266. številka. Ljubljana, nedeljo 21. novembra. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAR Izhaja vsftk dan, iavzemši ponedeljke in dneve po piaanlkih, ter velja pa poatl prejemau, ta avatro-ogersko delala aa oelu leto 16 gold., »a pui leta 8 god. ma čet.o leta 4 gold. — Za Ljubljano brot pošiljanja na dom aa oelo leto 13 jrold., ta četrt leta 3 gold. 30 kr., aa en meaeo I gold. 10 kr. Za nošiljani* na duu, ae računa 10 .*jc. aa meaec, 30 kr. aa četrt leta. — Za taja dole le toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelj« na Ijudukih šolah In za dijake velja raliaaa oena in sioer: Za L|ubljano aa četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman aa četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiristopne SetH-vrste 6 k-., če ae osnanilo onkrat tiska, S kr. če ao dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiaka. irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v LJubljani v Frano Kolmanovoj hiši št. 25—26 poleg glodišča v „zvozdiu. 0#f avniitvo, na katero naj so blagovolijo poŠUjati naročnine, rnklamaolje, oznanila, C. Ji administrativne rodi, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovoj hiši Hrvatje o naših stvareh. Glasilo hrvatske narodne stranke in ■aborske večine, zagrebški „Obzor," prinaša ▼ četrtek 18. t. m. na prvem mesta članek s napisom: „Pomirba slovenskih stranaka." Ta hrvatski glas pravi mej dražim : „Čitamo ▼ bečkih listih dopise iz Ljubljane, ki po razdora slovenskih strank proroku jejo razsulo. Za prihodnje volitve oni (Nemci) računajo ua manjino slovenske stranke v zbora. Najbrž bode tudi tu resnična ona beseda: „što se babi htilo" (hotelo, kar bi bila rada imela) ono i snilo (sanjalo)." Ali je dobro i od neprijatelja učiti se. Ker on iz razdora pričakuje razsalo, treba je, da rodoljubi razpor odpravijo in slogo mej •oboj narede." — Resnica! Mi smo k temu vedno pripravni, to so razume: pošteno in ne tako, da bi vsi neklerikaloi kar odstopili, kar se »akteva, ali pa vrat upognili. „Obzor" dalje navaja, kako je liberalizem svojo ime diskreditira), in potem pravi: „Ali ko bi liberalizem tudi zares več ▼reden bil, borba mej klerikalnimi in liberalnimi uačeli bode se izvojevala u a d nizih poljanah, a ne na hrvatskih, niti na •loveuskib. Naj ta borba klerikalizma z liberalizmom končno izpade, kakor hoče, ua osodo slovanskih narodov bode ona malo ▼plivala, in bode gotovo drugače vplivala, nego si mislijo pristaši jednega ali dragega načela. More se na primer pomisliti, da Francoska, naj bode liberalna ali klerikalna, bode p omagala Slovan ■ tvu do slobode in samostal nosti, in Nemška, naj bodo liberalna ali Rlcriltaliia, bode stala tej slobodi o a potu, in naj bode jedoa ali druga kar koli podvzela, bode podvzela iz svojega državnega in narodnega interesa, a ne zaradi klerikalnih ali liberalnih načel." Izvrstuo „Obzore" ! Mi smo popolnem tvojega mueuja; ali vprašaj našo nam protivne slovensko sorojake, če so oni ? „Z jeduo besedo, kar Vošujtik in Zar-uik doprineso v tabor liberalizma, ali B 1 e i-w c i u s svojimi drugovi v tabor klerikalizma, to je ueznatna kaplja, ki kano v morje; ali velika in znamenita podpora jo, ako ves slovenski narod, je-din in zložen, svojo moč doprinese v borbo NloiaiiNiva!" Zopet živa istina ! Mi smo uže nmogo-krat to isto izrekli, da smo najprvo Slovani, da nam naj bode „borba Slovaustva" za zdaj jedino in prvo . . . Ali — mi uijsmo bili tisti, ki je, pustivši slovaustvo iz misli, rekel : kjer je Vošujak, tam mene nij, ali pa: nprej se bode kača na ledu ogrela, predno itd." „Obzor" se raduje slovenskoj slogi v Gorici, in da delajo kraujski in štajerski Slovenci tudi za to . . . Žalibog, da poslednje nij res. Pa morda še pride boljše izpoznanje, proteča nevarnoHt bode, upamo, pomogla nam, da v narodueiu vprašanji uehajo osobne mržnje iu siljeuje klerikaluih predsodkov tam, kjer jih, kakor „Obzor" prizna, isto tako treba nij, kakor ne liberalnih. Sicer če se sloga v prihodujih bojih razbije na trmi in svojeglavji nadih klerikalcev, katere mi kot faktor priznavamo, in nikdar ne zahtevamo, niti da se našim načelom podvržejo ali naše geslo prevzemo, niti da nam vse polje prepuBte, — e pa bomo dolati prisiljeni vsak po svoje, in mi z eneržijo, kakor smo jo užo večkrat pokazali. Mi nečemo nič drnzega, nego da nij slovenski in ultramoutanski identično. „Obzor" hoče gotovo isto za hrvatsko. S,cer nam je šahlouski nemški pHevdo-liberalizem tako zopern, kakor koma koli. Vendar, kakor rečeno, dosedaj je de upanje, da nas prihodnji nemškutarski naval na začaBni narodni obstanek naše stranke najde zedinjeno, tembolj, ker vemo, da mej konservativci je mnogo vplivnih mož, ki z nami jednako željo imajo. Samo da o pravem času svoj vpliv založe, pa bode dobro in mir. Jugoslovansko bojišče. Na vse zadnje bode še vendar Avstrija zasela Hosno in Hercegovino. Angleži izpoznavajo, da je boj v Hercegovini in Bosni postal res boj krščanskega prebivalstea z mohame danski m, torej divja religijozua vojna, ki ne daje nobenega pardona. „Times" to izpoznanje izražajo, rekoč: „Bilo bi hudodelstvo, pasti ti, da se religijske sekte v Hosni mej ■oboj u u i či jo. Avstrija bi jim ne mogla boljše usluge storiti, nego da zopet prevzame polic ajsko delo, katero je imela 1854 ; to bi se moralo vršiti s sodelovanjem velevlasti], ali od Avstrije, ker njena zemlja mejaši na vstaške pokrajine in ker vsaj Anglija največ zanpa A v str i j i.u To se pravi: Angleži izpoznavajo, da Turčija Živeti ne more. Ali kdo bode dedoval? Ta se angleška novošljivost oglasi in itistek. Bogdan Hmelnicki. (Fo FotruŠuvskoin spisal J. Stoklasa.) (Daljo.) Poljski poslanci so prinesli Kozakom od kralja milost in odpuSčouje, a samemu Ilmelnickemn milostiv list. Začelo so se razprave; poslanci so obetali Kozakom razna polehkanja, ali so zahtevali, da se imajo kmetje vrniti k svojim gospodarjem. Ali to je bilo nemogoče, narod se nij hotel pomi riti h Poljaki, dokler no dobo od njih popolno slobodo. Hmelnicki nij smol proti tem zahtevani govoriti, kajti on je dobro razumel, da je postal sam le po narodu tako mogočen. Vrh tega mu je obetal krimski kan, pomagati v bodočej vojski z vso svojo hordo, pa tudi Turki so hoteli poslati en polk. V kratkem so poljski poslanci uvideli, da nimajo nič dobrega od Kozakov pričakovati. Hmelnicki se jo ž njim večkrat spri, ter je zmerjati začel, posebno če je bil hmeleu (pijan od piva), kar je bilo pogostoma. Zmerjal pa je Poljake za to, ker svojemu kralju ne dado nobeue slobode, nego da ga zadržujejo v njegovih poslih. Včatu je tudi kričal uanje, da je bo vse izdal Turkom v stižnoBt, tor so pri vtmkej zgodi grozil, da se bode ruski narod uže oslobodil Poljakov, ali da se bode tudi mašloval za krivice. Poslanci nijso vedeli, kaj bi začeli. Sklenili so, da so rešijo begom, kar so tudi storili, ter žive glave odnesli. Zopet se je začela vojska. 1 Imcluickemu je prišel ua pomoč krimski kau, kakor je obljubil, pa tudi Turki, CerkuHi iu douski Kozaki. Hmelnicki je okrožil poljsko vojsko, ter jo tako stisuil, da so je začela v poljskem taboru lakota. Jeli so vse, kar se jo moglo dobiti, tudi nujoHtuduejši stvari« Ah Poljaki so se vendar hrabro držali, kralja I z novo četo pnčakovaje. Iu čeravno jej kralj z velikim trudom zbral vojsko, vendar je le o pravem časa prišel svojim na pomoč, llmelnioki je navalil uauj, ter ga napi.! pri mestu Zborov. Tatari in Kozaki so kar zleteli na poljsko vojsko, ter jo mislili precej pokončati. Vendar je dva dui trajal boj. Kralj je bodril svoje vojnike, tolkel se v vrsti ž njimi, z svojimi rokami lovil za uzde pri koujili, je uavdušoval, ter gnal vse uajircj v boj. Vkljub temu se je vendar le slaba godila Poljakom; Kozaki in Tatari ho je obkrožili od vseh strauij in le njihova prevejauost je je rešila. Začeli so so namreč Poljaki ogovarjati s kanom, ter ga pridobili na svojo stran. Ko je pa llmelnioki to zapazil, gledal jo, da razbije te ngovore j ali Poljaki so mej tem u J. o podkupili kana I veliko svoto denarjev, ter mu obetali še eukrut toliko, ako bode držal ugovor. 11 mol uicki je bil v velikoj zadregi, .posebno ko ga je kau nagovarjal, da naj so pomiri, kor kralj sam to želi. Atamau je pa ludi pred vsem so Rusiji neprijazni in jo i vso bumnostjo ogledujejo. Zato naenkrat Avstriji zaupajo, pa jej — policajsko ulogo ponujajo, več težko. Iz Carigrada se piše praškemu oficljoz-nemu lista „We8er Ztg.,u da je Audrassv nasvetoval, naj se postavijo pomirovalne komisije, katere bi nadaljevale, kar so konzuli zaceli. Te komisije bi bo naravnost z vstaši v zvezo spravile, tem zagotovile vsa ona poroštva, katerih nijso konzuli mogii obljubiti. One bi imele svoje sedeže v večjih krajih vseh onih provincij, ki imajo poleg mohamedanBkega, količkaj krščanskega prebivalstva, ter bi v njih bilo nekoliko onih poroštev ali garantij, katere so vstašem obetane bile. Vedna naloga teh komisij bi bila, Čuvati, da se v praktičnem življenji otoe reforme res izvršujejo, ki jih je sultan obljubil. Vse to strašno umetno sestavljeno črte-Sevanje po zelenej mizi in po fijaska diši, torej najbrž ostane v predloga. Ali vendar je žalostno, da se velevlasti V šestih mesecih nijso mogle niti dogovoriti, kaj bi! Ugibajo sem pa tje, ta Čas se pa kristijanje uničujejo in kolejo, da je groza! 19. vek ! Srbsko „Oslobodjenje" organ radi-kalcev kara svojo vlado: n Ali more tak narod arečen biti, ki svoje meje straži, zmrzuje in lakoto trpi, a poleg tega mirno gleda sovražnika. Na vseh listih zgodovine srbske beremo o slavi poguma in od važno Bti Srbov. Zato upamo, da ta narod ne bode dolgo na svojo propast gledal nego z orožjem v roci vse popravil, kar so drogi skazili.« —__ Is Cetinja se poroča, da je tja pri Sel srbski senator Filip Hriatić, zarad spo raznmljenja Srbije s Črnogoro. Bog daj dober vspeh. _ Politični razgled. Motrs»nJe> etešeBl*. V LJubljani 19. novembra. V državen* atbom 19. nov. jena svetoval Kopp posti" vo o fakultativnem civil nemu zako~ i t. j. postava po katerej bi bilo vsacemu naprosto voljo dano, oženiti se po cerkvenem obreda ali pred posvetno oblastjo, civilno. Dosedaj imamo le civilni zakon za silo, t. j. ako bo cerkev brani poročati. Gosposka zbornica se je 18. nov. sešla. Da je bila sklicana, nij tolikanj uzrok potreba njenega delovanja, katero nema prvotnega pomena, nego, kakor „N. Fr. Fr.u zato je narejena bila seja, ker je bil včeraj cesarici n god iz so torej pčri dali čestitati po predsednika. t*i>lj> postavili odbor sedmerih. it ti ii4i fshi mestni svetovalec Lobl ch je imenoval javno „N. Fr. Pr." revolverski list, in nij hotel besede nazaj vzeti, zato je bil obsojen na 20 gld. globe. Francoska vlada je predložila skupščini novo tiskovno postavo. Ker je pa ta jako neliberalna, izreklo se je v dotičnej komisiji zbornice 11 ndov iz levice zoper in le 4 udje iz desnice za postavo. Sodijo sedaj, da bode vlada postavo nazaj vzela. Iz Španije smo v zadnjej Številki poročali, da ponuja don Karlos premirje. Vsi madridski listi smešijo to ponudbo in pravijo, da bi najboljše bilo, poslati 70.000 mož več na sever. — Kralj Alfonzo je sam poslal generalu Quesada v sever povelje, da ne sme od don Karlosa nobenega pisma sprejeti, kakor tacega, v katerem naznanja, da se uda. Ponosna sta ta Španjca oba, ki dasta, da se narod mej soboj kolje. II Mi^li/irški škof Reissman je na nagloma nmrl. Mej Kgiptom in Abisinijo se h"da vojna pripravlja. Tri egipčanske vojske maršira j o ob treh straneh proti A bi si ni j i in so aže precej sovražnega zemljišča zasele. Ob jednem so se Egipčani zvezali s kraljem Menelekom vladavine Soe, da skupaj ž njim operirajo proti kralja Joaaeza Abisinskemn V Ranguna, v angličanskej zadnjej Wn> tli ji poleg birmanskega kraljestva, pomor skem mesta, ki šteje blizu 40.000 prebival cev, prišle so angličanske oblasti na sled nekej zaroti, katera je nameravala, osvojiti si arzenal in orožje v njem, in mesto za žgati. Veliko število Birmancev je angleška policija zaprla, ker jih sodi, da so sumni udeleženja te zarote. Dopisi Is Trsta, 17, novembra. [Izv. dop. Naše mestno svetovalstvo je v nekej seji mestnega zbora odloČilo letni strošek 13.000 goldinarjev za mestno statistiko, ker hoče vsako leto natančne date o mestu v svojih listinah imeti, kar je hvale vredno. Ali ne da bi mestno svetovalstvo to statistiko ve Sčakom ali izvedencem v roke dalo, storilo e, kot hlapec s hlapcem, da delo vsak drugemu izroča. — Gotovo da nij v celej Avstriji statistični nabor tako uravnan, kakor v tržaške j okolici, kjer bo ženske viri za sestavljanje statistike. Znano je, da je magistrat okolico osrečil z rakovo boleznijo okrajnih načelnikov noti našej okoličanskej volji, ker mi v te nobenega zaupanja nemamo. Tem usiljenim okrajnim načelnikom izročil je tudi sestav-ljenje statistike naše okolice. Kakšna bode! Mestni magistrat namreč, na mesto, da bi po okolici iz farnih matio dotične date zanesljivo dobil, ker tu nij tujcev, postavil je ljudi, ki svoje delo izvršujejo na pol, in morda de na pol ne, namreč baš omenjeni okrajni paše laške. Pri sv. Ivanu, kjer so bolj zavedni kmetje, je okrajni načelnik, neki Monfera, dobro vedoč, da ne uživa v svojem okraji nobenega zaupanja, in da ga vsak le kot nebodigatreba smatra, sklical žene o klican ke na svoje stanovanje, da mu date za potrebno statistiko napovedo - bal se je namreč, može okoličane pozvati. Kakova bode ta statistika, katero okoličanke okrajnemu načelniku diktirajo, to Bi vsak lehko misli. Politično slovensko društvo „Edinost" je zopet dotično prošnjo vložilo, da odpravi iz okolice te laške špiclje. — Upamo, da nas bode vendar nazadnje vlada podpirala proti magistrata, ki se jej vedno ostavlja. Ako pa okoličan ne bode s prošnjami za svoje krvave Žulje pri magistrata nič opravil, potem se bomo z vso silo vrgli na peticijoniranje pri vladi, da našo okolico odloči od Trsta, ki nam le jemlje pravica in davke, a nam ne daje, kar nam gre po vseh pravicah! Iz IVovefrcs uicfttts 18. nov. [Izv. dop.] Beseda, katero je napravila tukajšnja narodna čitalnica v preteklo nedeljo prvikrat v „Narodnemu domu", je bila prav sijajna in od odličnega občinstva obiskovana. Ker jo je uže nek dopisnik v daljšem dopisu od 15. t. m. v vašem veleceujeuem lista na tanko opisal, in jaz k temu nič posebnega nemam dostavljati, naj pa zabilježim tukaj zanimivi govor, ki ga je govoril g. vikar J. Tomažič. Glasi se takole: (Dalje v prilogi.) uvidel, da ga bodo Tatari zapustili, ako ne uboga kana in da s svojimi Kozaki nij v stanu, boriti se proti kraljevoj vojski. Treba se je bilo tedaj pogoditi tako ali tako. Dogovorili so se, da se Kozakom vse odpusti, kar so se pregrešili. Pred vsem pa so zahtevali Kozaki svoje stare pravice, da jih ima biti namreč 40.000 zabilježenih in da ima kijevski metropolit pravo glasa v njihovem shodu. Tudi še nekaj dragih poleh-kanj so dobili Kozaki, ali to vendar nij bilo vse, za kar so se vzdignili. Za kmete vendar nij bilo v zborovskem ugovoru nobenih Bloboščin potrjenih. Dogovor so podpisali vsi 9. avgusta 1649. Precej potem se jo vrnil Hmelnicki v Ukrajino. Se vč da, ta mir nij zadovolil nobenega. Poljaki so ga sprejeli le za en čas, ruski kmetje pa so odgovorili, da nočejo služiti panom. Zopet so se začeli ponavljati gajdamanski napadi, grabež, požari in ubojstva. Hmelnicki jejucer kaznoval ne- pokorne, je obešal, natikal po tnr.ski na kolce, ali narod se vendsr nij pomiril. Ime Hmelnickega, do zdaj vsem drago, bilo je od zdaj strašno: vsi so ga preklinjali. Uvidel je nazadnje ataman, da zborovski mir ne more dolgo obstati, zatorej se je začel zopet za vojsko pripravljati. Pa tudi Poljaki nijso pozabili na priprave. Vojska se je zopet začela 1. 1651., obe četi ste se sešli na reki Štiri, pri Beres-tečku 20. junija. Poljakov je bilo 300.000, ne brojoč voznikov in slug; nmclnicki pa je imel komaj 100.000 svojih, ne mnogo manje pa je prišlo na pomoč Tatarov s krimskim kanom. Ko so Poljaki nanje udarili, kan nij mogel vzdržati napada, nego se je obrnil, ter jezdil nazaj na vso sapo; za njim pa je zbežala vsa orda. Hmelnicki je ndaril z malo četico za njim, da ga vstavi in pregovori za boj, ali mej tem so aže Poljaki napali Kozake od treh strani j in vsled tega je nastopila taka zmešnjava mej Tatari, da nijso mogli razločiti svojih od tujih, ter streljali eden druzega. Poljaki so zmagali; Kozaki pa so se morali vrniti v svoje tabore. Nastopila je noč. Pričakovaje svojega atamana, ogradili so se Kozaki z vozmi, ter začeli okopavati se. Potekel je dan, potekla je noč, a Hmelnicki bo le nij še pokazal. Poljaki so pa mej tem oblegli kozaški tabor, ter začeli vanj streljati. Kozaki so se branili tudi s puškami, napadali sovražnika, spuščali se v razne prevejanosti, še cel6 ugovarjali so se s Poljaki. Tako se se oni držali deset dni, a o atamana nij bilo nij duha ne slaba. V tabora se je pa zgodilo nazadnje izdajstvo; mnogi so se predali Poljakom. Ostali Kozaki pa so sklenili, da ne morejo na nobenega več čakati, ter se samo z begom rešiti. Pobegnili so vsi črez veliko močvirje (blato). Mnogo je tukaj utonilo Kozakov, še več pa kmetov, ki so b Kozaki vkup za vozmi otrpneli. Priloga „Slov. Naroda6' h H. 266., 21. novembra 1875. „ Presilnemu tlačenju priti v ok6ao, Napravlja Slovenija zedinjen si doin, In neče so v nemstvo vtopiti. KoseskL Čestit«, starodavna knjiga nam pri povsduje, da ima ves človeški rod svoj začetek iz enega moža in ene žene, katera je roka vsegamogočnega ustvarila po svojoj podobi in enakosti. Živeli so iju dje v srečnej dobi rajskega časa mej soboj v bra-tovskej vzajemnosti; vsak je pripoznal in spoštoval pravice posameznega, 'sklepala je človeštvo vez svete ljubezni. Tako je bilo od začetka, in vedno naj bi tudi pri tem ostalo, to je bila volja modrega stvarnika. Bil je tedaj na svetu en jezik in enako govorjenje. Prišel p & je napuh na svet, ta je rodil nevoščljivost, katera je nzročila bratomor in še več druzih zlov. Zgininila je iz-mej ljudij ljubezen — božja nči — in vladala je po vsem svetu zavist in sebičnost. Ljudje so prevideli, da dalje drugi poleg druzega mirao in ravno prebivati ne morejo, in rodi se v njih nesrečna misel. Pri dite, so rekli sazidajmo si mesto in stolp, katerega vrh naj se neba dotika, predno sc razkropimo po vsej zemlji ! Gospod pa je stopil dol, da bi vidol mesto in stolp, katerega so sezidali Adamovi otroci, in je rekel: „Zuaešajino jim tam jezik, da eden druzega ne bodo razumeli*. In tako jih je iz tistega kraja razkropil po vsej zemlji. Tisti, ki so se mej saboj nekoliko razumeli, so se skupaj naselili ustanovili so mej soboj eno dražbo, postali so — en narod. Govorili so mej soboj en jezik, poprijeli enake noše, enakih navad in običajev, razvila te jo mej ujim — narodnost, t. j. ljubezen do zemlje, na kalerej so prebivali, do jezika, katerega so govo-vorili, do šeg in uavad, katerih so se bili poprijeli. Po takem je narodnost tako z uarodom zvezana, da nij pod milim neb> m uaroda brez narodnosti, in tudi nij mogoče, da bi se narod brez nje vzdržal. Ako nema narod ljubezni da samega sebe, — in to je ravno narodnost — za smirom je zapuščen, in je podlaga tujčevej peti, on senik- Mnogo jih pa tudi nij hotelo pobegniti iz tabora, ti vsi so poginili pod sabljami poljskih vojnikov. Da, tudi te, ki so še precej srečno utekli črez blato, zadela je grenka osoda: nekatere so ujeli Poljaki onstran močvirja, dragi so pa od lakote pomrli po gumah in stepah. Prahom je bila razvejana pri Berestečku velika kozaška vojska. A s Hmelnickim se je to-le zgodilo. Prispevši do kana, začel ga je nagovarjati, da se vrne v boj. Ali kan ga nij poslušal, nego vlovil ga, ter mu zagrozil, da ga bode Poljakom izdal, Razjezd se je pa on zato nanj, ker mu je ataman trdil, da je poljska vojska pri Berestečku malobrojna ali bogata. Mislil je Tatar, se ve da, le na plen. Ko je prišel pa na bojišče, zagledal je ogromni broj poljskih polkov, ter po kratke j bitki pobegnil. Hmelnicki se je sicer izgovarjal, da nij on kriv te nesreče, ali bilo je vse zastonj. Z velikim trudom se mu jo vendar kasneje posrečilo, da se je cdkupil z veliko svoto. Kan mu je vzel vse denarje, ter ga pustil na slobodo samo v enej srajci in kožuhu. Hmelnicki je priskakal tako domu, ter pil dva dni brez prestanka. (Daljo prib.) dar iz svojega spanja ne prebudi pri njem nij mogoče nobenega napredka, in če to le dolgo trpi, mora so z drugim narodom po-knviti in svojo lastno mater zatajiti. To nas žalostr.o uči povestnica mnogih narodov. Narodnost je tedaj vsakemu naroda prirojena, in teško jo je zatajiti, kajti preteško je iz sebe iztreti to, česar se jo č.ovek z materinskim mlekom navzel in čemur se je mej svojimi privadil. Po krutej sili se more narodnost v srcu zadržati, da ne vzplameni in se ne pokaže očitno na dan, ali upihniti in popolnem zaduSiti se ne da. Resnico tega nam potrdnje zgodovina vseh časov. V dobi absolutizma so bivali, v naše j ljubljenoj Avtriji vsi tisti narodi, kakor dan denes, Slovani, Magjari, Lahi, Nemci idr., a videti je bilo, kakor, da bi bil v ceiej Avstriji le en sam, in sicer nemški narod. Sole se bilo izključljivo nemške, v pisarnah se je vradovalo nemški, v nnobelu družbah se je slišalo govoriti le nemški. Drugi narodi so hranili sicer zvesto svoje narodne svetinje, ali očitno sa dan ž njimi si nijso upali. Cikali so milejše dobe, da zažari iskra narodnosti, tleča v tihem srcu v svitlem plamenu. In prišla je ta srečna doba! Hilo je 1. 1848, kar jo v nušej Avstriji na razvalinah absolutizma povzdignila sc zastava ustavnega življenja. Pokojni cesar Ferdinand „dobrotlji-viu blagega spomina so podelili meseca marca 1848 avstrijskim narodom ustavo in njihov naslednik sedanji cesar Franjo Josip so jo potrdili. Za to dragoceno darilo: Slava našemu premilost. cer ur ju Fr. Josipu — 3 krat Slava ! In narodi so se jeli gibati, nekateri bolj, nekateri manj, po stopinji svoje narodne živosti in omike. Tudi naš mili slovenski narod, trdno zagozden mej dva mu nasprotna življa, ki sta ga bolj in bolj .skup tiščala, povzdignil je precej zastavo narodnosti. Izdajati se je začelo več slovenskih Časnikov, razpošiljati so se jele po-dučne knjige vsakovrstnega obsega mej priprosti narod in po vsi slovenskoj domovini so klicali iskreni domoljubi zaspani narod na delo. Ustanovile so se pozneje čitalnice, bralna društva, in neumorno delali na vse strani, da bi narod vedel ceniti imenitni dar ustave, in bi se je posluževal na svojo korist. Tudi Dolenjska nij spala. Kavno zdaj obhajamo uže 10letnico narodne čitalnice v našem mesta. Od začetka je vrlo napredovala, pozneje se je prvotna navdušenost in vnema jako, jako ohladila, in to najbolj zarad tega, ker čitalnica nij imela pripravnih prostorov za besede in zabave, katore so bistvena pogoja narodnemu razvitku. Tem zaprekam v okom priti, sklenili so nekateri tukajsuji rodoljubi napraviti „narodni dom" poslopje, katero bi v svoje prostore sprejel narodno čitalnico, imel pri pravno sobano za dramatično predstave in zraven tega še domačo goBtiluo in kavarno. Predrzno idejo, katero vtelesiti more v sedanjih časih le stanovitna iu požrtvovalna volja! Razglasil se jo ta sklep takoj po vseh slovenskih časnikih, ter se mu je pridejal ob enem klic k nabiranji prostovoljnih doneskov. Omenjeni oklic je imel dober vspeh. Nabralo se je kmalu toliko, da se je kupilo zemljišče iu na spomlad 1. 1873 pričelo se je z zidanjem. Hvaležnost me sili, da omenim pri tej priložnosti ogromnih zaslug čast. dokt. zdravništva g. R n-čarja za narodni dom. Oo nij le sprožil to misel prvi, bil je tudi pozneje kljubu svojemu potrtema zdravja ia obilaim službenim opravilom do zadnjega trenotka svojega bivanja tu, do svojega premestenja tako rekoč duša temu podvzetju. Slava gospodu doktorju! Slabi finančni položaj, ki je po vsej Avstriji toliko silno potrebnih naprav ali popolnem vstavil, ali vsaj na negotova leta odložil, tudi našemu „naroduema domu" nij prizanesel, sosebuo 80 ma pa škodovale slabe letine, ki so zadele našo okolico. Delo na pol osnovano je na enkrat obtičalo in žugalo je popolnem prenehati. „Narodni dom je postal satira, s katero jo najraje pozgačkal nasprotnik pohlevnega Slovenca. V tej, za vso Dolenjsko tako bridkej stiski uresničil se je stari slovenski pregovor : „Bog Slovenca nikoli ne zapasti". Znašla sta se dva velikodušna rodoljuba, ter rešila narodni dom pretečega mu pogina. Ugledam ja uocoj mej čestito dražbo, in menim, da ne bom razžalil njijne pohlevnosti če ja glasno imenujem : blagorodna gospoda grof Barbo in Rudež. Več o njima izpregovoriti reklo bi se vodo v Krko voziti. Živela gg. grof Barbo in Rudež! Zdaj imamo „Narodni dom", prvi na Slovenskem, nam na veselje, nasprotnikom našim na kljub. Denes moremo veselo za-klicati z našim pesnikom: „Silnemu tlačenju priti v okom, napravlja Dolenjska zedinjen si dom in ne da se v nemštvo utopiti!" Toda kamen in opeka sta mrtva, ne-mata v sebi življenja in občutka in ga tudi nikomur dati in vdihniti ne moreta. Mi moramo tema mrtvema zidanja življenja dati in vdihniti! Kako ? Podpirajmo Narodni dom materijalno in duševno! Vsak domo-1 ub, ki zdaj še nij ud čitalničin, naj pristopi nemudoma, ker le potem nam bode mogoče naročiti dobrih nam prijaznih časnikov in si preskrbeti drugih potrebnih rečij. Povejte tudi tistim, kateri zdaj nijso navzočni, da se je nocoj odprl Narodni dom, da vsak, kdorkoli pride po opravilih v mesto, dobi tu pri domačih ljudeh prijazno postrežbo! Podpirajmo „Narodni dom" tudi duševno I Osnuje naj se odbor za dramatične predstave. Sposobnih, vmes prav spretnih moči se nam ne manjka, treba le, da se zedinimo. Naj bi nehal uže enkrat nesrečni razpor po vsej Sloveniji! Ne bodimo več niti „staro" niti „mladosl o venci", bodimo vsi le pravi rodoljubi! složimo se ! in delajmo sč združenimi močmiza naš mili na* rod. Storimo vsak svojo dolžnost do svojo dobre matere, mile Slovenije, in potem smomo uže nocoj z mi rnim srcem zapeti z našim pesnikom : Slovenija, no bojte se, rešena jo. Junaško namuinbo dosegla jo vso, Odpadnika kljub jo no moti!!! Jx liti«! i m-»'«***<- 17. nov. j Izv. dop.I [smej javnih vprašanj je eolno vprašanje denes pri nas malo da ne v prvej vrsti. Razpravljanje o njem je precej živo pa vendar dostojno in mirno, kar sicer pri nas nij navada. Časopisje, trgoviuske zbornice, veliki obrtniki, nacijonal ekonomne avto* ritete, izvedenci in neizvedenci: vsi se zanimajo zaoo Ino vprašanje. Vsi so v tem jedini, da je sedanja čolna pogodba z Avstrijo za ogerske finance „krivična", za ogersko kup-čijo in obrt pognbna, in sploh za ogersko narodno gospodarstvo škodljiva, ter da se zavoljo tega vsakako odstraniti mora. Kakor rečeno, v tem so vsi jedini. V daljnem vprašanji pa : kako sedanjo škodljivost odvrniti? o tem sta dva mnenja. Ena stranka je za to, da naj bo Ogerska država posebno eolnišče, da naj ima svoj poseben tarif za izvoz in za v voz blaga in svojo posebno od Avstrije neodvisno knpčijsko politiko. Draga stranka je pa za to, da naj ostane, kakor do sedaj, Avstro-Ogerska monarhija eno eolnišče. Skupni čolni prihod naj se pa po dragem, za Ogersko povoljnejšem ključa razdeljeva, nego je pedauji. Če Avstrija v tak, za Ogersko povoljnejši kljaČ ne bi privolila, potem se ve, da ne ostane druzega, nego posebno ogersko coluišče ustrojiti. Ljudje, ki se še spominjajo ce-nega življenja pred letom 1848, ko je ogerska kraljevina eolno od Avstrije ločena bila, ko sol in tabak še nijsta bila državna monopola, ti ljudje mislijo, da se bo s eolnimi šrangami tudi prejšnja cenost življenja zopet v deželo vrnila, za to zlasti mej prostim svetom vlada velika navdušenost za čolne šrange na avstro-ogerskej meji. V saboru se razpravlja sedaj proračun za leto 1867. Finančni odbor je precej v njem brisal, in Če bo tudi še sabor toliko brisal, kolikor je finan. odbor, potem bo fi-naneministru Szella malo kaj ostalo. Izmej levičarjev je govoril proti proračunu Helfy, izmej Sennyeyjevcev pa Kallav, bivši generalni avstro-ogerski konzul v lielgrada iu sedaj urednik konservativnega lista „Kelek hepe«. Sennyeyjevci vladi še vse huje oponajejo nego levičarji, ter so njej tudi mnogo nevarnejši, kajti konservativni Sennyeyjevci so sposobni za vladanje, revolucijonarni levičarji pa ne. Kallay vlade nij s krupnim orodjem napadal, pač pa s stotino zbada-jočimi iglicami, da je Tisza ves zelen postajal. Svojemu lista je Kallay bržčas sam iz Dunaja dopis pisal, v katerem pravi, da je osoba iz najvišjih krogov rekla, da Ogerska svojo neodvisnost izgubi, če se Tiszi ne posreči, deželo v red postaviti. Tudi ta izmišljena vest nij nič druzega nego iglica sbadalka za Tiszo. Najglavnejši prigovor Seuny ey jeveev proti se dan jej kakor tndi proti vsim prejšnjim našim vladam je prispodobljenje naše deželne uprave z „azijskimi razmerami". Seunyeyjevci imajo pri tem izraza posebno naše županije v mislih, ki so se res uže preživele. Veliki župan je odgovoren županijskemu občinstva in vladi pod enim, je tedaj vedno mej dvema kolesoma, ki se pa malo kedaj vrtita na istej osi. Vlada je odgovorna saboru, županijske Bkapščine pa njene naredbe neizvedene cum honore ad aeta polagajo l — Sicer so pa Ma-gjari uže precej svoje oholosti zgubili. Kdor je njihove brke leta 1867 videl, ter jih prispodobi z denašnjimi, bo veliko razliko precej opazil. Domače stvari. — (O slovenskem prostovoljcu Mejaču), kateri je, kakor je znano, v Bosni ujet od Turkov in pozneje v Bihać (ter morda, kakor se je pisalo hrvatskim listom, cel('» v malo Azijo) odveden, poroča nam naš rojak od hrvatsko-bosenske meje, da mu je pravil železuiški uradnik iz turškega Novega, fivropec, da ga je videl, ko so ga Torki peljali. „Bil je Mejač grdo pretepen, in razbit do krvi, „ kakor odrešenik Kristus," in prosil me je vode, katere sem omilovanja vrednemu moža tudi dal, več mi nij bilo mogoče zanj storiti." — To je grozno. — (Denes) je slovensko gledališče. — (Milodari za pribegle iz Hercegovine in Bosne.) [XIX. izkaz.) Iz Mastiča na Koroškem: Č. g. kaplan F. Ivanetič 1 gl. Iz Maribor a: J. Abt 1 gl., Uredništvo „Slov. Gospodarja" poslalo 50 gl., darovanih od svojih čitateljev. Iz Č e r n i č pri spodnjem Dravburgu: A. Kušaj 1 gl., A. Čadež 1 gl., Koroška Slovenka 1 gl. Iz Trate pri Gorenji vasi: nabral in podal č. g. žapnik Franjo Dolinar od slađeni) darovateljev ! Farani 20 gl., g. Luka Dolinar 2 gl. Iz Velikih Lašč: g. Matevž Frelih paket obleke v vrednosti 20 gl. Prejšnji izkazi 3167 gl. 43 kr. skupaj tedaj 3244 gl. 43 kr. Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo i prosi še milodarov. Dalje naznanja odbor da je denes odposlal podpiralnemn odboru v Dalmacijo za v Kotar pribegle 100 novih gaČ iu 100 novih srajc, poleg pa tudi še muogo druge stare obleke. Podpiralni odbor: J. N. Ilorak, Vašo Petričie, predsednik. denaroičar. Razne vesti. * (Razbojniki na Hrvatskem.) Hrvatske „N. Nov." pripovedujejo: Okolo Kosne, Leskovca in Čavieav v banskom okrožji se klatijo 4 razbojniki: Vuicio, Gju-rie, Radič, in Pribićevie. Pred osuiemi dnevi so ujeli Graničarja Arbatino iz Javornja in cenili, da mora 600 gld. plačati, Če hoče prost biti. Njegova familija je mogla samo 200 gld. skupaj spraviti in jih je poslala razbojnikom za odkup. Ali ti so terjali popolno „učeno" t. j. še 400 gld. Nijso jih dobili še. Na glavo vsacega teh razbojnikov je oblast razpisala po 40 cekinov. ' (Mati, ki je svojega otroka ubila.) Na Dunaji je Henrieta Chorvat 17. t. m. zjutraj svoje 13 dni staro dete toliko časa davila, da je umrlo, in ko je bilo dete popolnem mrtvo, obesila je še sama sebe. * (Viharji) so bili 14. in 15. t. m. na Angleškem tako veliki, da so neizmerno škodo naredili. Listnica nilminiNlracije: Gosp, M. M. v Libobcu. Plačano Uo konca novembru. — G. prof« B. do (J. v Kasanu. Stari dolg iznaša 5 gld. 48 kr. Od novembra prosimo raouniti 28 gld. na leto, kur jo za itusijo 3 kr. poštnine od številke. Dwu.ti&ak& borsa 20. novembra (izvirno tolegrationo poročilo.) finotni drž. dolg v banko volti . 69 ,;M 35 Enotni drž. dolg v srebru . . 73 „ 50 1860 dri. posojilo ..... 111 — Akcije narodno banko . . 918 . — Kreditno akcije .... 188 London 113 Napol......... 9 C. k. cekini ....... 5 Srobro...... . . rOf> 70 90 12 87*/, v- Išče se za viuotoe lastnega pridelka pripravni prostor na zelo ljudncm kraji z '2 ali 3 sobami in malim kletom. — Več o tom pove administracija „Slov Naroda". (89S—8) Deželno gledališče v Ljubljani. V nedeljo 21. novembra 1875. Ljudski igrokaz v D dejanjih, po Moaonthal-ovem „Der Sonnwondhof poslovonil J. Ogrinec. Odgovorni vodja g. J. Kocelj. Osobe: Monika, gospodinja na Osojah, vdova----—. — gdč. Podkrajškova. Valontin, » ---K. Schmidt. Tilon, — - — g. Jokovec. Kreta, j njeni posli —--gospa Odijova. Micika, — — — * * » Nežika, I ---gdč. Namretova. Matija, kovašk pomagač, njen svak-------g. Kocolj. Ana —----—---gdč. Ledarjova. Župnik v Zaioki — — — — g. Rus. Kotlar Simenoc — — — — — g. Kajzel. Cerkovnik —--— — — g. Trnovoc. Otrok-------— *** Hlapci. Dokle. Berači in beračice. Dva dočka. Godi se: Na Gorjaiicib, nekaj v dolu in okolo Osoj ; nokaj na pripadajoči zvo/dani planini, vso v sedanjem času. * ' * * Gdč. Dragojil i Vrtnikovo prvi nastop. Pri predstavi svira c. kr. godba 4(5. pulka pešcev vojvodo S.ichson-Moiningon. Kasa so odpre ob '/«7. uri. — Začetek ob 7. uri zvečer. Prihodnja ulorenttkn predstava bo v sredo 2. dacmbra 1875. Za prodajanje srečk in driavnifa papirjev proti mesečnim obrokom iiire neka sta.r<>jsa in na) bolje renomirana banka za vbb krajo, kjer le nij dosta zastopana, zanesljive in pridno osobo, ter jim oddati zastopništva. Pogoji so zelo ugodni in z malim trudom dosele so Icliko lep dohodek. Ponudbe spre-vzoma bankina blša II. Kramer v Pragi. (407—1) Kdor Iftee Blužbo, ali pa katero u-i-raji, Wal!3sehffaBfcie tt. 8, v JLJubEJanl Bd M vi lir, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", V ©radei bratje Oboranzmeyr, v brnkn Dioohtl & Frank, v Oelovet P. Birn bacbor, v Lonci Lndvig Mtlller, v Mariboru ML Mor.o, v Jnerann J. B. tUookiiuuioii, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Cer-novltuli pri N. Snirhu, v Oseku pri Jul. Da vida, lekarju, v Uradcu pri bratih Oberrauz moyr, v Teniešvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri G. M. Jahnerju, lekarju, v Vnrai-tlinu pri lekarju dr. A. lini ter ju, kakor v vsoL meBtih pii deblih lekarjih m ipeoerijflkih trgovcih. tudi razpošilja dunajska hiia na vse kraje po posmib nakaznicah ali povzetjih. (266) Radgostski univerzalni vaj rožnovski maho-raitliuU celtlicti, priporoča se posebno za vxc, tudi za zastarane bolezni na pljuča h, za srčne, prsne in vratne bo-lečiue, posebno za snšico, želodeCevo .slabost, za splošno slabost čutnic in začenja jočej se pljučnici! Veliko število priznanskib pisem razpolagajo so v prepričanje. Javna zahvala. Čestiti gospod lekar I Z veseljem Vam moram prilično sedanjega naročila izreči mojo najsrčnejšo zahvalo. Sranje mojo soprogo prod kratkem prime.ro-vaje s sedanjem, čuditi se moram čudapolnib nasledkov Vašega velovrednega leka. Moja dobra žena dolgo časa trpela ju na pljučnem in ielodskem kataru, hujšala jo vsled vodnega kašljanja in slabega probavljonja tako, da nijsem več dvomil, da bi se jej odstraniti mogla jetika, posebno ker so navadni spremljevalci te Btrašno bolezni namreč: slabi tek, ponočno potenje, mrzlica, malo spanja, kateri vedno jeden za drugem sledijo. Po jednom sorodniku, ki jo nekdaj obiskal Rožnovsko kopelj, opozorjen na Vaš čaj in celtličko, namenil sum bc, še ta pripomoček poskusiti. In glej, kaki nasledki, in ti v teku treh tednih! Moja žena če pred malo časom podobna bolj smrti, ko človeku, ki je vedno v postelji ležala ali na divanu sedela, hodi sedaj prav lebko po sobi, dobila jo zopet prejšnji tek, spi cele noči, brez da bi so zbudiia, revno tako izostala jo mrzlica in neprijetno potenje, tudi na životu so je užo mnogo okrepila taku, da vsa naša družina njeno popolno ozdravonje v kratkem pričakajo. Jaz priporočam tedaj vsacemu, katerega tare morebiti kaka jednaka bolest, naj rabi ta pripomoček in pomagano mu bode gotovo. Izvolite mi tedaj zopot "2 paketa Čaja in dvo škatljiei maho-rastlinskih-celtličkov priposlati po poštnem povzetku. Z odličnim spoštovanjem Vnt. CcrmAk, fotograf v Gradci. Goidorf, IloinriehstrasBe 9. Gradoc, 17. sept. 1875. Čestiti gosood lokar! Iz Kožnova vrnivši so, kjer som se po šesttedenskem bivanji tako okrepil, mislil sem da so mojo prsne bolečine popolnem odstranjene, posebno pa, ker mo nij mučil niti kašelj uiti bolečine pri Bopenji. Vsled necega hudega prohladonja povrnila so je st n bolezen tako hudo, da sem komaj mogel predavati v šoli, ter z največjo silo govorili mogel. V tem kritičnem položaji zdravil som se, kakor v easu kopelje v RoŽ-novi, z Vašimi maho-rastlinskimi celtlički, ter pil zjutraj in zvečer radgotski Čaj. V kratkej dobi zboljŠalo se je mojo stanje tako, da mo po užitji treh škajljie maho-rastlmskih celtlič-kov in jednom paketu radgostskega čaja tako hudo bodenje v prsih in toško dihanje nij več mučilo, tudi kašljal sem le redkokrat, tako, da upam v kratkom popolnem ozdraviti. Mnogo mojih znancev jednake omenjene bolezni zdravijo se po mojem izgledu z Vašo izvrstno pripravo in sicer vsi z najboljšim vspehom. Ker vam čisto na prosto stavim, to spričevalo resnice na korist vsim bolnim objaviti prosim, da mi blagostno prlpošljote jeden paket radgostskega čaja in dve škatljiei rož-novskih maho-rastlinskih celtličkov. Z vsem spoštovanjem podpisujem so vodno hvaležni in udnni vam Franjo Z u e, ina. profesor na c. kr. realnoj gimnaziji. Brna, 2. februarja 1874. Od toga po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, volja za 14dnovno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gold. av. velj. Jedna originalna skatlja Rožnovskih maho-rastlinskih celtličkov 50 kr. Za kolok in zavijanje pa 10 kr. posebej. itmli,ov.is\i univerzalni <•;• j in Kož-inivsl.i liialio-raNtlliiMki eeltli<-ki dobivajo se Jedino le v lekarni .1. NelrlicioH v Itožnovi (na Moravskom) in razpošiljajo so naročila na vso strani proti poštnem povzetku. Da jo pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zalogo sledeči lokarji: W. Maj-r v l i u M) mi. A. Boi ni t z v <'elovH, \V. K oni g v Mariboru, Anton Neduod „zum Mohron" v Clrudcl iu J. Cojbok v Za-grobu. (898-4) Zaloge napravilo so bodo v vn»h lekarnah in večjih štacunah materijalnoga blaga. Kažipot jo Ljubljani. Kdor teli inserirati pod to rubriko svoj posel, obrt itd. tako, da je oznanilo uvršteno skozi tri mesoco vsako nedeljo, more to v 4 do 5 vrstah po jako znižanoj ceni storiti, katera se izvč pri administraciji „Slovenskoga Naroda". Itiijitt'ovcz E. IIolni rta starem i>■//« .rr. t-»7 Jetiini v l. juUt juni. prevzema in izdeluje najhitreje, najcenejše vsake vrsto dela. Posebno so priporoča č. gosp. tlahat - __,_(2) n i h-tt nt. Fr. Sark, krojač na dvornem trgu v Kastnerjovej hiši, izdeluje najlepše in najmntternejie aMelee vsake biro po nizke) coni, tudi ima satana tnnttaarrstnegai ttlatja po istoj ceni kot v štacunah. Naročila se brzo uvršć. (2) Dober kup kakor pri razprodaji (AusverkauO 10 do 2f>% pod fobrilko ceno na debelo in drobno prodaja mnogovrstno kramarsko blago Janez Vici* v Ljubljani na glavnem trgu. (3) v Josip iicvccvej specerlskej Itacuni na št. Peterskem predmestji št. 18 tik mesarskega mosta dobi so najboljSo blago potem štaj. bruso, kupuje in prodaja na debelo poljsko pr i-delke fižol, krompir, črešplje, repo, zelje, orehe itd. (3) V kavarni Ijasirirla, na glavnem tr^u St. 10 jo najboljša kava najbtdjši likeri, mnogo slovanskih in nemških časopisov potem tudi lop in dober biljard. Postrežba izvrstna. (3) Mizarska dela. Najboljša najlepša vsako biro in po nizkej ceni dobivajo so jedino le pri Josipu Regallju št. 1'eter- sko predmestje št. '■>'■>. Naročila so brzo izvrše. (3) Obleko vsake l>ire izdeluje najmodernejše in najhitrejše Jedino le Fr. Želczniknr, na stolnem trgu vis-a-vis stolne cerkve. Posebno izvrstno izdeluje surko in jednako narodno obleko. (3) Črevljar Jakob Škerbiuec, v gledališke) ulici St. li> izdeluje vsako biro najboljših erovljev na drobno in debelo; potem prodaja tudi TrStike črovljc na debelo in drobno po nizkej eeni.__(3) Voščene sveče, najcenejše, najlepše in najboljšo za cnrkve, pogrebe, trgovino in domačo rabo, potem mod In vosek, kupuje in prodaja Oroslnv l>ofceneo vglodališkej ulici |t 40—41. (3) Gtostfliiičar ..pii Sokolu- na Mtolnein tr^u, priporoča svojo užo staro gostilno. Daljo naznanja, da ima tudi lotos izvrstna vina in vodno dobre jedila kakor klobaso itd. po nizkej ceni. (3) V krčmi „pri Mehikancu" tik deželnega gledališča v Kolmanovej hiši, točijo so izvrstna vina, dobijo se dobre klobase, pečenka in druga jedila po nizkej ceni. (3) Pravo, nedišeče in okusno olje iz kitovih jeter, frišno napolnjen. Sknšeni pomocek proti prsnim in pljučnim bolečinam. (395—3) Z nakazom o rabi v steklenicah po 70 kraje. Pravo dobiva se le pri Viktorju Trnkoezy-u« glavni trg 4, „Einhorn" lekarna v Ljubljani. rjuuAmi' u—.iLLr i n imiii—— F£rauiatišwe9 katero 4 do '200 komadov igrajo s ekspresijom, mandolini, bobni, igrajoeiml zvončki, kaBto^ncti in nebeškimi glasovi itd. Tahakire z godbo, katere igrajo od 2 do 16 komadov, necessaires, stojala za cigare, švicarsko hišico, fotografijske albume, črnilnike, rokovičino omarico, težniko za pisma, cigaren-etuis, tabačue in užigalnih klinčkov škatljiec, mizo za delati, llaše, kupico za pivo, listnice, stoli itd. vso z godbo. Vedno najin i vej šo pri pori >6a j. n. Ildlefr, liom. Ilustrirane c< uiko pripošljom franko. Samo tisti, kdor naravnost naroeiije, dobiva llellorsko blago. (406—1) Najcenejše in najboljše &mr žepne ure, ji - " i i - * 111 j al po aledečoj se nikdar tako nizkej ceni in sicer: 2r,o tjonirk tr\ Q dobi so lopa in dobra ura za delavce prav samo gi. o uobl,, kakovofltl. SIIIIO -^L %0 ve'JJ'1 za'rt ura za g°8P" b3pe oblike iz AI- illllU «-^'« fcuid m bra z jaku natančnim in rednim hodom. (rl il %f\ velja jako elegantna cilinder Žepna ara ►OfllMU «^la vf««J\F |B britanskega srebra, s krasnim vrezanim o k rov»1 * ■ & 1 z zelo natančnim hodom, z» kar se garuntira. ^MIIIO velja prava angleška 131otna srebrna cilinder ura ►^**«I" §5 z najfinejšo patentirano upravo, s teškim srebrnim plaščem, ploščate obliko z jako natančnim hodom, za kar garantiram, ^'llllfl Q velja prav lopa prava srebrna cilinder ura za t «11 IH i K « *r gr.gpC> prav JakO zalo utđels&a, na finih rubis, elegantno opravljena, katera na minute natančno gre in za katero garantiram. Samo gl. 13, 14 do 15 SSS ^t^Vt bru, katera hodi na 15 rubisi, z najfinejšo upravo, za katero se tudi garantira. k^lllin I *\ voI.':l prava angleška rcniontoir ura 1« ^ ,,,MU D *w«MV talini zlata, novoga zboljšanega sistema Rosskopfa, pri obodu brez ključa za naviti. Slavne so te ure zaradi nizke cene, kakor tudi zaradi kakovosti, ter garantiram za pravo in natančno hojo. Za vsako pri meni kupljeno uro dodam zaslon) elegantno verižico Iz talini zlata. Dobivajo se pri _ __ J. Kann-u, MsunaJ, mesta, ti -vile it. 2 M. ^S0/^m Pismena naročila opravljajo so proti naprej poslanim nov-fecr -var cem ajj pa protj poštnem povzetku. (405—1) i i i i i Nikako fiiigirana razprodaja! Kor zarad slabo kupčijo našo tovarno kitajskega srebrnega blaga razpustimo popolnem, smo prisiljeni našo veliko l"ZogO prelepih izdelkov kitajskega srebra, brzo razprodati in sicor nizko pod ceno izdelovalnih tr<>.,kov. Za poskus naj služi sledeči posnotok velikoga cenika, katerega razpošiljamo na zahtevanjo franko. znižane cene: G kavnih Žlic G miznih žlic G miznih nožev 6 miznih vile 1 žlica za juho . 1 žlica ia mleko 1 sladkornica s ključkem poprej sedaj gl.8.60gl. 1.40 7.50 7.50 7.50 5.— 3.50 2-70 2.70 2.70 2.30 1.50 14.— „ H-- poprej sedaj 1 hraničica za maslo gl. 5.— gl. 2. — 1 par svečnikov . „ 8,— n — 6 parov podložkov za nože . . . „ 5.— „ 2.SO 1 kleščice za sladkor „ 2.50 „ 1. — 1 cedilo za čaj . . „ 1.50 , —.OO G desertnih nožev „ 6.— „ 2.50 G desertnih vile . . 6.— _ 2.50 Tudi prelepo tase, majoliko za kavo in Čaj, olišpi na mize, girandoli, posipalci za sladkor, servisi za jajca, zobotrebnice, garniture za oset in olje, poleg šo mnogo druzih rečij itd. itd. ravno tako tudi po noverjetnoj nizki ceni. (403—1) ■■■■ |*o«el>no opa/lmo. Uši 21 knmaiti » kupaj v elegantnem etniu na mesto xa gl. 2-t sama za gl. .*#..»«. 6 miznih žlic G miznih vile G miznih nožev G kavnih žlic J Ravno isti iz KrltanijMk eg» srebra vsi 24 komadi v elegantnem etniu miiiiio ai. e.oo. Naročila iz deželo izvrše se uriuudouu proti poštnem povzetji. Naslov: Dunaj, ltotheutliuruiMtrasase št. Izveštaj! Bolnica ZE^eldlnof tik Graca, uz koje so nalazi Panzionat za bolesti od mozga i živaca razne vrsti. — Godišnja uplatnica iznosi 1500 gld. a. v. — Krasan položaj kako u pogledu zdravstvenog tako n pogledu svake ugodnosti — leži 1100' nad povir. mora. Od Graca leži po sabata udaljeno. Bolesti se leče po najnovijem načinu, zavod poseduje takodjer najnovije zgodo (apparate) lekarske. Izveštaje podeljuje Upraviteljstvo (Direction). (315—9) Dunajska največa 27 Samo v Zaloga solidne in znane zanesljivo firme Bernhard Follak-a na Dunaji, Karntnerstrassc 14, (vis-a-vis vVeihburggasse), prodaja jedina z vestno garancijo najboljše kakovosti in pravosti blaga vedno za vsako salsono, ©vcje-volnatc oblačilne snove. Ravno tako tudi vse si mislečo vrsto, platnenega, modornega, kurentnoga in pletenega blaga, svilnate in žametasto trake, ravno tako tudi guipir-čipko vsake bale, poleg še tisoč drugib stvarij. Izglcdki i zaznamek blaga zastonj in franko. Naročila, tudi najmanjša brzo po postnem povzetku. (325—12) NepristujoČe jemlje se nazaj brez zadržka. Pollak-ovej naj starejše j in slavne j šej 27 kr. univerzalnoj zalogi blaga na Dunaji, Mariahilferstrasse 1, prodaja se kakor jo uže obče znano z najzvestejšo garancijo najboljše kakovosti in pravosti blaga vedno najnovejšo blago na debelo in na drobno. Ovčjovolnate oblačilne snove« najfinejše in modernejšo, za vsako sai-sono v vsakoj barvi, gladko, progasto, jednojne in šotsko karirano in sicer: luster, rips, plaid-Niiovi, diagO' nal, Humi. 4'bcviot (.suknjciio obla čila) in poleg so mnogo drugib stvarij ■ 'litimi, vsake vrsto prta na mize iz cvtlba iu duiiuiMlu, grudi, bol in barvast, pregrinjalu, ehlllou i/4, celo •/« široki; perkal, turški Kri on poleg tisoč druzih ročij. Popolna zaloga pletenemu blaga, zavratuikov za gospodo in gospo. Največa zaloga svilualib in ia nivtastib trakov v vsakoj barvi in širok osti. Ovčje-volnate in bloud-čipke tudi obšito z biseri, kakor tudi sploh vso v to stroko spadajoče stvari in to vse le i>o 27 Isizaoc. Razpošiljatvo proti poštnem povzetku tajok. Izgledki in zaznana ek blaga zastonj in franko. (32t>—12) Za Kranjsko jedino in samo pravi pri podpisanemu 1 Polog originalnih 4 ► Howe- strojev se nahajajo pri meni skoro vsi znani šivalni stroji| inozemski, po zelo znižanih conah in v veliki izbiri. Vse je reelno in se daje garancija. Tudi plačila na obroke. Ljubljana, judovska ulica, št. 228. S odličnim spoštovanjem Franc Detter. Po deželi sprojema moj potovalec, g. J. Globočnik uljudno vsa naročila, ter ob jednom podajo potrebni poduk. Zaradi od drugih strank dohajnjočih ponudeb jednako imenovanih strojev naj so nikdo no da motiti, ker vsak kdor mojo mnogovrstno zalogo obiščo, bo prepričati more, daje resnično, kar je zgoraj povedano. Za saisono! Vedno velika in bogata zaloga volnatega blaga za obleko, Rips, Lustro, Diagonal- in blago za plaide, stanovitne barvo Kosmanoser-berkal, moderna barhenta za oblačila, vrvičasti in piket-barhont. Knikor boker in tartif nope 27 tr. Žametasti in svilnati traki, široke preprogo (topiho), *U iQ '/4 sir. lanono, prejno in usnjato platno, •/„ b/A in */4 sifon, lanene-damast-brisavke, sorvijoto, atlas-gradl, sodno, mrežno in tnusolinaste pregrinjala, oksford za srajco in drugo manufakturno blago. Laneno in moderno blago, KartiiRlirak zti cioliro iu slanoviiiio lilufro, t Z, i v:c d"tna izdelano. BUBEJ m t a Fabrikna zaloga in glavna zaloga blaga l\ i\^s\(Wf * Prvc zuružene gorske tkalske konsorcije labrikantov, iUlolVf • DtantMj, Mdriahilferstr<**se 72, PoNiljntve vrHĆ *te brzo proti poHtneuiu povzetju. Esg] e«l i zastonj in irauk iraui, (301—13) Irdatelj in orednik Josip Jurčič. LaBtDina in tisk -ISarodue tiskarne".