, * iGLAS NARODA I Za pol leta . - . - $3.00 | M A A JLK/ 1 X XJLvV./JL/jL JL p I~edeveryday «eept Sunday, g Za New York celo leto - $7.00 | ^^ —— ^ ... _ g and legal Hobdays, i Za uiozemstro celo leto $7.00 J » • / • - i .i j i - i .» J 5 75,000 Reader«. i g list slovenskih delavcev v Ameriki. ® __~_ § ttiiiii mii~"hs 111 """-iiulb^b^^bb^bp______________mmi^tf'^bjlilh —m^br TELEFON: COETLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 65. — 8TEV. 65. NEW YORK, SATURDAY, MARCH 19, 1927. — SOBOTA, 19. MARCA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. PROTI VSTOPU AMERIKO V LIG0| Bankir Otto Kahn iz New Yorka je odločno proti j temu, da stopi naša dežela v Ligo narodov. — Povedal je Ameržkancem v pariškem klubu» da bi naš vstop najbrž povzročil veliko razburjenje. Senat ima preveliko moč. --- PARIZ, Francija, 18. marca. — Mesto da bi j uveljavil tesnejši sporazum in bolj harmonično inj uspešno sodelovanje z Evropo, bi vstop Združenih držav v Ligo narodov najbrž dovedel do nesporazuma, razočaranj, iritacij in očitanj, — je izjavil včeraj zvečer članom Ameriškega kluba newyor ški bankir Otto Kahn. — Jaz verujem v Ligo, — je rekel, — ne verujem pa, da naj se Amerika pridruži Ligi pod obstoječim dogovorom glede Lige narodov. — Z vsemi sredstvi pa naj stori Amerika vse, kar je smotreno in v njeni moči, da sodeluje in pomaga uveljaviti svetovni mir, prosperiteto in splošno blagostanje, — je nadaljeval bankir. — Več vzrokov je, radi katerih nasprotujem vstopu Amerike v Ligo. — Zunanji ministri vodilnih evropskih sil pil hajajo v Ženevo vsake tri ali štiri mesece, da osebno prisostvujejo sejam sveta Lige narodov. Šesta-nejo se na posvetovanjih, ki obrode obilo sadov vsled osebnih stikov. — Amerika pa bi ne mogla pošiljati svojega zunanjega tajnika. Vsled tega bi bil ameriški zastopnik, čeprav še tako odličen, na slabšem sta lišču ter bi ne mogel govoriti z isto avtoriteto kot glavni delegati drugih narodov. — Pa tudi če bi prišel ameriški zunanji mini-, ster sam na take konference, bi ne mogel govori ! ti z isto avtoriteto kot njegovi evropski tovariši ' V Evropi je tradicija, da zavrne parlament le red kokedaj kako stvar, glede katere se je pogodil zu- ' nanji minister. V Ameriki pa je sila zunanjega' ministra in njegovega načelnika, predsednika, zelo omejena vsled ustavne določbe, da lahko ena tretina senata pogodbo zavrne. , Kahn je posebno poudarjal točko, da ni mogla evropska javnost razumeti, kljub ponovnim po-^ jasnilom, da je nastopil ameriški senat popolnoma v okviriu svojih tradicijonalnih in moralnih pravic, ko je zavrnil dogovor glede Lige narodov in zavlekel pogodbe, katere je že odobril predsednik Wilson. * Poljaki hočejo zasesti Memel. MOSKVA Rusija, IS. marca. — Soglasno s poročili iz baltiških držav se vrše pihanja eet i/. Vilne proti meji in iz tepa se sklepa, tla hoot* Poljska ndejstviti že dol po juipreteno zasedenje Lit vinske. Čeprav stoji setlanjn vlada Lit vinske pod poljskim iiplivom, je bilo baje sklenjeno na nekem zboro-vainju v K ovnu, da se nudi odpor proti nameravanemu uničenju republik«'. Poročila i t. VaSave pravijo, tla m' namerava ta najnovejši napad vprizoriti na rojstni dan Pilsud-skija. Pri tem ipxo vlopo tudi namen, da se odvrne pozornost od resnega industrialnejra nemira. Več kot polovica tekstilnih in kovinarskih delavcev v Lodzu in drupih mestih je na stavki. Ker ne meji Litva na Rusijo, se bo slednja najbrž omejila na di-pb-matieen protest. Nemčija pa je močno interesirana pri tem, če bi prešel Memel v j>oljsko oblast. Predloga za podaljšanje postave za varstvo na-jemmkov. ALBANY; X .Y., 18. marca. — V senatnem komiteju se je včeraj n (rod no poročalo o Lipowicz predlogi, soplasno s katero naj bi se podaljšal* za dobo en epa leta postave x» v*rstyt» najemnikov v so-plasju s priporočili državne stanovanjske komisije in sicer v mestih New Yotk la Buffalo. Obisk v levji jami. ELP.ERSFELD, Nemčija, IS. marca. — Dogodek, ki se je za vršil včeraj v nekem tukajšnjem cirkusu, kaže* da imajo roparske živali tako velik rešpekt pred štorkljo kot pa ima človek. Vdomačena štorklja, ki jc tudi članica menažerije dotičnepa cirkusa, jc prišla v areno levov ter napadla naj več j epa z plašnim kričanjem ter prhutanjem s krili. Mesto tla bi zdrobil nadležnega ptiča z enim samim lahnim zamahom Mvojo šitpo. je zbežal kralj živali, ves prevzet od proze, v kot svoje kletke. Tudi ostali levi so pričeli tuliti od strahu in v par minutah je bila arena pozorišče velikanske zmede. Levi so pričeli razbijati in lomiti stole in drupe priprave. Da napravi zopet red, je moral krotilec odpreti vrata, skozi katera so odšli levi v svoje vozove. Ko je pobepnil zadnji lev. je štorklja zopet zavzela svoje običajno stališče na eni nopi, d oči m so se levi tresli ter žalostno tulili. Mehika plačala dolg. MEXICO CITY, Mehika, 17. marca. — Mehiška vlada je izročila mednarodnim bančnim zavodom v New Torku svoto $755,301 kot odplačilo na dolp, katerega je 'napravila Mehika v Inozemstvu. Zapleten položaj na Kitajskem.: Mehiško glavno mesto ugiba, če prinaša vračajoči se poslanik načrte za konec spora.— Sheffield bo prišel v Ameriko junija meseca. PEKING. Kitajska, 18. marca. Rusko sovjetsko poslaništvo je iz-{ ročilo vladi v Pekinpu nadaljnji protest zastran zaplenjenja ruske-' pa parnika Pamjat Lenina dne 28. februarja. Na krovu parnika so bili trije ruski kurirji in žena sovjetskepa svetovalca pri kanton-' ski vladi. Mihaela TJorodina. Kitajske oblasti so trdile, da so našle na krovu dokumente, ki naj bi povzročili nemire v Jangtse dolini. Zadnja ruska poslanica pravi, djt so spravili te dokumente na krov protirevolueijorni Rusiji, ki služijo pri severnih kot častniki. Dokumenti naj bi služili kot opravičilo za zaplenjenje. . Poslanica temelji na poročilih sovjetskih konzulov in posebno j onepa v Nankinpu. ki preiskuje, zadevo. Konzul pravi, da so s tremi kurirji postopali na barbarski način da so jih vkovali v veripe. LONDON. Anplija. 18. marca. Poznejša poročila kažejo, da se je ojačil spor med sovjeti in man-džurskim diktatorjem. Canp Tso-linom. S tem spajajo možnost oborožene invazije v južno Mandžurijo. Nadaljne vesti javljajo o težkih bojih meti .severnimi in južnimi četami zapatlno in severozapailno od Sanphaja. Neko poročilo iz Sanpliaja na Daily Express naznanja o prev-zetju Kinnpnan pristaniških naprav od strani sever. Čet ter omenja. da je ameriški podadmiral • Williams takoj odposlal tjakaj! neko bojno ladjo. | ŠANGITAJ, Kitajska. 18. marca. — Nikake določene novice ple-de bojev na različnih frontah niso še dušic semkaj. Med Kanton-čani in severno armado so se vršili včeraj težki boji v Linianpu. |sredi poti med jezerom Tajhu in nekim manjšim jezerom. ' Meri poveljnikom tukajšnjih šantunških čet, peneralom Pi ter kantonskim vrhovnim poveljnikom Kaj-Šekom se vrše baje po-' pajanja, da se do.seže purijateljski sporazum, na temelju katerepa naj bi Kantončani miroljubno za-j sedli Nanphaj. j Tndustrijalni nemir se nepresta-; no širi. Dvajset tisoč delavcev je prizadetih že sedaj. Kantonska armada, ki prodira v smeri proti Nankinpu, je zasedla včeraj Lišui, -milj od Nnnkin-pa. Pristaši Kantončanov so zopet prerezali železniško črto med Sanphajem in Nankinpom pod Su-čovom, da preprečijo transport šantunških čet proti Nankinpu. Nacijonalisti napadajo sedaj Nankinp s treh strani. | Splošna delavska zveza je včeraj proplasila za soboto peneral-no stavko. Objavila je, da se bodo i vsi delavci pokorili temu klicu. ' Proti-revolueijonarni Rusi o-pravljajo sedaj delo pri lokomotivah, katere so zapustili Kitajci. L. i —:- Bubonska kuga na parni-ku Ryndam. ROTTERDAM, 18. marca. — Tukajšnje zdravstvene oblasti so bile obveščene, da sta trpela dva parnika Ryndam na bubonski kupi in de se je oba izkrcalo v Benetkah. ko je pristal parnik tam. ^) Na krovii tepa parnika se naha-; jajo ameriški dijaki, ki so napravili potovanje krog sveta. Slepi morilec rešen smrti. Governer Smith je po-milostil slepega morilca Cowana. — Ubil je ljubico ter skušal izvršiti samomor. — Porotniki so pričakovali pomilostitev. — Dva na-daljna usmrčena. OSSIXIXG. N- V.. 18. marca. — Ko se jc Harry Cowan, slep brook-lvnski morilec, poslavljal od svoje hčerke skozi omrežje v smrtni hiši Sinp Sinpa, je prihitel paznik na koridor ter mu zaklical. da je poverner Smith izpremenil njepovo smrtno obsodbo v dosmrtno jrčo. Josph Fria in Joseph Prevensa-J na. morilca iz Roehestra, X. V., s katerima bi moral iti Cowan skupaj v smrt. sta bila usmrčena ina-j 10 preti polnočjo. Cowan je ves dan upal. da bo rešen električnepa stola. - Se ved-j no upam, da bo storil poverner Smith nekaj zame. Nimam sicer dosti, za kar bi živel, a bi rad ži-| vel za svoje sorodnike. — je rekel zjutraj svojim paznikom. Ko pa je potekal dan, se je pričel bati.j tla bo moral vendarle umreti. Cowan je slep ter pluh na eno^ uho vsled posledice krople. katero. si je popnal v plavo. potem ko je ustrelil Miss Edith Rurton v I»rooklynu. s opri vedli pozno včeraj popoldne v p. ebno celieo. tla tam zadnjikrat poslovi n« 1 svoje hčerke. Mrs. Gladys Ilaff. Sedeč na nizki klopici. tri čevlje 011 svoje hčerke, se je razpovorjal Cowan skozi mrežo, ko so se vrata koridorja naenkrat odprla. l'ni-formiran stražnik j<* vstopil. Cowan je obrnil plavo. ko je slišal korake. i | — Mr. Cowan. — je klical paznik tako plašno, da pa je* mopel slišati jetnik. — Governer je iz-premrnil vašo obsodbo. Cowan se je dvipnil fer se oprijel mreže. — Dobro, — je rekel. — poverner ne bo nikdar tepa ob-žaloval. . j Njepova hčerka je pričela ihte-ti. — O. to je tako olajšanje. — je vzkliknila. Cowan je bil informiran, da bo premeščen iz smrtne hiše kakorhi-{tro bodo dospele oficijelne listine. Novica, tla bo njepovo življe-f n je ohranjeno, je bila telefonira-na iz Albany-ja wardenu Lawesu. j Cowan je bil spoznan krivim v tKinps County sodišču pred malo manj kot enim letom. Miss Burton so našli mrtvo v njenem stanovanju pozno ponoči in ob njeni strani je ležal Cowan, nezavesten vsled strela v plavo. i Tekom obravnave je trdil Cowan, tla je Miss Burton izvršila samomor v dopovoru. da si oba : vzameta življenje. Državno prav-dništvo pa je dokazalo nasprotno. I --;- Sacco-Vanzetti protest na Japonskem. ' TOKIO. Japonska, 18. marca. Komite j dvajsetih članov črne lipe je obiskal včeraj ameriško po-jslaništvo, da protestira tam proti usmrčenjn Saeca in Vanzcttija. ki I sta bila spoznana krivim umora v Masisachussettsu radi dopovorje-ne mahinaec-ije. Poslanika ni bilo doma. Prvi tajnik poslaništva pa ' je rekel delepatom. da jc treba prijaviti proteste pri zunanjem u-radu. Policija je pozneje aretirala dva > voditelja komiteja, čeprav sta se , obnašala čisto dostojno. Parada sv. Patricka. St. Patrick Day so praznovali - Trči s slovesnostmi ter parado, ki - se je pomikala od 44. ceste v New Yorku pa do konea Cetnral Parka. Mekika čaka novih odločitev. Z a soboto je določen iz* bruh generalne stavke. Dvajset tisoč delavcev različnih industrij štraj-ka že sedaj. — Nanking je bil napaden od treh strani. MEXICO CI TV, Mehika. 18. marca. — Poročila iz Washinp-tona razodevajo upanje, da bodo diference meti Mehiko in Združe-(nimi državami mopoče uravnane j potoni popajanj. Ta možnost tvo-' ri predmet razprave v skoro vseh kropili mehiškepa plnvnepa mesta. Vsled t'\-:i so pričakovali tukaj z največjim zanimanjem, možnih 'razvojev v od noša jih med obema vladama po včerajšnjem povrat-ku Manuela Tellcza v Washinp-I ton. Čeprav ni nobene avtoritete, v k< likor priib'jo v pošte v ofieijelne j infortnaeije, za domnevo, da se vrača poslanik Tellez na svoje mesto z načrti, ki bi upladili pot za i uravnavo, tukaj vendar domnevajo. da je dobil tekom časa ko se je mudil tukaj, navodila, naj skuša j po svojem povratku v "Washinp-Iton izvedeti kakšno uravnavo /.«•-le Združene države, da ho na ta ' nariti mr.po«V uveljaviti definitiv- I ! no uravnavo. Nekateri dobro informirani kropi. ki so v ozkih stikih z zunanjim iiradrm. so mnenja, da razmišlja mehiška vlada o svoji bodoči po-jlezi, čeprav ni mopoče izvedeti od uradnikov zunaujep-i departinen ta. v čem bo obstajala. List Excelsior je priobčil vest. da so Mexican Petroleum. Huaste ca in druire j^etrolcjske družbe ob-novile operacije na petrolejskih poljih, potem ko so skrčile ali po-polnoma prekinile delo izza januarja. ko je potekel čas za prošnjo. da se potrdi koncesije na te-jmelju nove petrolejske zakonodaje. Zastopniki petrolejskih kompa-nij v mehiškem plavnem mestu ni-jinajo še nikakih poročil o važnih izpremembah v petrolejskih po-. ljili. Nekateri ameriški petrolej-! ski mapnati. ki so v tesnem stiku , s položajem, upajo na rešitev, a . čakajo deftnitivnih razvojev ali . pa potrdil, tla bodo ta upanja po-. trjena. Predsednik Coolidpe in državni tajnik Kellopp bosta najbrž dobila junija meseca poročilo ple-, Duhoborci so se vrnili j domov. -j - MOSKVA. Rusija. IS. marca, j Dvesto ruskih Dnltoborcev je do-- spelo iz Saskatchewan:! v Moskvo, i da se naselijo na farmah v 1'kra- 'jini in Krimu, katere jim j - prepustila vlada. | Xekako .">0(M) Duhoboreev v «•••-lem bo prodalo v Canadi s\nj.» farme ter sledilo povabilu sovj. t-ske vlade, naj se vrnejo v vo io domovino, iz katere so bili iz^jiut i leta l^S"). t Štirje ubiti, deset ranjenih pri dveh eksplozijah. AMARILLO, Tex., 17. marci. Pri ekesploziji plina v n«-ki »raz« linski napravi v bližini Shamroel so bili nsmrreni štirje delavci. BUFFALO. S. Y., 17. marca. I>«'^et delavcev jc bilo ranjenih, pet njih mogoče smrtno, ko je .-lc splodiral v neki tvornici Automatic Transportation Co. nabrani prah. •.vmwanac—............' - 1 ■ T™ i I I GLAS NARODA i (BliOVBKB DAILY) I Owned and Publieked by jul.ovj1nic publishing comfaux IA V§rp*raiUn) frmjt balntr, president.__lotlunedik, frwrir. Place of bosiiieM of the corporation and addreoM of above officers: B2 Cortlandt SI., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "QLA8 NARODA" _______________________"Voice of the People"____ _It rue d Every Day Except Sunday* and Holiday 9. SSa tela Uio velja li*t ma Amerika Za New York m eel* lei g $7.00 in Kanada_______iS.00 Za pol leta „______$9JO ta pol leta--------$3.00 Za inoeemetv* ca UU lete —17.00 ga četrt leta_____Za pol leta_________%8A0 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. _"Ola* Naroda" izhaja v talci dan izvzemh nedelj in praenika*. Popisi brca podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj M blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-kfr, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje _____ najdemo naslovnika.____ "0LA8 N A K 0 D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. _____Telephone: Cortlandt 2876-___ m——1 —— ■ i m ■ — ■■———- ■ ■ —————t——rt-n—rr-—ttt ZA KRALJEV SPOMENIK V Ljubljani nameravajo postaviti spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Spomenik l><» velik in ho kostni strašno dosti denarja. Uvedena je /.<' knmpanju za pobiranje prostovoljnih pri-spevkov. Ker bo kaka tozadevna prošnja najbrž tudi v a meri ko zašla, je treba že vnaprej opozoriti rojake, naj se ji ne odzivajo v preveliki meri. zi,,zemati moramo si ali see, da mrtvi, pa ee so bili he lake velieine, ne potrebujejo nobene podpore. Podpore so potrebni živi reveži. .-----——-——__ L k*. DVA OČETA Pred par leti se je je neki avstrijski grof poroeil z bogato Amorikanko. Nevesta je imela milijone in milijone dolarjev, on pa samo grofovski naslov. Par mesecev sta živela skupaj, nakar je odšla od njega. Rodila je sina, ki ga baje ljubi nad vse. doeim o njegovem očetu noče ničesar slišati. (irofovski soprog jo je že lovil po vsej Ameriki, pa se mu je znala, vedno spretno izogibati in slednjič je prišlo do ločitve zakona . (irof je hotel imeti sina, žena 11111 ga psi ni za nobeno ceno liotela dati. Končno je ženin oče uredil zadevo. Grofu je obljubil tristo tisoč dolarjev, če se sinu enkrat za vselej odpove. Grof se je zastran lepšega nekoliko obotavljal in končno privolil. v New Yorku se je pa pripetil drugi slučaj. Revnima zakoncema je umrl otrok. Mož je v svojem obupu dolžil ženo, češ, da je ona zakrivila otrokovo smrt, kar pa ni bilo res. Otroka ni mogel pozabiti. Njegov gnjev proti ženi je naraščal. Končno se um je zbledlo, vzel je dolg nož, zaklal je ženo ter samemu sebi prerezal vrat. To sta dva slučaja očetovske ljubezni. Obupani Xewvorčan je storil strašno dejanje. i11 baš to dokazuje, da je nesrečnež svojega otroka najmanj tristotisočkrat bolj ljubil, kot ga ljubi zgoraj omenjena avstrijska grofovska visokost. USPEŠNOST STRUPENIH PLINOV Vlada Združenih držav je sklenila sklicati razorože valno konferenco. Pri vsaki najmanjši priliki govori o miru in miroljubnosti. Narode, ki ne soglašajo ž njo, zmerja in jim očita bojaželjnost. Francijo in Italijo poziva, naj se ji pridružita z Anglijo in Japonsko v velikih naporih, da beseda o miru nebo le prazna fraza. Vsledtega je jako čudno, da je pred kratkim sporočila ameriška vlada Ligi narodov, da nima nobenega namena omejiti izdelovanje strupenih plinov, ki naj bi služili kot najstrašnejše orožje bodoče vojne. Baje ji je žal, ker se bo treba posluževati tako strašnega orožja, toda pravi, da mora biti pripravljena 11a sovražne napade in da se bo strupenim plinom šele takrat odpovedala, ko se jim bodo odpovedale tudi druge države. j ( lovek bi domneval, da so Združene države obkoljene od samih sovražnikov, da pred njimi trepetajo, in da GLAS NARODA. 19. MARCA 1927. morajo biti noč in dan z vsemi mogočimi sredstvi pripravljene na boj. Kakorhitro je sklicana kaka konferenca, ki se zavzema za odpravo strupenih plinov, odpovedo Združene države svoje soudeležbo. Ako Amerika neprestano poziva druge na svoje konference, zakaj se noče udeleževati konferenc, ki jih drugi skliče jo. konferenc, kojih namen je bolj temeljito razor«.-žn je, kot je po všeč i ameriških kapitalistom. Novice iz Slovenije. Umrli so meseca februarja. I V m estu Celju: .Marija Far«" ni k, 8f> lot. zasebniea. Adolf Porissich. 47 lot fotograf. Elizabeta Pilko. 38 lot. zona sprevodnika. Pet or X. Bogdanovi«'. 41 let. podpolkovnik. Lu d o vika Il.dinel. 79 let. zasebniea. Marija Trnovsek. 80 let. Holla Štoru. *21 lot. žena zaseb. j uradnika. j Blaž Gaberšek. hO let. mestni I revež. V bolnici: Marija Jošt. 04 lot. mala posest 11 i ca. Sv. Jurij ob južni železnici. Karo! Polenšek. 74 let. bivši tr-. rovki pomočnik. Celje. Anton Rogoršek. 25 let. tovarniški delavee. Okol.-Celje. Anton Tovornik. 23 let. hlapec. Okolica Celje. Xeža Majcen. SO lot. dninariea. Škof j a vas. Ivana Inkret. OS let. zasebniea. Šmarje pri Jelšah. Hinko Polak. G7 let občinski rove/.. brez stalnega bivališča. Ignae ITribernik. 72 let dninar, Ročica ob Savi. Fan i Krznar. 20 lot. služkinja. Xova Štifta. Martin Tratnik. 78 lot. občinski ' revež. Petrovče. j Alojzij Turin. 3S lot. invalid.! Celje. j V invalidskem domu: Mihael Vrhovnik. 33 let. invalid. ■ Borza dela v Mariboru. I Zanimanje za Borzo dela je bilo začetkoma majhno, ker je v prvih vojnih lotih vladala še visoka gospodarska konjuktura. I>e pola-' pro m a -so jo začelo obračati večje I število odjemalcev in delodajalcev na ta urad. V lotu 1D2."> so bila 1 priglašena le 2103 službena mosta, v letu 1026 pa že 13.226. V lotu , lf)2o .jo iskalo dela 10.400 delav-. eev. lani le 21.004. Tako vidimo 'kako narašča potreba tega socijal-. nega urada. Smrtna kosa. j Dno 3. marca- popoldne j«1 umrl . v Ljubljani Josip Kompare. blo- Jkovnik dr. železnico. Službobal jo 3~> let. — V Celju jo umrl bivši vinski llrgovee Oto Tvnster v 6f>. letu sta-I rost 1. j — V Kamniku pri Prosorju je 'umrl posestnik Jo^ip Telban v vi-1 , - ________- ™ Novice iz Jugoslavije Rrzmerje med moškimi in ženskami v Jugoslaviji. Po statistiki i/, leta lf>21 pride na tisoč moških 1030 žensk. Po posameznih pokrajinah je razmerje sledečo: na tisoč moških pride v Sloveniji 1005 žensk, v Srbiji 10S2, v Hrvatski 1052, v Vojvodini 1048. v Dalmaciji 1011. v Južni Srbijo 1008. v Črni gori lOOti. Xa Boljšem so Bosanke, kjer je položaj obraten. Tam pride na tisoč žensk 104S moških. Te številke so nanašajo na pokrajine. Ce so pa vzame razmerje po posameznih mestih, je 1 pa razmerje povsem drugačno. Tako pride v Kolašinu v Črni pori na 005 moških samo 450 žensk. Še hujše jo v Nikšiču v Črni go-ri. kjer jo 2320 moških in samo 1()22 žensk. Boljšo se godi Zagrebčanom. kjer prideta na sto moških 102 ženski. Xa najboljšem so pa ! Sarajevčani: na sto moških pride 117 žensk. Po vaseh in po deželi sploh je pa število žensk večje j k«.t moških. V Belgradu odpade na 1000 j žensk 1610 moških. Leta 1028 je | prišlo na tisoč žensk 2154 moških. ; Po drugih državah je to razmerje i popolnoma drugačno. V Rusiji pride na tisoč moških 1220 žensk, v Nemčiji 1000. v An-glipji 1004, v Franciji 1070. j Velika poneverba v Jadranski za-| varovalni^ družbi v Zagrebu. I v Blagajničarka Jadranske zavarovalno družbe v Zagrebu. 20-let-na Marija Naglič, pristojna v Lokve. jo nenadoma zapustila službo in izginila brez sledu. To jo vzbudilo sum in sicer popolnoma upravičeno. Ko so namreč pregledali knjige, so ugotovili, da je polagoma oškodovala zavod za preko 300 tisoč dinarjev. Zanimivo je, da se je že dalje časa pripravljala na beg. Poskrbela si je namreč potne liste in vizume za Avstrijo. Čehoslovaško, Poljsko in Italijo. Kakor jo do-gnano. se je odpeljala z brzim vlakom preko Rakeka v Italijo. Za njo je izdana tiraliea. Misterijozen umor iz leta 1919: Na Sušakn je vzbudil zadnje dni veliko senzacijo mšsterijozen in doslej nepojasnjen nmor iz leta 1919. Na pustni dan omenjenega leta je bil umorjen in oropan j sušaški kamnosek. Anton Posel. Dva meseca pozneje so našli nje-j govo truplo v vodnjaku na Trstu.' O zločinu so vršili preiskavo svn-ječasno že italijanski karabinjer-ji. pozneje pa jug. policija in žan-darmerija. a brez uspeha. , Pred kratkim pa je pokojnik o-^ va vdova predložila sušaški policiji zopet novo podatke in prosila naj bi policija na podlagi novih indieij obnovila preiskavo. 1 Po. večdnevnem poizvedovanju so jo v resniei posrečilo priti sto-J rilcem na sled. Pri umoru so sodelovali Anton Godina. Josip Mišic in Roko Ladešič. Vsi trije so bili aretirani in slo zločin v glavnem že priznali. Glavni krivec jo menda Anton Godina. ki je Posel a ulil baje iz mržnje. Preiskava se še nadaljuje. I Medved, ki hoče požreti lastnega mladiča. V banji llidži pri Sarajevu imajo v parku medvedji par. s kn-^ terim so kopališki gostje v dolgočasni sezoni lahko zabavajo. Po-' sobno veselje povzroča medved pri deci.. Otroci mu nosijo ostanke hrane in medved vso reči rad pav-! žijo. 1 Pred kratkim jo medvedka tega kosmatinca vrgla prav srčka-' noga mladiča. Ta dogodek jo kaj-! pada razveselil ilidžanske prebi-j valce; saj ]>o pravici pričakujejo.' da bo postal par radi toga dogodka privlačnejši in zanimivejši za družine, ki zahajajo na lečenje v sarajevsko okolieo. Medvedka pa so je prav posebno razveselil u-pravnik ilidžanske banje Pero spič. Ukazal je mater dobro hraniti in ji nositi dvakrat toliko hrano kakor ponavadi. S tem pa ni bil nič kaj zadovoljen medvedkov oče. stari k os matin. Xe le, da je ljubosumno pre-žal na mater, kadar so čuvaji pri-' nesli hrano v kletko, vrgel se je v J svoji neizmerni požrešnosti tudi-na svojega potomca in ga hotel po-i zreti. To voljo pa mu je služinčadj banjo pregnala na ta način, da ga J je na ukaz upravnika kopališča l le-cila od samice in mladiča ter ga posadila v sc-pariran prostor, kjer sedaj živi ob skromni hrani in lahko premišilja posledice svojega nepremišljenega dejanja. WJAp, FA&OCA/TB 8S NA "GLAS HABODA" FAjVŠfcr BlOVjamtj VKEVNIK v zd* QUiVAE JUGOSLAVIA REDENTA Pretepajo se in sabljajo . f vroči fašisti kar po vrsti. Precej s mučno je odjeknil rezultat dvobo- c. r ja med Barduzzijem in Masijem H v Trstu pri regnikolskih fašistič-nih prvakih, precej z zadovolj- , stvoni pa so ga sprejeli oni. ki so j naveličani rujega gospodstva, češ, , Barduzzi je dobi Ipo roki od do- • mačina lekenjo. ki si n^j jo za-pomni in se v boki stroj v teku. Nadomeščen je žlez pomenja. da je mogoče po-dalj.šati življensko »lobo. V dobi sedmih let je bilo vcepljenih na tisoče žlez. in bodočnost bo pokazala uspehe. Angleški parlament ni primeren za domini je. LOXDOX. Anglija. IS. marca. Tekom tretjega čjtanja glede )>redloge. s katero naj bi so i/.pre-menil naslov kralja in parlamenta, je opozoril tajnik za notranje zadeve. Ilieks, na to, ro( izvršenjem dejanja. Eden njego vih častnikov. — je rekel. — ira j( obvestil o načrtu, da so umor Wilmsa ter prepreči na ta način da bi prišlo tajnosti črne hramb« v roke komunistov ali Francozov I---- I j Dopis. Sheboygan, Wis. j Poročil so jo .Josip Robeg z Ju lijo Zupančič^ Poroka jo bila 2f5 februarja 1H27 v cerkvi Sv. Ci rila in Metoda v Sheboygan. Wis Svarovska veselica je bila pri ro jaku Frank Zavrel, v veliki ude ležbi prijateljev in znancev. Že •nin jo prijazen in ugleden rojak tukajšnje naselbino, in tako jo tu d i njegova družica. Voščimo jim srečne in zadovolj no dni! i Delavske razmere so se po seda. v Shebovganu tako poslabšale, d; sr- delavci bolj slabo voljo, gledi se z nekim strahom v bodočnost delavcev je veliko brez dela, kai I jih pa dela, pa pomalo. Leseno to varne delajo večinoma S ur. \ strojarni se jo tudi zmanjšalo de lo. kar pa delajo pa tako ženejo da bi so moral človek ubiti. Pr Kolerju je tudi slabo. Janez Zor man. Peter Zgaga Avtomobil nudi človeku velik užitek. Samo previden mora biti. Xajboij nevarno je voziti v megli. Posebno, ee ima tisti, ki vozi. meglo v glavi. * Ženske nogavice so bile iznaj-dene v enajstem stoletju. Deloma razkrite so bil«* šele pred'desetimi leti. Izza lanskega leta je pa razkritje popolno. * Nekateri protestant »vski pastorji dokazujejo, da ni pekla na onem svetu. Vrši m1 velika debata, in kot kaže. bodo zmagali tisti, ki pravijo, da na onem svetu ni pekla. Ko enkrat to dokažejo, jih čaka še večja in važnejša naloga. Poskušajo naj odpraviti pck«d s tega sveta. * Moški ima večjo ugodnosti kot pa ženska. Posebno poloti, t'o je moškemu poleti vročo, lahko odloži polovico svojo obleke, ne da bi vzbudil kako presenečenje. Ž« nski pa žalibog to ni mogoče. * Vse najboljše vsem .ložetom in Pepeam! Da bi jih Bog še dolgo ohranil žive in zdravo. Da bi imeli v izobilju vsega, kar m sami poželo! Ti volja tudi Jožetu v Mostah pri Ljubljani. Pa kmalu naj sekaj i oglasi, ker rojaki težko čakajo njegovih zanimivih poročil. \ idikodnšnost nekaterih kapitalistov presega vse mejo. j ('asopis je poroča : j Veliko število čikaških indnslri-I jaleov je začelo nvidevati. da jo j treba skrbeti za zdravje delavcev. Sklonili so. da bo vsak delavec do-, bil vsako uro en kozarec vode ter da bodo imeli A-.sako popoldne deset minut počitka. ! I Xeki zdravnik jo ugotovil, da ljudje, ki ničesar no inislijo. dosti daljšo žive kot pa ljudje z dobro razvitmii možgani. Zdravnik ima v gotovem ožim prav. Oni. ki spadajo v prvo vrsto. edinolo avtomobilov 110 smejo voziti in vodo morajo piti mesto m utišaj na. * Xajuovejša pariška moda predpisuje hlače za ženske. Kratke, do kolen segajoče svilene hlače, pre-|ko hlač pa še krajše krilce. Moda sc najbrž ne bo obnesla. ^Ženske so vajene nositi hlače samo doma. ne pa na cesti. j — Tvoja poroka jo bila izredno mirna, kaj ne? — I. seveda. Kaj pa misliš, da so bova že v cerkvi začela prepira t i 1 * Marsikatera ženska izgubi gl;i-vo. Pa jo slednjič najde. Toda ne J v naročju svojega moža. pač pa v naročju koga drugega. I * 1 I Dan sv. Patricka jo bil v Xeu* Torku precej živahen. Časopisje ve povedati razne zanimivo dogodbiee. mod katerimi jo posebno ta značilna : Zakonski mož se je zjutraj poslovil od svoje žene. češ. da gre praznovat narodLi pravnik. Čakala ga je s kosilom do treh popoldne in z večerjo do desetih zvečer. Boječ se. da so mu ni kaj hudega pripetilo, je šla na policijsko stražnico vprašat. Povedali so ji. da ni bilo nobene nesreče, pač pa imajo v zaporu petindvajset pijancev. — Mogoče je kateri med temi vaš mož — ji je rekel policijski uradnik. — Kako se pišete? Skrbna ženica je povedala svoje ime. Uradnik je pogledal v befežnieo in odvrnil: — Štiriindvajset imen imam tn-kaj zapisanih, toda med njimi ni imena vašega moža. — Kaj pa je s petindvajsetim? — O, petindvajseti se ga je pa tako nalezel. da sploh ni mogel povedati, kako se piše. — Potem mi pokažite petindvajsetega. Glavo .stavim, da je on moj mož. Velika noč in piruhi. Stara navada—železna srajca pravi domač pregovor. Silno stara navada tukajšnjih rojakov je razveseliti svojce v domovini z velikonočnim darilom. Tako stara je ta navada, da se pričakuje v starem kraju z gotovostjo piruhov iz daljne Amerike. Tudi mi se bomo držali naše stare navade in gledali, da prejmejo naslovniki v starem kraju namenjena j im darila pravočasno. Zato se obrnite za veliko nočna nakazila v dinarjih, lirali in v dolarjih na priznan domač denarni zavod: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : Sew York, N. Y. GLAS NARODA. 1?». MARCA 1927 SPOMINI FRANCOSKEGA VOJNEGA DETEKTIVA I ■ __t Po "Narodnem Dnevniku".__I L--—i C H. LUCIETO ' I I — Ilalo! Kdo je tam.' — A. F. .'121. S kom imam ea>t i govoriti t — Tipkaj James .Mevcr. — Hm! To je pa čudno, n« .spoznam Vašega trlap.ii ..Iaz. sem se na p t a.-, zasmejal rekoe : —• O veste, to ni tik' čudnega, švicarski aparaii so za nič. — Pri moji veri. res je. Ali je Obenst tam.' — Ne, toda se bo menda kmalu vrnil. Ali naj mu kaj povem .* Osebi, ki je telefoniral, in ki je menda brla ženska. j«- trenutek )H>mišljala, potem pa je dejala : — Jaz mislim, da ne bo imei j nieesar proti temu, če mu |»oveste. tla Vam je telefonirala Irina \ Stan h. da sta obadva možaka, ki ju pričakuje danes ponoči, bila I aretirana od francoskih orožnikov v St. -Jiilien-UenevoLs. — Vraga. to je pa neprijetna nadeva. Ali nista bil« to onadva možaka, ki sta imela listine na i-me Vornior in (Jastrat/ — Da Ista. — Imjrte še kaj drugega javiti .' — \*o. ali ni to dovolj ! — ač tudi svoj*' temne strani! Xe tla bi mislil na to, kuj se mi f Še vse lahko prigodi. sem e.-Jcorli-ral svojega ujetnika zopet v veliko sol)o. Ta me je ves čas divje pie-da!. Komaj sem zopet sede! za mizo, s'*m »zavili psa divje lajati. To me je pomirilo, kajti če bi pri-liajal kak Nemec, bi bil Jm-.s gotovo tih in ne bi bil tako .strahovito razgrajaj. Naenkrat se je začni zunaj pok pištole. Pes je žalostno zacvilil in obmolknil. Nekaj trenutkov n;«o je nekdo potrkal na vrata; zvest svoji vlogi sem z globokim glasom zagrmel: \Ver da ! — Prijatelji, sem začu] glas svojega tovatriša. Odprite! Prihajam z orožniki. Odprl sem vrata in kakih deset švicarskih orožnikov je vstopilo pod vodstvom mojepa tovariša. Pokazal som orožjiiškemu po- Najboljši Predpis za Slabotne, Izmučene Mcže in Žene. Tisočerim je na čudovit način pemagano v par dneh. vam j«* vaš x d ravni k fce nI naroČil, hihj jHijditP ®e tlane« itn vaSi-ga lt-kar-turja n kupite eno steklenico. Imeiiuje e Nuea-Tone. Nucu-Tune povrne moč n življenje izfrpanini tivrrm in mišicam »ela rde^o kri, ntofne, mirne živce in »oveva na č-udovtt način njih mof vstraj-lOHtl. iJuje oiivliajoC spanec, tlobor tek. Jno prvhavo. reden stol mnogo entuii-zma In ambicij«*. — «~V se tlobi'o ne utitf. je vaša «tol±nont, da jo poskusite. Van nič ne stane, ako vam ne stori dobro, e prijetna xa vitvati 'n počutili se boste oiJAl takoj. Če vam Je še ni predpisal aft zdravnik, potem pojdite takoj v lekarno In kupite Nuga-Tone. Ne sprejmite nadomestil. Vživajte jo par dni in e ae ne poč-utite holjit in tV ne zgleda-e boljSi, nesite ostalo nazaj lekarnarju. I vam bo povrnil vaš denar, izdelovatelji »uga-Tone zahtevajo od vseh lekamur-ev, da jamčijo za Isto in povrnejo denar, če niste zadovoljni. Priporočena, . urnfena in na prodaj v vseh lekarnah. I_ —AdVt.' t veljniku lLstine. ki so .s,* nahajale na mizi in ko jih je pregledal, je v»\s ghijen stopil k meni, ter mi podal roko rekoč: — Zahvaljujem .se Vam za vse, kar ste storili za mojo domovino! Obotavljal .se je trenutek, potem pa je nadaljeval: — Vam se hnani zahvaliti, da sem spoznal resnico. Dosedaj sem brl germanofil in sem sveto veroval, kar ji' }>ri|>ovee je nasmeliljal. potem pa j jc dejal: — Reči moram, tla sta. da sta sicer šla malo daleč, loda jaz bi bil na vašem mestu storil 1st o. Nato je astro pogledal na tleli ležečega J »mesa Meverja, ki je z veliko •pozornostjo .vsemu .sledil, ter dejal: — ('e hočete, bomo skupaj preiskali to hišo. (Jotovo bomo našli tu prav zanimive stvari. Potem bova pa izprašala tega človeka. Tu Vm ga pa jaz prekinil rekoč : — Ali ne mislite, gospod policijski šef. tla bi bilo najbolje med tem časom, -ko tu preiskujemo, dati aretirati Borpona in vso njegovo tolpo, kajti v zvezi so s to špi-j oils ko zadevo. — Vraga, prar imate. Obrnil se je k svojemu orožni- škemu oiioirju ter mu dejal: Vzemite šest mož s seboi in no-* dajte se nemudoma v kavarno liorgoue. A ret i raji i boste v.se ljudi, ki .>.»♦ bodo nahajali v njej s posest nikom a*red. Tu imate prazno aretacijsko povelje. Vanj bo.-te napisali v.^e o.»ebe. ki jih l»OKte aretirali. Jaz sem ga znova prekinil, rekoč : — Ali ne bi bilo dobro, da bi hišo obkolili zajedno s francosko polic.ijo, kajti drupače Vam v.sled lepe hiše uide en tlel zločincev na lraneo-ko ozemlje. Zato mislim, tla je najbolje, tla se moj tovariš odpelje v vašem avtomobilu v Relle-jrar h* in tam razloži francoskim orožnikom. za kaj se pre. Š*«f je bil takoj zadovoljen s tun predlogom in vse se je i/vrši-ilo. kakor sem nasvet oval. MODERNO PODPIRANJE BERAČEV Beraška nadlopa. posletliea nezadostne socijalne zaščite najširših slojev, ni samo v Jugoslaviji,' temveč tudi v drupih državah za-( vzela po vojni take dimenzije, da si oblasti resno prizadevajo, kako bi zajezili in obenem dobili pri-( morila sredstva, za vzdrževanje in preskrbo siromašnih in onemoglih ljudi, ki niso deležni na novo uvedenega starostnega in soeijalnega zavarovanja. Po vzoren Prage nameravajo sedaj tudi poljske obla-si i v vseh večjih mestiji uvesti ta-kozvane beraške karte. Vsakdo se lahko pri mestnem uradu odkupi s: tem, d avzame večje število teh kart. Ko se zplasi pri njem revež, i tin tla mesto običajne miloščine tako karto. Vsaka karta je vredna približno pol dinarja. S temi nabranimi kartami se dotični prosjak "zplasi pri mestni ubožniei. kjer najprej npolove njepovo identiteto, preiščejo njegove razmere in upotove. ali je res potreben podpore. Ce se izkaže, tla je ni. pa pošljejo odgonskim potom v pristojno občino. Obenem se mu za več let prepove po-vratek v mesto, kjer so pa prijeli. Ako pa je ys revež, dobi na pod-lapi zbranih bera škili listkov hrano. prenočišče in eventuel 110 na-daljno podporo. Na ta način je vsakdo, ki de beraču milodar. si-pnren. da pa ta ne bo nesel v prvo zganjamo, marveč ga bo res porabil v koristen namen, berač sam pa je neodvisen od višine podpore. ( V Prapi. kjer so beraške karte že otl iVvepa leta v veljavi, se je ta sistem izvrstno obnesel. Število beračev je padlo, ker ostanejo nepotrebni "brez zaslužka", in zato za njih beračenje nima pravepa smisla več. pravi reveži pa so deležni izdatne podpore. Ta sistem bi bil vsekakor tudi v Jugoslaviji priporočljiv, ker obenem omogoča tudi natančno kontrolo nad berači. Agitirajte ta "Glas Narodanajvečji slovenski dnevnik v Ameriki. OROŽJE AMERIŠKIH VOJAKOV ............. •—^-nsf-«-—« Vil— l^^eJ^.. Nn sliki vidite orožje, ki se ga ]>o služuje v vodnem času ameriški infanterist. Orožje tvorijo: puška m bajonet, strojna puška, avt omatična puška, ročna pranata, zakopni možnar, puškina pranata, 37-miJimeterski top in tank. Kako je bil ustreljen admiral Kolčak? Splošni javnosti niso znane podrobnosti strašne tra ped i je. ki se je otliprala koncem leta 1M19 in začetkom leta 1920 na prostranih sibirskih ravninah, kjer so se vršili krvavi boji med protiboljševi-škimi četami admirala Kolčaka in rdečo armado sovjetske vlade. — Kolčakova vojska se je nekaj časa upirala boljševikom. zadrževala jih je zlasti na TValu. totla končnb se je morala umakniti, ker so začeli vojaki v množicah prestopati na boljševiško stran. Koncem leta 1919 se je pričel umik Kolčakove armade od Urala proti Bajkalu. Znani Napoleonov umik iz Rusije preko Poljske nazaj v Francijo ni bil nič v pri-1 meri z nepopisnimi mukami, ki so jih morale pretrpeti Kolčakove če-' te na poti proti daljnemu vzhodu.' 1'mikale so se. ali bolje rečeno.' panično bežale, sredi najhujše zime. Železnica ie bila v rokah češ- i koslovaških lepijonarjev in raznih drupih inozemskih vojaških oddelkov. (ločim so morali Rusi v j svoji lastni domovini hoditi nad! 2-*j00 km daleč peš. Temperatura je znašala več dni nad 40 stopinj pod ničlo. Mraz in plati sta uničila ti-! soče vojakov in konj. Konji so le-i 'žali zmrznjeni na obeh straneh železniške prope kot neme priče te velike in strašne tragedije, ki jo je d oži vin protiboljševiška arma-' da. ' Vrhovni poveljnik takozvnne bele armade, admiral Kolčak. je bil aretiran na kolodvoru v Niž-njem Fdinsku, Aretirali so ga češkoslovaški legijonarji na povelje svoje vrhovne komande, ki se je nahajala takrat v Irkntsku. Češkoslovaškim legijam je šlo edino za to. da se rešijo iz Sibirije in vrnejo v osvobojeno domovino. Ker so pa boljševiki pritiskali na zadnje transporte njihovih čet in ker jim je hotel na vzhodu preprečiti odhod iz Sibirije kozaški ataman Semjonov. so bili prisiljeni začeti z boljševiki popajanja, da bi jih ne zadela ista usoda kakor Kolčn-kovo armado. Revolucija je šla v Sibiriji daleč pred boljševiki. V Irkntsku in drugih manjših mestih irkutske odnosno tonibske guber-nije so prevzeli boljševiki oblast že nekaj tednov pred prihodom boljševiške -armade. Trkutski snv-jet je zahteval od (Virov, naj mu izroče admirala Kolčaka, za kar jim bo dovoljen nemoten umik proti Vladivostoku. Cehi so morali na ta pogoj pristati, ako so se hoteli rešiti, in tako je bil Kolčak v Nižnjem T'dinsku aretiran ter pod močno vojaško eskorto prepeljan v Trkutsk. kjer so pa boljševiki vrpli v ječo. t Temna noč je lepla na zemljo. Mračno poslopje irkutske jetuiš-nice se dviga ob reki Angari. Naenkrat se začu je v nočni tišini klic nn straži stoječega vojaka: — S te. j ! — Avtomobil se ustavi. Dva moška izstopita in začnje se oso-ren plas: — V imenu revolucionarnega odbora ! — Oglasi se jet-niški zvonec, okovana vrata za-škr i pijejo in se odpro. na pragu j se pojavi poveljnik jetnišniee Tsa-,jev. Ura v zvoniku bije polnoč, j Prišleca izročita povelje revolucionarnega odbora, v katerem je rečeno, da se protirevolucijonarna fapitaeija po mestu vedno bolj širi in da je pričakovati resnih iz-predov. Agitatorji raznasajo po mestu Kolčakove slike in nevarnost protirevolueije je vedno večja. Zato je revolueijonarni odbor sklenil, da morata biti admiral .Kolčak in general Pepeljanov še to noč ustreljena, j Predsednik irkutske čezvičajke. , Cudnovski in poveljnik mesta Bur-i sak pokažeta poveljniku jetnišni-Jee svoja pooblastila. Naročita mu, naj pomnoži stražo in ukrene vse. ;da bo justifikaeija izvršena v največjem redu. Končno zahteva, naj ju poveljnik odvede k obsojence-' m a. j Po dolgem hodniku pridejo do Kolčakove celice. Admiral sedi na železni postelji, in ko se odpro |-vrata. dvigne plavo. da pogleda, kdo prihaja. Obraz mu je kakor iz kamna izklesan. Nobena mišica se ge gane. Čudnovski stopi k njemu: i — Po naročilu re^oJueijonarne-' ga odbora vam moram razglasiti ^ sklep, ki se tiče vaše osebe. — Izvolite,, poslušam vas. — od po va rja Kolčak. Cudnovski čita in glasno in razločno sklep revolucionarnega odbora o justifikaeiji Kolčaka in Pe-peljajeva. Nato vpraša obsojenca, ali ima še kakšno željo. Kolčak iz-raz.i željo, da bi se rad poslovil od1 svoje žene. Cudnovski mu odgovori. da tej želji ni mopoče ustre-, čL Na vprašanje, ako ima še kako drupo željo, odkima Kolčak z glavo. Nato vstane in odide iz eeliee. Na hodniku ga sprejme do zob oborožena vojaška eskorta. i Strašna nočna procesija nastopi1 svojo pot. Sredi jetniškepa dvorišča se Kolčak naenkrat ustavi.' potegne iz žepa robec in pa drži na ustih, kakor bi se hotel odkašlja- ( ti. Tisti hip skoči k njemu poveljnik jetnišniee. pa zgrabi za roko in mu iztrga robec. Na tla pade več praškov strupa. Kolčak ostane popolnoma miren in pre z eskorto' . I v drupi trakt jetnišniee. kjer jo bil zaprt peneral Pepeljanov. Vrata se odpro. Jetnik spi. ko se pa začnje škrtanje ključavnice, skoči pokonci in se začne hitro oblatiti. Najprej pozdravi nočno poste z drhtečim plasom : — Zdrav-stvujte! — Ko pa zagleda predsednika čezvičajke. pogleda v tla in solze mu priteko iz oči. I Kmalu j«1 sprejela obsojenca pred ječo četa boljševiških vojakov. Eskorta se je pomikala skozi tueslo na bližnji hrib. Iz mesta in predmestja so se čuli neprestano streli. Tupatam so se oglasile tudi strojnice. Luna je posijala izza oblakov, ko se je ustavila eskorta na hribu. Četa se jo postavila v dve vrsti in začulo se je povelje: Pozor! General Pepeljajev se je obrnil h Kolčaku : — Zbopom, dragi admiral ! — Zbogom ! — je odpovoril Kolčak flegmatično. Začulo se je drupo povelje: — Streljaj! Za d on ela je salva. T'ra na jetni-škem stolpu je udarila dve. To se je zgodilo 7. februarja 1920. ŽRTVE CIGANSKE TOLPE Sredi januarja je bil umorjen v Moltlavi na Slovaškem trgovec Rusnak. čigar morilci niso ušli pravični kazni. Takoj drugi dan so orožniki aretirali tri člane ciganske tolpe, o kateri je preiskava dopnala. da ima na vesti še več težkih zločinov. Po umoru trpov-ca Rusnaka je bil odkrit dvojni u-! mor v bližnji vasi Mokranjcih. — kjer so cigani s sekiro ubili Ku-čerko in njegovo družico Rvgovo. Ta zločin so izvršili cigani dva dni pred umorom v Moldavi. toda usoda je hotela, da jih je šele Rus-nakova kri izročila v roke pravice. Kmalu nato je priznal glavar ei-panske tolpe Filke umor neke stare ženice, ki jo je napadel in umo ril na cesti v Moldavo cigan Ry-bar. Sodna komisija je odšla na k j; a j zločina, toda Filke ni vedel, kje je žrtev pokopana. Preiskava je dopnala, da je istega dne res iz-pinila v okolici neka ženska, ki je bila na trpu v Moldavi in se je vračala proti večeru domov. Največje presenečenje je pa čakalo preiskovalne organe par dni nato zvečer, ko so aretirani cigani 20 po številu, priznali še pet umorov. Vseh devet umorov je izvršila eipanska tolpa na Slovaškem. Ženske! Ostanite mlade! Imele boste jasne oči, gladko kožo ter telo polno mladosti in zdravja ako ohranite svoj sistem v redu. Pijte dosti vode ter poskušajte. itfPMilli/ Znan ?.e 200 let kot stavni urejevalni potnirjevalee. Bolezni ledle. jeter In mehurja ter kislina t vodi so sovražniki življenja In zunanjosti Pri vseh lekarnarjih. Tri velikosti. Glejta, da bo ima GoM Medal na vsaki Ckattjt. N« kupuJK* nadomwtkov. ZAGONETNI UMOR NA ČEHOSLOVAŠKEM Skoraj istočasno, kakor trojni roparski umor v Namesti nad O— ln. je bi! izvršen doslej še nepojasnjen umor saškepa državljana župana Paulusa v Rossbaehu pri. Aši na Češkoslovaškem. Ta umor je tako misterijozen. tla kriminalni or pan i kljub vsemu prizadevanju ne morejo izslediti pravepa morilca. T«' dni je nastal v preiskavi senzaeijonalen pr.»n-kret. No/., s katerim je bil župan Paulus umorjen, jo prodal trgovec* Koestner. Na podlagi njegove izpovedi je bil obdolžen umora neki Hoffmann, mož s temno preteklostjo. ki je bil že kaznovan radi u-| mora >.voje žene in otroka. Koestner. ki Hoffmanna zelo dobro po-f zna. pa trdi. da on ni kupil pri njem noža. Tudi drupe priče, ki so bile navzoče v gostilni, kjer je žtt-j pan Paulus govoril, da namerava kupiti posestvo, so prvotno spo-j znale v Iloffmannovi fotografiji morilca, toda pozneje so svoje iz-l jave preklicale. Vse kaže. da ima morilec dvoj-' nika. Razlika med njim in TToff-. mannom je samo ta. tla ima TToff-J inann plešo, dočim ima njepov, dvojnik poste črne laso. Drupače' pa sta m popolnoma podobna. Tr-povee Koestner vztraja pri svoji trditvi, da je govoril mož. ki je kupil pri njem nož. s saškim akcentom. in da mora biti torej rodom Saksonec. dočim je Hoffman Ravaree. Preiskava postaja še veliko bolj komplicirana s tem. da je Hoffmann tik prod aretacijo pobepnil in da oblasti ne vedo, kje se skriva. Tomaj. Na občnem zboru hranilnice je bil prisiljen odstopiti dosedanji predsednik Vran. Opozicija je hitro sprejela novega člana in pa izvolila za predsednik. Izvoljen je nov odbor in nadzorništvo. POTREBUJEM 2 PLESKARJA. enega, ki je izurjen pri notranjem in zunanjem barvanju in enega za pomoč. Oglasite se pri: Anthony Birk, Painter in Decorater, 1811 Stephen St., Brooklyn, N. Y. 15—21) NEKAZNOVANO MN060-ŽENSTVO • Pred sodiščem v Reuisu se je vršila zanimiva obravnava proti nekemu Giribet«. ki ima *ri zakonske žene in se ni hotel od nobene ločiti. Mnogoženstvo je pri kulturnih narodih po zakonu prepovedano. toda franeo-ko sodišče je napravilo v tem pogledu častno izjemo. Obtoženec se je prvič oženil, ko je bil star 10 let. Kmalu je prvo ženo zapustil ter s,* oženil drugič, ne da bi se poprej zakonitim potom ločil. Tudi druga žena mu ni ugajala. Zapustil jo j.» in se poročil tretjič. Končno j«* prišla zadeva prt ti sodišče in mož se je moral zagovarjati radi mnogožeust-va. Obtoženec je nepismen. Zagovarjal je na originalen način. Preti sodiščem je flegmatično izjavil. tla je v sedanjih časih na svetu malo moških, ki bi se hoteli ali mopli oženiti, zato bi moralo |biti moškim dovoljeno, imeti več i zakonskih žena. Kdor se ne hoji j zakonskega jarma, bi mu moral j zakonodajalce v znak priznanja I dovoliti. «la večkrat oženi. — j Njegova prva iu tretja žena. ki sta se osebno udeležili obravnave, sta argumentom svojega skupnega moža navdušeno pritrjevali. — Sodišče je po kratkem posvetovanju obtoženca oprostilo in obe ženi sta pa sprejeli /. odprtimi rokami ter sta pripravljeni si ga med seboj deliti. DOBILI SMO ŠE NEKAJ KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE ter jih imamo v zalogi. Zbirka štirih knjig stane $1.50. Cleveland ski rojaki jih lahko dobe pri Mr Antonu Bobku, 6104 St. Clair Ave. in pri Mr. Charles Karlin-gerju, 1086 Addison Road. Uprava Glas Naroda. Prijatelj delavca PAIN EXPELLER 1 Tornii k* inainka re*, t pal. ar. Z4r. dr. Slaven že vet kot 50 let. i Glejte za tTorniske znamko SIDRO. ROJAKI POZOR! Iz i»r««ste roke nizpru«lujo -e žemljice snij.^iw t;m,hi. v jakeiu lej(>-minien" v opelni P««l/enie]j. ler.eO «;k'»>. ol» okrajni ■••—ti. V n.-j^xrisljij bližini ^rujseinski ir«>z«l<»vi «li«4ij aiiit^rikiinskini ]>iirki>m in je kraj |m»-sehno pripraven za na->eljitev. 1'rotlajajo se želji veeje ali manjše pareele in « r njive in travniki. iM>preeii<> oral |n> svj.",. _ ^.»i.u.-vi ji-i ;h> -i«) s. \'se tlaljnje in natančneje informacije dobijo ]u*i tvrdki "Štnim-pratl". Gradae v l.elokrnjini. Pojasnila ilaje pa ttnii iz prijaznosti ;.r. 1. Smuk. župan ..i-'ine Podzemelj. ki je bival !» let v Cleveland!! in je utb>niovil v navedeni t>ko-Tiei. kjer je jak<- zadovoljen. prij>oroenj<«' rojakom .šjrom Amerike naselitev v tetn lepem, prometnem in ztlravem kraju Slovenije. NA R O 6 IL O Pošiljam vam celoletno naročnino $0.00 — (polletno $.3.00) ter novega naročnika Njegovo ime .................................... Njegov naslov .................................. Mesto in država ................................ Kot nagrado mi pošljite sledeče knjige, ki so navedene v vašem seznamu: . ................................... $..... = I ..............................-..... $..... j; - Skupaj $ 3.00 (ali $ 1.50) Moje ime....................................... Naslov........................................... Mesto in država ................................ Naročnik Glas Naroda. Ce bi vam knjige, ki sem jih naro ii". medtem pošle, vas prosim, da mi pošljete druge, ki so približno lote cene iii podobne vsebine. 1 MATI SKRB i R01CAN j2 ŽIVLJENJA. ~ | Za Glas Naroda priredil G. P. ■I (Nadaljevanje.) ur. Ob istem času je napravil načrt, da obišče ''belo hišo". Preložil« je to na spomlad, a ko je prišla, ni imel )>o?uma za to. Od godil je vsej i.a poletje, a pojavile so so zopet vsakovrstne zapreke. Enkrat je j videl velikega psa samega potikati se po travniku. — kdo ve, ee ni bil mogoče stekel? — in ob neki drugi priliki je navalil nanj bik s povešenimi rogovi. — Da, ko bom tako velik kot brata. -— so je potolažil. — ter l>om šel v šolo, boni vzel palico ter pobil steklega psa. l»ika pa bom prijel za rogove, da mi ne bo mogel ničesar storiti. In tako je odgodil stvar nti razmišljal, kajti vedel je že. da jo bil Maks rojen za maršala. Ootfried pa za feldoajgmajstra. Nekoč so namreč za-n'o islike avstrijske armade v njih hišo in oba brata sta se dogovorila. da si bosta porazdelila najvišje generalske časti, dočim naj bi pripadlo mlajšemu mesto podporočnika. Od takrat naprej je seveda enkrat napočila doba. ko je čutil v sobi poklie za stezrsloda ali indijanskega glavarja, a njegove misli so onih z zlatom posejanih uniformah, s katerimi se niso mogle primerjati lesena kopja in sandale, skrpane skupaj iz cunj. Tako sandale sta nosila brata pri igrah ter jih imenovala "mokasine". Nerazumljivo mu je ostalo, zakaj sta hotela postati tudi naravoslovca in suporintondonta. Ob istem času sta so tudi dvojčka naučila hoditi. Kata. starejša. kajti prišla je na svet tričetrt ure poprej, jo shodila prva in Cireta tri dni pozneje. To je bil najbolj pomembni dogodek v življenju Pavla. Naenkrat je stal kot pribit v krogu dolžnosti, ki ga niso tako hitro zopet izpnstile. Xtkxio mu ni dal naročila, naj nadzoruje prve korake majhnih sestric. Tako samoposcbi pa jo bilo umevno vse. da je že na večer poprej osnažil sebi in bratoma čevlje, da je legel v posteljo, ne da bi koda j ponesnažil odeje, kar se je bratoma večkrat pripetilo, da jo smatral tudi za samoposebi umevno, da se je zavzel od sedaj naprej za mal i sestrici ter nadzoroval njih poskuse v hoji Zdel se je samemu sebi tako važen v novem poslu, da jo postalo manjše cele hrepenenje po šoli in če bi le še znal žvižgati, bi bila mera njegovih želja dopolnjena. , Seveda, če bi znal žvižgati kot hlapec Jons. ali celo kot njegov starejši brat! On pa je lahko še toliko krožil usta ter namakal ustnici, — noben glas ni prišel preko njih. Pri tem pa se je potolažil z mislijo* ' — Ko boš enkrat odrastel. Božič dotičnega leta je prinesel veselo novico. Od "dobre tete" iz mesta, sestre njegove matere, je dospel paket z vsakovrstnimi lepimi in koristnimi stvarmi, knjigami, blagom za oba brata, oblekami za sestri in zanj resnično suknjo iz žameta, s huzarskimi trakovi iu svetlimi gumbi. — Ah, to je bilo veselje! Najlepša nagrada pa jo stala v pismu, katero je prečitala mati s sofzami ganutja in vesolja. Dobra t teta je pisala, da je spoznala iz zadnjega pisma sestre, da je najvišja želja njenega moža, da preskrbi starejšima dečkoma bolšjo Šolo in izobrfazbo in da je vsed tega sklenila vzeti oba dečka v svojo hišo ter ju poslati v gimnazijo na svojo lastne stroške. Brata sta vriskala, mati so je solzila in oče je begal po sobi gor-indol. posegal z roko v lase ter mrmral nerazumljive besede. Včasih je sedel popolnoma tiho ob posteljiei obeh sestrie ter se veselil v svojem srcu. Tedaj je prišla k njemu mati. skrila svoj obraz v njegovih laseh ter rekla : — Ali bo tudi tebi tako dobro, dečko moj? — .All. ta. — je rekel oče. — ta vendar ničesar ne razume! — Tako mlad je še, — je odvrnila mati, ga pobožala po licih ter ga oblekla nato v krasno baržunasto suknjo. To je smel nositi do večera le kadar je bil praznik. Tudi brata sta prišla ter se igrala ž njim, ker jima je bilo sree polno veselja. Tako dobra nista bila še nikdar ž njim. Da, to je bil Božič! Ko se je približala spomlad, se je pričelo veliko šivanje in kvač-l>anje.t Pavel je smol včasih pomagati pri krojenju, podajati mero in škarje, dočim sta ležali dvojčici na tleh ter brksali po platnu. Brata so opremili kot princa. Nobene stvari niso pozabili. Dobila sta celo kravati, kateri je prikrojila mati iz starega blaga. Brata sta bila ob tem času strašno ponosna. Pričela sta že igrati gospodo, seveda vsak na svoj način. Maks je že vil cigareto s tobakom, katerega je ukradel očetu in Gotfried si je natikal očala, katera je kupil v šoli za sest gumbov. — Ali ti ugaja! — je vprašal, korakajoč pred Pavlom, in če jt slednji rekel "Da", ga je pobljubil. Če bi bil rekel "Ne", bi ga go tovtf oklMutal.* ~ v * ^ . C,L AS NA T? OD A. 10 MARffA 192T. SPANSKA KRALJICA V NARODNI NOSI A8KAD1.J AVEKf'EXKO: W T m _ Vitez svojega poklica. Prvič sva so seznanila takrat, ko jo priletel skozi^okno drugega ; nadstropja mimo oken v prvem i nadstropju, in telebnil na hodnik. < Pogledal som skozi okno in vpra- ; šal neznaj oga letaloa. ki si je bri- < sal razpraskani obraz, kako bi mu < mogel pomagati. i — ('emu bi mi no pomagali? — i je dejal dobrodušno in požngal s i j prstom na okno v drugem nadstropju. — Seveda mi lahko po-' magate. (i — Co je tako, pa stopite k meni, 1 — som dejal ter odstopil od ok- ■ na. j ! Vstopil je in so prijazno nasmehnil. Pod;d mi je roko. rekoč: —Oaekin. — Zelo me veseli. Ali so niste pobili? | — Da vam povem po pravici, no. kako bi vam dejal, — no. nikakor .ne. Zdi so mi. da me je bolha u-'griznila. } — Gotovo jo šlo za kako lopo Idevojko. kaj ne? — sem vprašal in mu pomežikal. J — ITi.lii! Zdi so mi, da ste velik prijatelj takih zadev. Tli, hi! AkoJ nimate tehtnih pomislekov, vam pokažem serijo razkošnih razgled-Inie. Nemški izdelek. — imenitna stvarca, vam pravim! Ljudje, ki se na tako reči spoznajo, jih čemijo bolj kot^francoske. — Ne. čemu ? — sem vzkliknil začuden, ne da hi se ozrl nanj. — Cujte. . . vaš obraz se mi zdi nekam znan. Ce se ne motim, ste bili vi tisti, ki ga jo včeraj neki gospod vrgel iz tramvaja. — Kaj še! Motite so! To je bilo predvčerajšnjim. Včeraj pa so j me spustili po stopnišču neko hiše v vaši ulici. Po pravici rečeno, to' 'sploh ni stopnišče. Fbogih sedem stopnic, kakšno stopnišče je to? | Opazil je moj vprašujoči pogled. Nagnil se jo in spregovoril užalje-Jno: ' — Tn vso to so mi storili zato. .ker jim hočem zavarovati življenje."^ o je ros publika, da se bogu J smili. Jaz skrbim za njihovo življenje, oni bi mi pa radi življenje prikrajšali. — Vi ste torej zavaroval, agent? — sem ga vprašal. — Kaj morem storiti za vas? I — Lialiko mi post režete z odgo- ivorčkoni na skromno vprašanje:' kako se mislite pri nas zavarovati,! — na vse Življenje ali pa tako, da bi zavarovalnica izplaoala zavarovalnino vašim sorodnikom po. — Bog vam daj še dolgo let! — vaši smrti"?" — Saj se sploh ne mislim zava-J rovati. — sem odkimal z glavo. — INiti na vso življenje, niti ne na kaj drugega. — Sorodnikov pa ni-' I main. Slam sem na tem božjem svetil. — Kaj pa gospa soproga ? — Sem samec. — Torej se morate nemudoma oženiti. To je zelo enostavna stvar. Dahko vam priporočim devojko. Kar prste si boste obliznili. Dvanajst tisoč dote, oče iva dve trgo- vin i. Njen brat je sicer šarlatan, zato jo pa ona tako krasna črno-laska. da jo jo kar veselje pogle-ilati. Ali imate jutri čas? Lahko jo greva namreč že jutri pogledat, t'rn suknjič in bol telovnik oble-rete. pa bo vse v redu. Ako slučajno nimate obojega, lahko kupite narejeno. Naslov: Tovarna "ObratNaša tvrdk.i. Za dobro robo jamčim. — Gospod Oaekin ! — som zakrival. — Za Boga. saj so no morem oženiti! Saj sploh nisem ustvarjen za rodbinsko življenje. — O! Da niste ustvarjeni? Zakaj pa ne? Morda — ste že pregloboko pogledali v čašieo življen-skili sladkosti. No. nič se nikar ne bojte! To jo taka malenkost, da ni vredno govoriti. Vse se da popraviti. Dovolite, da vam ponudim sredstvo, ki pomaga vsakemu moškemu. fiOOO knjig brezplačno. Cel kup priporočil imamo. Želite ste-kleničičico za poizkusu jo? — Kar obdržite svojo stekleni-čice za poskušnjo .— sem odklonil vsiljivega agenta ves razjarjen. — Jaz jih ne potrebujem. Moja zunanjost itak ni taka. da bi mogel vzbujati ženske skomine. Na glavi junaška pleša, ušesa mi mole v stran, gubo po obrazu, majhna postava. . . — Eh. kaj zato. če je pleša ! Ako jo nama žete s sredstvom, za katero imam zastopstvo, jo vam kar čez noč pokrijejo laso, kakor — z dovoljenjem — kokosov oreh. A gube in ušesa ? Vzemite samo naš izvrstni aparat, ki ga lahko rabite ponoči. . . Naj vam ušesa še tako štrlo v stran, takoj se poravnajo. Postava.' prAvite? Naša telovadna metoda vam jo podaljša vsakih šest mesecev za dva palca. Cez dve leti se boste že lahko oženili, čez tri lota boste pa že največji mož v mestu. Tn vi še govorite o postavi. . . — Ničesar ne potrebujem, — sem dejal in komaj krotil svoj gnev. — Oprostite, na živce mi greste. — Živce? Tn vi še molčite? Patentirana hladna kopel, navadna in po zdravniškem receptu. Prsne kopeli so dvojne. Ena je s pipo. druga pa na elektriko. Vi ste inteligenten mož in zelo mi ugajale. Zato — ako vam smem" svetovati -— vzemite raje ono. na elektriko. Je sieer malo dražja; toda.. Prijel sem se za glavo. " -^"Kaj pa počenjate? Ali vaf boli glava? Zadostuje samo pove dati, koliko pilili naše paste 'Mi grenin', — t vrtika vam jih pošljt na dom. --Oprostite. — sem dejal in s grizel ustnice. — lepo vas prosim pustite me pri miru! Nimam easa — zelo sem utrujen in čaka me & naporno delo. f'lanek moram na pisati. — Utrujeni ste? — je vpraša Cackin pomilovalno. — Verjemiti ml, da vas utrudi del o-samo zato Iker še niste kupili našega paten tiran ega stol* za eitanje in POMLAD. KRASNA POMLADij Pomlad se prične ob 8.59 zjutraj, 21. marca. Cvete pa vam samo. če je z vami tudi zdravje, kot je rekel nek rimski pesnik pred 200 leti. "O blaženo zdravje, s teboj cveto ljuba pomlad v svoji lepot ; brez tebe nikdo ni srečen." YV\>i " - • Mv-ij^— Da pa ste pri dobrem zdravju, morate imeti dober tek. dot*-n prebavo, morate dobro spati. Ako kaj moti vaš tek, prebavo in spanje. vzemite Trinerjevn grenko vino. "Iskreno se vam zahvaljujem za to dobro zdravilo. Trinerjevo grenko vino mi je tako pomagolo, da se sedaj popolnoma dobro p->-čutim," je pisal Mr. Paul Korani iz Greenfield. Mass. Ifi. februarja. Tudi vam bo ravno tako pomagalo. Kupite eno steklenico r lekarni, vzorčne steklenice pa jw>-j šilja proti prejemu l*5e Joseph Tri-. ner Company. 1333 So. Ashland i Ave.. Chicago. flj. Poskusite tudi iTriner's Cold Sedative (po pošti 35e mala steklenica in 60e velika ! steklenica.) _— Adv't. je. Normalna lega telesa, sedite n-idobno naklonjeni. . . Dva stola staneta sedem rubljev. trije pa de- j set. . . — Vrag te vzemi! — som zakričal ves iz sebe od jeze. — Poberi j se. sieer ti razbijem glavo s temle tintnikom! | — S tem tintnikom? — je dejal Caekin zaničljivo. — S tem tintni-' ! kom. pravite? Samo pihnite vanj pa ga odnese! Ne. moj dragi, ako hočete imeti res težak tintnik. vam ! priporočam eel pribor iz malahi-I,a. .. | j Pritisnil sem na gumb električnega zvonca. j — Takoj pride sluga in dam vas j postaviti pod kap! | Oaekin je povesil otožno glavo I lin molčal, kakor bi čakal, da se j moja grožnja izpolni. Minili sta dve minuti. |! Pozvonil sem znova. — Zvonec je imeniten, kar je , !res, je res. — je prikimal Caekin j z glavo. — Kako morete imeti tak zvonec, ki sploh ne zvoni? Dovolite. da vam ponudim zvonec z vsemi pritiklinami za 7 rubljev in 60 kopejk. Elegantni gumbi, vam pravim. . . % Planil sem pokonci, zgrabil Cae-kina za rokav in ga porinil k vra- ■ tom. — Pojdite, sicer me zadene kap! 1 — Bog lic daj. Xu, kar brez skr-' bi bodite. Pokopljemo vas -po vseh pravicah drugega razreda. Drugi razred res ni tako paraden, kakor t prvi. toda krsta. . . ' Zaloputnil sem za Caekinom vra- ■ m fa, jih zaklenil in sedel za mizo. Hip na to vidim, da se je kljuka premaknila, vrata so zaškripa-" la pod pritiskom in se odprla. — J Cackin je stopil boječe v mojo so-1 bo. pomežikal je in izpregovoril: — Za slučaj nesreče vas zavaru- - jem. Ključavnica na vaših vratih »| ni zanič. Vrata se odpro, čim se ? jih človek dotakne. Tzborno angle-• I ško ključavnico lahko dobite z mo--; jinr posredovanjem. . . En komad - stane 2 rublja 40 kopejk, trije 6 - ni bi je V 50 kopejk. pet pa. . . Tn predalčka pisalne mize sem . potegnil revolver, zaškripal z zob-. mi in zakričal: sA. Pri tej priči vas ustrelim! Caclrin se je mirno useknil in - odgovoril: e — Zelo vam bom hvaležen, ker se boste lahko prepričali o izbor-i ni kakovosti oklepa, ki ga nosim i, s seboj kot vzorec in katerega vam t. lahko ponudim. En komad stane e 80 rubljev, dva bosta eenejša, tri- - je pa še cenejši. Prosim, izvolite se samo prepričati. 1 Odložil sem revolver, zgrabil e Cackina čez pas in ga treščil skoz okno na cesto. f i- Med| jpad^egi • je wwl.^s toCkb -Ičasa, da je zakričal: Kretanje pantikov - Shipping Ne*r St. marca: Pr««. Wllaoo. Trvt. Columbus, Char do urs. Btmbcb. CS. marca: La Saroie, Ham. O tor** fVaafa lnrton, Cherbourg. Pr«trn»&. M. marca: Crvr'ar* Hamburg. 8*. marca: Olympic. Cherbourg: RepcbM«. Cherbourg, Bremen M. marca: Prva. Harding, Cherbourg. Bremen II marca: Buffran. Htm; Hamburg. Cherbourg. Hamburg; Berlin. Cherbourg Bremen. 2. aprila: France. Havre — SKOPNI 1ZI.ET 5. aprila: Dcrengaria, Cherbourg. f. aprila: Prea. Koosevelt, Cherbourg. Bremen. 7. aprila: Wesiptialia, Hamburg ». aprila: Leviathan. Cherbourg; Muenchen. Cherbourg, Bremen. 12. aprila: Manila. Wellington, Trst. 13. aprila: Mautetaiiia, Cherbourg. 14. aprila: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg. , 15. aprila: a Olympic, Cherbourg. 16. aprila: Stuttgart. Cherbourg. Bremen. 19. aprila: Ueliaiice, Cherbourg, Hamburg. 20. aprila: Aquitunla, Cherbourg: fir.1. Wa«h-ington, Cherbourg, Bremen. 21. aprila: New Vurk, Cherbourg, Hamburg. 22. parila: ColumbuH, Cherbourg, Bremen. 23. aprila: 1'arls, Havre; Majestic, Cherbourg. Torek. Bremen. 27. aprila: Iterengarla, Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 28. aprila: j Deutschland. Cherbourg, Hamburg. 30. aprila: Leviathan, Cherbourg: Franca, Havre; Bremen. Cherbourg. Bremen. 4. maja: Mauritania, Cherbourg: President Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 5- maja: Cleveland, Cherbourg. Hamburg, t. maja: Berlin, Cherbourg, Bremen. 7. maja: Olympic. Cherbourg. - » ' - 10. maja: Pres Wilson. Trst. SKCP.VT 1ZLRT 11. mala: AMuitanla, Cherbourg. 12. maja: ... Hamburg, Cliefboufff. Hamburg; Muendien, Cherbourg, Bremen. 14. maja: Paris. Havre. SKUPNI IZI.ET 17 maja: B*-rengarln, Cherbourg; Columbus. Cherbourg Bremen. I 18. maja: Ceorge Washington, Cherbourg. Bremen. 19. maja: Westphalia.' Hamburg. 21. maja: Be via t ban. Cherbourg: France. Havre; Derffli nger, Bremen. 24. maja: Maitha Washington, Tr*t; Reliance. Cherbourg, Hamburg. • 29. maja: Mauretania. Cherbourg-: President Harding, Chortxrurg. Bremen. 26. maja: Albert Balltn. Cherbourg. Hamburg 28. maja: Olympic, Ch«-jbo«trg; Republic. Rra-■ men, Cherbourg 31. maja: Aquttaula,' Cherbourg; Thurlngla, Hamburg. 4. junija: Purls, Havre. • 23. junija: Pres. Wilson. Trst SKl'PN'l IZI.ET 2. julija: lie de France. Havre. — SKUPNI 1ZBET 5. avgusta: President Wilson. Trst -SKl'PS'I IZLET rDtlim I Ifcir rO>IP.\GMR GENERALE r IILRl/n Line. TRANSATLANTIQUE V EVROPO ZA VELIKONOC SLAVNI PARNIK NA OLJE FRANCE . . ODPLUJE IZ NEW YORK A 2. A P R I L A ob I 1. dopoldne preko HAVRE — pristanišče Pariza. PRIDRUŽITE SE NAŠEMU VELIKONOČNEMU IZLETU V jugoslavijo rotnjt« udobno, razkošno in poceni. Vpraiajle s*oj«ra agenta za podrobnosti. DRUGA ODPLUTJA: PARIS 23. aprila; 14. maja FRANCE 30. aprila; 21. maja FRENCH LINE v m iz I JUGOSLAVIJE , PREKO HAMBURGA . NEW YORK(nevi): HAMBURG f OEUTSCHLANU ALBERT BALLIN RESOLUTE RELIANCE Na« para i ki na. tri vijaka CLEVELAND, WESTPHALIA THURINCtA EVROPSKA POTOVANJA POD OSCBNTM VODSTVOM 1 $ 198.— 1 Is NEW YORKA do j LJUBLJANE to NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja In «rn-ge Informacije a« obrnit« na lokalnega agenta ali na Hamburg - American Line United American Lines, Ine. General Aocnta g> 'BROADWAY — NEW VOHK J — Zelo nepraktične grumbe ima-'te v manšetih. Ostri, robati so, obleko trgajo, in po obrazu so me o-praskali. Lahko vara predložim gumbe iz afriškega zlata, v ognju emajliranc, par za dva rublja, tri- Ije pari iti. . . Zaloputnil sem okno, da so kar šipe zazvenele. NAZNANILO. Vsem naročnikom v državi I Pennsylvania naznanjamo, da jib 'jbo obiskal naš zastopnik j Mr. J. ČERNE •in prosimo, da pri njem •• obnovi 1 jo naročnino. i ' Upravništvo. 1 . • . « r ' - . f. * * • " , " ' " \ Afttirajte za "Glas Naroda", *»aj- I vcej* itovetCškiTdnevnik v~2Lrft^Hkf. [Jati bi izvedel za naslov brata JOŽE ŽARN*. Pred par leti se je nahajal v bližini Pittsburgha. Prosim rojaka, ee kdo ve, tla mi sporoči, ali pa naj se sam oglasi.; Franc Žarn, 166 Beach Road, Hamilton, Ont., Canada. (2x 18,19)_ KNJIŽICA "KAKO POSTATI AMERIŠKI DRŽAVLJAN" nam je pošla. V kratkem izide nova izdaja. Ko jih bomo zopet imeli, bomo objavili v listn. Uprava Glas Naroda. Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v lictu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem. Uprava *Clas Naroda*. Prav vsakdo- kdor kaj iS2e; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI ■^■-■r^^,,- ____' ■ I