politični prerod XIX. stoletja v okviru evropske nacionalne problematike (najdaljša in najpomembnejša razprava, v kateri prikazuje narodnostno vprašanje v vsej Evropi, za Slovence pa podrobneje razpravlja o revoluciji 1848 in naslednjih dveh, treh desetletjih). Nekaj problemov okrog jugoslovanskega kongresa v Ljubljani leta 1870 in Zlom avstromarksizma pri Slovencih. V zadnji del knjige je uvrščena regionalna problematika - štiri razprave se tičejo Koroške, kratka a pomembna diskusija K vprašanju razvoja Slovencev v Prekmurju med 1860 in 1918 pa zaključuje knjigo.
w
Se vedno aktualen
Danes bi le literaturi, ki jo je navajal F. Zwitter v svojih razpravah lahko dodali mnogo novih imen in naslovov, vendar pa niti ob novih delih oziroma današnjih drugačnih pogledih na dogodke iz naše preteklosti (npr. nova »antropološka« šola ipd.), njegova dela niso izgubila svoje vrednosti in aktualnosti, saj raziskovanje novih področij ne jemlje vrednost starim. Tudi Fran Zwitter bi verjetno sprejel ugotovitev Fer-nanda Braudela, da je zgodovina vsota vseh možnih zgodovin in da bi bila edina napaka, izbrati samo eno teh zgodovin, druge pa izločiti kar bi z drugimi besedami pomenilo, da naj se mladi zgodovinarji raje ognejo ozki specializaciji, ki pogostokrat bolj zakriva kot razkriva zgodovinsko resnico oziroma lahko preveč enostransko interpretira zgodovinsko sporočilo.
Fran Zvvitter: O slovenskem narodnem vprašanju; /izbiral, uredil in spremno besedo napisal Vasilij Melik/. - Ljubbljana: Slovenska matica, 1990
SLAVKO GABERC
Apollonio v galeriji Bažato
»\nost in baročno razkošna kronik w tonariteta razstavljenih likov-An n akademskega slikarja Zvesta avt-^a dokazujeta specifično in (.„/ent^no senzibiliteto primorskega G(^ca. Slikarja, ki ga veže na x(ci "° Prijateljstvo in skupne raz-sn, e 2 našim pokojnim akademskim odlif^em Silvestrom Komelom, tudi okn] n*m koloristom, smo v našem ra.,J.U v tej sezoni že spoznali. Na tej ke ifaVJ Prvlč prezentiramo grafi-drii 1 S° nastale v zadnjem mesecu
^Pallonio si je kot izvrsten kolorist tt)e<!ta^oioviJ ključno in pomembno 0 v sodobni slovenski likovni govi~°Sti: ki je podkrepljeno še z nje-lial t Prispevkom grafiki, saj je vpe-barv ,n^° sltotiska in intenzivno dolni1 tudi na tem Podr°čju. Kot ALU°letni Profesor na ljubljanski Izk «na oddelku za grafiko je svoje teknie rnojstrskega obvladovanja citološkega procesa prenašal na Zqsj 9eneracije in ima tudi s tem Srafi?6 Za Priznavanje slovenske štoru V svetovnem slikarskem pro-
ent°i?n* sredozemski obmorski ambi-rQC-. nikoli dokončno izpeta inspi-iain0 Sicer. že vei desetletne ustvar-z P°tl je, oplemeniten v simbiozi t^ooumentaliziranim ženskim ak-°Pu stalnlca celotnega delovnega in /a' APoHonio kot temperamentni in Ustveni ustvarjalec svoja hotenja rnoči realizira v procesu lastnega
razmišljanja in iskanja avtonomnosti, kjer se prepletajo preteklost in sedanjost, spomini in otipljiva stvarnost in kjer se vizualno videnje in podoživljanje zgradi v čvrsto, ponekod že ekspresivno šokantno likovno tran-sperenco, porojeno iz lastnega znanja in psihičnih vzgibov. Vendar se nikdar popolnoma ne odtrga od realne predrhetnosti, kjer je razpoloženjska vsebina močno prisotna in jo, v stilizirani in strukturirani iz niza ikonografskih znakov, ki že desetletja opredeljujejo slikarjev umetniški opus kot njegov prepoznavni znak, sintetizira in analizira v atmosfero krajine - figure.
Ženska figura postane v vsej svoji plastični senzualni bujnosti univerzalna in vsesplošna podoba ženskosti in njene uročenosti ter prevodnica dinamičnega avtorjevega temperamenta. Je nosilka izraza, ki nas z izžarevajočo ljubeznijo, nebrzdano strastjo in erotičnostjo v igrivem spletu energij, nabitih s čutnostjo, ali v metamorfozi razpadanja v obmorsko vodno-skalnato pokrajino, vse angažira. Njen simbolni in vsebinski pomen Apollonio še stopnjuje v postavitvi v sožitju z moško figuro, v dialogu dvojice teles, ki s sunkovito prepreženos-tjo s temnimi linijami in svetlobnimi kontrasti postanejo nosilci neusahljivega življenjskega impulza in življenjske strasti. In v eskterierih, upodobljenih v njihovi notranji resničnosti, je svetlobna energija tisti ele-
ment, ki na slikarski ploskvi ustvarja barvno tkivo in ves njegov razkošni spekter, kar pogojuje napetost, dinamičnost in iluzionističnost kompozici-je.
Apollonijeve grafike so kot miniature in hkrati priprava za vehementno in sproščeno slikanje na monumentalnih platnih in so zavoljo nenavadno bogatih kolorističnih možnosti kar slikarsko pojmovane. Zlitja in prelivanja barvnih učinkov, harmonično upodobljenih tudi v kontrastu hladnih in toplih tonalitet, nas s svojo čutno in čustveno dražljivostjo in simbolno sporočilnostjo kar šokirajo. Modrina kot najgloblja, najhladnejša, hkrati najmanj materialna in v svoji absolutni vrednosti najčistejša barva postane v prelivanjih v vijolične odtenke pot v brezkončnost, nekam v imaginarno sfero. In v kontrastih z rdečinami, povezanimi s principom življenja, življenjske energije in moči ter njene impulzivnosti, kot barvo ognja, je razpršena z najtoplejšo sončno in bohotno rumenino. Ta nas s svojim žanrom, ekspanzivnostjo in prodornostjo popelje v čudovit slikarski Apollonijev svet, kjer vam vsaka grafika ali slika predstavlja živo vez in sled umetnikove težnje k prihodnji likovni izkušnji.
Akrili na platnu, gvaši in grafike Zvesta Apollonija bodo razstavljeni v šempeterski Galeriji Božata do 20. januarja 1991.
NIVES MARVIN
LlfMELl
VABIMO VSE NASE PRIJATELJE NA
SEZONSKO RAZPRODAJO
od 8. januarja dalje s popusti od 20% do 80%
PRIČAKUJEMO VAS
LINEA - Ul. Carducci 4 - TRST
obv. občini 28/12/90
V VSAKEM LETNEM ČASU IN OB VSAKEM VREMENU
STE LAHKO ŽE ZGODAJ ZJUTRAJ O VSEM OBVEŠČENI,
ČE BERETE NAŠ DNEVNIK.
STE KDAJ POMISLILI, DA BI SE NAROČILI NANJ?
Raznašalec našega dnevnika bo za vas
premagal buijo in dež, zato ne odlašajte in se naročite!
dobro jutro
vam želi
Ne odlašajte. Prednaročninska cena 200.000 lir velja samo do konca januarja. Pohitite torej z vplačilom v slovenskih bančnih zavodih ali pri raznašalcih in Primorski dnevnik bo postal vaš vsakodnevni prijatelj in informator.
GRAFICENTER
Danes ob 14.30 na tržaškem stadionu »Grezar« v nogometni B ligi Prva Ženska
Deželni derbi Triestina - Udinese JKS«.
Kaže, da za 59. deželni nogometni derbi Triestina - Udinese, ki bo danes na tržaškem stadionu »Grezar«, vsaj v Trstu ni večjega zanimanja. Predprodaje vstopnic za to srečanje skoraj ni. To pa iz več razlogov: Triestina je doslej v tem prvenstvu v glavnem bridko razočarala, saj je kar sama na zadnjem mestu lestvice; slabo vreme gotovo ne vabi velike množice na stadion; poleg tega pa je še vedno med tržaški ljubitelji nogometa v živem spominu tragični dogodek izpred šestih let, ko je prav na derbiju z videmskim moštvom izgubil življenje, mladi, komaj 20-letni Stefano Furlan.
Vseeno pa je policija za današnjo tekmo na Grezarju uvedla izredne varnostne ukrepe, tako da bo že v kali strla vsak namig k nasilju, tako da bo na samem stadionu in okoli le-tega Prava armada policajev in da bo ločila navijače obeh ekip na dva sektorja stadiona. Posebni oddelki bodo tudi na železniški postaji, drugi pa na raznih cestah Trst—Videm.
Ekipi se zopet srečata po treh letih. Takrat sta obe ekipi igrali v B ligi, zmagala pa je Triestina z 1:0 z zadetkom Bivija, ki je uspešno izvedel enajstmetrovko.
Dosedanji obračun derbijev pa je naslednji: Udinese ima 18 zmag, Tries-tina 13, 27-krat pa sta ekipi igrali neodločeno. Udinese je dosegel 69 zadetkov, Triestina pa je dala 50 golov.
Na Grezarju je Udinese slavil v letih 1968 in 1973.
Čeprav bo danes Triestina igrala v okrnjeni postavi, pa si absolutno ne more privoščiti spodrsljaja. Ponoven Poraz, in to na domačih tleh bi verjetno imel dokaj hude posledice za tržaško ekipo, ki je pred kratkim tudi zamenjala trenerja. In prav danes bo to-
rej za novega trenerja Venerando tudi krstni nastop pred tržaško publiko.
Bivši trener Triestine, ki že več let biva v našem mestu, Adriano Buffoni pa težav s postavo nima in bo zato igral s skoraj enako enajsterico, ki je v zadnjem kolu odpravila Verono.
Poleg deželnega derbija v Trstu bo v tem, 17. kolu italijanske B lige na sporedu še nekaj zanimivih tekem tako na vrhu kot na spodnjem delu lestvice.
V boju za napredovanje v višjo ligo bo dokaj »vroče« v Veroni, kjer bo domača ekipa igrala proti »ugodnemu presenečenju« prvenstva Luccheseju (obe moštvi imata enako število točk -18). Vodilna Foggia bo igrala doma proti Anconi, zanimivo pa utegne biti tudi dvoboj Ascoli - Salernitana. Glede boja za obstanek pa naj omenimo tekmo Modena - Reggina.
DANAŠNJI SPORED (14.30)
Ascoli - Salernitana; Avellino - pes-cara; Brescia - Reggiana; Cosenza -Barletta; Foggia - Ancona; Messina -Taranto; Modena - Reggina; Padova -Cremonese; TRIESTINA - UDIENSE; Verona - Lucchese.
LESTVICA
Foggia 22; Messina 19; Reggiana, Verona in Lucchese 18; Ascoli, Ancona, Salernitana in Avellino 17; Barletta, Cremonese, Padova in Taranto 16; Brescia 14; Udinese, Pescara in Cosenza 13; Reggina in Modena 12; Triestina 11.
Danes v A ligi
Osrednje srečanje Juventus - Napoli
Osrednje srečanje današnjega, 15. kola italijanske A lige bo v Turinu, kjer bo Jvuentus igral proti Napoliju.
Trener Triestine Veneranda
Vse kaže, da bo Maradona le zaigral (trener Bigon ima dokajšnje težave s postavo), čeprav med tednom skoraj ni treniral. Včeraj pa je dopotoval v Turin s posebnim čarterjem in se pridružil soigralcem.
Juventus pa, ki je v zadnjem 'kolu izgubil proti Milanu, išče danes takojšnjo rehabilitacijo, tudi zato, da bi ne izgubil stika z vodilnimi. Tudi za Napoli je današnja skoraj zadnja priložnost, da se moštvo otrese krize, ki ga pesti že od samesga začetka sezone.
Današnje kolo zgleda »dokaj mirno« in brez pasti za favorite. Prav ob takih kolih pa večkrat pride tudi do velikih presenečenj. Tako se lahko pripeti, da Bologna na svojem terenu preseneti Milan, da Genoa posrkbi za velik pod-
Trener Udineseja Buffoni
vig v gosteh proti Interju. Tudi torino nipovsem brez možnosti v Genovi proti Sampdorii.
DANAŠNJI SPORED (14.30)
Atalanta - Cesena; Bari - Piša; Bologna - Milan; Fiorentina - Lazio; Inter - Genoa; Jvuentus - Napoli; Parma -Lecce; Roma - Cagliari; Sampdoria -Torino.
LESTVICA
Sampdoria in Inter 19; Milan in Juventus 18; Parma 17; Genoa 15; Torino, Lazio in Napoli 14; Roma, Bari in Atalanta 13; Fiorentina, Piša in Lecce 12; Cesena 9; Bologna in Cagliari 8.
Sampdoria, Milan, Roma in Piša imajo po tekmo manj.
BRESCIA — Tri dekleta iz Brescie bodo sestavljale prvo italijansko nogometno sodniško trojko. 26-letna Elena Buffoli, 23-letna Milva cerveni in 24-letna Alessandra Mostarda bodo jutri debitirale v črnih krojih na tekmi najmlajših med ekipama San Giulio in Epas. Sodnice so sledile sodniškemu tečaju, ki ga je priredila pokrajinska sekcija sodniške zveze AIA iz Brescie, glavnno sodnico za današnje srečanje pa je določil žreb. Na igrišču bo delila nogometno pravico Elena Buffoli, medtem ko bosta Cervenijeva in Mos-tardova stranski sodnici. Po napovedih naj bi tekmi prisostvoval tudi tehnični vodja italijanske nogometne reprezentance Azeglio Vicini.
Maradona prijavljen disciplinski komisiji
RIM — Stavki, ki jih je Diego Ar-mando Maradona zapisal v svoji tedenski rubriki rimskega dnevnika Roma, bodo argentinskega nogometnega asa privedli pred športnega sodnika. Nogometaš napolia je bil namreč včeraj prijavljen disciplinski komisiji italijanske zveze nogometnih društev, ker je v svojem članku izrekel mnenja, žaljiva za predsednika, generalnega ravnatelja in trenerja društva, za katerega nastopa.
Hajduk v Parizu
SPLIT — Nogometaši Hajduka se bodo v začetku tedna v Parizu udeležili mednarodnega turnirja v malem nogometu. Poleg Spličanov bodo na turnirju nastopili Dinamo iz Moskve, Werder iz Bremna, portugalska Benfi-ca in Pariš St. Germain.
v živo o našem športu
vsak ponedeljek ob 21.45
na TV Koper-Capodistria
ponovitev v torek ob 16.30
jutri v oddaji:
® nogomet: s Primorjem na izlet v Gorico;
® odbojka: novoletni derby Olympia-Val;
® ZSŠDI: kanček grenkobe na praznično 20-letnico;
® Naš športnik 90: Sovodnje nagradile najzaslužnejše športnike Primorske, a ne brez Polemik.
za odgovore na nagradno uganko (003866) 25991
DANES
NEDELJA, 6. JANUARJA 1991
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	v San Giorgiu di Nogaro: Sangi-orgina - Juventina
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Fari: Pro Farra - Zarja; 14.30 v Gorici: Audax - Primorje; 14.30 v Cornu di Rosazzo: Como - Vesna; 14.30 na Pad-ričah: Gaja - Villanova
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	v Trstu, Sv. Alojzij: Exner - Breg;
14.30	v Ribiškem naselju: Roianese - Primorec
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Krminu: Cormonese - Juventina
ZAČETNIKI
9.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Sanroc-chese
ŠPORTNO ZDRUŽENJE
BOR
želi vsem svojim članom in prijateljem	.
mnogo sreče v letu 1991
KOŠARKA DRŽAVNI KADETI
11.00	v Repnu: Kontovel - Ricreatori
DEŽELNI KADETI
11.30	v Trstu, Istrska ulica 52: Don Bos-co - Kontovel
DEČKI
10.30	v Nabrežini: Sokol - Barcolana;
11.00	na Proseku: Kontovel - Ricreatori
SPDT - SMUČARSKI ODSEK prireja januarja '91 smučarske tečaje in izlete. Za informacije in vpisovanja na sedežu ZSŠDI v Ui. sv. Frančiška 20 v uradnih urah (tel. 767304). Informacije dobite tudi pri odborniku Pavlu Fac-hinu (tel. 742488).
SK BRDINA in SK Sežana organizirata 13. t.m. smučarski izlet z vlakom iz Sežane na Koblo. Vpisovanje na sedežu kluba v Proseški ul. 131 na Opčinah v ponedeljek in sredo od 19. do 20. ure. Informacije po tel. 212859 ali 212936.
ŠD POLET KOŠARKAŠKA SEKCIJA obvešča vse minikošarkarje, da se bodo treningi po božičnih in novoletnih praznikih redno nadaljevali v torek, 8. t.m. ob 15. uri na pokritem prostoru na kotalkališču za starejšo skupino (letniki 1979 in mlajši) in v sredo, 9. t.m. prav tako ob 15. uri za mlajšo skupino (letniki 1982 in mlajši).
UPRAVA:
Ul. Marconi 6
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
Ul. sv. Frančiška 38 Tel. 775483-4	TRST - Tel. 768667 - 772002

POHIŠTVO
UL. FLAVIA 53
PROMOCIJSKA PRODAJA :
KUHINJE - DNEVNE SOBE SPALNICE - SEDEŽNE GARNITURE
S POPUSTI OD 20% 00 50%
1/ Trstu 3.000 m? razstavišča in lastna parkirišče
PLAČILO NA OBROKE DO 60 MESECEV BREZ MENIC
obv občim
Zimski vozni red vlakov
MILAN-TURIN-vENT1MIGLIA-E
4	on	Odhodi iz
5	n? ?/K Benetke
' 5 K Benetke § (1) ^5 IC (Svevo) Mesi 6^ H Benetke
j:»Bisrros
• 5 H Benetke 10nn ? Benetke 10 4°t; ^ Benetke §
IC (Marco Po
12.25 13.48 14.20
15.25 16.10
12.10
17.25 18.15
19.25
20.25 20.40
21.40
Termini* *
H Benetke K Portogruaro § (1)
H Benetke H Benetke
IC (Tergeste) Mestre-Milan-Tu-rin** § *
H Benetke K Benetke
E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. raz. Trst-Lecce) •
K Portogruaro §
H Benetke
E (Simplon Express) Mestre-Mi-lan Lambrate-Domodossola-Pa-riz (pogradi 1.-2. raz. Trst-Pariz; spalniki Zagreb-Pariz)
H Benetke-Milan-Turin in Bene tke-Milan-Genova-Ventimi-
Velja od 30. septembra 1990 do 1. junija 1991
glia (spalniki in pogradi 2. raz. Trst-Ventimiglia)
23.00	E Mestre-Rim Termini (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Trst-Rim)
Prihodi v Trst
0.10 E Benetke
2.12 H Benetke
6.50	K Portogruaro § (1)
7.15	H Turin-Milan-Benetke in Ven-timiglia-Genova-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. raz. Ven-timiglia-Trst)
7.45	H Portogruaro (1)
8.10	E Rim Termini-Mestre (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Rim-Trst)
8.45	E (Simplon Express) Pariz-Do-modossola-Milan Lambrate-Mestre (pogradi 1.-2. raz. Pariz-Trst; spalniki Pariz-Zagreb)
9.25	K Benetke §
10.10	E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. raz. Lecce-Trst)
11.05	K/H Benetke
13.00	H Benetke
14.15	H Benetke
14.50	K Portogruaro § (1)
15.15	H Benetke
16.15	H Benetke §
18.10	K/H Benetke
19.00	H Benetke
19.50	K Benetke §
20.15	H (Benetke Express) Benetke
20.40	IC (Marco Polo) Rim Termini-Mestre*
22.08 IC (Tergeste) Turin-Milan-Me-
* **
stre
23.17 K Benetke
23.25	IC (Svevo) Milan-Mestre*
* - samo 1. razred z dodatkom za br-zovlak in obvezno rezervacijo
* * - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak
§ - samo 2. razred
(1) - ne vozi ob praznikih
TRST-OPČINE-LJUBLJANA-ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-VARŠAVA-MOSKVA-ATENE Odhodi iz Trsta
9.15	E (Simplon Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Bu-dimpešta-Varšava-Moskva (spalniki Rim-Moskva, razen ob sobotah)
13.40	E Opčine-Ljubljana § (1)
18.38 H Opčine-Ljubljana § (1)
20.45	H (Benetke Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Skopje-Atene (spalniki in pogradi 2. raz. Benetke-Beograd; pogradi 2. raz. Benetke-Atene)
Prihodi v Trst
7.30	E (Benetke Express) Atene-Skopje-Beograd-Zagreb-Ljub-Ijana-Opčine (spalniki in pogradi 2. raz. Beograd-Benetke; pogradi 2. raz. Atene-Benetke)
9.40	H Ljubljana-Opčine § (1)
16.28 H Ljubljana-Opčine § (1)
20.00	E (Simplon Express) Moskva-Varšava-Budimpešta-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki Moskva-Rim, razen ob četrtkih)
§ - samo 2. razred
(1) - ne vozi ob nedeljah, 1. in 3. 11.; 8., 25. in 26. 12.; 1. 1.; 1. in 25. 4.;
1.	5.
TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ Odhodi iz Trsta
5.56 H Videm-Trbiž §
7.00	H Videm
8.10	H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj
10.15	K Videm §
12.20	H Videm-Trbiž
13.10	K Videm
14.10	H Videm (1)
14.35 K Videm §
16.40	H Videm (1)
H - hitri vlak K - krajevni vlak E - ekspresni vlak IC - Inter City
17.16	K Videm §
17.50	H Videm (1)
18.25	H Videm §
19.20	H Videm §
21.15 H (Italien-Osterreich Express) Videm-T rbiž-Dunaj-Miinchen
23.25	K Videm §
Prihodi v Trst
0.28 K Videm §
6.25	K Gorica § (1)
7.05	K Videm §
7.50	H Benetke-Videm (1)
8.40	K/H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Dunaj-Trbiž-Videm 9.35 K Videm (1)
10.50	H Videm 14.22 H Videm (1)
15.05	K Videm §
15.45	H Videm § (1)
16.40	H Videm 18.18 K Videm §
19.07 K Videm §
19.42 H Trbiž-Videm
21.10	K Videm §
22.20	H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Vi-dem
§ - samo 2. razred
(1) - ne vozi ob praznikih
Po drugem odličju v skokih v Perthu danes prve plavalne preizkušnje
Italijanski vaterpolisti uspešni
PERTH — Pred današnjimi poskusnimi Sprinterskimi plavalnimi preizkušnjami na 50 metrih v raznih slogih so bili vaterpolisti glavni junaki drugega dne svetovnega prvenstva.
Posebno važna je bila tekma Italije, ki je v skupini A merila moči s Sovjetsko zvezo, vsaj na papirju eno favoritinj. Jugoslavija se je v skupini B spoprijela z moštvom Španije, ki je seveda ni mogla ogroziti.
Zaslugo za zmago Italije (7:5) pripisujejo v največji meri taktičnim zamislim jugoslovanskega trenerja Zlatka Rudiča, ki je od septembra zaposlen v Italiji. Rudič je znatno poostril ritem treniranja, istočasno pa tudi posvetil veliko važnost taktiki. V bistvu so Italijani Sovjete premagali zaradi boljše obrambe, ki je onesposobila sistem zalaganja uporabnin žog nevarnima strelcema Marčovu in Apanasenku. Odlično so se Italijani branili, tudi ko so bili v vodi z igralcem manj. Uspešnost taktike je razvidna iz dejstva, da so Italijani dosegli kar 5 golov v devetih primerih številčne premoči, sovjetski igralci pa so v desetih takih prilož-nostin zadeli le trikrat. Razvoj tekme s posameznimi izidi 1:0, 3:2, 1:1 in 2:2 daje vsekakor vtis precejšnje izenačenosti. Fiorillo za Italijo in Markoč za SZ sta dosegla po dva gola.
V	drugi tekmi (danes ponoči po evropskem času) se je Italija srečala z Novo Zelandijo in po vsej verjetnosti je šlo le za lažji trening. Zanesljiv je torej vstop v drugo kolo in zelo možen tudi v končnico prvih štirih.
V	svoji skupim je Jugoslavija brez težav odpravila Španijo z 8:3, kar jasno dokazuje, da so bili »plavi« boljši v vseh elementih igre. Hitreje so plavali, lepo organizirali igro, dobro branili
-

in precizno streljali. Po navodilih selektorja Stameniča so proti nasprotniku srednje moči preizkusili sheme, ki bodo težji izpit očitno prestajale komaj v drugem kolu. Najboljši strelec je bil Kukic s tremi goli, vsemi iz igre.
Danes ponoči je Jugoslavija odigrala svojo drugo tekmo proti Romuniji.
Nekaj drugih izidov včerajšnjega dne: Grčija - Nova Zelandija 14:2 (skupina A); Kitajska - Romunija 14:13 (skupina B); ZDA - Kanada 11:5, Avstralija - Francija 9:4 (skupina C); Madžarska - Kuba 12:9, Nemčija -Egipt 22:7 (skupina D).
Na turnirju zenskin ekip je v skupini A Nizozemska odpravila Kanado z
9:8, Nemčija pa Francijo s 15:4. Mad-žarke so proti Braziliji (20:2) le lažje trenirale.
V skokih v vodo (deska, 1 m) je presenetljivo zmagal skoraj neznani Nizozemec Edwin Jongejans, 24-letni študent ekonomske fakultete v Miamiju (ZDA), kjer je v glavnem dobil tudi športno znanje.
Zmago si je Jongejans pridobil po zaslugi manj tveganih, vendar zelo točno izvedenih skokih.
DESKA 1 M - KONČNI VRSTI RED: 1. Jongejans (Niz.) 588,51; 2. Lenzi (ZDA) 578,22; 3. Yijie (Kit.) 577,86; 4. Bdhler (Nem.) 547,98; 5. Bradshaw
(ZDA) 544,56; 6. Mondragon (Meh.) 543,09; 12. Lorenzini (It.) 478,35.
Ponoči so v Perthu izvedli tudi kvalifikacije na novih progah 50 m, ki so poskusnega značaja in bodo iztisnile nekakšne drugorazredne svetovne prvake. Ženske in moški so plavali prsno, hrbtno in delfin, nato pa še štafeti 4x50 m prosto. Finalne preizkušnje bodo na sporedu od 11.30 naprej po evropskem času.
Tehnično imajo nove proge skromno vrednost, ker so plavalci pri skoku v vodo tako eksplozivni, da lahko samo z odrivom dosežejo približno četrtino celotne proge. Časi, ki se bodo vrteli nekje med 23 in 26 sekundami bodo torej skrivali le za kakih 20 sekund plavanja. Tak čas bi bil tudi v skladu z pojmom sprinta. Razdaljo bi lahko celo omejili na 25 metrov, start pa bi se moral izvesti iz vode in celo brez odriva.
Ob plavanju bodo danes na sporedu še kvalifikacije z metrske deske za ženske, prosti liki pri umetnostnem plavanju ter naslednje tekme moškega vaterpolskega turnirja: Nova Zelandija - Italija, Grčija - SZ (skupina A); Jugoslavija - Romunija, Španija - Kitajska (skupina B); Francija - ZDA, Avstralija - Kanada (skupina C); Kuba -Nemčija, Madžarska - Egipt (skupina D). Pri ženskah bodo na sporedu tekme: Madžarska - Avstralija, Francija -Nizozemska ter Kanada - Nova Zelandija.
Na sliki (foto AP): Isabelle Auger, vratarka kanadske vaterpolske ekipe, je to žoqo ubranila. V celoti pa ji ni niti jezik pomagal, da bi rešila svojo ekipo, ki je tesno klonila pred Nizozemkami.
Prvo »zlato« za Italijo
SP 1994 bo v Rimu
PERTH — Za kulisami plavalnega stadiona se je v dneh pred začetkom SP bila tudi diplomatska bitka za dodelitev prvenstva leta 1994. Kandidirali so Bonn, Atene in Rim.
Bonn je razpolagal s »panger-mansko« mrzlico, ki pa se je očitno že nekoliko razkadila, Atene so po neuspehu na olimpijskem prizorišču popustile pri reklami-zaciji svojega imena. Rim, ki je startal kot outsider se je znašel v »pole position« in varno osvojil dodelitev organizacije.
Pred dobrimi petimi leti je bilo v Rimu evropsko plavalno prvenstvo, ki je zabeležilo precejšen organizacijski neuspeh.
Glede naprav ima Rim že vsega dovolj, vseeno pa nameravajo zgraditi še en 25-metrski bazen.
Simpatije delegatov naj bi Italijani pridobili preko zelo lepo režiranega filma, predsednik plavalne zveze Consolo pa je povedal, da je ta uspeh tudi obrestovanje organizacije prejšnjih velikih športnih tekmovanj v Rimu: atletskega in nogometnega SP.
Ob naporu za organizacijo namerava italijanska plavalna zveza z dodatnimi močmi razvijati tudi svojo plavalno moč, ki je že sedaj znatna.
V moškem smuku v Garmischu slavil Švicar Mahrer
Danes v Bischofshofnu
Sest stotink dovolj za zmago
GARMISCH — Švicar Daniel Mahrer je ugasil plamen upanja, ki se je pojavil na petkovem poskusnem spustu, da bi Italijani naposled dobili smuk za svetovni smučarski pokal. V zelo izenačeni preizkušnji je samo za šest stotink sekunde prehitel Norvežana Skaardala in Nemca Zehentnera, samo za osem pa še dva druga tekmeca: Avstrijca Hoflehnerja in Norvežana Arnesena. Italijan Ghedina je bil šele deveti z 21 stotinkami sekunde zaostanka, njegov rojak Runggaldier, ki je bil v petek najhitrejši, pa je odstopil, potem ko je izpustil vratca. Šele na 22. mesto pa se je uvrstil veteran Sbardellotto.
Tudi tekmovanje na zahtevni progi Kandahar je pokazalo, da so si boljši smukači zdaj povsem enakovredni, če vemo, da je na 3.455 m dolgi progi zmagovalec ugnal svoje najbližje tekmece za 2,40 m!
Mahrer je na cilju takole komentiral svoj uspeh: »Na tako težki progi smo vsi grešili, jaz pa manj, zato sem tudi zmagal.« Švicar je tudi dejal, da je bila proga v prvem delu tehnično zelo zahtevna, v drugi polovici pa izredno hitra, tako da je bilo na ovinkih težko obdržati visoko hitrost.
VRSTNI RED
1. Mahrer (Švi) 1'55"01; 2. Skaardal (Nor.) in Zehentner (ZRN) 1'55' 07; 4.
Daniel Mahrer
Hoflehner (Av.) in Arnesen (Nor.) 1'55"09; 6. Bovd (Kan.) in Huber (ZRN) 1'55T3; 8. Heinzer (Švi.) 1’55T6; 9. Ghedina (It.) 1'55"22; 10. Thorsen (NorJ 1'55"23. 11. Wirnsberger (Av.) r55"67,
12. Besse (Švi.) 1'55"78, 13. Tauscher (ZRN) 1’56"12, 14. Piccard (Fr.) 1’56'T4, 15. Fahner (Švi.) 1'56"18.
LESTVICA SMUKA ZA SP 1. Heinzer (Švi.) 64 točk, 2. Skaardal (Nor.) 60, 3. Zehentner (ZRN) 50, 4. Mahrer (Švi.) 49, 5. Arnesen 44, 14. Ghedina (It.) 16.
SKUPNA LESTVICA ZA SP 1. Tomba (It.) 97 točk, 2. Furuseth (Nor.) 88, 3. Heinzer (Švi.) 84, 4. Girar-delli (Luks.) 78, 5. Skaardal (Nor.) 72, 6. Zehentner (ZRN) 60, 7. Piccard (Fr.) 53, 8. Fogdoe (Sve.) 50, 9. Mahrer (Švi.) 49, 10. Nyberg (Šve.) 47.
Kanada mladinski svetovni prvak v hokeju na ledu
SASKATOON — Mladinska reprezentanca Kanade je novi svetovni prvak v hokeju na ledu. Mladi Kanadčani so pred domačimi navijači v odločilni tekmi premagali sovjetsko reprezentanco s 3:2. V tekmi, ki je odločala za tretje mesto je Češkoslovaška odpravila Finsko s 6:1.
Končna lestvica: 1. Kanada 11 točk,
2.	Sovjetska zveza 11, 3. ČSFR 10, 4. ZDA 9, 5. Finska 7, 6. Švedska 6, 7. Švica 2, 8. Norveška 0.
Danes bo v Bischofshofnu zadnja tekma novoletne skakalne turneje Intersport, kjer si Jugoslovani, s Francijem Petkom na čelu, obetajo dober izkupiček. Po treh tekmah te turneje vodi Nemec VVeissflog pred Avstrijcem Felderjem in rojakom Thomo. Na lestvici za SP pa je prvi Felder pred Nemcema Kiessenwetterjem in Thomo. Na sliki (AP) Avstrijec Vettori med skokom v Innsbrucku.
V	ženski namiznoteniški C ligi
Kraševke izgubile
Čeprav je krasova ekipa izgubila srečanje z Azzurro z 2:3 pa vseeno lahko trdimo, da je bila tekma zanimiva in napeta. Po prvem setu je bila Doljakova proti Paganellijevi favoritinja, saj jo je pustila na dvanajstici. V drugem setu se je začelo zapletati in v odločilnem setu je stalno »pimpla-nje« nasprotnice spravilo krasovko iz tira. Doljakova je v zadnjem setu tudi grešila v back-hand udarcih. Tako je Azzurra povedla na povratnem srečanju prvenstvene ženske C lige s Krasom Activa.
V	drugi tekmi je Damjana Sedmak izenačila. V srečanju z drugokategornico Musinovo ni bilo pričakovati, da bo krasovki, ki je opustila nastope za zeleno mizo za nekaj let, uspelo dobiti tekmo. Nedanja prvoligašica pa je potrdila svojo kvaliteto, čeprav je držala v napetosti gledalce, ko je prvi set zaključila šele na 25. Pravzaprav je še enkrat poskrbela za napeto pričakovanje. Potem ko je v začetku povedla celo s sedmimi točkami prednosti, jo je Musinova dohitela in povedla z 19:18. Damjana je situacijo uspešno rešila za barve Krasa.
Pri dvojicah je za Kras Activa kazalo najprej slabo, zatem sta se krasovki v drugem setu ujeli, v tretjem pa sta spravili na noge obe klopi. Zmaga v dvojicah je bila namreč sila pomembna: po napetih akcijah so zmagale gostje (23:25).
V	četrti tekmi srečanja proti Paganellijevi je Damjana Sedmak dokazala, da je še vedno dobra in hitra igralka. Popolnoma je strla njen odpor, s tem je ponovno izenačila rezultat na 2:2. V odločilnem srečanju proti Musinovi je nato športna sreča zapustila Doljakovo in točki sta tako odšli v Gorico.
Kras Activa - Azzurra 2:3
Doljak - Paganelli 1:2 (21:12, 16:21, 18:21), Sedmak - Mu-: > a 2:0 (16:14, 21:19), Doljak, Sedmak - Paganelli, Musina
(8:21, 21:12, 23:15), Sedmak - Paganelli 2:0 (21:14, 21:19),
jak - Musina 0:2 (18:21, 19:21). (J. J.)
V košarkarskem prvenstvu državnih kadetov
Častni poraz Bora proti Stefanelu
DRŽAVNI KADETI
BOR - STEFANEL	77:85 (46:42)
BOR: Debeljuh 31 (6:13), Simonič 18, Drocker 18 (0:2), Tomšič 2 (2:2), Starc 2 (0:1), Pavlica 6 (3:7), Schiulaz, Brus, Petaros, Škabar.
TRI TOČKE: Debeljuh 2, Drocker 2, Pavlica 1.
Po odlični igri v prvem polčasu, ko so naši bili celo v vodstvu za štiri točke, je bil borovcem, žal, usoden začetek drugega polčasa. V teh začetnih potezah so gostje z delno razliko 10:1 prevzeli vodstvo in ga niso več izpustili do konca srečanja.
Naj omenimo, da so naši nastopili v okrnjeni postavi, poleg tega pa je še Petaros nastopil z vročino. Brez visokih igralcev pa je bilo za naše zelo težko igrati proti tako močni ekipi, kot je Stefanel.
Tudi tokrat se je kot strelec odlično izkazal Marko Debeljuh, ki je dal kar 31 točk.
(A. Pavlica)
NARAŠČAJNIKI
STEFANEL - BREG	122:42 (59:16)
BREG: Šturman 4, Koren 9 (1:2), Pintarelli 8 (2:2), Mingot 1 (1:2), Vodopivec 6 (1:2), Žerjal 14 (4:4).
TRI TOČKE: Vodopivec 1.
Proti zelo močni drugi Stefanelovi postavi, ki vodi na lestvici, so Brežani nastopili z dokaj okrnjeno postavo, saj so nekateri pustili na cedilu soigralce in se raje podali... na smučanje. Tisti pa, ki so nastopili na tem srečanju, so zares dali vse od sebe: požrtvovalno so se borili in glede
tega tudi povsem zadovoljili, čeprav je bila razlika v vseh košarkarskih elementih igre odločno v korist gostiteljev. Največ košev za Breg je dosegel Žerjal. (D. Čok)
Libertas - Bor	109:116 (46:65)
DEČKI: Bor - Servola	118:25 (65:14)
Primorje under 18 izenačilo v 90. minuti
UNDER 18
EDILE ADRIATICA- PRIMORJE	1:1 (0:0)
STRELEC za PRIMORJE: Škabar v 90. min. PRIMORJE: M. Fabris, Battigelli, Puntar, Sardoč, Štolfa, Križman (Praselli), Geri, Vidonis, Tavčar, Škabar, Košuta (A. Fabris)
Že od samega začetka so imeli gostitelji stalno pobudo, a do zadetka niso prišli, ker so bili v napadu sila nespretni in tudi vratar Primorja Fabris je bil stalno na mestu. V drugem počasu so igrali domačini kar precej časa v desetih, ker je bil eden od nasprotnih nogometašev izključen. Vsekakor pa mladi zastopniki Primorja niso znali izkoristiti številčne premoči in celo dopustili, da je Edile Adriatica povedla. Šele potem so gostje zaigrali veliko bolj zavzeto in ob izteku srečanja izenačili po zaslugi Škabarja s spornim prostim strelom.
Pri Primorju moramo poleg vatarja Fabrisa pohvaliti še Battigellija in mladega Sardoča, ki je prvič nastopil z mladinsko ekipo. (Maxi)
Pariz-Dakar: Orioli drugi
TUMU — Tretja etapa saharskega rallyja je pri avtomobilih ovrednotila sovjetsko vozilo »lada samara«, katerega upravlja Hubert Auriol. Francoski pilot je za 16 minut prehitel Belgijca Ickxa (citroen zx), ki pa se je po zaslugi drugega mesta vseeno povzpel na prvo mesto začasne lestvice. Med motociklisti je etapo bsvojil Luigi Me-dardo na gileri pred Francozoma Wagnerjem (suzuki) in Lalayem (honda). Dvakratni zmagovalec Edi Orioli iz Martignacca se je včerajšnji etapi uvrstil na drugo mesto sicer zelo kratke lestvice, na kateri je kar pet motociklistov v dobrih 6 minutah. Sprva se je Orioliju obetalo celo prvo mesto na lestvici. Sodniki so imeli namreč veliko dela, da se prerešetali vrstni red ih vzeli v poštev številne napake motociklistov (mnogo jih je prišlo na cilj celo iz napačne smeri).
Začasni lestvici:
Avtomobili: 1. Ickx—Tarin (citroen) 7 ur 40'36"; 2. Vatanen—Berglund (citroen) po 6'25"; 3. Lartigue-Destaillats (mitsubishi) po 6’57"; 4. VValdegaard' Gallagher (citroen) po 46T0"; 5. AufF ol-Monnet (lada samara) po 1 ur* 1105".
Motorji: 1. Magnaldi (yamaha) 20 ut 12'53"; 2. Orioli (cagiva) po 1'46''; 3. La-lay (yamaha) po 2'39"; 4. Arcarons (cagiva) po 3T9”.
Sinoči v 1. zvezni košarkarski ligi
Smelt Olimpija premagala zagrebško Cibono (98:95)
Sinoči v Trstu v košarkarski C ligi proti Pierobonu
Zaslužen poraz jadranovcev
JADRAN TKB - PIEROBON PADOVA 85:92 (44:46)
JADRAN TKB: Oberdan, Čuk 28 (6:10), Pregare 18 (3:3), Stanisa, Pertot, Sosič 6 (2:2), Merlin 19, Paulina 6 (2:2), Skerk, Smotiak 8 (2:2).
PIEROBON PADOVA: Canio 3 (1:2), Ruggeri 17 (3:8), Pavanello 10, Deni-colao 9 (4:4), Illotti 21 (9:12), Ramigni 20 (1:3), Pinton 4, Merlini 8, Luderin.
SODNIKA: Florian in Chiari iz Trevisa. PM: Jadran 15:19; Pierobon 18:29. ON: Jadran 21, Pierobon 22. PON: Pinton (37). TRI TOČKE: Merlin 5, Pregare 1; Ramigni 3, Denicolao 1. GLEDALCEV: 350.
SMELT OLIMPIJA -
CIBONA	98:95 (45:42)
SMELT OLIMPIJA: Daneu, Zdovc 9, Bačar 2, Virant, Hauptman 31, Kraljevič, Trunič, Čurčič 29, Kotnik 22, Djurišič 5.
CIBONA: Sunara 28, Radulovič 8, Mr-šič, Čutura 23, Alanovič, Cvjetičanin 24, Knego 8, Alihodžič 2, Razič, Arapovič 2.
LJUBLJANA — Smelt Olimpija je pred 4 tisoč gledalci s pazljivo igro v obrambi in razpoloženemu napadu izborila pomembno zmago nad zagrebško Cibono. Tekma se je odločila v poslednjih sekundah. Ko je manjkalo 9 sekund do konca je Čutura s trojko zmanjšal na 96:95. Hauptman je nato s prostima metoma dosegel' dve točki; prav v zadnji sekundi je Sunara poskusil izenačiti s trojko, a Zdovc mu je met blokiral.
Ostali izidi 11. kola 1. ZKL: Partizan -Zadar 110:98, Šibenka - IMT 57:68, Vojvodina - Crvena zvezda 98:101, Buduč-nost - Čelik 97:75. Tekmo POP 84 - Bosna bodo odigrali danes.
Lestvica: POP 84 in Partizan 18 točk, Cibona 16, Zadar, IMT, Bosna in Crvena zvezda 10, Vojvodina, Smelt Olimpija, Čelik in Šibenka 8, Budučnost 6. POP 84 in Bosna sta odigrala tekmo manj.
Italijanska A-1 liga
Tržaški Stefanel bo danes v zelo pomembni tekmi za uvrstitev v play off igral doma proti Clerarju iz Cantuja.
Današnje tekme: Benetton - Scavolini, Panasonic - Ranger, Stefanel - Clear, Torino - Phonola, Libertas - Knorr, Napoli -Messaggero, Firenze - Philips, Sidis - Fi-lanto.
Lestvica: Benetton 24 točk, Phonola, Clear in Messaggero 22, Philips in Libertas 20, Stefanel in Scavolini 18, Ranger 16, Knorr in Sidis 14, Torino 12, Filanto in Napoli 10, Panasonic 8, Firenze 4.
Italijanska A-2 liga
Včerajšnji izid: Banco di Sardegna -Telemarket 81:74.
Današnje tekme: Lotus - Livorno, Bir-ra Messina - Teorema, Turboair - Klee-nex, Billy - Fernet Branca, Ticino Š Ve-nezia, Aprimatic - Emmezeta, Glaxo -Cremona.
Lestvica: Glaxo 28 točk, Fernet 26, Ticino in Lotus 24, Kleenex 22, Teorema 16, Livorno, Turboair, Billy in Banco di Sardegna 14, Birra Messina, Telemarket, Venezia in Emmezeta 12, Aprimatic 10, Cremona 4.
Jadranovi košarkarji so slabo začeli nastope v novem letu. Očitno so štiri zaporedne zmage in še bolj božični in novoletni premor uspavali naše fante, ki so začeli sinočnji nastop z povsem zgrešenim pristopom. Skratka, povsem so popustili v obrambi, kar jih je še .kako drago stalo.
Že po nekaj minutah igre, čeprav so jadranovci vodili z 10:4, je bilo jasno, da bo našim trda predla, saj so bili povsem »odsotni« v obrambi. Gostje so jim namreč brez težav uhajali proti košu in skoraj smešno je izgledalo, kako so si tudi nižji košarkarji iz Padove prerinili pod Jadranov koš in nato realizirali ter si ob naivnih osebnih napakah naših priigrali še dodatni prosti met. To pa je gotovo znamenje, kot je dejal Jadranov trener Valter Vatovec, »da nismo bili prisotni z glavo.«
V napadu so sicer naši zadovoljili. Predvsem Čuk, Merlin in Pregare so imeli dobre odstotke pri metu. Lepo so tudi premagovali postavljeno consko obrambo. Dobra igra v napadu pa se seveda jadranovcem ni mogla dovolj obrestovati, če so potem vse zapravili v obrambi.
Gostje so si gotovo zaslužili zmago. Igrali so požrtvovalno, samozavestno in so gotovo pokazali večjo voljo do zmage od naših predstavnikov. Bili so večji del srečanja v vodstvu, čeprav njihovo vodstvo ni nikoli znašalo več kot 7 točk. Prisebnejši pa so bili predvsem v končnih minutah, ko so strumno zadrževali žogo in ohranili mirne živce. Na tem srečanju so se zlasti izkazali »play« Ramigni ter strelca Illotti in Ruggeri.
Jadranovce v soboto čaka mestni derbi z Latte Carsom. Če bodo naši
Velik podvig borovk v Villorbi, za slogašice zmaga po tie breaku celo pretesna
CONAD - BOR ELRPO CUNJA 1:3 (13:15, 7:15, 15:13, 14:16)
BOR ELPRO CUNJA: Maver, Naci-hovi, Pučka, Grbec, Vidali, Vitez, Ve-mer, Traettino, Stoper.
Borovke so na težkem gostovanju Pri ekipi, s katero so pred tekmo deli-Prvo mesto, poskrbele za prvovrstni Podvig. Conadu so zadale prvi poraz ha domačih tleh, hkrati pa so ohranile 5y°jo nepremagljivost na gostovanjih, je bila že njihova peta zmaga daleč
, Tekma v Villorbi pred številnimi, a ^hfektnimi gledalci, je bila zelo pri-; lacna in tudi na dobri ravni. Prvi set je bil zelo izenačen. Gostitlejice so ig-aie izjemno hitro in so povsem ones-Posobile Borov blok. Takšno stanje je jrajalo vse dokler niso plave bistveno /‘"poljšale servis, ki je bil na tej tekmi L V odlični igri v napadu) pravzaprav Ji no v o glavno orožje. Pri vodstvu Co-ada s 13:12 je Nadja Pučka dosegla y odločilne točke s servisom v skoku, g.jriigem nizu so borovke povedle z nc7 Conad je reagiral in zmanjšal za-odl h^k na 10:7, tedaj pa je bil spet uiočilen servis, tokrat je nasprotnice .nesposobna Nacinovijeva. Zgledalo J 1 da bo zmaga Kalčevih deklet glad-
ka, saj so v 3. nizu že vodile z 9:4. Tedaj je nastopila huda kriza in Conad je povedel celo s 14:9. Borovke so se mu približale do 13. točke, preobrat pa jim ni uspel. Začetek četrtega niza je bil trd. Kazalo je bolj slabo. Conad je vodil že s 6:1, po vstopu na igrišče Grbčeve in Venierove pa je prevladala izenačenost. Match-zogo so plave imele pri rezultatu 14:13, a po treh napadih so si jo zapravile, v izredno dramatičnem finišu pa jim je le uspelo doseči odločilno točko. Težka zmaga je vedno slajša...
SLOGA KOIMPEK -
VICENZA TRE	3:2
(15:8, 8:15, 15:4, 3:15, 15:10)
_ SLOGA KOIMPEK: Grgič, Ukmar, Žbogar, Sosič, Škerk, Fabrizi, Milkovič, Miot, Marucelli, Kosmina, Pertot.
»Dokazali smo, da zmoremo premagati tudi boljše šesterke in ne samo tiste, ki se borijo za obstanek«, je po tretjem zaporednem uspehu slogasic poudaril pomožni trener naše šesterke Bruno Milič. In res, Sloga Koimpex je sinoči prvič letos odpravila eno od osmih sesterk, ki ta čas tvorijo gnečo na vrhu lestvice.
Lahko bi celo rekli, da je zmaga po tie breaku odločno pretesna za gosti-
teljice, ki bi si lahko točki zagotovili že po samih treh nizih, če jim ne bi pošla koncentracija v drugem in še posebej v četrtem nizu. »Poznalo se je, da smo med prazniki slabše trenirali, tako je v določenih trenutkih tekme nastopila utrujenost in potrebno je bilo nekaj časa, preden smo znova zbrali dovolj moči«, je pojasnil Milič in podal tako še najbolj verodostojno razlago za skrajno nihajoč potek tekme. Premoč slovenskih odbojkaric je bila po našem mnenju vsekakor precej nesporna in to zlasti iz dveh razlogov: Mira Grgič je podajala za tri razrede boljše od »kolegice« na drugi strani mreže, v polju pa so slogašice polovile dosti več žog. V najbolj pomembnih trenutkih pa je do izraza prišel tudi odlični blok Žbogarjeve, Ukmarjeva pa je na koncu s precejšnjo prednostjo dobila »dvoboj« z mlado Maranovo (št. 8) za »naslov« najboljšega tolkača tekme. Po dolgi seriji učinkovitih udarcev je prvič zgrešila šele v 3. setu!
Vicenza Tre je začela res silovito in povedla s 5:1. Velika zasluga slogašic je, da se niso prestrašile. Njihov sprejem je deloval dobro, napak ni bilo in nasprotnicam so zadale delni izidi 11:1, pri rezultatu 12:8 pa so z nekaj
sijajnimi potezami v polju in dvema blokoma izničile nevaren poskus Vi-cenze, da bi nadoknadila zaostanek. Uvodni niz je bil tako dobljen. V drugem nizu je Vicenza povedla z 8:2, slogašice so se ji približale na 7:9, a so tedaj zaradi štirih zaporednih napak niz poceni podarile nasprotnicam. V tretjem nizu so slogašice brez težav ukrotile Vicenzo, ki pa jim je milo za drago vrnila v četrtem nizu. Tie break je bil stalno v rokah gostiteljic, ki so bile bolj borbene in odločne. Pri menjavi igrišča je bilo 8:3, v končnici pa se je prednost še povečala (12:8).
Žadovoljstvo v Sloginem taboru je bilo seveda po zmagi na višku, trener Peterlin pa svari pred pretiranim optimizmom. »To je bila verjetno najlažja tekma od serije težkih, ki nas čakajo še do konca prvega dela prvenstva«, je dejal, a je hkrati tudi sam poudaril, da zmage ni pričakoval. Točk na lestvici pa je vse več...
OSTALI IZIDI: Cervignano - Kenne-dy 1:3, Fincantieri - Tregarofani 3:2, Ghemar - Latisana 3:1, Gamatex - Sar-meola 2:3.
igrali z enakim pristopom kot sinoči, potem se jim ne obeta nič kaj dobrega. (B. Lakovič)
Promocijska liga na Tržaškem
Tesna, a dragocena zmaga Kontovelcev
KONTOVEL - CUS	88:87 (48:45)
KONTOVEL: Rebula 6, Grilanc 5, Gulič 23 (4:8), Rupel, Sterni 4, Budin (0:1), Pahor 2, Starc 15 (1:2), Civardi 17 (5:6), Štoka 16 (4:4).
TRI TOČKE: Gulič 3, Grilanc 1. PON: Štoka (40).
Kontovelci so na svoji poti proti višji ligi premostili še eno oviro, saj je bil CUŠ pred to tekmo drugi.
Tekma je bila zelo izenačena. Kontovelci so bili sicer skoraj vedno v vodstvu (razen ko v sredini drugega polčasa), a njihova prednost ni bila nikoli velika. Gostje bi lahko celo zmagali, saj so metali proste mete eden za ‘enega, ko se je regularni čas že iztekel, a so k sreči zgrešili že prvega.
Treba je reči, da Kontovelci niso igrali, kot zmorejo, ne v napadu ne v obrambi, zato pa je njihova zmaga pravzaprav še toliko bolj dragocena.
Pohvaliti je treba mladega Rebulo, ki je v težki končnici igral zelo zrelo.
(D. S.)
ORIENT EKPRESS -
BOR RADENSKA 101:118(50:51)
BOR RADENSKA: Kovačič 5 (1:2), Perčič 9 (5:6), Jogan 6, Tul 2, Frances-chin 10 (1:1), Smotiak 15 (9:12), Korošec 26 (5:7), Semen 6 (4:6), Barini 18 (8:9), Pieri 21 (2:2).
TRI TOČKE: Franceschin 3, Jogan 2, Korošec 1, Pieri 1.
Po izenačenem prvem polčasu so naši v nadaljevanju poostrili tempo igre ter po pričakovanju visoko zmagali. (V. Jogan)
FERROVIARIO - SOKOL	85:73
(37:37)
SOKOL: Pertot, Terčon 12 (2:4), D. Busan, Velussi 14 (3:4), A. Gruden, Ca-harija 12 (2:5), Sedmak 11 (1:1), Ušaj 20 (3:7), Al. Gruden 4, Rosati.
TRI TOČKE: Ušaj 3, Velussi 1. POM: Gruden A. (32), Sedmak (35), Terčon (38).
Nabrežinci so odirali srečanje s Fer-roviariom brez treh standardnih igralcev, a so kljub temu pričeli dobro in izredno zagrizeno.
V	prvem polčasu so z dobro postavljeno consko obrambo zelo uspešno zaustavljali napad domačinov. V napadu pa so premagovali prav tako consko obrambo gostitelja predvsem s točno in premišljeno igro pod košem.
V	nadaljevanju pa so Nabrežincem pošle moči, kar je nasprotnik skrbno izkoristil. V končnici tekme so poskušali košarkarji Sokola zaostanek nadoknaditi, a brez uspeha. (A. P.)
^ Ženski odbojkarski C-2 ligi naša predstavnika uspešna
Zmagi Goričank in sokolovk
bara Lovlsuttl - odlična s servisi v skoku
fesT POSOJILNICA SOVODNJE -AGGRpct n .3:0 (15:12, 13:15, 15:3) sUtti Kl»STA. Elral?!: . Zavadlal, Lovi-
<U!sc&.iva,,n' m"““-
so Pnčljlvo zmago in številni gledalci PloiS • koncu nagradili z iskrenim loncem. Naše predstavnice so za-rnri ii rez dvoma svojo najboljšo tek-PnirX ^et°šnji sezoni in proti tako raz-kai°$ery eklPi se Tržičanke niso imele dva Brida upirati. Sicer sta bila prva VenriSet® ze‘° borbena in izenačena, dplH ar le želja po zmagi omogočila Zave *t0r? tisto koncentracijo in samo-Tretc ' kd smo jo doslej pogrešali, igrali set je bil enostranski, saj naše Pice 6 totalno onesposobile nasprot-
ra]K°s®bno pohvalo si zaslužita dve ig-dj Barbara Lovisutti, posebno zara-VariSitivliS°v. v skoku. in Raffaella Za-kot ' ici je °b mreži končno igrala UI si od nje vsi pričakujemo.
(R. L)
SOKOLINDULES-FONTANAFREDDA	3:0
(15:11, 15:6, 15:13)
SOKOL INDULES: Pertot, Vidali, Ušaj, Škerk, Brumat, T. in L. Masten, Visentin, Drasič, Ciocchi, Conestabo.
Sokolovke so pričakovano slavile zmago nad zadnjeuvrščeno ekipo. Tekma ni bila na visoki tehnični ravni, predvsem zaradi skromnosti moštva iz Fontanafredde. Trener sokolovk De VValderstein je poskušal razne variante igre in je v vseh treh nizih poslal na igrišče različne postave. Na igrišče so tako stopile vse igralke. Kljub zmagi morajo Nabrežinke popraviti še nekatere elemente igre, predvsem obrambo in sprejem.
Skratka, tekma je bila za Sokol In-dules le trening za bodoče zahtevne nastope. (Vip)
Krasovi rokometaši tesno izgubili
CIVIDIN - KRAS TRIMAC 25:23 (11:9)
KRAS: Klinc, Vremec 5, Kralj 1, Milič 6, Razeni 4, Škrk 1, Oberdan 2, Mu-ran 4.
Poraz Krasovih rokometašev je bil neizbežen, saj so nastopili v zdesetkani postavi, brez svojih najnevarnješih igralcev, kot so Kozlovič, Costanzo in Brissi. Kljub temu so se naši rokometaši, dobro izkazali, saj so se enakovredno borili z nasprotnikom, ki zaseda prvo mesto na lestvici. Igralci Cividi-na so bili skozi vso tekmo v vodstvu. Krašovci pa so jim bili stalno za petami in nekajkrat jim je za las ušla možnost, da bi obrnili rezultat. Trener Lazar je bil zadovoljen s svojimi varovanci, ki bi lahko — s tako zagrizeno igro, kot so jo tokrat pokazali — dosegli boljše rezultate. (Pjoter)
V slovenskem derbiju moške odbojkarske C-2 lige
Valprapor ugnal Olympio v gosteh
OLVMPIA CASSA DI RISPARMIO -VALPRAPOR IMSA	2:3
(15:3, 13:15, 15:10, 9:15, 12:15)
OLVMPIA: Sfiligoj, Ivo Cotič, Janez Terpin, Černič, Simon Terpin, Breganti, Andrej Terpin, Vogrič, Dorni, Kom-janc, Milocco, Pellegrin.
VALPRAPOR: Buzzinelli, Aleš in Mitja Feri, Lavrenčič, Lutman, Rajko in Diego Petejan, Superga, Prinčič, Berzacola, Koršič.
Kot se za derbi spodobi, čakati je bilo treba peti set, da se je izvedelo, kdo je zmagovalec med 01ympio in Valpraporom. Slavili so gostje v razburljivem srečanju, ki si ga je ogledalo rekordno število občinstva. Telovadnica Slovenskega športnega centra je bila namreč pretesna, da bi vanjo vstopili vsi, ki so želeli prisostvovati srečanju med najboljšima odbojkarskima predstavnikoma na Goriškem.
Sama tekma, ki je bila za obe šester-ki velikega pomena tudi zaradi njunega položaja na razpredelnici, ni bila na visoki tehnični ravni. Vzdušje derbija je namreč prevladalo nad dovršeno igro, tako da sta ekipi, v teku petih setov, opravili več napak.
Gostitelji so začeli v najboljšem slogu in to tudi ob »pomoči« Valprapora, ki se je brez vsake učinkovitosti zoperstavljal Terpinom in tovarišem.
Veliko bolj izenačen pa je bil drugi niz, v katerem so gostje nastopili s prenovljeno postavo, kar je očitno blagodejno vplivalo tudi na nadaljni razvoj tekme. Po povsem enakovredni igri so Petejanovi igralci v končnici bili prisebnejšji in izkoristili nekaj nesporazumov v OIympijini vrsti.
Valpraporci so v tretjem nizu že vodili 7:0 (predvsem po zaslugi Superge) in kazalo je, da bodo v tem slogu prišli tudi do petnajstice. Ravno obratno. 01ympija je začela nizati točko za točko, prešla v vodstvo (9:8) in zmagala.
Na gostovanju v Ločniku je Bor Ag-rimpex proti povprečnemu nasprotniku, ki je imel na lestvici osem točk (šest manj ko*t Tržačani) slavil lahko zmago, ki pa bi bila lahko še prepričljivejša od tistega, kar kaže rezultat.
V prvem setu so borovci stalno vodili in osvojili niz z nekaj točkami prednosti. Drugi set je bil v bistvu ponovitev prvega. V tretjem setu je trener poslal na igrišče vse razpoložljive odbojkarje: rezervni igralci so dobro začeli, saj so povedli in vodili celo z 12:6, zatem pa so popustili in nerodno tesno izgubili.
Ko se je v četrtem setu vrnila na igrišče prva postava, ni bilo o zmagovalcu več dvoma: borovci so z dobro igro dokazali, da jim nasprotniki ne morejo do živega.
(S. S.)
Lutman (Valprapor Imsa)
V nadaljevanju so gostitelji po enakovredni igri v začetku četrtega seta boljše organizirali svoje vrste in z nekaterimi posrečenem! menjavami stanje izenačili na 2:2.
Loterijo tie-breaka si je tokrat zagotovila postava Valprapora, ki je že od vsega začetka prešla v vodstvo (2:5, 8:12) in ga obdržala do konca.
Kaj več o tem derbiju bomo poročali v torek. Brali pa bomo le izjave igralcev in trenerjaValprapora, saj je 01ympia uvedla do našega časopisa tiskovni molk zaradi »nekorektnega pisanja« glede izgredov med mladinskim srečanjem Valprapor - 01ympia, ki je bil pred tedni v Štandrežu.
RUDI PAVŠIČ
PASTIFICIO BROTTO -
BOR AGRIMPEK	1:3
(12:15, 10:15, 17:16, 4:15)
BOR: Batič, Aiello, Giacca, Rudes, Marega, Paganini, Stančič, Starc, Melon, Palin.
V moški D ligi poraz Soče Sobema
VOLLEV BALL CARNIA -
SOČA SOBEMA	3:0
(15:1, 15:11, 15:9)
SOČA SOBEMA: I. Š. in M. Cotič, Batistič, Muscau, Hlede, Tomšič, Pisk, M. Čevdek.
V	zasneženi Paluzzi je Soča Sobema doživela poraz proti solidnemu Volley Ballu Carnia. V prvem nizu so Sočani odpovedali v vseh elementih igre in dovolili nasprotniku, da je z lahkoto prešel v vodstvo.
V	ostalih dveh setih se je ekipa iz Sovodenj upirala nasprotniku do desetice, nakar so nasprotniki zaigrali odločneje in brez težav osvojili novi par točk.
(Poldo)
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna-ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 7.00,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
T«l. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Povsem pričakovan sklep izvršnega odbora SEV v Moskvi
Po 30 letih so se odpovedali vzajemni gospodarski pomoči
s porazdelitvijo gospodarskih dobrin in s koordinacijo naporov. SEV je bil neke vrste poskus, ta bi toga socialistična gospodarstva odgovorila na rojstvo Evropske gospodarske skupnosti. Od ustanovnih članic, Albanije, Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske, NDR, Romunije, Madžarske in Sovjetske zveze, je kot rečeno, samo Tirana zapustila SEV leta 1961, medtem ko je leto kasneje postala polnopravna članica Mongolija, leta 1972 Kuba, leta 1978 pa še Vietnam.
V svojem tridesetletnem življenju je bil SEV predvsem orodje v rokah sovjetske hegemonije, ki je služil skoraj izključno sovjetskim političnim interesom in je bil skregan z gospodarsko logiko. SZ je namreč nudila ostalim članicam cenene surovine in jih s klirinškimi posli priklenila na skupno barko »komunističnega gospodarskega protekcionizma«. Gospodarstvo vzhodnega bloka se je torej zaprlo vase, se zadovoljilo s »statističnimi uspehi«, od mednarodne konkurence nestimulirana proizvodnja pa je postopoma nazadovala ob zastarelih proizvodnih procesih. Nič čudnega torej, da SEV ni uspel vzpostaviti gospodarskega sodelovanja z EGS in da so to poskušale posamezne članice z dvostranskimi dogovori mimo krovne gospodarske organizacije.
Povsem razumljivo SEV ni mogel preživeti burnih dogajanj, ki so v letu 1990 pometla s komunističnimi vladavinami. Nove vlade so se namreč takoj izjasnile za tržno gospodarstvo, kar pomeni sprostitev cen, plačevanje v konvertibilni valuti in upoštevanje tržnih izvoznih in uvoznih cen. V takem položaju tudi SZ ni mogla ohraniti svoje nadvlade in je torej pokopala SEV.
MOSKVA — Svet za vzajemno gospodarsko pomoč SEV, ki je na Zahodu bolje poznan s kratico COME-CON, je »izčrpal svoje mogočnosti«, a države članice ne bi smele prekiniti medsebojnih gospodarskih povezav. To je včeraj v Moskvi ugotovil izvršni odbor sveta po dvodnevnem zasedanju. Na njem so tudi dokončno sklenili, da mora SEV zamenjati popolnoma nova organizacija za mednarodno gospodarsko sodelovanje, ki bi bila osnovana na načelih tržnega gospodarstva.
Izvršni odbor SEV je tudi osvojil osnutek statuta nove organizacije, ki bi ga morale članice podpisati na prihodnjem budimpeštanskem zasedanju zadnje dni februarja, ko bodo včeraj »preminuli SEV« dokončno pokopale. V Budimpešto pa šo povabili tudi Zvezno republiko Nemčijo, ker je z združitvijo obeh Nemčij, Nemška demokratična republika prenehala biti članica te gospodarske organizacije bivšega vzhodnega bloka, združena Nemčija naj bi bila torej naravna naslednica sedeža, ki ga je imela do nedavnega NDR. Tega zasedanja se bo udeležila tudi Jugoslavija, ki je v Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč bila do sedaj kot opazovalka. Med pripravami na ustanovni vrh nove organizacije v Budimpešti bodo proučili tudi možnost, da bi se ga udeležila tudi Albanija, ki je iz sveta izstopila leta 1961. Prav tako bodo morali rešiti vprašanje morebitnega sodelovanja Evropske skupnosti.
Svet za vzajemno gospodarsko pomoč so ustanovili 4. decembra leta 1959 na podlagi moskovskega sporazuma iz leta 1949. Nastal je kot doprinos za gospodarski razvoj socialističnih držav vzhodnega bloka, ki bi ga uresničili
Grška vlada zaskrbljena zaradi navala albanskih prebežnikov
Albanci množično bežijo preko meje v Grčijo. Tiskovne agencije poročajo, da jih je v noči na soboto ilegalno prestopilo mejo vsaj sto petdeset, obmejna policija pa je potrdila, da jih je bilo 103 grškega porekla. Grška vlada je prejšnje dni izrazila nezadovoljstvo nad neustavljivim navalom albanskih prebeznikom, kljub temu pa je organizirala posebna zbirna središča, kjer ljudem nudijo tudi zdravniško pomoč	(Telefoto AP)
Ogromna množica na pogrebu priljubljenega »Piccoletta«
Ogromna množica se je včeraj poslovila od priljubljenega Renata Rascla. Pogrebna svečanost je bila v znani rimski cerkvi umetnikov, udeležili pa so se je številni gledališki umetniki	(AP)
V veljavi strogi ukrepi proti reciklaži umazanega denarja
RIM — Včeraj so na vsedržavnem ozemlju začeli veljati restriktivni ukrepi v zvezi s finančnimi operacijami, ki presegajo dvajset milijonov lir. Vsakdo, ki namerava operirati z večjimi vsotami od omenjene, se bo moral opreti na pooblaščenega posrednika (borznega agenta, bančnega ali poštnega uradnika ali pa predstavnika kake javne finančne službe)! plačevati pa bo mogoče le s krožnimi imenskimi čeki, kreditnimi karticami in morebitnimi enakovrednimi vrednostnimi papirji, ki jih bo izdala banka. Ukrep velja tudi za operacije s tujino.
Zakon bo precej obremenil tudi delo bančnih uradnikov, saj bodo morali odslej držati evidenco o zasebnikih, ki poslujejo z velikimi vsotami, morali pa jih bodo tudi legitimirati, prav tako pa bodo morale bančne stranke navesti vzrok operacije oziroma pojasniti, komu je namenjen denar. Od prvega januarja 1993 bo treba za prenos večje denarne vsote predložiti tudi lastni davčni kodeks, že prihodnji mesec pa ga bodo morali obvezno predložiti vsi, ki nameravajo odpreti novi bančni račun.
Zakon za preprečevanje reciklaže umazanega denarja predvideva tudi stroge kazni za kršitelje; globe bodo znašale tretjino vrednosti, ki jo je kršitelj nameraval nezakonito prenesti. Zakladno ministrstvo je že pooblastilo poleg finančne straže tudi agente menjalnic in finančne posrednike, da lahko nadzorujejo in prijavijo vse sumljive primere vlaganja visokih denarnih vsot.
Pozor na čeke!
RIM — Kaže, da so si banke končno izmislile preprost, zato pa toliko bolj učinkovit način za preprečevanje goljufij z bančnimi in krožnimi čeki. Vsakemu čeku namreč odstrižejo zgornji levi vogal, v primeru, da se tak ček ponovno pojavi v rokah kogarkoli, pa ga ni več mogoče zamenjati za gotovino. V zadnjih letih se je namreč pojav ponarejenih in ukradenih bančnih čekov tako povečal, da mu niti pristojne varnostne oblasti niso bile več kos.
Zadeva je skrajno preprosta, ponarejevalcem pa povzroča hude preglavice. Banke so v preteklosti že uvedle najrazličnejše preventivne ukrepe,- za tiskanje čekov so uporabljali poseben, dragocen papir in barve, ki so reagirale na razne kemične posege. Ponarejevalci pa so se tem nevšečnostim vselej spretno izognili, saj se je izkazalo, da so nekateri uporabljali celo la-zersko vrhunsko tehniko, da so lahko ponarejali dragocene vrednostne listke. S preprosto »muti-lacijo« čeka pa so se stvari temeljito spremenile v korist bank in njihovih strank. Prav zato Združenje bančnih zavodov priporoča vsem, naj bodo previdni pri sprejemanju bančnih čekov, takih, ki jim manjka zgornji levi vogal pa naj sploh ne sprejmejo.
Je imel Stalin dvojnika ker se je bal atentatov?
MOSKVA — Je imel Stalin svojega dvojnika, ker se je bal atentatov? To novico je včeraj objavil dnevnik Ra-bočnaja tribuna, po pisanju katere naj bi sovjetski diktator poiskal dvojnika takoj po umoru člana politbiroja Sergeja Kirova leta 1934.
Dvojnika naj bi dobil v osebi Jevse-ja Lubitskega, ki naj bi imel »krstni nastop« na srečanju »Stalina« z delegacijo nizozemskih rudarjev. »Nastop« je dobro uspel, od takrat pa naj bi se Stalin redno posluževal svojega dvojnika.
Stalin je bil z njegovim »delom« zadovoljen, saj je njegov dvojnik celo
prelisičil vse člane politbiroja, ki so Stalina prav dobro osebno poznali.
Vendar pa mu sovjetski diktator ni izkazal nobene hvaležnosti. Najprej je dal ubiti njegovo družino, da ne bi pač člani slednje ničesar zinili o dvojnikovem delu, vendar pa kmalu niti to ni bilo dovolj. Stalin naj bi nato dal ubiti celo vse tiste, ki so delali z Lu-bitskim (krojače, brivce ipd.), njega pa je leta 1952 dal internirati v Sibirijo. Lubitski je nato umrl na svobodi malo po Stalinovi smrti, kot da bi se popolnoma istovetil z njim in mu sledil tudi v smrti...
Krave in topla greda...
PULLMAN (ZDA) — Organizacija za varstvo okolja v ZDA bo v naslednjih treh letih izdala 210 tisoč dolarjev za nadvse svojevrstno raziskavo. Skušali bodo namreč dognati, do kakšne mere črevesni plini, ki jih povzroča kolcanje krav in drugih podobnih živali in ki se sprostijo v zrak, škodujejo temperaturi zemeljske atmosfere in povzročajo negativno otoplitev, ki spada v okvir pojava tople grede. Slednji naj bi v preteklosti, predvsem pa naj bi v bodočnosti, povzročili mnogo naravnih katastof, predvsem pa naj bi spremenil naravno sosledico letnih časov.
Trije ameriški raziskovalci Washington State University, ki so se lotili te raziskave, so prepričani, da sproščanje plinov s strani krav viša temperaturo atmosfere za vsaj 15 odstotkov (!), to pa uničujoče vpliva na efekt tople grede. Kako bodo to raziskavo »strokovno« izvedli? Kravam bodo dali na gobec posebno plinsko masko, ki bo do potankosti izračunala »jakost« kravjega kolcanja...
Bodo sina Marlona Branda Christiana popolnoma oprostili hude obtožbe umora?
SANTA MONICA — Brez pričevanja hčerke Cheyenne slavnega filmskega igralca Marlona Branda o umoru Daga Drolleta, bo vsa zadeva razvodenela, ubijalec pa jo bo »srečno« odnesel z najmanjšo možno kaznijo. To se boji oče umorjenega Jacgues Drol; let, ki je v intervjuju za kalifornijski dnevnik Los Angeles Times izrazil vse svoje razočaranja nad najbolj možnim razpletom procesa proti Brandovem sinu Christianu. »Marlon Brando je zelo vpliven človek, zato bo svojega sina rešil pred pravično kaznijo,« je še dodal. Dogodek, na katerega se nanaša Drollet, se je zgodil lanskega 16; maja, ko je v Brandovi vili pri Santi Monici Christian Brando (na sliki AP) hladnokrvno ubil ljubimca svoje polsestre Cheyenne Daga Drolleta z motivacijo, da slednji slabo ravna in tep® Cheyenne.
Pričevanje Cheyenne bi bilo v tem oziru bistveno, saj je prav slednja takoj po uboju izjavila, da je njen polbrat namerno in hladnokrvno ubil Daga. Vendar Cheyenne ne bo pričala' saj se nahaja na Tahitiju, kjer je pravkar rodila Dagovega sina, poleg teg® pa se nahaja v hudi psihični krizi, sa) je v zadnjem obdobju že dvakrat p°' skusila samomor.
Proces brez prič, ki bi lahko potrdile krivdo Brandovega sina, katereg® branijo najbolj vplivni ameriški odvetniki, se bo zaključil v nekaj dnel’; Christiana pa bodo po vsej verjetnost’ skoraj popolnoma oprostili.