POŠTNINA PLAČANA V COTOVtNI
UPRAVA VEČERN1KA" V LJUBLJANI SPREJEMA DO 18. URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI VECERNIK- KI BODO OBJAVLJENI NASLEDNJEGA DNE. ZA OBJAVO ISTEGA DNE V F IUBL JANŠKEM .VEČERNIKU" SPREJEMA UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE. OSMRTNICE IN DRUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO 14. URE . SPISE OBJAVLJAMO SAMO ENKRAT V L IUBL IANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO SAMO NA ENO UREDNIŠTVO. BODISI NA UREDNIŠTVO ..VECERNIKA” V LJUBLJANI ALI V MARIBORU • UST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
VEČERNIK
LETO II.	Uredništvo In uprava v Frančiškanski ulici St. 6 Telefon 41-77	LJUBLJANA, 30. januarja 1940	NAROČNINA: Ljubljanski ..Veeernik" prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16-— din	ŠTEV. 24
Na braniku demokracije
Izraz mišljenja Francije v sedanji vojni
V pariškem dnevniku L’aube je objavil Georges Bidault naslednji članek, ki ga prinašamo informativno zato, ker izraža mišljenje široke Francije v njeni sedanji vojni.
»Ko je zopet zavzel predsedniško mesto v poslanski zbornici, je g. Herriot imel govor, ki je po pravici navdušil vso zbornico. Od enega do drugega konca je hiša, in sicer ne le iz uljudnosti, s ploskanjem pozdravljala besede, ki s čudovitim sijajem izražale čustva vsega naroda. Kdor bo čital, v tem močnem in zgoščenem tekstu, ne bo našel besede, ki bi jo bilo treba preklicati, ne odtenka, ki bi se mu dalo oporekati.
Ne tla bi sc spuščal v dolgovezno in nepotrebno razkladanje, hočem v tem govoru, ki je globoko potresel v duši tistih, ki so ga slišali, edinole podčrtati nekatera odločilna mesta.
Po tem ko je priklical v spomin veliki napor za dosego mirnega sožitja med narodi po poslednji naši zmagi, ko je omenil i naše zmotno presojane žrtve i stalna besedolomstva nasprotne strani, je g. Herriot za definicijo naših razlogov za boj povzel izjave Daladierje-ve, Chamberlainove in Rooseveltove. Mi smo v vojni, da »branimo svobodo, pravo vesti, zakon morale. Da branimo demokracijo kot najboljšo obliko vlade, kar jih je doslej ustvarilo človeštvo.« Take reči je dobro povedati in zopet povedati. Hvaležni smo predsedniku zbornice, da se ni poklonil blebetavim predsodkom, ki to s prazno lahkoto odpravljajo kot »ideologijo, hvaležni smo mu, da je na glas objavil veličastni ideal, ki legitimira in plemeniti naš boj.«
G. Herriot je nato govoril o Finski z besedami, ki jih je zbornica sprejela
z dolgotrajnim ploskanjem. Poravnal je račune tistih, ki so se kot pravi denun-ciatorji prejšnjih napadov, uvrstili med krivce tega novega atentata. Naroda ne more predstavljati nihče, kdor ne živi z njegovo dušo. Ni mogoče sedeti v francoski zbornici in obenem biti pokoren sovražniku ali pa mu biti celo pomočnik v krivdi.
Vprašanje komunistov je jasno in bo hitro urejeno. A g. Herriot je opozoril tudi na razkrajalen pojav, ki ne prihaja iz Moskve, ki pa povzroča škodo, ki nima, čeprav se ne kaže v tako jasnih črtah, nič manj strašnih posledic nego sovjetska propaganda. V trenutku, ko so zadeti tisti, ki so odgovorni za komunistično ubežništvo, je bilo primerno pokazati na to, da je treba neusmiljeno paziti in jih strogo kaznovati na tiste, ki jih fanatizem nasprotne smeri goni v isto brezno.
Ob koncu jc g. Herriot prevzel in povzel misli Pija XIII.: Zagotoviti je treba pravico do življenja vsakemu narodu, velikemu ali majhnemu; končati je treba s tekmo v oboroževanju; ne sme se čakati za uresničenje tega dela na čas, ko bodo narodi, že zopet oddaljeni od vojne, pozabili na njene okrutnosti. Kar najhitreje je treba narode poravnati, zagotoviti jim mir, ki jim bo potreben po strahotnih presežkih njihovih stroškov. Zopet sc je treba lotiti organizacije mednarodnega prava na podlagi izkušenj iz preteklosti. Storiti je treba, da si bo vsak narod mogel kriti lastne potrebe z normalnimi in mirovnimi sredstvi. In seveda, kar bo v tej nalogi brez dvoma najtežja plat, delati je treba za prerojenje narodov, ki so zagazili. Opreti se je treba na idejo, da ni resnične civilizacije brez spoštovanja dane besede in pogodbe.«	M.
Ameriško delavstvo je proti vojni
COLUMBUS (Ohio), 30. jan. AA. DNB. Na kongresu sindikatov rudarjev je podpredsednik zveze Marey izjavil, da se stotisoči ljudi v Pensilvaniji nahaja v zelo težkem materialnem položaju. Opozoril je ameriško vlado kakor tudi vlade posameznih ameriških držav na težave, nemire in druge komplikacije, ki lahko nastanejo zaradi velike brezposelnosti. Razmere, ki vladajo v Pensilvaniji, niso nič slabše kot razmere, ki vladajo v drugih krajih države. Na predlog Mareya je kongres sprejel resolucijo, s katero poziva Roosevelta, naj skliče konferenco, na kateri
naj bi se razpravljalo vprašanje brezposelnosti. Kongres zveze rudarjev je sprejel istočasno resolucijo, v kateri izjavlja, da delavstvo ne želi vojne. Vodstvo zveze je dobilo pooblastilo podpirati politiko nevtralnosti tako, da Amerika ne bi stopila v sedanjo vojno. Dalje je vodstvo dobilo pooblastilo, da podpira tako zakonodajo, ki bi izključevala možnost materialnega izkoriščanja sedanje vojne. Na kongresu je govoril tudi predsednik delovne zveze Louis, ki je ostro kritiziral gospo Pcrkins, ki stoji sedaj na čelu ministrstva za delo.
Zaščitne organizacije na Švedskem
STOCKHOLM, 30. jan. AA. Havas. »Social Demokraten« piše, da je vrhovni poveljnik švedske vojske, general Torrnell predložil švedski vladi poročilo, ki v njem zahteva, da se ukrene vse potrebno za organizacijo prostovoljne obrambe pod nadzorstvom vojaških oblasti. Vojni minister je izjavil sotrud-niku tega lista, da bo njegovo ministrstvo projekt, čigar vsebino drže v tajnosti, proučilo. List naglaša, da so že pred pol leta poudarjali potrebo take
organizacije, katere cilj bi bila obramba pred zračnimi napadi in pa, da se prepreči sovražniku, da bi se s padobrani spustil na švedsko ozemlje. Ta organizacija mora biti pod državnim nadzorstvom in nikakor ne sme biti odvisna od političnih strank. Imela bi podobne funkcije kakor prostovoljna zaščitna armada na Finskem, v kateri so tudi osebe, ki zaradi starosti ali drugih vzrokov niso bile postavljene v vojne formacije.
Japonci zahtevajo zadoščenje
TOKIO. 30. jan. AA. (Stefani.) Japonski tisk še nadalje ostro napada Veliko Britanijo zaradi afere s parnikom »Asama Maru«. List »Asahi« ponovno trdi, da jc bilo zaustavljanje japonskega parnika protizakonito, nad nemškimi potniki pa jc bilo izvršeno nasilje. List »I Toši« zahteva, da mora Anglija takoj dati Japonski zadoščenje. Gre za načelno politično vprašanje in nova vlada ne bo vodila tajne politike in delala napak, v kakršne je pogosto zapadla bivša Abejeva vlada.
NOVA VOJNA KNJIGA
MONTEVIDEO, 30. jan. AA. Havas. Ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo v obliki modre knjige dokumente, ki se nanašajo na pomorsko bitko, ki sc je odigrala 13. decembra minulega leta pri rtu »Punto del Este«. Modra knjiga obravnava tudi vprašanje internacije nemške ladje »Tacoma« ter članov posadke nemške vojne križarke »Graf v. Spec«. Ta posadka je, kakor znano, v Montevideu v internaciji.
TOKIO, 30. jan. AA. DNB. Zunanji minister Arita sc je sestal danes z angleškim veleposlanikom sir Robertom C raigyom. Razpravljala sta o zadevi parnika »Asama jMaru«. O vsebini razgovora ni doslej ničesar znanega. Po pisanju japonskih listov namerava japonska vlada v nekaj dneh odgovoriti na angleško noto od 27. t. m. Predsednik akcionarske družbe, ki ji pripada »Asama Maru«, je izjavil, da bo družba še nadalje sprejemala nemške državljane na svoje ladje, če bodo lahko dokazali, da niso vojni obvezniki.
SPREJEM PRI PREDSEDNIKU USA
. WASHINGTON, 30. jan. AA. (Stefani.) Predsednik Roosevelt jc včeraj sprejel švedskega princa Bertila, ki ga je seznanil z obstoječimi prilikami v skandinavskih državah z ozirom na finsko - sovjetsko vojno. V Beli hiši so včeraj sprejeli tudi švedsko gospodarsko misijo, ki je prispela v Združene države zaradi nakupa raznega trgovskega blaga.
Na letonskem ie zima ^ustavila promet
RIGA, 30. jan. Havas. Mrzli val nad Baltikom j c povzročil na Letonskem znatne nerednosti. V poslednjih dneh je v Rigi padla temperatura pod —30 stopinj, v vzhodni Letonski pa so celo zabeležili —44 stopinj. Pred pristaniščem Lepaja je morje zamrznilo do 20 kilometrov od obale. V pristanišču samem je led debel nad pol metra. Vlaki
imajo velike zamude. Mnogo telefonskih in brzojavnih vodov je prekinjenih in je bila zveza med Moskvo, Kovnom in Berlinom prekinjena 24 ur. Ker je ceste zamedel sneg, je prenehalo obratovati 50 % avtobusnih linij. Vse osnovne in srednje šole so zaradi mraza za več dni zaprli.
Internacija vojnih udeležencev v Ameriki
RIO DE JANEIRO, 30. jan. AA. DNB. Vseameriška konferenca, ki se bavi z vprašanji v zvezi z nevtralnostjo, je objavila sklepe glede vprašanja internacije. Naglaša se, da oblika in sredstvo glede internacije ostane še nadalje notranja zadeva vsake posamezne države. Interniranje se ne more smatrati kol kazen, temveč samo kot sredstvo mednarodne varnosti. Svobodo internirane osebe se omeji lahko samo toliko, kolikor je to neobhodno potrebno z ozirom na okoliščine. Te omejitve določa izključno zainteresirana država. Nato pravi sklep konference, da je treba ukiniti običaj, da se daje častnikom svoboda na njihovo častno besedo. Državljani vojskujočih se sil, in to tako po-edinci kakor v skupinah, ki stopijo na
suvereno ozemlje kake nevtralne države, kakor tudi posadke vojnih ladij, vojnih letal, morajo biti internirani. Isto-tako morajo biti internirani častniki in člani posadk pomorskih in letalskih vojnih sil, ki bi prostovoljno ali zaradi brodoloma ali nesrečnega slučaja prispeli v nevtralno državo. Nevtralnim državam sc priporoča, da zaposlijo internirane osebe, v kolikor se ne bi mogle same vzdrževati. Konferenca je nato razpravljala o vprašanju podmornic, Predložena sta bila dva predloga. Seje konferenc bodo 6. februarja preložene za mesec dni, da bi lahko posamezne delegacije potovale domov ter vladam poročale o dosedanjem delu in dobile nova navodila.
Najdbe iz starorimske dobe
RIM, 30. jan. Stefani. V novem muzeju »Nemi« blizu Rima, ki ga bodo svečano odprli 21. aprila, bodo obiskovalci lahko videli ostanke dveh starih Kaligulinih ladij, ki so ju našli v blatu, ko so jezero Nemi osušili 1. 1931. Ogrodje prve ladje j c dolgo 60 m in široko 20 m, ogrodje druge pa jc dolgo 71 m in široko 24 m. V muzeju so dalje razni predmeti, ki so jih našli pri prvih poskusih odkopati
ladje. Vsi ti predmeti so iz rimske dobe in najdeni v istem jezeru, kakor sidro, vodovodna cev, razni bronasti predmeti in mozaiki. Temeljita preiskava znanstvenikov jc ugotovila, da ladji nista pripadali Tiberiju, kakor se je prvotno domnevalo, temveč Kaliguli, kajti po temeljitem očiščenju so na nekem predmetu na eni izmed ladij zasledili ime »Kaligula«.
POTOVANJE GRŠKE DELEGACIJE V BEOGRAD
ATENE,- 30. jan. AA. Drevi bo odpotovala s parnikom proti Solunu in nato z železnico do Beograda grška delegacija, ki se bo udeležila beograjske konference Balkanskega sporazuma. Delegaciji načeluje ministrski predsednik Metaksas, člani delegacije pa sta ministra Melas in Papadakis, načelnika zunanjega ministrstva Andrulis in Gafos ter polkovnik Nobelis.
NOVI OFICIRJI V NEMČIJI
BERLIN, 30. jan. AA. DNB. Vrhovno vojaško poveljništvo je objavilo nove odredbe glede napredovanja podčastnikov v častniški čin. Na osnovi teh odredb lahko sedanji in bivši pod-
častniki po petih letih službe, ako se pokaže, da so izredno sposobni, obiskujejo tečaje za častniške izpite. Če z u-spehom končajo tečaj, bodo imenovani za častnike pripravnike in nato za častnike. Podčastniki, ki imajo 10 let službe, se lahko imenujejo takoj za častnike.
RAZMEJITEV MED NEMČIJO IN SLOVAŠKO
BRATISLAVA, 30. jan. AA. DNB. Zunanji minister Durčanski in nemški poslanik Berad sta včeraj izmenjala ratifikacijske listine o nemško - slovaškem razmejitvenem dogovoru, sklenjenem 21. novembra leta 1939. v Berlinu. S tem je bila tudi formalno potrjena nova slovaška severna meja.
Danes so šolske semestralne konference
Povod za razmišljanje o naših srednješolskih problemih
Ljubljana, 30. januarja.
Zdaj smo spet pri zaključku prvega šolskega polletja in vse tegobe študentov in staršev izzvenevajo tudi letos v že nekakšni malodušni ugotovitvi, da smo že navajeni na slabe uspehe ob koncu šolskega leta in da so uspehi prvega šolskega polletja še slabši. S slabimi šolskimi uspehi smo se torej že nekako pomirili in jih smatramo za neizbežno zlo. Med mnoge naše probleme smo mehanično uvrstili tudi srednješolski problem.
Po najrazličnejših publikacijah se o tem problemu že leta in leta obširno razpravlja. O njem so razpravljale tudi že vsakovrstne uradno /privatno sklicane ankete. Izidi so bili objavljeni, problem pa je ostal nerešen. V publikacijah so mnogokrat tudi drastične slike tega problema. Za primer navajamo besede znanega socialnega delavca Slobodana Vidakoviča, ki je v svoji knjigi »Naši socialni problemi« pod poglavjem »Reforma srednješolskega pouka« napisal tudi tole:
In namesto mladeniča, usposobljenega za življenje, vidimo nezadostno pismenega dečka, nesposobnega za vsako praktično delo, razen za praktikantsko in administrativno službo pri državi in občini. Ali je bilo treba za to osem pol-
nih let v gimnaziji, osem najboljših let, ki jih drugod po svetu tako koristno izrabijo tudi za strokovno izobrazbo? Ko1 naš sedanji šolski sistem ne da maturantu realne in zaokrožene izobrazbe, mu pa da pokvarjen telesni razvoj: hrbtenica se mu skrivi, kapaciteta pljuč je nezadostna, mišice so ohlapne, zobje pokvarjeni, pokvarjen želodec, .slabokrvnost itd. To je zdravstvena bilanca.
Preden je pisatelj tako' pesimistično opisal mladeniča, kj je dovršil srednjo šolo, je obširno razpravljal o dobi njegovega šolanja in o sistemu šolskega pouka. Kakor mnogi drugi je tudi on postavil svojo tezo o uvedbi .strokovnega poučevanja, ki naj bi na srednjih šolah izpopolnilo in v marsičem tudi izpodrinilo teoretični pouk. Navedel je tudi izide ankete, ki je bila uvedena od nekega uglednega znanstvenika in sociologa ter je pri njej v nekem velikem mestu države sodelovalo okrog 3000 uglednih meščanov. Anketa je imela namen ugotoviti, kako zreli ljudje v svojem praktičnem življenju ocenjujejo svoje v srednjih šolah pridobljeno znanje višje matematike in latinščine. Uspeh ankete je bil naslednji:
Od udeležencev jih je samo šestnajst poveličevalo matematiko kot znanost, ki razvija največje sposobnosti. Zanimivo
pa je, kakor so pozneje ugotovili, da so bili trije med šestnajstimi brez vsake logike, dvanajst je bilo povprečnih ljudi, ki se sami niso povzpeli do dialektičnega razumevanja življenja in stvari, in samo eden med njim je bil zelo nadarjen matematik. Najtemeljitejši pouk latinščine pa je priporočalo dvanajst udeležencev ankete, ki so zatrjevali, da spoznavamo največja dela človeškega duha samo po znanju latinskega in grškega jezika. Nekateri so pri tem trdili, da je znanje latinščine važnejše kakor pa znanje materinščine, s katero se lahko dijaki tudi pozneje v dovršeni meri seznanijo. Med to dvanajsterico pa sta bila dva profesorja klasičnih jezikov, eden je bil katoliški duhovnik iz Albanije, ostali pa so bili stari, visoki dostojanstveniki, ki so se po tradciji in iz osebnega veselja radi ponašali s svojim znanjem klasičnih izrekov, da bi se tako ločili od sovrstnikov ter menda tudi opravičili svojo pozabljivost na vse ostalo, kar so dobili v svojih dolgih letih študija.
Vse to je samo skromno' opozorilo na živahno razmotrivanje srcdnje-šolskega vprašanja in bi bili čitateljem hvaležni, če bi nam poslali svoje pripombe o raznih predmetih na srednjih šolah in o splošnem problemu našega šolstva.
Računi in načrti cestnega odbora
Važna dela v ljubljanski okolici, ki bodo izvedena s sredstvi
novega proračuna
Ljubljanski okrajni cestni odbor je imel sejo, ki jo je vodil predsednik, ljubljanski župan dr. Adlešič ter podal pregledno poročilo o stanju banovinskih in drugih cest Ljubljane in okolice. Seji je prisostvoval tudi sreski načelnik. Glavna točka seje je bil pregled proračuna za leto 1940.—1941. Osnutek je bil sprejet brez korektur, nekateri člani odbora pa so izrazili želje posameznih občin ter se zahvalili odboru, da je kljub velikim finančnim težavam obdržal banovinske in druge ceste v dobrem stanju ter tudi ugodil željam občin.
V proračunskem osnutku so izdatki določeni na 4,835.850 din, dohodki pa na 2,813.940 din. Primanjkljaj bo krit s pobiranjem deset odstotne cestne doklade na neposredne državne davke. Osnutek proračuna bo v prihodnjih dneh predložen banski upravi v odobritev.
Kakor smo že poročali, je v tem proračunu določen tudi zadnji obrok v znesku 100.000 din za zgradbo novega žclezobetonskega mostu čez Ljubljanico pri Zalogu. Za razna cestna dela pa so določeni tile zneski: za preložitev banovinske ceste na Straži (občina Ježica od mostu proti Gameljnam) 80.000 din, za odkup neke hiše na Ježici 20.000 din (razširitev banovinske ceste Ježica-Viž-marje), za nadaljevanje kanalizacije na Igu skozi vas 40.000 din, za dovršitev preložitve banovinske ceste na Dobrovi
30.000 ditf, za nadaljevanje preložitve banovinske ceste pri Prežanju (St. Vid nad Ljubljano-Dolnice) 50.000 din, za nadaljevanje dviga ceste pri Ligojni (Vrhnika) 80.000 din, za zgradbo novega propusta na cesti 11-146 (Ig-Skofeljca)
40.000 din, za preložitev banovinske ceste II pri Ježah (Dobrova - Zaklanee)
40.000 din, za preložitev ceste pri Brezju (Dobrova) 40.000 din, za razširitev kolon v gradu Bistra 50.000 din, tlakovanje priključene banovinske ceste k državni na Jeperci 80.000 din, za nadaljevanje razširitve banovinske ceste pri Studencu (občina D. M. v Polju) 90.000 din, za odstranitev cestnega ovinka pri
Beričevem 30.000 din, za preložitev banovinske ceste 11-11 Luče (Grosuplje-Krka) 80.000 din, za preložitev banovinske ceste pri Šujci (Dobrova) 80.000 din, za znižanje Pogačarjevega klanca na cesti Zaklanee - Luče 30.000 din, za ureditev banovinske ceste skozi Št. Jurij (Grosuplje) 60.000 din, za prenovitev banovinske ceste Zalog-Laze 50.000 djn. Ta cesta bo na mnogih krajih preurejena in deloma preložena, ker so to cesto velike povodnji na več krajih ogrožale in poplavljale.
Prometna sredstva v luči statistike
Uprava policije je registrirala lam 750 potniških avtomobilov, 246 tovornih avtomobilov, 692 motociklov. 27.913 koles, 443 triciklov in 133 kočij. Proti koncu leta pa so se od dneva do dneva množile odjave. Vsega skupaj je bilo odjavljenih 192 potniških avtomobilov, 35 tovornih avtomobilov, 163 motociklov, 5096 koles, 35 triciklov in 12 kočij.
V trgovini z motornimi vozili za prodajo je bilo prijavljenih 423 novih potniških avtomobilov, 137 tovornih avtomobilov, 279 rabljenih potniških in 47 tovornih avtomobilov. Dalje so prijavili 902 nova motocikla ter 103 rabljene motocikle za prodajo. Vsega skupaj je rešil odsek za motorna vozila 64.120 vlog, med katerimi je bilo 746 zadev zaradi neupoštevanja določil o prijavi vozil in o plačevanju taks.
»e--»■»■»	■»****'
LjuhlfansUe vesti
1. Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Jutri bo ob 20. predaval g. dr. Josip Cholc\va o snovi: Novotvorbe na prsih. Skioptičnc slike. Vstop prost.
1. Pri sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana I, predava jutri ob 19. v kemijski dvorani na L drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici g. Jože Kregar o vprašanju: Kako naj si ljubitelj namnoži gomoljne begonije in vrtne gladiole. S skioptičnimi slikami. Vstop prost.
1. Društvo Dom visokošolk bo priredilo v nedeljo 4. februarja ob 20. akademijo s plesom v Zvezdi. Pokroviteljstvo nad prireditvijo so prevzeli gg. dekani ljubljanske univerze. Na večeru bodo sodelovale priznane slovenske umetnice.
I. Iz kriminalne kronike. Nekdo, morda pa jih je bilo več. se je splazil v stanovanje Anice Wohinc v Pleteršnikovi ulici 21 in je ukradel železno ročno blagajno z 2500 din gotovine, razen tega pa še zlato vratno verižico z obeskom v obliki srčka in še dva druga zlata obeska v skupni vrednosti 2970 dinarjev. — Na policiji je bilo prijavljenih
tudi več tatvin zimskih plaščev. Tako je nekdo ukradel Josipu Siplju v Florijanski ulici „0 din 650,— vredno temnosivo moško obleko, v Florijanski ulici 37 pa sta Ivanu Žabkarju zginila dva moška površnika, eden sive, drugi pa svctlorjave barve. — Ukra-mV Sta kih dve kolesi in sicer Viktorju Malerju moško kolo »Viktoria« z Rieman dinamo svetiljko in evidenčno št.2-100.017-16 Ivanu Javorniku pa moško kolo »Torpedo« z evidenčno št. 2-8297-1. — Brezposelnega natakarja Miho Erneša iz Bačke Topole so danes ponoči napadli pred hotelom »Union« neznanci m ga tako hudo pretepli, da je dobil nevarne notranje poškodbe. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico. — V hišo št. 8 na Medvedovi cesti se je vtihotapil neki malopridnež in je štirim strankam ukradel razno perilo, obleko, jedilni pribor razno posteljnino ter nekaj denarja v skupni vrednosti 1860 din.
C/ublfansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 30. jan.: Zaprto. Sreda, 31. jan.: »Kupčija s smrtjo«. Red Sreda. Četrtek, 1. febr.: »Na prisojni strani«. Red Četrtek. Petek, 2. febr., ob 15.: »ieterčkove poslednje sanje«. Mladinska Predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: »Profesor Klepec«. Izven. Znižane cene.
OPERA. Začetek ob 20. Torek, 30. jan.: »Rusalka«. Red B. Sreda, 31. jan.: Zaprto. (Generalka.) Četrtek, 1. febr.: »Lumpacij Vagabund«. 1 remiera. Premierski abonma. Petek, 2. febr., ob pol 11. uri: »Pri treh mladenkah«. Izven, Gostovanje »Dječjega carstva« iz Zagreba. Ob 15. uri: »prj belem konjičku«. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: »Frasquita«. Izven. Gostovanje gospe Zlate Gjungjenac.
KINO
KINO MATICA: Bela smrt KINO SLOGA: Vesela potepuha.
KINO UNION: Madame Butterfly.
KINO MOSTE: Večna karavana in Demoni zraka
DEŽURNE LEKARNE
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska 10: mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Vremenska napoved za torek, 31. t. m.:
Hud mraz na skoraj vsem severnem delu države. Povsod bo prevladovalo. oblačno. Precej oblačno z rahlim snegom bo zlasti ponekod v severozahodnih krajih.
Mali	o
CENE MALIM OOLASOM: V	malih oglasih stane vsaka	beseda	50 par, najmanjša pristojbina	za	te
oglase je din 8, . Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din 1,— po besedi. Najmanjši znesek za te oglase je din 10,—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2,—.	Znesek za	male oglase se	plačuje	takoj pri naročilu,	oziroma	ga	je
vposlati v pismu skupaj z naročilom ali	po poštni položnici na	čekovni račun št.	11.409. Za vse
pismene odgovore glede malih	oglasov se	mora priložiti	znamka	za din 3,—.
Sobo išče
SOBO
s posebnim vhodom iščem v centrumu. - Naslov v upravi »Večernika«, Frančiškanska 6.
140-8
Rastno
DAME!	POZOR!
ZAKAJ SIVE LASE?
ko si lahko za din 26,— same pobarvate z neškodljivo berlinsko Omonell Henna-Sham-poo barvo. Dobite jih v vseh
niansah z navodilom pri glavnem zastopstvu: Ludvik Peršič, Ljubljana, Rimska c. 13. — Tekoči Shampon 250 gr a din 20,—.	137-1
KAJENJE ŠKODUJE
VAŠEMU ZDRAVJU »N1KOTINOL«, neškodljivo, zanesljivo sredstvo, odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi naj-strastnejše kadilce. Cena: velika steklenica din 70,—, mala din 60,—. Po povzetju razpošilja »Jugopatent«, Ljubljana, Dvorakova ul. 8. Sprejmemo preprodajalce.	138-1
Službo dobi
PERFEKTNO KUHARICO
za vsa hišna dela sprejmem. Ponudbe poslati na upravo »Večernika«, Frančiškanska 6.
136-9
MESTO OSKRBNIKA MARIBORSKE KOČE NA POHORJU
oddamo s 1. aprilom 1940. Samo pismena pojasnila daje Podružnica Slovenskega planinskega društva v Mariboru, kamor je poslati pismene ponudbe do 15. II. 1940.	139-9
*
vatama MGfe, Jmtie iu Mofouitt
POHIŠTVO
STILNO IN MODERNO V NAJFINEJŠI IZDELAVI SAMO ŠT. VID NAD
ANDREJ KREGAR IN SINOVA
LJUBLJANO
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCE ŠTRUKELJ v Ljubljani.   Oglasi po ceniku. — Rokopisov ne vračamo.
Uredništvo in uprava: Ljubljana. Frančiškanska ulica 6. — Telefan št, 41-77. — Pafitni čekovni račun št. 11.409.