.56. številk V Ljubljani, i četrtek 31. oktobra 1918. ti. leto. • .Slovenski Narod' velja po polti: za Avstro-Ogrsivo celo leto skupaj naprej . pol leta „ m • četrt let« m m , en neiec . m . K 50 -. 25 . 13— . 4-50 za Nemčijo: celo leto naprej .... k 55" za Ameriko in vse druge dežele elo leto naprej .... K 60* Vprašanjem glede Inseritov se naj priloži za odgovor dopisnica aH rnarnka 5Tp r a voli tro (spodaj, dvorišče levo). Snaflora alica st 3, telefoa it. SS. Ishaja vsak dan svata* Isvse.nli nedelje in praznika. !nsexati se računalo oo poraoJJene n prostora in sicer 1 mu visok, ter 54 mm *lrok prostor:enkrat po 12 vin., d/akrat po 11 vin., trikrat po 10 v. 3oslano (enak prostori 30 vin., narte in za*wale (enak prostor) 20 vin Pri večjih inserrifi*! no dogovoru, Sovf naročam aaf losiieji mročnaj veJu tO amkisalol. T>1 Ma satno pisiaene oaročbe brei po$Ut?e Jeurji se ae nare m aUikor ozirati „.farolna ttsZarat" letelo s št. 89. .Slovenski Narod- velja v LJubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: .cio eto rusprej ••j leta K 48-— I četrt leta • 12.-- 4-- Posamezna Številka velja 39 vinarjev. Dopisi na| se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. OrednUtvo: Kaallova nllea it 5 (v I. nadstr. levo), telefon it, 14« ... m ni! Preustroj ¥§efe oblasti in uradov. — Angleži v Pulju. — Amerikanci v Trstu. — Angleži v Ljubljani. — Brodovje jugoslovansko. — Avstrijska protirevolucija v Pragi udušena. — Revolucija v Avstro-Ogrskl. — Cesar pobegnil. POZIV slovanskim častnikom in vojakom. Narodni svet v Ljubljani poživlja vse slovanske častnike, podčastnike in moštvo, da se nemudoma zglase v Ljubljani v Mestnem domu zaradi uvrstitve v narodno armado. Narodni svet POZIV. Vsi moški sodržavljani od 17. leta naprej se poživljajo, da se priglase prostovoljno za vstop v narodno obrano. Priglaša se na mestnem magistratu (posvetovalnica) v petek, dne 1. novembra 1918, od 9. do 12. dopoldne ter od 3. do 6. popoldne, in v soboto, dne 2. novembra 1918 od 9. dopo-ludne do 1. popoludne. Dolžnost vsakega zavednega Jugoslovana je v današnji veliki dobi, da se priglasi v narodno obrano. V Ljubljani, 31. okt. 1918. Dr. Ivan Tavčar. župan. Poziv. Ustanavljajte občinsko narodno obrano. Navdušeni se veselimo svobode v neodvisni Jugoslaviji. Opravičeno pa greni splošno veselje med narodom velika skrb, če našim pokrajinam konec vojne ne prinese novih, še večjih nesreč: požigi, plenjenje, ropanje, umori in druga nasilstva od strani izstradanih vojaških krdel, ki bi se v slučaju neredne demobilizacije vračali preko naše domovine. Na vse moramo biti pripravljeni. Zato poživljamo po naročilu najvišje narodne oblasti. Narodnega Vjeća, v Zagrebu vsa telovadna društva (sokolska in orlovska), požarne brambe in sploh vsa narodna društva, občine in posameznike, da dogovorno med seboj takoj osnujejo po vseh občinah, v vsaki vasi skupno občinsko narodno obrano. Vsaka občina naj ima za ta prehodni čas svoj narodnoobranoali javno stražo. Če to zahteva posebnost lege, je tudi lahko več občin združenih v eno občinsko narodno obrano. Gotovo pa je najbolje, da se v vsaki občini in vsaki vasi ustanovi narodna obrana posebej. Odbor za občinsko narodno obrano naj bo sestavljen po velikosti občine od 6 do 10 mož. V tem odboru vodi predsednik in njega namestnik upravne in organizacijske posle (popis, plačo, prehrano, obleko, obutev itd.). Načelnik in podnačelnik pa naj skrbita za tehnično vodstvo straže, t. j. za četne redovne vaje, rabo orožja, pouk v stražni službi in za eventualno razdelitev straže v več pododdelkov. Poleg tega ima odbor tajnika, blagajnika in po potrebi njihova namestnika. Vrhovna odločitev v vseh važnejših stvareh pristoji celotnemu odboru. Kjer bi župan ali kdorkoli oviral priprave za ustanovitev, aH bi kakšna nezanesljiva oseba hotela delati ovire, naj se izvoli odbor za občinsko narodno obrano preko župana in teh oseb. Kdospada k narodni obrani? Za prvi začetek vsak moški nad 17 let star, ki se prostovoljno priglasi. Ce bo kazalo vpeljati obvezno brambno dolžnost, pa,-©d 17. do 50. leta, kar odloči Narodno Vječe v Zagrebu, ki preskrbi tudi orožje. Dokler pa tega ni. je dobro v slučaju potrebe vsako obrambno orožje in sredstvo. Občinske obrane se dogovore medsebojno glede podpore ^slučaju potrebe. Zunanji znak za člane, la spadajo v Narodno obrano, je okrogla kokarda v narodnih barvah in legitimacija od odbora občinske Narodne obrane. Osrednii odbor za narodno obrano v LjubISani. Druge slovenske liste prosimo, da ponatisnejo ta poziv. Odločilni dan v Lju&lltm!. Danes doživljamo v Ljubljani odločilne dogodke. Se izza manifestacij-skega dne je ostalo veselo navdušenje in močna volja po osvpiitvi izpod starih verig v našem ljudstvu. Pripravljalo se je ves čas prevzetje vseh državnih, deželnih in vojaških oblasti. Sklepi ki so bili tozadevno storjeni, sicer niso prihajali v javnost, vendar pa si je bilo ljudstvo svesto, da sedanje stanje ne more ostati trajno. Vsi uradi.so se pripravljali, da v zadnjem trenutku izvrše povelja Narodnega sveta. Treba je bilo samo besede, da se je izvršilo, kar zahteva ujedinjena država SH8. Danes je občinstvo spontano in brez direktnega povelja Izvršilo, kar je bilo neodložljivo ter je prelomilo z vsemi zadnjimi ostanki preteklosti. Složnost. ki je vladala pri tem, ie bila vzorna in kar je manjkalo organiziranosti, ie nadomestila navdušenost za našo stvar. • SltaacllJfto oornflifl voln-šfieja pouensfva v Ljubljani. Od vojaškega poveljništva jugoslovanske države v Zagrebu: Načelnik vojnega odseka vlade Narodnega Vjeća je imenoval generalnega raa:oiia P 1 i v e r i ć a za poveljnika prvega vojaškega okrožja za Hrvatsko in Slavonijo s sedežem v Zagrebu. Pod-marsa! IVI i halje v \C ie imenovan za poveljnika operativnega odseka s sedežem v Zaurebu. V Ljubljani se astanovi poveljtaištvo II. vojnega okrožja. Za poveljnika bo Imenovan podmarša! Istvanovie. V področju I. voinega okrožja vlada mir in red razun nekaterih malih nered-nosti od strani zelenega kadra. Načelnik vojnega odseka vlade Narodnega Vjeća zaukazuie, da se store koraki, kako naj se v področju tamošnjega vojnega okrožja obrani red in mir. Poskrbi naj se, da vse naše čete, katere se vračajo z bojišča v našo domovino, v področju Slovenije dobe vsako pomoč. Vojaški položaj, kakoršen je tamkaj, ima se takoj sporočiti načelniku vojaškega odseka vlade Narodnega Vjeća v Zagrebu, posebno bivališča jugoslovanskih čet, pa (udi tujih čet, v kolikor se še nahajajo v tamošnjem področju. Načelnik vojnega odseka s. r. Zagreb, 31. oktobra. 1918. Hrvatski vojaki v Ljubljani. Zjutraj ob 7. se je pripeljal en bataljon hrvatskih vojakov pešpolka št. 53 z godbo na ljubljanski kolodvor. 2e spotoma so se bili vojaki preskrbeli z narodnimi zastavami, in so odkorakali z ljubljanskega kolodvora z veliko tro-bojnico na čelu po Dunajski cesti v mesto. Tisočglava množica se je takoj zbrala za vojaštvom ter naše jugoslovanske vojake spremila po njih poti. Vojaki so hodili po glavnih ulicah našega mesta, burno pozdravljeni od občinstva, ki se je v vedno večjih množinah zbiralo okrog naših bratov. Pred škofijo se je vojaški sprevod ustavil in godba je igrala tako dolgo, da se je prikazal na oknu škof Bonaventura Jeglič, ki se je vojakom zahvalil. Nazaj gredoč so vojaki prišli do nadomestnega poveljništva 17. pešpolka, kjer so nekateri vbjaki pristavili lestvo ter sneli tablo z napisom, jo zapognili ter pohodili ter jo je na zadnje vrgla neka ženska v Ljubljanco. Ves čas med tem prizorom je igraia godba našo himno »Lepa naša domovina«, katero so peli z godbo vojaki in tisočglava množica. Od tam so odšli vojaki v cukrarno. V cukrarni so se nahajali ruski, srbski in italijanski vojni vjetniki. Nekaj časa so se vojaki pogajali s poveliništvom zaradi izpusta vojnih vjetnikov in onih čeških vojakov, ki so jih bili madžarski vojaki na kolodvoru obkolili ter odpeljali v zapor. Končno se ie moralo vodstvo cukrarne vdati ter odstraniti stražo, ki je bila takoj razorožena in prepustiti hrvatskim voiakom voine vjet-nike in čete. Osvoboieni vjetniki in vojaki so se pridružili hrvatskim vojakom in tako močno narasla četa je odkorakala z godbo na čelu proti belgijski vojašnici Spotoma se te vojaštvu pridružila tisočeJava množica. Hiše, k\ so bile zastave že odstranile, so jih zopet razobesile ter te vsa Liuhliana dobila nodobno praznično lice. kakor v torek. Prenevaioč narodne himne, so dosocli vojaki v belgiisko voiašnico. Na dvorišču belgijske voiašnice so se od večdnevne vožnie utrujeni hrvatski voiiki oostavili v vrste in gospe, ki strežeio v tamošnji bolnišnici, so jim prinesle okrenčila. ftatalion hrvatskih voiakov, ki je docpel danes zintrai v LjubTiano. je c-tii nnH novelin^tvom nojVovujka Sm-ke. Bataljon ostane v Liubliani tako dolgo, da dospe drugi oddelek tega nolka, ki ie že na notu in ^a ie pričakovati tekom nonoldneva. Nato se odpeli* ta prvi oddelek na^ ukaz Narodnega Vieća v Zaereb. dočim ostane drugi oddelek v Ljubliani ter je na razpo-faeo Narodnemu svetu. Deželna vlada v rokah narodne armade. Oddelek narodne armade pod poveljstvom nadporočnika R. Badiura je ob 1. popoldne zasedel palačo deželne vlade. Danes ob V*2. se vrši seja nacelstva JDS. in ob V*4. skuona seja z načelstvom SLS. v svrho določitve oseb za vlado na Slovenskem. Attems zbežal. Danes zjutraj je zapustil deželni predsednik za Kranjsko grof Attems Ljubljano v dveh avtomobilih. Prevzetje Stacijskega poveljništva. Danes zjutraj se je raznesla po Ljubljani vest, da so častniki v Unionu aretirali štacijskega poveljnika generala Uhereka, Ali je ta vest resnična ali ne, do sedaj nismo mogli dognati, pač pa je res, da je prešlo štacijsko povelj ništvo začasno v roke podpolkovnika Poura. Izšlo je tekom dopoldneva povelje Narodnega Vjeća v Zagrebu, ki se glasi: Podpolkovnik Pour je od Narodnega Vječa začasno postavljen za šta-cijskega poveljnika v Ljubljani. V najkrajšem času se izda vojaške*-situacij -sko poročilo. Poslal se bo v Ljubljano general, ki prevzame vse vojaške zadeve za vso Slovenijo. Tudi v Ljubljani bo prevzel posle vojaškega zapo-vednika. Prevzetje c. kr. policijske oblasti v Ljubljani. Danes dopoldne je mestna občina ob navzočnosti gospodov dr. Zamika, svetnika Bleiweisa. dr. Berceta (za občino), dr. Pestotnika (za osrednji odbor Narodne obrane v Ljubljani) — bivšega ravnatelja Kunigla, svetnika Skub-la, podpolkovnika Theissa — prevzela policijo v svoje roke. Začasno vodstvo je bilo izročeno od mestnega župana, kot policij, šefa nadkomisarju Gersinichu. V imenu zakona! Deželno sodišče ljubljansko \e imelo danes dne 31. oktobra 1918. sporno razpravo v pravni zadevi Ignacija Demšarja proti nedol. .T nI i in ni Demšar ad Cs: I 168/18. Senatu ie predsedoval deželnosodni nadsvetnik dr Oton P a n e ž sodnika sta bila de-želuosodna svetnika Božidar B © ž e k in Fran Regal lv. zapisnikar dr. Jakob H o d ž a r ter zastopnika strank dr. Aloizii K o k a 1 i in dr. Josip Jerič. Sporna razprava se ie končala z razsodbo, ki je bila takoj proglašena. Proglašena je bila »V imenu zakona« in ie *o prva razsodba litiolianslceara dožolneffa sodišča, ki ie bila izrečena s tem začetkom. Ta razsodba ie torei za nas Jugoslovane z s; o-dovinskeera pomena? Vojaška sodišča narodna. Danes zjutraj se je stavilo tukajšnje divizij sko sodišče s svojim poveljnikom majorjem - avditorjem Varga-zonom Narodnemu svetu na razpolago. Divizij sko sodišče posluje odslej kot narodno sodišče v slovenskem uradnem jeziku. — Tudi pri brigadnem sodišču so zagovorniki danes prvič neovirano v slovenskem jeziku govorili in stavili predloge. Uradi zahtevajo prevzeta agend s strani Narodnega sveta. Vsi uradi, brez izjeme, poslujejo v Ljubljani slovensko. Kjer se je kak predstojnik upiral uvedbi slovenskega uradnega jezika, je uradništvo samo via faeri uvedlo slovenščino v urad. Nemški predstojniki so ostali večji del doma in se ne upajo v urade. Tudi nekateri nemški uradniki niso prišli danes v urade, če pa je prišel kak nem- ški uradnik V urad, ni našel prav nobene ovire s strani svojih slovenskih kolegov, lamo pokoriti se je moral splošni zahtevi po slovenskem službenem jeziku. Uradništvo finančne uprave je sklenilo, da bo od danes naprej urado-valo slovensko. To velja tudi za pod' rej ene urade. Šolski pouk v Ljubliani. Zaradi izrednih dogodkov zadnjih dni in v pričakovanju, da bo mesto rabilo prostore, se šolski pouk ne more pričeti s 5. novembrom, kakor je bilo namenjeno anarveč se prepušča Narodnemu svetu, da odloC— V*a i bo mogoče šole zopet otvoriti. Staršem M nujno nasvetovali, da svoje otroke drže kolikor mogoče doma. SAMOSLOVENSKO l RA DO V AN JE PRI KRANJSKEM DEŽELNEM ODBORI' S strani deželnegra odbora se no-, roea: Sklenilo ie. da s6 v bodoče nra-duje pri deželnem odboru kranjskem izključno samo v slovenskem jeziku. Varnost Nemcev ir rajha. Danes se je predstavil Narodnemu svetu zastopnik Nemcev iz rajna Oto Windeiss ter zaprosil za varstvo življenja in imetja Nemcev iz rafha. Narodni svet mu ie odgovoril, da ie za varnost primerno poskrbljeno. Razpoloženje na ulici. Ljubljana je danes v navdušenem razpoloženju. Na ulicah, trgih in cestah vidiš gruče ljudi, ki se razgovarjajo o dogodkih, ki se odigrava ,yro za uro v vedno novih oblikah v našem mestu in o vesteh, ki prihajajo hip za hipom iz ostalih jugoslovanskih dežel. Povsod vidiš radostne obraze in zlasti mladino je prevzela mrzlica navdušenja. Vmes vidiš naše voditelje, ki imajo čez glavo posla, da zadoste najnujnejšim potrebam velikega časa, v katerem živimo. Nepopisno je vrvenje po ljubljanskih ulicah. Nikjer ne vidiš več vojaka s starimi znaki. Vsi so zamenjali svoje rozete z narodno trobojnico. Djaštvo si je napravilo veliko zalego narodnih znakov, ki jih izroča vojakom. Hiše so se okrasile z narodnimi trobojnicami. Tudi nad kazino so razobesili mornarji slovensko trobojnico. Oddelki vojaštva korakajo po mestu, vmes vidiš Sokole fn Orle, ki so prostovoljno takoj pristopili mestu na pomoč, da pomagajo vzdržati mir in red. Cesarski orli so izginili z vseh poslopij. Firme^ ki so imele pravico dvornega založništva,so orle same odstranile, uradi so jih zamenjali z navadnimi slovenskimi napisi, ali pa jih je odstranilo občinstvo samo. Na mestnem magistratu je izginil cesarski orel zopet v skladišče, v katerem je počival v Napoleonovih časih, zgodovinska relikvija iz časov našega rob-stva. Nemški izgredi v Mariboru. V torek je gruča slovenske mladine zvečer po mariborskih ulicah dala duška svojemu čuvstvovanju ter zapela tudi pred gledališčem slovensko pesem. Vse se je izvršilo popolnoma dostojno. V Narodnem domu je govoril k navdušeni množici član Narodnega Sveta dr. Rosina. Vse drugače se je obnašal cvet nemške mladine mariborske, ki je razbila vse šipe na slovenski gostilni Pri • Jagnjetu, nadalje na škofiji ter tiskarni, kjer so padli proti oknom celo ostri streli Za dandanes pač velikanska lahkomiselnost. Edini pravi odgovor bi bil, da Narodni Svet prevzame oblast čez mesto ter zajamči red v jugoslovanskem Mariboru. Angleži u Pulju. Zagreb, 31. oktobra. Angleške čete so se izkrcale v Pulju. Vrše se posvetovanja med angleško admiraliteto in zastopniki Narodnega Vječa, ki so dospeli v Puli. Med m o r n a -rištvom vlada velikansko navdušenje. Jugoslovanska mornarica je sprejela Angleže kotosvoboditelje. Na jugoslovanskih ladjah vise zastave naše domovine. V mestu vlada veselo razburjenje, sicer popolen red. Trst, 30. oktobra. Admiral Njegovan je izročil vso eskadro v Pulju Narodnemu Vjeću. Trst, 30. oktobra. Zastopniki Narodnega Vječa so dospeli v Pulj. Takoj po njih prihodu se je vršila konferenca pri admiraliteti. Zastopniki Narodnega Vje-ća so vztrajali pri svoji zahtevi, da se izroči brodovje Narodnemu Vjeću. Do sporazuma nI prišlo. Ko se ie pa prikazala pred Puljera angleška eskadra ter je bilo lasno, da se brodovje ne bo moglo držati, Je admiral Njegovan sporočil zastopnikom Narodnega Vječa, da jim izroča brodovje. Na ladjah so se razobesile trobojnlce našega naroda in se ie angleškim ladjam odprla pot, da so priplule v pristanišče. Nabrežlna, 30. oktobra. Angleška eskadra ie danes popoldne priplula pred Trst. Približuje se pristanišču. Angleške in italijanske čete. ki so bile izkrcane pod Nabrežino, korakajo proti mestu. Zagreb, 30. oktobra. Narodno V ječe SHS. je dobilo od c. kr. vojnega ministrstva, mornariške sekcije brzojavno obvestilo, da se njeno brodovje, trdnjave, vse mornariške in druge naprave stavilo pod poveljništvo Narodnega Vječa in se Narodno Vjeee naproša, da naj odpošlje svoje delegate v Kotorski zaliv, Šibenik, na Peko. v Pulj, Trst in na Dunaj, da prevzamejo upravo cele mornarice. Amerikanci v Trstu. Zagreb, 31. oktobra. Danespo-noči je dospela eskadra ameriških vojnih ladij pred Trst. Pobiranje min se je izvršilo v najkrajšem času. Najprej so se izkrcale čete v Tržiču. Ljudstvo ie Amerikance navdušeno pozdravilo. Tudi pod Nabrežino so bile izkrcane ameriške čete, ki so na to odkorakale proti Trstu. V Trst je priplulo ameriško brodovje ter izkrcalo posadko. Trst je v rokah Amerikance v. Po vsem mestu vise zastave, navdušenje je nepopisno. Vojne ladje imajo r a z -obešene jugoslovanske zastave. Arzenal I e bil z as eden od ameriškega vojaštva. Tudi svetilnik je zaseden. Dunaj, 31. oktobra. Tu se razširja vest da stoji angleško brodovje pred Trstom. Iz vojnega ministrstva prihajajo vesti, da je ententno brodovje razdeljeno po celi severni Adriii in da stoje ententne ladje pod vodstvom angleških in ameriških vojnih ladij pred Reko in Tfstom. Dunaj, 30. oktobra. »Neue Freie Presse«, večernik, poroča, da je pričakovati vsak hip zasedenja Trsta s strani ameriških ali angleških ladij. Na Reki pričakuje italijansko prebivalstvo italijansko brodovje. Manifestacije u Trstu. Trst 30. oktobra. Okrog poldneva se je raznesla po Trstu vest, da so Angleži zasedli Pulj. Ko se je čez približno eno uro ta vest potrdila, so razobesili po vsem mestu italijanske zastave. Ljudstvo je manifestiralo po ulicah. Do kakih izgredov ni prišlo, pač na se je zgodilo nekaj neljubih incidentov, ko so snemali vojakom rozete ter jim vsiljevali italijanske kokarde. Ob taki priliki je prišlo pred Narodnim domom eelo do streljanja ter je bil zadet v desno stran prsi Hinko Irgolič. brat odvetnika dr. Frana Irgoliča. Sicer oa demonstracije niso bile prav nič naperie-ne proti Slovanom. Trst 30. oktobra. Demonstracije, ki so se vršile danes povodom zasedenja Pulja v Trstu, niso bile v nobenem ožini naperjene proti Slovanom. Zgodilo se je pač par slučajev, da se je tudi jugoslovanskim vojakom vsiljevala namesto avstrijskih znakov na čepicah italijanska kokarda. Sicer se ves čas od 3. popoldne ni pripetil noben izgred, klicalo se je samo Italiji, Trstu, svobodi itd. Z magistrata je bila razobešena italijanska zastava, tudi nekatere druge hiše so bile okrašene z italijanskimi tro-bojnicami. Ljudstvo je odstranjevalo iz javnih lokalov cesarske slike. Incident s Hinkom IrgoliČem se je zgodil zvečer proti 8. uri pred Narodnim domom. Občinstvo je sililo v nekega vojaka, da strga svoj znak in ga nadomesti z italijansko trikoloro. Vojak je zbežal proti Narodnemu domu, ljudie so streljali za njim, iz množice pred Narodnim domom je padlo tudi nekaj strelov ter je bil zadet železniški adiunkt Irgolič. Trst 30. oktobra. Položai je skrajno resen. Italijanski liberalci in socijalisti so sestavili nekak odbor, ki zahteva od vlade, da mu prepusti vse posle. Slovenci so zahtevali, da dobe tudi oni za- stopnike. Do večera ni bilo še nobenega odgovora. Poslanec dr. Rvbaf in Go-louh se pogajata ter imata vtisk, da italijanske stranke nočejo porustiti. Trst, 30. oktobra. Irgolič je še zvečer v bolnišnici umrl. Trst, 30. oktobra. V Trstu se je sestavil odbor za ljudski blagor. V tem odboru so italijanski narodnjaki, italijanski socijalni demokrati ter po dva zastopnika jugoslovanske narodne in jugoslovanske socijalno - demokratične stranke. Jutri izide proglas, ki rozivlja na mir in red ter na zaupanie odboru. Vest o angleški mornarici pred Trstom se ponoči ni potrdila. (Op. ur.) Angleži pred ReKo. Zagreb, 31. oktobra. Krajevni odbor Narodnega Vječa poroča z Reke, da pričakujejo tam vsak hip. da dospe ameriško brodovje. Ameriško brodovje je že brezžično signalizirano. Na Reki vlada popolen red in mir, mesto je popolnoma v hrvatskih rokah. Tudi v druga naša dalmatinska pristanišča bodo dospeli v najkrajšem času oddelki ententnega b r o d o v j a. Vsa vojna mornaricalc v jugoslovanskih rokah. Reka, 30. oktobra. Mesto je no-vsem v rokah kraievnega odbora Narodnega Vieča. Vsi uradi so izročeni njegovim oblastim. V mestu ni nobenega madžarskega vojaka več. Italijani so se sporazumeli z Jugoslovani Zagreb, 30. oktora. Vrhovna oblast je odredila, da Reke ni več smatrati za poseben teritorij, marveč je v vsakem oziru podrejena Narodnemu Vjeću. Za velikega župana je bil imenovan dr. Lenac. Zagreb, 29. oktobra. Neki tukajšnji list javlja iz Reke: Guverner Je-kelfalussv je Reko zapustil. Vlado je prevzel Narodni svet. Angleži u LiuSIjoni. Angleže je pričakovati v najkrajšem času v prvih popoldanskih urah v Ljubljano. Dospela je vest. da se angleške čete s častniki na čelu vozijo v velikih angleških avtomobilih iz Trsta proti Liubliani. Dospeli so okrog doI-dneva že do Postoine. Tudi z vlaki se bodo prineljali angleški voiaki v Ljubljano, odkoder bodo dirisrirani še na-orej v jugoslovanske dežele. Isto se vrši baie rudi že na Reki. V Liubliano sta dosnela danes opoldne že dva angleška štabna častnika. V Ljubljani sta obiskala najprej deželno narodno vlado. Razoroiene nemSke Na glavnem kolodvoru v Ljubljani so razorožili danes dopoldne iugoslo-vanski vojaki nemške mornariške čete iz rajha ter so iim odvzeli orožje, municijo, mnogo svile in drueeea H-^ga. Pričakujejo se še. drugi nemški od/,Iki, ki bodo vsi razoroženi. Jugoslovanske Sete po** Boro e vicem se vračajo v domovino- Zagreb, 31. oktobja. Jugoslovanske čete so dobile od Nare« dnega Vječa ukaz, da se ne bojujejo več in da se vrnejo v domovino. Jugoslovanske čete pod generalom B o r o e v i -Čemso že na poti v jugoslovanske dežele. Narodna vlada na Slovenskem. Poslanec vitez Pogačnik je sporočil danes ministrskemu predsedniku Lam-masehu to - le: V imenu Narodnega sveta vLjubljani Vam imam sporočiti: Narodno Vječe vZagrebu je sklenilo, da izroči vlado na Kranjskem. Primorskem in v slovenskih pokrajinah Štajerske in Koroške Narodnemu svetu v Ljubljani. V ta namen se bo jutri imenovala narodna vlada, ki bo takoj prevzela od vlade vse agende. V imenu Narodnega v jeca Vas prosim, da n ar očite deželnemu pr ed-sedniku na Kranjskem, da naj izroči takoj vse posle deželne vladi narodni vladi, ter da obvestite o tem ukrepu tudi vlado v Trstu, Gradcu in Celovcu. Najnovejši dogodki na bojiščih i n v zaledju kar najhujše ogrožajo varnost in red v naših pokrajinah. Samo narodna vlada, kateri bo tudi vojaška pomoč na razpolago, bi mogla obvladati situacijo. Zatona novo zahtevamo, da se takoj preme-ste kadri naših polkov v d o-movirio in podredi častni-štvo in moštvo, v kolikor je nastanjeno v naših zemliah, narodni vladi. Neobhodno je tudi potrebno, da se takoj izroči narodni vladi t ud i orožni-Š t v o. Sedanje razmere so naravnost neznosne. Stacljsko poveljništvo kliče na odgovor častnike in vojake, ki jih zasledi z narodnimi bar-vami na cestah. Izzivalno© b-našanje povelj nI § t e v j n tujerodnih čet v Ljub liani pro-vzroča bojazen, da se zgodi najhujše, ker se bodo domači častniki in moštvo skupaj s civilnim prebivalstvom poslužili pravične obrambe. Slednjič Vam moram še sporočiti da bo narodna vlada jutri brezpogojno — tudi če bi se deželna vlada morda branila proti temu — prevzela vladne posle. Iz hrvatskega dala države SHS. POKRAJINSKI ODBORI. Zagreb, 30. oktobra. Danes je imel osrednji odbor Narodnega vieča sejo. Vršila se je tudi debata o nameri vrhovne oblasti ustanoviti tudi drugod pokrajinske odbore. Osrednji odbor le tem predlogom pritrdil ter se bo v najkrajšem času osnova! tak odbor tudi za slovenske nokrajine. V to svrho je pozvan Narodni svet v Ljubljani, da stavi v najkrajšem času primerne predloge. NARODNA OBRANA NA HRVATSKEM. Zagreb, 30. oktobra. Organizacija Narodne obrane dobro napreduje. Obrana se bo postavila v vseh kraiih pod enotno vodstvo vojnega oddelka Narodnega v ječa. Zagreb, 30. oktobra. Danes ob 4. popoldne je bil tu zaprisežen 53. pe^polk na Vrhovno oblast Narodnega vječa. Dnevno povelje generalov šnjariča in Mihaljevića. — Guverner Jekelfalussy zapustil mesto. Zagreb, 29. oktobra. Vojaški poveljnik pehotni general S n j a r ič in domobranski okrožni poveljnik feld-maršallaitnant M i h a 1 j e v i č sta izdala nastopno dnevno, povelje: Danes se konstituira narodna vlada, ki bo varovala red in mir in skrbela za zakonito upravo. Vse vojaštvo — vsa vojska in vse domobranstvo — se stavi v službo narodne vlade in se ji da na razpolaganje. Dosedanja dcjal-nost in organizacija oborožene sile ostaneta do nadaljnih ukrepov neizpre-menjeni. Oborožena sila se ima odslej pokoravati ukazom narodne vlade. Zato je največje važnosti, da se v polnem obsegu vzdrži strogi red in se izvrši vse, kar vlada zaukaže potom desedan-jih vojaških oblastev. Zagreb, 29. oktobra. Obratni vodja državnih železnic Mašlnovič je včeraj svoje uradnike sklical na razgovor in jim je naznanil, da je najvišja instanca od današnjega dne Narodni svet VOJNA POROČILA NARODNEGA VJEČA. Zagreb, 29. oktobra Kakor se spodobi za lepi in historični dan. ko ie bila proglašena neodvisna država SHS, so se vršile v Zagrebu in drugih pokrajinskih mestih veličastne manifestacije. Ako se vzame v obzir veliki preokret ki je nastal v vseh državnih institucijah, se mora reči, da je veličastni dan potekel v popolnem miru in redu vsled navdušenja in samozavesti inteligentnih krogov In širokih mas naroda- Posamični noskusi neodgovornih sumljivih in tujih elementov, da se z ropanjem, laž-njivimi vestmi in zavijanjem napravi nemir in nered, so bili v kali udušeni. Raznesene stvari, ki so pripadale večinoma atmadi, so bile vrnjene. Do krvopre-Iitja ali žrtev sploh ni prišlo. V posamezna provinciialna mesta, kier je zaradi prevelikega navdušenja prišlo vsled nesporazumljenia ali pomote do neredov, ie bila odposlana narodna straža s častniki na čelu. da naoravi zopet red. Na poziv se Zeleni kader v velikih množinah vrača v vojašnice in postavlja na razpolago Narodnega vieća. Po ulicah Zagreba patrulirajo narodne strnže. Od včerai ob. 10. zvečer vlada v Zagrebu vzoren red. — Načelnik vojnega oddelka N. vi. Zagreb, 30. oktobra. Ves dan je vladal v Zagrebu vzoren red in mir. Kjer so se včeraj pojavili znaki vzrfe-mirienosti. so povsod odstranjeni. OKLIC NARODNEGA VJEČA NA HRVATSKO VOJAŠTVO. Zagreb, 30. oktobra. Narodno Vječe je izdalo na vojaštvo na Hrvatskem tale oklic Vojaki! Z današniim dnevom se je ustanovila država SHS Vi. sinovi naroda, ste od današnjega dneva naprej obramba svoje narodne države. Zapovedujemo Vam zato. da se brezpogojno podvržetc ukazom vlade Narodnega Vječa SMS. Čakajo vas velike naloge, na vas stavlja domovina velike nade. Vi stonate v vrste narodne obrane, zavedajoč se svoje dolžnosti. Vojaki! Drvaža SHS ni samo osvobojena tujega gospodstva in ujedinjena, temveč bo.tudi v njej narod osvobojen stoletnih krivic, nasilstva in neenakosti. To enakost čuvati ste vi poklicani, kar storite najlažje, če z vso silo branite vlado Narodnega Vječa. Vlada Narodnega vjeća je prevzela težko nalogo in izpolnila jo bo z vašo pomočjo. Proglas obljublja, da bivši dezerter-ji ne bodo klicani na odgovor, dovoljuje, da se Čez 40 let stari vojaki vrnejo na dom ter jih poživlja, da naj se javijo mlajši pri svojih četah. Končno grozi proglas, da bo za vse zločine proti miru posloval preki sod. Bosna in Hercegovina v oblasti Narodnega Vjeca. Saraievo. 30. oktobra. Pokrajinski odbor Narodnega Vječa v Sarajevu Je izdal proglas na narod, v katerem ga pozivna, da naj se zbere pod zastavo neodvisne in edinstvene države SHS. Proglas poživlja, da nai Uudstvo vzdrži mir in red ter da nai te ^odvrže vrhovni oblasti Narodnega Vjeća. Vojvodina v oblasti Narodnega V*eća. Zagreb, 30. oktobra Zastopniki srbskega in hrvatskega naroda v vojvodini Bački. Banaru in Baranji so imeli sestanek, na katerem so proglasili vrhovno avtoriteto Narodnega Vječa. Hrvatske železnice v rokah Narodnega Vječa. Zagreb, 30 oktobra Ravnateli prometne uprave Južne Železnice na Hrvatskem Masirevicz ie včeraj pozval prometne in druge uradnike v svojo pisarno ter iim sroročil. da se železnica od danes naprei pokorava vrhovni oblasti Narodnega Vieča. Javna varnost v Zagreba. Zagreb. 30. oktobra. V mestu vlada mir Narodno Vieče ie imenovalo dr. Angielinoviča za poverjenika javne varnosti v Zagrebu. Karolviev Narodni svet priznava SHS. Zaareb. 30 oktobra. Madžarski narodni odbor v Budimpešti ie brzojavno pozdravil prevzetie vrhovne oblasti 8 strani Narodne era Vieća ter nravi, da ima iskrene simpatije za bol iusroslo-vanskeera naroda za svoio neodvisnost ter prosi, da nai Narodno Vieee^ stori vse da bo zavarovano živlienie in imetie madžarskih podanikov v naših pokraiinah Podoisan ;e errof Karolvi. Narodno Vieče se ie zahvalilo za izra-žene simoatiie ter izrazilo da v naših krajih ni osrroženo ne živlienie ne imetie niti enega tuiesra podanika. narodna obrana. Osrednii odbor za Narodno obrano o Liubliani daie vsa pojasnila glede ustanovitve Narodne obrane. Nienra ie istotako vsaka ustanovitev Narodne Obrane sporočiti. Fstanovitev Narodne obrane ▼ Liubliani Someščani! Dolžnost vsak©-sra pravega Jugoslovana 1e. biti član Narodne obrane Vsakdo varuie s pristopom k N. O. ne le imetie in varnost drugih, temveč mu ie s tem zajamčena tudi lastna varnost. Vsakdo bo kliub T>ri«+or>u k N. O. lahko OT>ravli*l svoio službo. Vnisovanie v N O za Liubliano se vrši v soboto dne 2. novembra od 9 ure donoMne do 1. popoldne, od 3. do 6. ure poooldne in v nedelio. dne 3. novembra od 9 do 12. ure dopoldne v posvetovalnici mesrneara magistrata. Ob isti priliki nai vsakdo rudi naznani koliko in kakšnega orožja zamore dati N. O. na razpolago. ■ Osređnli odbor N. G* Osrednii odbor Narodne obrane v Liubliani se ie konstituiral sledeče: predsednik dr Pavel Pestotnik podpredsednik Jožef Pire. načelnik Pavel K e r ž a n . načelnikov namestnik Janko K o v a č i č . tainik Frane Pamovš Odbor: dr Oton F e 11 i c h-Frankheim, Rudolf Rozman, dr. Natlačen Ciril Burcštaler Tomo. P o ž e n e I Albert. C e g n a r Janko Aleksander Je ločni k. Josip Turk. I. Lavtižar. Odbor se po potrebi dopolni. Pod tem naslovom obelodanienim v temu listu, povabil ie srospod dr. Pestotnik takoreč nas interesente v iavno diskuziio glede ustanovitve omenjene inštituoiie. Radevolie sledim temu povabilu v času. ko smem iz umetno napravil* eneara mutea postati zerovoren človek. Da preidem na stvarnost moram reči. da 6e v glavnih potezah popolnoma skladam z njegovimi načeli. Vse to ie na se neotesano deblo, kar cosnod dr sam pripomni in priznava. Po moiem mneniu ie nrvi nosroi. da narodno vieče. oziroma Narodni svet prevzame orožni stvo nrei ko mocoče v svojo oblast V morda že obstoieči tozadevni odsek povabi na1 se praktično delavne moči in izvedba te misli ie za-s'"Tirana, kaiti v arlavah in ne na ovratnikih so zlate zverde čas hitro beži in dogodki era prekaSaio. zato ni časa da bi se po časopisih razmotrivalo to vorašanie ampak treba ie takoi in+en-zivneea dela. zato m^rodaini faktorii z resnico na dan. — Eden orožnik za v s e. 29. oktobra lili ? LMuL (Konec k včerajšnji številki.) In vsa ta brezštevilna množica, ki je zagrnila v neopisljivi pestrosti kot eno samo telo, ves ogromni Kongresni trg, s pritajenim srcem posluša govore govornikov, posluša utrip duše, in vsa ta množica na en mah, vedno iznova vzklika v orkanu navdušenja! Verige stoletnega robstva padajo na tla, solze sreče lijo v potokih, srce poka ob spominu na vse naše mučenike, na naše. kateri so tragično padli bodi kot sužnji v službi tiranov, bodisi kot srčni boril-ci za našo svobodo, ob spominu na vse gorje, ki ga je trpel in ga trni naš narod med vojno, a kri zopet zalskri ob misli na zorno bodočnost In izprego-vori v imenu jugoslovanskega vojaštva, častnikov in moštva, dr. Rostohar in v jedrnatih besedah oznani narodu, da hoče naše vojaštvo liti svoio kri vna- prej edinole za svobodo Jugoslavije, a za barbare niti kapljice več! — Visoko poleti ptica svobode k sinjemu nebu, oroije poleti iz nožnic, v daljavi grme topovi in jugoslovansko, nekdaj avstrijsko vojaštvo prisega, in ž njim prisegajo nekdanji vjetniki — junaKi Srbije, in prisega ves narod. Srce skoro ne zmore navdušenja v tem trenotku, Zapojo pevci pesmi svobode, pesmi edinstva, ves narod poje Ž njimi. »Slovenac Srb, Hrvate, »Buči morje!«, »Onam' onamo«. »»Liepa naša«. — In dvigne se narod k nadaljnemu pohodu. Zopet zaore do neba klici brezbrojn: Živela Jugoslavija! Živio VVllson! Živio Korošec, Trumbič! Slava Kreku, Masarvku! Živelo Narodno vieče! Živela Srbija! Živela Francija! Živela jugoslovanska vojska! živela Narodna obrana! Slava jugoslovanskim legijam! Živio Jeglič! — in vse brez konca, kar srce veleva, Pred nami neso sliko dobrega našega očeta VVilsona. osvoboditelja zatiranih narodov. Godbe zaigrajo, zacepetajo kava'kade Sokolov in Orlov ter kmečkih fantov, premika se zopet nepregledna vrsta kmečkih voz z dekleti in fanti, zažvrgoli zopet iz sto in sto grl naša nežna deca — šolska mladina: »Živela Jugoslavija! Živio Wilson!« in maha s praporci. — O blažena mladina, ki srkaš med svobode, ki te ne bode kazll več čela pečat robstva!! Prismehliajo in priŠume v narodnih nošah narodne žene, kmetice, meščanke! Na stotine jih je. Na vstajenja dan, narodno ženstvo, si izkopalo naše zaklade —, Čuvaj in ljubi jih za vedno! Prijezdi zeleni Jurij s spremstvom, glasnik spomladi, za njim prikoraka naše jugoslovansko dijaštvo: zeleni Jurji — vedno glasniki naše svobode! In prikoraka Narodna obrana: Sokolstvo, častniki, vojaštvo, med njimi invalidi, mornarji. Srbi, Rusi, Or-lovstvo, zdaj popevajoč koračnice, zdaj vzklikajoč pozdravljajočerau narodu. Prihajajo vsi sloji: uradništvo, trgovstvo, svobodni poklici, resne množice socijalno - demokratskega delavstva pod sliko E. Kristana in krščansko - socijalnega delavstva pod sliko dr. Kreka, Daleč nad 30.000 ljudi v sprevodu in ravnotoliko ob strani. Nad vso to množico pa v zraku prapori Jugoslavije in zaveznikov ter društev, nebroj tablic z vzkllci, ki jih je srce napisalo, ki jih kličejo danes vsa usta! — Vedro nebo se smeji, vse mesto plava v zastavah jugoslovanskih, vidiš zastave entente in Amerike, na oknih, na balkonih miglja na dese t tisoče zastavic Iz papirja in blaga, oko tone v barvah troedlnih. Ljubljana si je oo Stiriinpol-letnem črno - žoltem molku odela praznično oblačilo — kakor nikdar preje! O, svoboda, svoboda, kako željno Te pijemo! Množica se ustavi ob Prešernovem spomeniku. Narodno ženstvo pokloni geniju naroda venec. Županja dr. Tavčarjeva izpregovori v imenu iensi zanosu en pozdrav dnevu Svobode: Slovensko ženstvo! Tebi, slovensko ženstvo, ki si skozi štiri leta pretrpelo neskončno trpljenje, tebi, katero si škripaje pošibalo svoje sinove v bratomorni boj. Tebi je napočil danes dan rešenja. Najsrčnejša želja Tvojega življenja je izpolnjena. Tvoj ubogi, trpeči narod je prost enakovreden drugim narodom, ze d in j en s svojimi brati. Hvaležnost nam polni srce do činitelj ev te svobode. Zvestoba nam polni srce do troedinega našega naroda in sveta nam bodi njega zastava in sreča. Zavedati se pa moramo naših dolžnosti, katere moramo izpolniti do skrajne možnosti. Na glasu ste Slovenke dobre gospodinje — in dobra gospodinja skrbi v prvi vrsti, da je doma zaklad. In danes na najsijajnejši dan našega naroda ustanovimo narodni zaklad. Dajte, sestre, vsaka po možnosti, kolikor utrpite. Zaklad ta naj priča našim potomcem o naši zavednosti in požrtvovalnosti. Narodnemu- vjeću, naši najvišji instanci, izročimo ta zaklad v korist naši mladi državi. Živela Jugoslavija! Živeli njeni ustanovitelji! In sname si županja nakite in prstane ter jih daruje domovini. Zopet slika, da ti v ginjenju srce zastane: Narodno ženstvo sledi vzgledu ter prinaša darove, nakit, zlato, bisere — za »Narodni svet« — odnosno »Narodno vječe«! Pevski zbori zopet zabuče. Sprevod gre dalje v orkanu navdušenja. Pri pošti se prično mase v najvzornejšem redu razhajati, manifestacij ski odbor se zahvali narodu, da se je z vzornim redom izkazal vrednega svoje svobode. Preteče ura ln pol predno dospe konec množice. Popoldne narod v prisrčnem veselju slavi praznik: povsod radostno Detle, vzkli-kanje, smeh, kmetje in vojaki se bra-tijo s Srbi — nekdaj vjetniki. Zvečer se zaiskri pod Tivolijem umetni ogenj; rakete oznanjajo našo svobodo nebu. In vedno znova, kakor: Lahko noč! — »Živio VViison!« — Del naroda zaključi praznik v Narodnem gledališču in pri improvizirani slavnosti v »Unlonu«. Ves dan in vso noč se mir niti najmanj nI kalil, narod je pokazal, da mu ie beseda »Narodnega vječa«, oziroma »Narodnega sveta — sveta, da hoče kot kulturen narod stopiti v zvezo narodov in da si noče omazati rok s kulturo, kakršno je hotel ovetu oznanjevati nemški in madžarski meč! — Izvršil bo temeljito očiščenje svojega ozemlja, aH ne s silo, z mečem, temveč na miren, dostojen način. Narod vć, da Ima prenesti še marsikatero trpljenje, predno mu zasijeta svoboda in mjr v vsem blesku — a z zaupanjem čaka dne, ko more objeti vse vračajoče se brate: naše jugoslovanske legiie in Srbe, vse zaveznike, naše vojne vjetnike in naše Amerikance! 331523 6586 % ^5d. štev. .SLOVhJMSKl NAKUU" dne 31. oktobra 1918. ian iS. Narodni praznik v Šoštanju. Narodni praznik v Šoštanju se vrši v nedeljo dne 3. novembra. Ljudstvo in gostje se zbirajo ob 9. uri pri iarni cerkvi, kjer se sprevod sestavi. Na čelu sprevoda bratje Sokoli na konjih z jugoslovanskimi zastavami in lovorjevimi venci, za njimi trobentači, godba, pevski zbor in bratje Sokoli na konjih, v rokah bandera s primernimi napisi, okinčana z bršljanom, cvetkami in trobojnicami, vsa šolska mladina s šolsko zastavo in vsi z malimi slovenskimi, hrvatskimi in srbskimi zastavicami, vjetniki s šopki, skrbljeno je tudi, da dobijo vsi udeleženci jugoslovanske kokarde. Sprevod se pomika od farne cerkve mimo vile g. dr. Maverja na glavni trg, kjer bo slavnostni govor in perje jugoslovanskih himen. Pred manifestacijskim obhodom se vrši slavnostna maša. Narodni odbor je prevzel celo vrsto nalog, da bo proslava našega vstajenja in preporoda čim veii-častnejša. Doseglo se bo. da bodo zastave visele tudi z občinske hiše in hiš naših nemških sodržavljanov, koder se bode pomikal sprevod. Dalje se bode vplivalo, da dobe vjetniki ta dan po-boljšek. Udeležbo so obljubili naši vrli kmetje iz bližnje in daline okolice, deloma peš, deloma na okrašenih vozovih, dalje *rse bližnje požarne brambe, bratska sokolska društva z zastavami, katera tem potom za udeležbo Še enkrat iskreno vabimo. Zlasti prosimo pevce za udeležbo. »Prišel je vstajenja dan, verige stri je Jugoslovan!« Prihitite vsi na ta dan v Šoštanj, da damo duška svojemu veselju po toliko težkih letih suženjstva, da je prost naš rod, na svoji zemlji svoj gospod. Naj se razlega do neba: Svobodna Jugoslavija! NARODNI PRAZNIK V SEŽANI. Danes, 29. oktobra, smo imeli tudi v Sežani narodni praznik. Zvečer okolu 6. ure se je zbrala ogromna množica ljudstva na Rajmundovem trgu. od koder se je pomikala po glavni ulici do kolodvora južne železnice. Tu se je ustavila in zapela narodno himno »Hej Slovani« itd. Od kolodvora se .množica vrne zopet po glavni cesti, prepevaje in vsklikajoč: Živio Jugoslavija, živio Ce-ho- - Slovaška, živio sloboda, doli z barbari itd. ter se zopet ustavi pred palačo okrajnega glavarstva, kjer zapoje par slovanskih pesmi ter odkoraka zopet na glavni trg. Na glavnem trgu vstopi gospod K o n te 1 j v sredo mase ljudstva, obrazloži pomembni dan slavnosti. proslavljajoč delo pokojnega dr. Kreka, sedanjih predsednikov dr. Korošca, Cin-grije, Stančka itd. Ljudstvo se je vsakokrat odzvalo z navdušenimi vskliki. Ko se je slavnost dokončala, se je ljudstvo mirno razšlo na svoja domovja. — Z današnjim dnem so izginile tudi tuje-jezični nadpisi na tablicah, bodisi to v italijanskem ali nemškem jeziku. VELIKANSKE MANIFESTACIJE NA JESENICAH. V torek 2Q. t m. se je vršil tudi na Jesenicah velikanski manifestacijski obhod v proslavo Jugoslavije. Ob 9. uri dopoldne so se zbrale tisočglave množice pred kolodvorom. Predsednik krajevnega odbora Narodnega Vječa opozori med velikanskim navdušenjem množico. Za niim sta govorila še dva govornika. Vmes je igrala godba kat. društva narodne himne. Spremljalo jo ie mogočno petje ljudstva. Razvil se je impozanten obhod. Na čelu jezdec, kolesarji, godba, Sokoli, Orli in sokolski naraščaj v kroju, dekleta v narodnih nošah, pevci, organizirano delavstvo J. S. D. S., S. L. S. in J. D. S. ter silne množice ljudstva. Pičlo cenjeno 5000 oseb. Sprevod je šel čez Jesenice na Savo do konca občine ter se vrnil nazaj pred kolodvor. Po končanem govoru in med petjem ter igranjem narodnih himen, se je občinstvo mirno in hitro razšlo. Na vsakega je napravilo velikanski utis. Vse Jesenice in Sava v narodnih zastavah in zastavicah, v zelenju in slavolokih. Počivalo je vse delo. Ves Čas je vladal vzoren red kljub izzivanju vojaške oolasti s strojnimi puškami!! Narod se zaveda sedanjosti! Ne pusti se zapeljati! Na dan — Slovan! SLAVNOSTNI SPREVOD V PROŠLA VJE JUGOSLAVIJE V ZAGORJU OB SAVL Dne 28. oktobra je šlo zastopstvo delavstva in JDS k ravnateljstvu. V imenu vseh je zahteval Taufer razobe-Šenje slovenske troboinice in takojšno odstranitev vseh nemških napisov, kar se je takoj izvršilo. Drugi dan se je vršil slavnostni sprevod iz Kisovca na Loke čez Toplice in Zagorje na postajo in nazaj do Toplic. Sprevoda se je udeležilo nad 5000 ljudi z zastavami trotimenega naroda, ameriško, francosko in rdečo. Pred rudniško restavracijo so bil govori. Govorila sta v imenu JSDS. Čobal in v imenu JDS. Taufer. Čobal je pojasnil v imenu delavstva pomen Jugoslavije. Taufer je med drugim rekel, da naše stranke ne zadene nobena krivda glede vojne in da se ni kaplje krvi prostovoljno prelilo in ravnotako ne vinarja vojnega posojila podpisalo, kar se je moralo storiti, to se je storilo le na pritisk Dunaja z gnjevom v srcu. In pozdravil je manifestante kot svobodne državliane v svobodni JueoMaviii. Med snrevodom so tudi orožniki odstranili nemški nanis. Zagorje ie bilo vse v zastavah. Manifestacija se ie sb'aino obnesla in popolnoma v redu. Popoldne ie btia nrosta zabava v gostilni cospe M'dlorieve in tam je zopet govoril Taufer. Vsi tovori so bili z navdušenem sprcieti. Ves čas se je čulo: Zivlo Wil-son in Jugoslajf V DOMŽALAH. Domžale, 27. oktobra. Včeraj, dne 27. oktobra 1918 se je izvolil odbor Narodne obrambe v Domžalah na poziv Narodnega vječa z dne 24. t. m. Predsednik Franc C e r a r. tovarnar v Stobu, namestnik Anton Skok, posestnik v Domžalah, voditelj narodne obrambe Jožef J e z e r n i k, njegov amestnik Ivan K i r h a r, poslovodja Jožef Adamič, posestnik v Domžalah, jega namestnik Ivan Kur al t, posestnik v Domžalah, blagajnik Anton M i 1 e r ml„ posestnik v Stobu. odborniki: Franc H a b j a n, posestnik v Stobu 27, Franc R a h n e, posestnik v Studi, odbornice Zinka Bole, učiteljica v Domžalah in C e r a r Helena, hči tovarnarja v Stobu. Pri manifestacij-skem sprevodu je nepregledna množica korakala, na čelu jej Domžalska godba. Udušena protirevolucija v Pragi. Javna uprava. — Coudenhove na dopustu. — Nemški konzul čestita k ustanovitvi češkoslovaške države. — Izpre-roemba uličnih imen. — Manifestacije. Praga. 29. oktobra. Namestništvo se je z Narodnim Vvborom sporazumelo o skupnem vodstvu javne uprave. Vrše se pogajanja o podrobnostnih modalite-tali. Glede na personalne razmere ostane dosedanja državna uprava neizp/e-menjena. Praga, 29. oktobra. Namestnik grof Coudenhove ie na lastno prošnjo dobil začasen dopust Praga, 29. oktobra. Češko-slovaški tiskovni urad javlja: Danes se je pri Narodnem Vvboru zglasil generalni konzul nemške vlade baron Gebsattel, se predstavil navzočim predsednikom Narodnega Vvbora ter jim čestital k ustanovitvi samostojne češko-slovaške drŽave. Povedal je. da je svoii vladi v Be-rolin poslal podrobno poročilo o poteku včerajšnjih dogodkov in zlasti podčrta! vzgledni in dostojni potek manifestacij, ob katerih je bila popolna varnost vseh 40.000 pripadnikov nemške države, bi-vajočih na Češkem, dovršeno zajamčena Končno ie izrazil želio, da naj bi od-nošaji med češko-slovaško in nemško državo ostali trajno dobri. Praga, 30. oktobra. Sestava češke armade gre dobro izpod rok. Priglašajo se vsak dan oficirji in moštvo. Iz avstrijskih državnih skladišč se je vzelo 5000 pušk in revolverjev. Praga, 30. oktobra. Češki listi, kakor je pričel »Venkov, priobčujejo avstrijska uradna poročila z bojišč kot poročila sovražne države, poročila en-tente pa kot poročila zaveznikov. Praga, 30. oktobra. Izvršile so se izpremembe v imenih nekaterih ulic. Franc - Josipova cesta se imenuje od-je slej Ruska cesta, Ferdinandova odslej M as aryk ova cesta, Fran-čevo nabrežje odslej cesta češkoslovaških legionar je v, Fran-čev most odslej \V i 1 s o n o v m o st. Praga, 30. oktobra. Od predvčerajšnjem vihra z Hradčanov češka zastava. Praga, 30. oktobra. Uvaja se češki uradni jezik v vse urade. Narodni vy-bor je prevzel razne urade. Proglasi se amnestija za politične zločince. Praga, 30. oktobra. Včeraj so se priredile nove velike manifestacije, katerih so se udeležili tudi oficirji in moštvo s Češkimi zastavami. Demon-strantie so nosili zastave, na katerih nalicah so bili nataknjeni avstrijski bankovoi. Fn oddelek vojakov je nosil napis: Žižkovi dezerterii. Češko vojaštvo drugega arraadnega zbora. Dunaj, 30. oktobra. Danes dopoldne je prišlo v zastopstvu voiaškega povelj-ništva na Dunaiu odposlanstvo, v parlament, ki ie stopilo v stik s podpredsednikom parlamenta Tusariem. da se pogaja ž nfim glede razdelitve vojaških agend dunaiskega armadnega zbora, v kolikor se tičjeio te na vojaške pokrajine v češko-slovaškem ozemliu. K dunajskemu 2. arma^nemu zboru namreč pripadaio tudi veliki deli južne Moravske, ker pride v poštev večje število dopolnilnih poveljništev. ki1 se izločijo iz dunajskega armadnega zbora, •nsujj a prpoEorj Praga, 30. oktobra. Namcsfnišrvo se je sporazumelo z Narodnim Vvborom, cesarski namestnik princ Coudenhove je odstopil. Praga, 30. oktobra. Danes popoldne je imel Narodni Vvbor plenarno seio pod predsedstvom svojega načelnika Svehle. Poročal ie o včeraišmih dogodkih in o sklepih Narodnega Vvbora. da se zasigura nemoteno poslovanje oblasti. Skrb za to je bila izročena poseb ie-mu odseku. Končno ie bil orevzet urad za prehrano ter je bil izdelan podroben načrt za aprovizacijo. Praga. 29. oktobra Za voditelja praškega policijskega ravnateljstva sta bila imenovana od Narodnega Vvbora nadkomisar Bienert in nadzornik Homek. Praga, 30. oktobra. T madžarskimi vojaki, ki so hoteli pod poveliništvom fm. Kestraneka izvršiti naoad na Narodni Vvbor, je prišlo v njih voiašnici do kratkega nekrvavega boja. Madžarom so Cehi odvzeli orožje. Nekega general* štabnega častnika polkovnika Stusche, ki je skušal zažgati tajne dokumente generalnega štaba, so aretirali. Praga, 30. oktobra. Švicarski poslanik se je včeraj predstavil Narodnemu Vvboru. Praga, 30. oktobra. Češkim legio-narjem v Rusiji, na Francoskem in v Italiji je bilo brezžično sporočeno o prevratu na Ceškcnu Praga, 30. oktobra. Plzenj je v rokah Narodnega Vvbora, ki je prevzel tudi Skodove tovarne s 34.000 delavci. Na tovarni vise češke zastave. Vojaška oblast je bila odpoklicana. Nečeški delavci so bili odpuščeni. Ustanovila se je narodna garda. • Praga, 30. oktobra. Včeraj je bil postavljen v Pragi prvi polk za narodno obrano, močan 800 mož. V izpopolnitev vojaške službe so napravili češko narodno milico Narodnega Vvbora, ki je sestavljena iz oficirjev in moštva bivše oborožene sile. Dunajske žandarme, ki so bili te dni poslani v Prago, so spremili proti domu češki Sokoli. Vsi č r n o v o j n i k i, ki so doma in so bili prosili za oprostitev, so dobili ukaz, naj ostanejo doma. Rraga, 30. oktobra. (Kor. ur.) Češkoslovaški tiskovni urad poroča, da je začela poslovati provizor. komisija za zunanje zadeve, ki je naznanila zastopnikom tujih sil v območju češkoslovaške države, da ie Narodni Vvbor sprejel oddelek javnih zadev. Nadalje se naznanja, da ie odpravljena militarizacija industrijskih obratov. Praga, 30. oktobra. Zunanii minister češke vlade v Parizu dr. Beneš je poslal Narodnemu Vyboru v Pragi pismo pitko Varšave, v katerem pravi. Bratje, z največjo mirnostjo pričakujte bodoče dogodke. Vso svojo pažnjo posvetite, da narod ne pride v svojo novo neodvisno državo uničen od bede in lakote. Podpirajte se med seboj. Sedaj ]e treba patriotičnih del in ne patriotičnih besed. Dr. Beneš ostr6 obsoja vse. ki bi pustili sedaj delati kupčije na škodo skupnosti ter poziviia na bratsko pomoč vseh sloiev med seboj. Zaključuje svoje pismo s pozivom, da naj ohranijo Čehi zaupanje, ker se bo sedaj vse uredilo. Kar se bo godilo v tem času, bo vse zapisano v kniigo zgodovine. Češka vlada v Parizu pošilja Čehom v domovini pozdrave ter jih opominja še enkrat, da nai si pomagajo drug drugemu. Povratek naših delegatov iz Švice. Dunaj, 30. oktobra. Češka delegata Klofač in Haberman dospeta danes ali jutri iz Švice na Dunaj. Kestranek aretiran. Praga, 30. oktobra. Fml. Kestranek je bil danes aretiran, ker je kliub svoji obljubi, dani Narodnemu Vyboru, poslušal dunajsko vojno ministrstvo in izjavil, da se vojaško poveljstvo ne pokorava Narodnem Vvboru. Kestranek je nameraval z madžarskimi vojaki potlačiti praško revolucijo. Njegov namen pa se je izjalovil, ker so Madžari iziavili. da ne nastopijo proti Čehom. Tajni akti generalnega štaba so bili sežgani. Med tem je posegel vmes Narodni Vvbor in mal oddelek čeških vojakov je vdrl na dvorišče voiašnice, kjer so stali madžarski vojaki, oboroženi z ostro municijo in strojnimi puškami. Madžari so vrgli orožje proč in povedali, da se ne bodo borili proti Čehom. Oficirji in moštvo je vdrlo v poslopje in aretiralo podpolkovnika Rondra, ko je baš sežigal neke akte. Aretiran je bil tudi oficir nemškega generalnega štaba podpolkovnik Stosche. Vojaško poveljstvo so zasedli češki oficirji. Čehi so dovolili Madžarom, da odpotujejo domov Prišlo je tudi do pobratimstva med češkim in madžarskim vojaštvom. Praga, 30. oktobra. Vojaški poveljnik v Litomeficah se je podvrgel praškemu Narodnemu Vvboru. Vsi potniki, ki prihajajo v Prago ali odhajajo, se natančno preiščejo. Nemški vojaki morajo pred odhodom v domovino pustiti tam svoie rezervne monture. 73. hebski polk je odpotoval domov. Češki poslanik na Dunaiu. Dunaj, 30. oktobra. Za češkega poslanika na Dunaiu je imenovala češka vlada poslanca Tusarja ter to naznanila Andrassyju in Lammaschu. Revoluci'a v Avstro-Ogrski. Dunaj, 30. oktobra. Na Dunaiu so se vršile danes velikanske vsenemške demonstracije. Udeležilo se jih ie kakih 5000 vojakov, ki so hoteli razdejati vojno ministrstvo. Poslanci in socijalni demokrati so jih zadržali. Dunai. 31. oktobra. Včeraj je prišlo na Dunaiu ves dan do velikih demonstracij republikanskega in revolucionarnega značaja. Dopoldne so se zbrali dijaki pred parlamentom ter so govorili nekateri poslanci. Popoldne ie imela nemško naciionalna zveza seio. ki ie trajala do pozne noči. Nemški nacijo-nalci so se izrekli za avstriisko republiko. Ljudstvo, ki se ie zbralo pred zborovališčem. ie klicalo: ^Živela republika, proč z vojno, proč z Viljemom.« Prišlo je do plenjenja po prodajalnah živil in v modnih trgovinah ter so bile v mnogih javnih lokalih razbite šipe. Ponekod ie bila razbita tudi notranja oprava. Demonstrirali so zlasti delavci iz zunaniih okraiev. ki so korakali skozi mesto z rdečimi zastavami. Med demonstraciiami pred parlamentom ie bila strgana črno žolta zastava ter razobešena rdeča zstava. ki visi še danes. Tudi pred Častniškim kazinom na Schwarzenbergplatzu ie .prišlo do demonstracij za republiko ' Oddelku nemških voiakov. ki so prišli mimo, so klicali demonstranti: >Proč z Viljemom, proč z voino. razorožite se < Dunai 30. oktobra. Cesar se ie odpeljal na Ogrsko in že dosnel v Godol-le. Kabinetni ravnatelj Poli-ska država se razteza do reke Sana v (i.i]irešili< vso >avstn>-ukraiinsko« vprašan k\ Toda za to pod-ietie Avstrija že davno ni imela moči, ruska Ukraiina pa nima volie. Ukraiin « ie tudi letos po boliševiško - revolucionarnih zmedah pokazala dovoli ias-no. da ie nie mesto poleg ostale Rusije ali v Rusiii. kamor kaže vsa njena prošlost in vse njeno gospodarstvo. Mi o Ukrajini in L^rajinstvu tekom te vojne nismo mnogo pisali, zastopniki takozvano ukrajinske misli v Galiciji so igrali tako žalostno vlogo in postopali tako brez vse nacijonalm* morale, da smo preko niih običaino šli na dnevni red. Pa tudi Ruska Ukraiina \e zlasti v brest -^litovskem miru ierrala vlogo, ki se nam "ni zdela častna. Te dni smo prejeli brošuro »Ukrajinska o t d z k a<. ki io ie v Brnu v lastni založbi izdal Čeh J a r o m i r No ca s. Go.-T'. Nfeeafl ie očividno kot vojak imel priliko, životi mod Malornsi (pač tudi v ruski Ukraiin sami) ter vzljubil tamošnje ljudstvo. Ta hvalevredna ljubezen mu ie narekovala brošuro, v kateri io conzura oolo poglavje >Ukrniin( i in Nemcic konfiscirala. Odkrito povedano: Ko bi srosp. Nečas napisal samo tretie pocrlavie, kier zatriu-ie. da ie >r e s i t e v agrarnega vprašanja že rešitev ukrajinskega pro b 1 e m a<, bi mi mislili, da ie svojo naloiro dobro opravil. Kar pa ie naročal še poleer toga, to nas ne more nvoriti. da io bilo češko in jugoslovansko UtafHHni v \o\ stvari nepravilno. Kdo so in kakšni so torej >Ukrajine i < ? Na to vprašanje odgovariamo z izvajanji avtorja samega: Mesta so v Ukrajini v >tujih« rokah. t. i. v ruskih, oziroma poljskih, na Ogrskem pa madžarskih; redko ie v katerem mestu 10 odstotkov Ukrajincev. Velike, amorfno maso ukraiinskoga naroda so bile došle naciionalno in i olitično indiferentne in niso niti znale, oa so Ukraiinci. V ruski L'krajini ie nasprotje proti Ve-likorupom, če sploh še dandanes eksi- stira, mnogo manjše neeo v Galiciii in Bukovini, kjer so era dunaiski krocri umetno croiili. G a lis ki Ukraiinci 80 nositelji ukrajinske ideie in posrečil*. 5« je, v gališko - maloruski inteligenci nred vojno razvneti silno strast proti Rusiji, ne le proti carizmu. ampak tudi r.roti velikoruskemu ljudstvu in ieeiku -Duši ruska in ukrajinska pa sta si seveda silno sorodni.c Iz tega in takšnesra gradiva ne moremo z avtorjem sklepati, da ie nastanek posebnega ukrajinskega naroda naraven in nuino potreben. Tako >amorfne< mase. ki tih potem agitacija lahko suče na to ali ono stran, poznamo dobro na pr. v Makedoniji. Hoteli so neprijatelji Slovanstva ustvariti »makedonski narod«, ki bi bil sredi mod Srbi in Bolgari.Madžani so poznali tudi >bosanski« narod itd. In vendar ie gotovo, da bodo Makedonci — spričo najnovejših dogodkov — pač po večini Srbi, Bosanci pa ostanejo Srbo - Hrvali. Seveda učenjaki so našli veliko razliko v jeziku, literaturi in knlturi ter zgodovinski prošlosti med Ukrajino in Veliko Rusijo, oziroma Poljsko.c Vsi ti momenti ne morejo odločevati o oripadnosti ali nepripadnosti k narodu. Kolikokrat ie živlionie že desavouiralo filologe - učenjake! Kje se začne poseben slovanski i ezz i k, kje pa se šele končuje dialekt, na to v nekih manjših razdaljah noben >učeniak< ne more z absolutno sigurnostjo odgovoriti; go-tow> pa io. da tudi velike razlike v dialektih ne onemogočujejo naeiionalne skupnosti. fPrim. nemške dialekte ali italijanske in francoske, ki so si tako različni med seboi. pa so se Nemci, Ita-lijani in Francozi vendarle ujedinili Vsa stvar izgleda tam v vzhodni Gali- < iii tako, kakor na pr. v Zagrebu, kior inteligenca govori štokavsko. ljudstvo in vsa okolica pa kajkavski. Po mestih se govori >gosposka« poljščina, po va-^oh pa dialekt, >maloruščina<: v m-ki ITtrajini vlada po mestih velikorusči-na, po selili na >ukraiinščina<. Seveda lahko iz vsakega dialekta ustvarimo knjižni iezik. toda vprašati se je, če ie to vselei tudi koristno. Ali ie koristno in potrebno, v Ukraiini forsirati proti ruščini maloružčino? Ukrajinci sami bodo kljub temu še ostali >nepismeni<, če ne bo prave stvarne skrbi za prosve-to. Za Slovane' vobče pa je veliko število niih knjižnih jezikov niih največja nesreča. Zato pravim: Kier že nf povsem razvitega in v iavno kulturno in politično življenje uvedenega slovanskega kniižnoga iezika, tam nai nikdo ne uvaia-novega! Kar se tiče jezika, ukrajinski narod ne bo nesrečen, če se bo učil rukai poljski, tam pa ruski. Ukrajinstvo se sklicuje na razliko zgodovine. Toda razliko zgodovine za-brišeio uprav veliki časi; ko bi temu ne bilo tako. bi se nikoli ne ujedinili prej navedeni veliki evropski narodi, čigar deli so imeli pred toletii tako različno zgodovino! Ohranitev zgodovine ne more biti sama sebi namen, ampak zgodovina rao« ra izginiti, če to zahteva interes bodoč-nosU. Solon oa ©e baž dandanes Bovinski faktorji močno umikajo iz računov. Stvar stoii torej tako: velikanska večina Ukrajincev ne č n t i potrebe -kake naciionalne osamosvojitve: objektivni razlogi, ki na i bi ločitev utemeljevali, tudi ae drže; preostaja le še mišljenje gališko - ukrajinske inteligence . . . in tu smo pri jedra vprašanja. Želimo ukrajinskemu ljudstvu vse dobro. Toda nikdo nai ga ne rešuie z jezikovno - separatističnimi tendencami. Ukrajinsko lindstvo ni trpelo pod carizmom in pod Poljaki zato. ker se je čutilo za ukraiinsko nacijo, ampak trpelo je kot ljudstvo, podreieoo gospodom, a ti so tlačili enako ve« likoniskega mužika in zapadnogališke-ga poljskega chlopa. Kdor reši ukrajinsko liudstvo iz gospodarske bede in mu da dovolj zemlje, tisti ie rešil njegov problem. ^ Nismo proti temu. da bi Ukrajina ne postala svoja država, kolikor ie to v njenem interesu ali rezultat vnanjih dogodkov: vendar pa ne moremo pripustiti, da bi se ii kar tako izročila vsa vzhodni Galiciji 26%. Poljaki pa 74%. ciji ni poljsko le mesto Lvov, kier skoro ni sledu Ukrai ini zrnu. ampak tudi vsa ostala mesta in mesteca in kraii so tako izpremešani s Poliaki. da ie često težko reči. kdo ima večino. Poljaki atlas prof. Romeria šteie v okolici Pfemvsla še 50—75% Poljakov, ravno-tako v okolici Lvova, v vsej ostali vzhodni Galiiii pa 25—50%. (kakor v Holmščini), v poedinih okrajih pa ie Poljakov do 55%. 56% in celo 86%. (Prim, Wahar, Ludnošč Polska, Varšava). Po >Glosn narodu« (št. 234) je v vzhodni Galiciji 59% Rusinov. 40% Poljakov in na 1% Nemcev. Zemlie imajo v vzhodni Galiciii Rusini 48%. Poljaki 52%; davkov plačajo Rusini v vzhodni Galiciji 26%. Poliaki pa 7%. Vse te številke lasno kažeio. da ni mogoče reči: Vzhodna Galkiia ie rusinska; treba ie vsai reči. da ie najmani toliko poljska kakor rusinska in da ie torej ni mogoče kar tako dati Ukrajincem. To dejstvo ie tudi vzrok, da se zadnje dni meja ukraiinske države že seli od Sana k Bugu. Poljsko časopisje pa piše dandanes v rusinskem vprašanju zelo pomirljivo in sosretliivo ter priznava Rusinom v bodoči poljski državi vse pravice manjšim Še enkrat ponavliam: Ukrajinskemu ljudstvu vse dobro! Samo nai nikdo ne misli, da ga bo najbolj osrečil s tem. če njegov dialekt proti, poljščini in ruščini forsira kot knjižni jezik. Dr. Fr. I. I—i—_ T. G. Masaryk. >Neue Ziir. Zeit.c prinaša iz pere* aa Ceha F. S. članek o predsedniku provizorične vlade Cehoslovakov Ma-sarvkn. Iz članka posnemamo to-le: Kot učenjak na poliu filozofije in sociologije ie imel profesor dr. Tomaž Garrigue Masarvk že dolgo pred vojno odlično ime. V avstro - ogrskem političnem milieiu so ga splošno visoko cenili kot temeljitega in dalekovidnega poznavalca notranjih, v glavnem pa zunanjih zadev donavske monarhije in Balkana. V inozemstvu ie prišlo niego-vo ime šele tekom voine vsled njegovega političnega delovanja v široke croge. Nekaka tragika tiči v tem, kakor pri marsikaterem drugem prepričanem pacifistu, da ie on.učenec Tolstega, pri- Žel do tega. da ie propovedoval voino. yse svoie življenje, danes se nahaja v svojem 68. leta. se je boril za bolišo Avstrijo, sedaj pa. na koncu njegovoga Življenja era smatrajo za erlavarja, za dušo vse češkoslovaške akcije v inozemstvu. On ima tudi erlavni delež na dosedanjih političnih in voiaŠkih pridobitvah češkoslovaškega gibanja za svobodo, kateremu se je posrečilo pod njegovim vodstvom oo neizrecnih tež-koč&h, ojačenih ruintam no predsodkih in starem napram avetriislri monarhiji takorekoč tradicionalnem prizanaša-nju, postaviti tri skupno skoro 200 000 mož broječe armade in doseči v političnem oziru znane izjave ententnih držav in Amerike, s katerimi so bili Ceho-Slovaki pripoznani kot zavezniški narod in narodni svet v Parizu kot re* prezentant bodoče češkoslovaške vlade V kulturnem in političnem delovanju Masarvka pred voino se zrcali velik del notranjih bojev in zunanje poli-tike Avstrije. Niegovo delovanje kot jvseučiliščni profesor in političar ie bi-;lo velikega pomena ne samo za razvoj ■češkoslovaškega naroda v boiu za njegovo bolišo bodočnost, marveč tudi za jugoslovanske narode in tako vidimo med sedanjimi voditelji Jugoslovanov mnogo njegovih nekdanjih učencev. Masarvk je sin revnih staršev iz moravske Slovaške. Najprvo se je bil izučil za kovača, potem je prišel s pod poro v šole v Brno, potem na vseučilišče na Dunaju in v Lipskem, kjer. ie spoznal svojo ženo. Američanko. Leta 1869., star 29 let, je bil docent na dunajskem vseučilišču, tri leta pozneje pro-.fesor filozofije in sociologije na češkem vseučilišču v Pragi. Spisal je več znamenitih filozofskih, socioloških in tudi j političnih knjig in študij. Skoro vsa njegova dela so bila prevedena v tuje jezike. Masarvk ie veljal že pred vojno za dobrega poznavalca Rusije in njegova knjiga v dveh zvezkih o Rusiji se je razširila zlasti v Nemčiji. Ko je prišel Masarvk na češko vseučilišče, je češki narod zapustil pasivno politiko >staročeške< stranke in je iskal nove poti v boju proti avstrij. vladnemu sistemu in niegovemu ,germa-nizatoričnemu stremljenju. V tem težkem boju za jezik, posamezne šole, pravice do uradov kakor tudi proti gospodarskemu zanemarjanju Čeških dežel je iskal češki narod svojo oporo in argumente v svoji slavni preteklosti in spominih na narodne junake Husa, Chelcickega, Komenskega, Žižka. Odtod znani prejšnji historizem češkega naroda, ki se je stopnjeval do močnega nacijonalizma, romanticizma in včasih celo do praznega radikalizma. Masarvk je nastopil ravno v času. ko so vsi ti ' pojavi najbolj cveteli in ker ie bil po svoji filozofiji določen za to, da išče resnico, je začel najodločnejši boj proti vsem škodljivim izrastkom povsodi ▼ privatnem in javnem živlienju, v politiki in gospodarstvu. On je hotel, da vidi vsakdo razmere tako, kakoršne so v resnici, realno, in na tem temelju njegova filozofija, njegova nagnjenja in tentence. ki so dobile ime realizem. V teh svojih principih je bil tako dosleden, da ie spravil včasih obširne kroge češke družbe proti sebi. Zasledoval pa ie pri tem edino idejo: češki narod, ki ie bil zapleten skozi stoletja v boje s tako močnim sovražnikom, ka-koršen je 70milijonski nemški narod, ki ga je mogel materijalno uničiti, se ni mogel brez tuje pomoči braniti z mate-rijalnimi silami in brutalnHti nasil-stvom. Njegovo naimočneiše orožje ie bilo treba iskati le v visokem, kulturnem, mora-ličnem. umetniškem in političnem nivoiu Ko ie leta 1891. stopil v areno praktične politike, je pripadal prvotno z driem Kramafem in nozneišim ministrom driem Kaizlom takozvani mlado-češki stranki, ki si ie bila takrat zavo-ievala vodstvo. Kmalu pa ie zapustil politično prakso, ker mu razmere v češki delegaciji niso ugajale. Šele po sedmih letih se ie zopet lotil praktičnega delovanja, ko ie bila tudi formalno njegova stranka, takozvana realistična stranka ustanovljena. Njsni pristaši se rekrutirajo v glavnem iz inteligence Stranka ie imela velik vpliv v časooisih in je dosegla, da se ie češko živlienie znatno realiziralo in popolnoma demokratiziralo . . . Masarvkovo delovanie v inozemstvu za časa voine ie ?n^no sai ie poročalo o niem dan na dan vse časopisje Samo tako žilav in energičen mož. kakor ie Masarvk. ie mo^ol vztrajati, premagati velikanske težkoče n doseči stavljeni si c\\\. Danes ie češka država zagotovljena in Masarvk ie Predsednik provizorične češkoslovaške vlade. zhhpu.t6zfihi oagkČččdu SžRag Tabor. Skrbi verige bodo odstopile, odpadlo bo železje njih okorno. Od daleč vgledaš zemljo za^eljcno; povrniena veselja Je zamuda, in plačani so poti. polni truda, srce otrpne ti razveseljeno. Prcščren. Ob glavi glava, v dušah misel ena — to vojska silna je Matiaža kralja! V udarcu enem srca so vznesena, noči se dolge trga mrzla halja, za goro plameni naš mladi dan! Poke se dvigaio k prisegi sveti: Živeti, ne trpeti le in mreti — naš svet rodi se, z vihro razmajan! Sokol: Ponosno dvigam Sokol prapor svoj: Sem k meni, bratje vsi, ki vere ene hitite na osvobojen i a boj, da vstane solnce dobe zaželjene, ko stara pravda pribori si zmago, en duh prešine domovino drago, rod naš slovanski prejme sveti krst junaštva, bratstva iz sokolskih vrst! Sokolića: In, sestre ve, na dan, na beli dan! Z menoj naprej — in v mislih domo- • vina! Nevgasno ogenj v dušah je zažgan; vse, kar pogled objame, naša je svojina! Zavest je v prsih, da smo lipe cvet; če je doslej jo bratov kri goiila, v mogočnosti jo pesem bo slavila, ki nam zvenela bo v naš dan otet! Kmet: AQjaz rahljal bom žemljico domačo, nič več ne bo pojil je vir solzd! Za dan vstajenja zmesim vam pogačo kar gozd in njiva da, naj nam velja! In moje trte sladka tekočina zapali iskre naj na dnu srca: Živi naj zemlja naša troedina — ne le grobov, naj nam življenje da! Delavec: Poglejte te roke, teh mišic moč! Komu naj bodo danes posvečene? Za nami je trpljenja bol in noč, pred nami pa so steze razsvetljene. Kruh raste iz pravice in dolžnosti, in delo rok gradi bodoči stan; vsem bo prostora in svobode dosti, nihče ne bo več v robstvo zakovan! Meščan: In naša mesta so prosvete hrami: Ljubljana, Trst, Celovec, Zagreb. Celje; v Gorici se življenje novo drami — v vso Jugoslavijo hiti veselje! Vse, kar imamo, sami smo si dali, na svojih tleh med svojimi smo zdaj! Zavesti svoji zibel smo stesali, in ta zavest nam daje moč, sijaj! Rudar: Pod zemljo so zakladi zakopani, na dan jih dviga moja trudna dlan, a z njimi tujec si bogastvo hrani, za borni kruh sem njemu jaz tlačan. Odslej pa bodi, kamor roka seže, vse naše, saj je naše zemlje dar in plod! S to zemljo moje delo mene veže, in moj gospod je le naš skupni rod! Železničar: Jaz vežem mesta in vasi, z menoj hiti ponosno sporočilo: da ob trpljenja zadnji smo postaji, rešen j a dan žari slovenski raji! Izza domačih mej V široki svet z menoj hiti ponovno sporočilo: V brezpravnost rod - junak je bfl zaklet, a dvignil se je sam z mogočno silo! Uradnik: Za"konu dajem veljavo, branim vdove, čuvam čast; to samo veljaj za pravo, t kar vesti je, uma last! Narod se ne ponižuje, v kot potiskan in teptan, sam odloča, gospoduje, na vsa mesta je pozvan! Mornar: Bela jadra so razpeta — pot drži na vse strani, vsa cvete nam zemlja sveta, vanjo tuji svet strmi . • . Morje, morje, naše morje, ščit si nam in vir moči. in razmika se obzorje — prapor naš moj brod krasi! Oče: Dviga se ponosno duša — prišla je Velika noč. glas mogočni dom nasluša, vse tešeč in dvigajoč: Deca moja — sreča moja. moj ponos in moja slast, misli, dela brez ookoia za domovja rast in čast! Mati: Srca mehkobo dala sem iim v dar, ki so iz moje se krvi rodili. zato je plemenita vsaka stvar, saj smo s trpljenjem svojim io krstili. Ljubezen do rodu sem vsem vcepila, ljubezen to sem dala iim na pot, in ne voleni je nobena sila, naj proti nam bo ves človeški rod! Mogočen glas iz globočine! Mrliči v grobih spimo mi, a sladkega pokoja ni! Izpili čašo smo trplenja, v poroštvo vašega rešenia moč Žrtvovali smo m kri - a nagega pokoja mM — Umrli smo, a še živimo, ker vrelec našesra življenja usahnil in umrl še ni — srce nam še naprej živi! . . . In srcu prei ne bo pokola, dokler ne dvigne se iz boja dom noveličan in krasan, z močio in slavo ves obdan! O. hratte, sestre, čuite nas: M*5č,,?te nas. maščuite nas! Nai sloga dru*i vas in veže, nai roka v roko bratsko seže, ljubezen snaiaj vas do konca dni — naj vekomaj naš rod živi! Zbor mladine: Na mesta niih. ki so živeli. za nas čutili in trpeli in pa umrli so za nas, zdaj kli?e nas usodni čas! Vsi zdaj hitimo, da bo delo, od njih začeto, nam uspelo! Pod z zvestim delom naš cvetan pričara v dom svobode dan! Po žilnh noHe vroča kri, in v vedri glavi misli zdrave — t^Vo iz duše nam kini ukaz: Naprej, zastava Slave! — Tn v duši vsaki samo misel ena: dospela doba je Matiaža kralja! Tn v bolečinah volja ie rojena, pretrgana noči je mrzla halja, v plamenih src se ie užgal naš dan! Poke" se sklepajo k zavezi sveti: Ne umreti le. vsi hočemo živeti —• pogled je vsak v daljave naravnan! — Voine vesti. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 30. oktobra- (Koresp. urad.) Italijansko bojišče; Ob tirolski fronti je maiotno bojevanje. Med Brento in Piavo so sveže sovražne sile s premočjo napadle goro Asolone in goro PerUca. Naše ondl z brezprlmernim Junaštvom In z vojaško z-vestobo boreče se čete so uničile vse naff rotnikove napore. V beneški ravnini so Angleži in Italijani nadalje napadali. Posrečilo se jim Je, ko so zastavili vse boine pomočke. severno In južno od Montella bistveno razširiti svoie vdorišče. Da se z dejanjem potrdi naš ponovno Izraženi sklep, da raj se skleneta borbo narodov zaključujoče premirje In mir. bodo naše na italijanskih tleh bojujoče se čete zapustile zasedeno ozemlje. — Južno-vzhodno bojišče: Vzhodno krilo naših bolnih sil ▼ Srbiji ie že Izvršilo prehod na donavski severni breg. Umikanje k Savi in Drini se vrši nadalje po nacrtu. Sovražnik nlkler ne tišči za nr»*nl. Poslednle »traže naših albanskih bojnih sil so odbtlale le pos?mor«e četaške napade. — Šef generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin. 30. oktobra. (Koresp. urad.) Zapadno bojišče. Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta. V Lvsini nižini, med Lyso in Escauto. pri Famarsu ter pri Engle - Fon talni smo zavrnili ljute nasprotnikove delne napade. Angleški ogenj na Tournayska predmestja in na sellšča v Escautinl nižini je zopet zahteval izdatne žrtve med civilnim prebivalstvom. — Vojna skupina nemškega prestolonaslednika. Ob Olseskem pretoku so se zarana zjutraj Izjalovili ljuti sovražnikovi napadi. Po močnem topovskem boju je Francoz, zastavljajoč mnogoštevilne oklopne vozove, zopet napadal med Nlzv le Contom In Als-no. čete generalov von Eberhardt in von Waidow, ki so se bile odlikovale v težkih bojih zadnjih dni, so tudi včeraj Izvojevale v obrambi popoln uspeh. Docela so odbile sovražnika na 18 km Široki napadalni fronti. V bojih ob severnem robu Malega St Ouentina (St Ouentln le Petit) se je odlikoval braniborskl polk telesne straže it. 8, vzhodno od Bannogna zapadno - vestfalskl pešpoik št 53 In na Alsnesklh višinah me-klenburški filizlrski polk št 90. Deli postojank severo - zapadno od Herpyia so začasno prešli v nasprotnikovo oblast pa smo jih v protinapadu zopet vzeli. V večernih urah se nas Je sovražnik opetovano lodl v Hutlh delnih napadih ki pa so se povsod! Izjalovili pred našimi črtami. Francoz je Ime! včeraj težke Izrube. Razdejanih Je mnogo oklopnih voz. Oh obeh straneh Vou-zfcrsa ter vzhodno od Alsne od časa do časa artiljerijski boj. Sestrelili smo včeraj 27 sovražnih letal In 6 prfveznlh balonov. Poročnik Ddrr je dosegel svofo 31. in 34» poročnik Frommherz svojo 3C poročnik Nae-ther svojo 25. zmago v zraku — Šef generalnega štaba armade na bojišč«. \ Z beneške fronte. Po LJubljani in po Gorici se govori, da so se fantje našega gorskega strelskega polka št 2 v Co-droipu na Beneškem spopadli z ogrskimi vojaki. Streljalo se je z obeh strani s strojnicami. Baje so se bili naši fantje uprli in ustrelili nekega generala. — V Gorico dohajajo civilni begunci iz ož)ega vojnega ozemlja na Beneškem v strahu, da se Italijanom in njihovim zaveznikom posreči naše čete potisniti še bolj nazaj. Belgrad v srbskih rokah. Današnje avstrijsko poročilo pravi, da so avstrijske čete zapustile Srbijo ter se umaknile čez Donavo in da Je izpraznitev ostalega dela Srbije že v teku. 27. t m. so bili v Belgradu ustavljeni vsi časoolsi, ki Jih Je Izdajala Avstrija in Ogrska med vojno v srbskem glavnem mestu. Belgrad torei nčvidno oficijelno ni več v 2vstro-ogrskih rokah Konec podmorske voine. I*ariz 29 oktobra. fKor. urad.) Poročevalec »Temos*»« v Londonu br-zoiavlia. da ie podmorska voina pred Štirimi dnevi faktično prenehala V ustavlieniu povražno-sti se vidi u^'nek n«inoveišeea oovelia s strani nemške admirslitete ki sra ie naznanila nota predsednika Wils=ona Poročila o d^iovaniu nodmorpkih čolnov praviio da vlada na moriih popoln mir. 2e 48 ur ni bil naznanjen nikak napad Nemški cesar se v kratkem odpove, Pra^a, 30. oktobra. Prihaiaio vesti iz berollnsVih poslaniških krogov, da se nemški cesar v kratkem odpove prestolu. Mirovni kongres v Brusita. Monakovo, 29. oktobra. Listi poročajo, da se bo vršil mirovni kongres v Bruslju. Mirovni pogoji entente, Bern, 29. oktobra. »Times« prinašajo dopis, ki zahteva, da mora Nemčija v znak svojega poraza pripustiti, da vkoraka izbran oddelek ententnih čet v Berolin, I akor so vkorakali leta 1871. Neme! v Pariz. Ofenziva romunske armade. Dunaj, 30. oktobra. Došla so poročila, da Je romunska armada pričela ofenzivo. 80.000 mož Je udrlo v D o b r u d ž o. Na rae j 1 pri Tur n-S everinu se Je razvnela velika artiljerijska bitka. V bitko so posegli tudi donavski monitor j L Italija in Jusoslavlja. S prozornim namenom — ki ga v privatnih pomenkih z naivno frivolnost-io priznavajo — trosijo razni odgovorni in neodgovorni nemški politiki v svet »razburljive« novice. Tako je graška »Montags Ztg.« prinesla privatni (!) telegram (nastal je menda v uredniškem krožku v kleti »štajerske šparkase« ?!), da ve* iz popolnoma zanesljivega vira, da je dr. Trumbič v imenu Hrvatov oddal Italijanom Trst, Istro, Dalmacijo in bogvedi kai še vse. Sem spodajo tudi razna poročila o »londonskem paktu«. — Što se babi htilo. to se babi sniloi Ti ljudje bi radi zatrosili nezaupanje med Slovence in Hrvate in ustvarili nezaupanje do naših narodnih voditeljev, da bi potem lahko v kalnem ribarili. Ne vedo ali nočejo vedeti, da so zahteve Italijanov v londonskem paktu nastale v času, ko je Italija mislila, da bo po vojni še vedno njen sosed njena tradiciionalna sovražnica, nekdanja Avstrija. Tako ni nobeno čudo. da si ie skušala svoje politične meje kolikor mosroče dobro zavarovati. Odkar te potrebe ni več in odkar je naš Narodni Svet priznal tuie-rodnim manjšinam na našem ozemliu svobodno živlienje.so dani vsi pogojl.da se uredi razmerje med Italijo in Jugoslavijo tako. da — Nemcem ne bo prav. Mi vse to dobro vemo, zaupamo našim narodnim voditeljem in se takim bedastim poskusom raznih političnih mikro-cefalov samo smeiemo. Slovenski dopustil ki bivajo v Ljubljani, se morajo zglasiti danes do 6. ure zvefi.r in pozneje vsak dan od 8. do 12. in od 3. do 6. na narodnem vojaškem štacij. po veljništvu v Ljubljani. Za dopustnike. Narodno štacijsko poveljstvo v Ljubljani ukazuje vsem dopustnikom, da se čim prej zglase na štacijskem poveljstvu v svrho njih pridelitve narodni vojski. — Narodno štacijsko poveljstvo v Ljubljani prevzema poveljstvo nad italijanskimi vjetniki v svojem okolišu in je zasedlo vse vojaške živilske zaloge. Vojaško transportno vodstvo. Vojaško transportno vodstvo v Ljubljani je prevzel Ceh F i a 1 a. Politiine vesti. = Avstrijska vlada se Se nI spametovala. Glede imenovanja od Narodnega Sveta predlaganih glavarjev se vlada še ni odločila ter se še vedno protivi. Vlada se izgovarja, češ da mora ostati do povratka dr. Korošca iz Švice vse pri starem. Stavljen je vladi 24umi rok. = Iz Gradca. V soboto 26. t. m. se je vršil ob številni udeležbi tretji graški Volkstag. Zborovanje je otvoril župan F iz i a. poudarjajoč, da ga veseli, da more javno dati izraza davni želji nemškega naroda v Avstriji po združitvi z nemškimi brati v rajhu. Podžupan dr. Gargitter ie v dolgem govoru našteval napake nemške politike v zadnjih letin in zlasti med vojno, ki je v za- upanju na zmagovalni mir zamudila priložnost, se sporazumeti s sosednimi narodi inie s tem spravila nemštvo v naši državi na rob propada. Zdaj je treba rešiti, kar se da, in ustanoviti popolnoma samostojno nemško Ostmarko. Govornik se je izrazil proti zvezni državi in za najtesnejšo zvezo z Nemčijo. Vladna oblika in dinastično vprašanje se mora rešiti pozneje. Z veliko vehemenco in ob splošnem odobravanju je govoril župnik dr. G i m p e 1. Izvajal je. da vojne ni izgubila Nemčija, marveč Avstrija in zlasti Ogrska in da ie cesar Viljem vodil nemški narod do največjega sijaja. Avtrijski Nemci so se do sedaj zavzemali za Avstrijo samo radi tega, ker so bili mnenia. da s tem najbolje koristijo Nemčiji. (Ali je bilo potem upravičeno, proglašati Slovane za veleizda-jalce?) Ker je država v razsulu, se morajo strniti nemške vrste v enotno državo, ki pa pa noben način ne sme prevzeti dedščine po razpadli Avstriji: njene dinastije, birokracije. generalov, bank in dolgov. Veleposestva naj se raz-dele. Ves nemški narod mera združen ostati z nemškim narodnim svetom, potem je združitev z Nemčijo zagotovljena. Jugoslovanski Narodni svet je sicer državam v zaledju zagotovil trgov-skoprometni dohod k Jadran, morju, a na to se ni zanesti, kajti Slovani še nikoli niso držali svojih obljub. Tretji govornik Dunajčan Gattermayer je govoril o oderuštvu in voinih dobičkih židovskih central, velikih bank, Skodovih tovaren in je zahteval, da se naj vojni dobički zasežejo. vojne dobičkarje pa se naj kot hudodelet postavi pred sodišče. Končno je bil sprejet sklep: V spoznaniu. da je vojna politično in diolomatično izgubljena, se z ozirom na ljudsko bedo in željo po^ miru staviio sledeče zahteve: 1. Nemška Ostmarka mora biti prosta in neodvisna. Na znanje vzame ustanovitev proste in neodvisne češko-slovaške in jugoslovanske narodne države. 2. Avstrijsko vprašanje se ne sme rešiti na ta način, da bi nemške dežele prevzele dedščino ao stari Avstriii. 3. Ne odobrava se izjava dr. Stemwenderia, da bi bili za monarhično državno obliko. Na podlagi enake volilne pravice vseh mož in žen, tudi vojakov na bojišču, izvoljena narodna* skupščina naj izbere bodočo državno obliko. O vseh važnih vprašanjih naj načelno odloči ljudsko glasovanje. 4. Ta narodna skupščina naj odloči tudi o priklopitvi k nemški državi in o razmerju napram drugim narodnim državam. 5. Sedaj obstoječi narodni svet se poziva, naj prevzame vlado v nemških deželah in vpostavi nemško ministrstvo, ki nai začne mirovna pogajanja in varuie narodno, gospodarsko in finančno blaginjo napram drugim narodnostim. 6. Zagotovi se naj ljudska prehrana. 7. Centrale in denarni zavodi se naj spremenijo v splošno koristne nemške dobrodelne zavode. 8. Pri mirovnih pogajanjih se ne pustimo zastopati po avstrijskih, in še mani po ogrskih, ampak samo po nemških ostmar-kinih pooblaščencih. = Posolilo za Cehoslovake. Iz Pariza, 29. oktobra. Ravnatelj Zivnosten-ske banke Prei s se mudi v Parizu, kier se pogaja za posojilo za Cehoslovaiko državo. = Ćeško-slovaški tiskovni urad. Iz Prage: Namesto korespondenčnega urada seie ustanovil češko-slovaški tiskovni urad. — tas Slovaški voditelj Srobar v Pragi. Iz Prage poročajo, da ie dospel tja slovaški vodiaelj Šrobar, ki je bfl na Ogrskem interniran, pa se mu ie posrečilo zbežati. = Dr. Beneš v Ženevi Z Dunaja poročajo, da je dospel član česko-slovaške vlade dr. Beneš v Ženevo na razgovor z dr. Kramafem. as Moravski namestnik pobegnil. Iz Brna. 30. oktobra. Moravski namestnik baron Heinold je pobegnil. Namestništvo je prevzel Narodni odbor. = Imenovanja post feštom. »Wie-ner Ztg.« priobčuje post fes rum celo vrsto imenovanj za okrožno sodišče v Trutnovu. Menda na Dunaju v justič-nem ministrstvu še ne vedo, da je Trut-nov za nje v inozemstvu. = Program Lammaschove vlade. Ministrski predsednik Lammasch je razvil v konferenci načelnikov strank 30. t m. svoj program, ki ga hoče podati poslanski zbornici. Najprvo Je omenil, da je bila Nemčija doslej obveščena o vsakem koraku, torej zavrača očitek glede prelomljene zvestobe. Minister je svaril pred tem, da bi čete svojevoljno zapustile fronto. Vlada čuti demokratično, zato je zastopnik domobranskega ministrstva civilna oseba. Vlada stoii na stališču samoodločbe vseh narodov, ki io povsem priznava. V prehodni dobi se hoče prilagoditi željam narodov. Smatra se za posredovalko bodočih držav. Omenja razne skupnosti, kakor dosedanja skupna bremena, plače in pokojnine, preskrba invalidov, odškodnine itd. Glede teh bremen bodo nove države naslednice dosedanie skupne države. Končno je obljubil obsežno amnestijo in želel bodočim državam bogat, močan in spravljiv razvoi. = Dr. Fritz Adler na svobodi. Dunaj, 30. oktobra. Danes dopoldne je bil iz kaznilnice v Steinu izpuščen na svobodo dr. Fritz Adler, ki je bil ustrelil grofa Sttirgkha, Množica njegovih pristašev ga je v triumfu spremila na Dunaj. = Avstro - ogrski poslanik v Bero-linu došel na Dunaj. Z Dunaja, 30. oktobra: Avstro-ogrski poslanik v Beroli-nu princ Hohenlohe le došel na Dunai. = Ustava za nemško Avstrijo. Z Dunaja, 30 oktobra. Na nenško-avstnj-skem narodnem zboru je poročal poslanec Renner o ustavnem načrtu za nemško Avstrijo in predlagal, da naj se po* sprejetju takoj izvoli izvrševalni odbor. Freissler ie poročal o izvršenem konstituiranju severne Moravske in severne Slezije kot samostoine nemško-avstrij- S 2 6 štev. ,SLOVENSKI NAROD*, dne 31. oktobra 1918. Stran 5. ske province »Sudetenland«. Ta provinca se proglasa za samopravno provinco nemsKo-avstrijske države in nemško-avstnjsKi narodni zbor kot edino posta-vodajno korporacijo. Za jezikovno me-gne dele severne Moravske in severne Rezije se priznavajo polne manjšinske pravice. Poslanec Humer predlaga, da naj se takoj obrnejo do nemške države za varstvo nemško-avstrijsk^a ozemlja, vojaštvo iz nemške Avstrije sc ima pokoriti obiasti nemško-avstriiske dr a-ve. Vprašanja dinastije se namenoma ne dotikajo, ker je to skupno njim in drugim narodom. Za predsednike so izvoljen!: Dinghoier. Hauser in Seitz. — Okoli 5000 oficirjev in moštva je zborovalo na prostem in zahtevalo nemško-avstrijsko armado. Oficirji nosijo erno-rdeče-zlate trakove na kapah. — Slovenci v Gradcu. Razume se, da se je tudi akademične mladine v Gradcu polastilo radostno razpoloženje. Pretekli torek so se zbra-H jugoslovanski akademiki, bilo jih je s Cehi vred db dvesto, pri Zlatem angelu, Vsled povabila je govoril član Narodnega Vieča dr. Kukovec o položaju ter razpravljal o postopku v Gradcu živečih Jugoslovanov. Zborovalci so soglašali, da pričakujejo v Gradcu za slovensko manjšino v bodočnosti zagotovitev svobodnega razvoja. Vendar so se strinjali, da spadajo kot jugoslovanska mladina kar najprej v svojo samostojno domovino, ne da bi se morali prenagliti, ker bi se s tem oškodovali v napredku svojih študij. Dr. Kukovec je vsled želje akademikov prevzel nalogo v Narodnem Vijeću pripraviti mladini pot za ugoden prestop na zagrebško vseučilišče. = Amnestija za Bosno in Hercegovino. Dunaj, 29. oktobra. Njegovo Veličanstvo je na predlog skupnega finančnega ministra s sklepom z dne 29. oktobra 1918 vsem 37, zaradi političnih zločinov obsojenim in v Bosni ter Hercegovini zaprtim kaznjencem odpustilo ostanek kazni. Skupni finančni minister je takoj brzojavno odredil, sla naj se kaznjenci izpuste iz zapora. = Ogrska kabinetna kriza. Iz Budimpešte, 29. oktobra. ''Kor. ur.) Kakor javljajo listi, se je sestava kabineta poverila grofu JanoŠu Hadiku.* = Program ogrskega ministrskega predsednika. Iz Budimpešte, 30. oktobra. Program novega ogrskega ministrskega predsednika grofa Hadika je tale: 1. Kar najhitrejši sklep mirti. 2. Zagotovitev popolne neodvisnosti in samostojnosti Ogrske. 3. Ločitev skupnih ministrstev. 4. Odpoklic ogrskih čet iz inozemstva in podreditev ogrskemu poveljstvu. 5. Poveritev vrhovnega vodstva ogrske armade nadvojvodi Josipu. = Izročitev c. in kr. vojaške oblasti v roke poljske države. L u b 1 i n, 29. oktobra. Generalni guvernement sporoča: V ponedeljek 21. in torek 22. t. m. so se v Varšavi vršila pogajanja o izročitvi c. in kr. vojaške oblasti v roke poljske države. Pogajanja so uspela, dosegel se je popoln sporazum o čim prejšnji izročitvi uprave v roke poljske vlade. = Demonstracija na Bavarskem. Iz Monakovega. Kakor se čuje, se je krona odločila, da pritegne ljudsko za-ostpstvo k neposredni udeležbi na vladnih poslih. Sedanje ministrstvo odstopi in sestavi se nova sporazumno s^stran-kami v deželnem zboru. = Pogoji za premirje. Rotterdam, 29. oktobra. (Koresp. urad.) »Daily Newsc piše, da pogojev za premirje ne bo. določil F o c h. Mi stojimo tik pred zmago, ki pobije pruski militarizem. Kdor je preudaren, bo zahteval jamstva, ki so potrebna in razumljiva in ne jamstev, ki bi o nem o- f gočila mir in podaljšala vojno. North-cliffe se zavzema za slednje in je zahteval v enem svojih listov, da aliiranci ne smejo biti tako nespametni, da bi sporočili svoje pogoje za premirje. = Pogajanja Turčije. Carigrad, 29. oktobra. V popolnitev uvedenih pogajanj z entento. so odpotovali mornariški minister Reuf bej, podtajnik v zunanjem uradu Rešad Ikmed bej in šef generalnega štaba 8. armade Sadullah bej iz Carigrada, da vodijo ta pogajanja. Ko so došli na določeni kraj, so takoj pričeli pogajanja. = Manifest na francoski narod. Pariz, 29. oktobra. Manifest, ki ga je izdala splošna delavska zveza na narod, poudarja, da soglaša povsem s principi, ki jih je postavil Wilson in z vsemi njegovimi dejanji. Ugotovil je jamstvo, da bodo narodi, doslej podvrženi sili močnejšega, osvobojeni in bo odpravljena možnost nove vojne. Za-vojevanje in aneksija sta izklinčena. Vsako drugo poimovanie bi zadelo na odpor demokratičnih sil v vseh zavezniških deželah. 1 ss Boljševiki pišejo Wilsonu. Bolj-ševiški komisar za zunanie zadeve Ci-čerin je baje poslal predsedniku VVilso-nu, kakor se poroča v nemških listih, noto te-le vsebine: Za prvi pogoj premirja, med katerim naj se prično mirovna pogajanja, ste v svoji noti Nemčiji zahtevali izpraznitev okupiranih ozemelj. Pripravljeni smo, gospod predsednik, pod temi pogoji skleniti premirje in Vas prosimo, da nam sporočite, ako nameravate odstraniti svoje čete iz Mur-manska. Arhangelska in Sibirije. Prosimo Vas, da Vi in Vaši zavezniki naročite Ceho - Slovakom, da nam vrnejo v Kazanii ukradeni nam del naših zlatih zalog in jim prepovedo, da bi pri prisiljenem umiku nadaljevali svoja roparska dejanja ter nasilnosti na delavcih in kmetih. Spominjajte se političnih preganiancev Šolski pregled. Poroča —a. štrajk kranjskega učitoljstva, — Dnn o. septembra 1918 si lahko kranjsko učitnljstvo vpiše v svojo zgodovinsko živiiensko kniigo z lastno krvjo, kaiti ta dan ie prikipelo potrpljenje kranjskega učitoljstva brez razlike političnega. narodnega in starostnega mišljenja do vi^ka. in odpoved I ie merodainim faktorjem, .t i. onim faktorjem, ki vidiio tudi v današnjem učiteljstvu še vedno starega ko nkordatskega š o 1 m a i s t r a. ki mu je bil najvišji ideal, slepa pokorščina napram-svojim višjim oblastim — svojo pokorščino, če mu ne uri zna onega, kar mu gre po človeških in božjih postavah. Umevno, da so tudi tu igrali naši ožji somišljeniki — do imena namreč — združeni v >Slomškovi zvezi«, ono žalostno ulogo, ki 60 io vajeni, na skrivnem tišče pesti, a v javnosti molče kot zid. Da pa tudi najširša javnost zve. v kako sijajnem gmotnem položaju se nahaja ravno kranisko učitelistvo. navajamo samo suhe številke, okrog katerih se sučeio naše plače: I. naivišii plačilni razred: učitelji 1600 K. učiteljice 1440 kron letne plačo — II. pl razred: učitelii 1400 K. učiteliice 1260 K; III. pl. razred: 1200 K učitelii in učiteliice; IV. pl. razred: 1000 K učitelii in učiteljice. ^ Provizorično učitelistvo dobiva SO0 K. — Poleg tega znašajo petletnice po 80 K — skuono jih ie 6. in prvotna dravinjska doklada znaša 25% temeljne klače. In s to naravnost knežjo plačo nai izhnja kranjsko učitelistvo v današnjih časih, ko so vse potrebščine poskočile v ceni naimani za 500—1000/S. Ako še povdarjamo, da dobiva ravno ono nčitelistvo, ki je v svoii najlepši starostni dobi. v oni dobi, ko ima vsled svojega družinskega in socijalnoga stališča največje stroške. ( šolanje otrok itd.) vsled nesrečnega plačilnega statusa mesečne plačo od 130 do 170 K. ali se tedai čudite, če je posegel no skrajnem sred-stvu — po štrajku*?. Ogleiti si plače na-ših navadnih delavcev, akordantov. železniških in tramvajskih uslužbencev. >Arbeiter Zeirung« ie pred kratkim prinesel nekake informativne preglede teh nlač. a* teh pregledov smo posneli, da dobivajo navadni dninarji 8—12 K dnevno, akordamie stari 17 let dnlie do lr> K dnevno, žel. in tramvajski delavci 18— 25 K dnevno. In s svojimi sijajnimi Plačami ie izhajalo učiteljstvo v 1. 191S od ianu-varija do 1. septembra brez godrnjanja, upajoč, da se merodaini faktarii vendar pobrigajo za nas največje berače v vsej Avstro-Ogrski monarhiii. — Toda — up ie bil prazen. In v svojih poslednjih močeh smo pograbili za edino nam ostajaiočcurešilno akcijo po štrajku. In naši mučitelji so se zdramili iz svoje letargije in njih dremajoča zavest se je vzbudila in a v t o k r aj c. kr. dež. sol. sveta dvorni svetnik Kaltenegger je z boljševiško nagaiko zažugal. da v kali zatre vsako misel na štrajk, a glasilo deželnega odbora Kranske dežele > Novice^ je zapisolo v svoji 57. številki doslovno pod naslovom: >Deželni odbor in kranisko učitelistvo« tole: Učiteljska deputacija, ki se ie zglasila dne 5. pr. m. pri deželnem odboru, ie dobila od deželnega odbornika dr. Pegana« ki sedai nadomešča dežel, glavarja, odgovor, da učitelistvo lahko vedno računa na dobrohotnost deželnega odbora, ki ie bil in ie tudi sedai pripravljen v olajšanje učiteljske bode storiti vse, kar mu je mogoče v okvirju ustavne kompetence: v stvari, ki spadaio v nristojnost deželnega zbora, pa deželni odbor, ne more posegati.« — >Die Botschaft nor' ich wohl, doch fehlt mir der Glaube«— Ako ie res deželni odbor tako prežet z dobrohotnostjo naoram nam. zakaj pa ne stori vse potrebno, da se skliče deželni zbor. ki bi temeljito zboli^a! naše plače — V naše in iavnosti nomir-ienje ie kmalu po proglasitvi štraika deželni odbor v sporazumu s dežel, šol svetom po časopisih razglasil, da dobi učiteljstvo s 1. oktobrom ves državni prispevek od 1 ianuvarja 1918 dalje, kakor tudi še 40% deželne draginiske doklade s motivacijo, da prei ni mogoče sestaviti v to potrebnih statističnih podatkov. — Vprašamo javnost: Ali ie mogoče imeti zaupanje še nadalje v tako c kr. korporacijo, ki nima v redu niti statističnega m^teri-fala podrejenih recimo okroglo 900 učnih močii. >Jueoslovanskemu klubu« in pa >Narodnemu sveiu« prinoročamo najiopleie. da napravi tu v tej korporaciji red in spravi osobie. ki ie že davno zaslužilo vsled svoiih predpotonnih nazorov že v davno zasluženi pokoj. — S 19. baron Hussiirek in našo šolstvo. — 12. septembra ie govoril naš ministrski predsednik baron Hu^prek na banketu >Concordiie< nemškim časnikarjem o >srečni stari Avstriji«, kako dobro se rpd\ vsem v tei mno^oie-zičnim narodom, ker imamo § 19 osnovnih zakonov, ki jamči vsakemu narodu v vsakem javnem življenju nonolno enakopravnost. Kot dokaz ie baron Hussarek strmečim časnikarjem oodal primero med laško - avstrijskim in pa laško - kraljevskim šolstvom. Žel je pač vseobeo pohvalo. Ako bi se pa mož. kot nekdanji naučni minister dotaknil slovenskega šolstva — in slovenskega naroda, bi se pač lahko snomnil. ker ve koliko preglavice mu dela baš sedai >Juroslovan-ski klub«, no potem bi nemški časnikarji pač spoznali, da slovenski narod ne zaostaja prav v ničemur kar se šolstva tiče za Poznanjskimi Poliaki. — Slovenski narod — broieč nad poldrugi miUJon duš nima niti ene s 1 o-venske srednie šole — državne namreč, edina slovenska šola v Št. Vidu, ie zasebna — ne realke, ne gimnazije. — O visokih šolah niti ne govorimo. Tudi z ljudskimi šolami smo v mešanih krajih tako blagoslovljeni, da nas lahko zavidajo nemški časnikarji. Le ogleimo si ona obmejna mesta, ki ima jo^ takozvano namišlieno nemško večino in nemške občinske zastooe. Kar si sami vzdržujemo nod okriliem sv. Cirila in Metoda.,ie naše: da bi na te naše na § 19. sloneče c. kr. višje oblasti prisilile dotične oblasti kakor avoi čas ljubljanski mestni zastop radi nemške ljudske šole. o tem na naši ministri niti misliti ne upaio. Baron Hussarek bi tudi lahko povedal da ima najslabši nemški naciionalski žuoan na Koroškem vplivneišo besedo pri slovenskem šolstvu, kakor uoravno sodišče. Ko bi pa baron Hussarek šJugoslovanskemu klubu«, da reši ta okrai te moreče nadloge in da prepreči pri zooetnem imenovanju imenovanje tega moža in da zasede to mesto mož. ki bo znal. da ie VI nadzorovalni okrai še dnne* hvala Bogu, na čisto slovenski zemlji. Nemška pozdravna brzojavka. V dneh 29. 30 in 31. decembra 1917. je bilo prvo zborovanje učiteljev delegatov iz kraljevine Poliske v Varšavi. Gališki polivki učitelii se zborovanja niso mogli udeležiti, ker niso dobili za to potrebnih potnih listov, pač na so nozdravili zborovalce brzojavno, a hrzoiavka ie morala biti nemška. — Tako poroča >Glos nauczvcielstva lu-dovego« v svoji 1.—2. štev. t. 1. Mate statistike: Na Moravskem znašr* dnevnina navadnega zidaria po 2*60 K do 2 80 K od ure — 20*64 K do 22*24 K. ali mosečno 53. vzgaja otroke v dobre državljane. Zdravstvo v Llulllanl. (Poročilo mestnega fizikata o zdravstvenem stanju ljubljanskega civilnega prebivalstva.^ Splošno zdravstveno stanje ljubljanskega občinstva bilo je pred vojno in začetkom voine prav ugodno. Umrljivost znašala ie leta 1913. 13*8%, leta 1914. 14*9% Poslabšala se pa je od leta do leta, osobito pa v tekočem letu in zadnji čas. Ves čas vojne ni bilo nalezljivih bolezni v večiem epidemičnem obsegu: sicer smo imeli tekom voine koze. kolero, pegasti legar. tifus, razne otroške nalezljive bolezni: vendar se vse te niso razpasle v epidemije, nastopale so le posamezno, niso pa zahtevale nad normalno število smrtnih žrtev. Letos umrlo ie do 15. oktobra 1169 oseb. tako. da ie že konec tretjega če-trtletia doseženo število umrlih v normalnih letih. Lani 1917. nastopila ie med ljubljanskim občinstvom griža, ki ie v normalnih časih se poiavliala le v posameznih slučaiih, iako razširjeno. Obolelo je 93 oseb. od katerih ie 30 umrlo. Letos se ie ta bolezen zopet v ieseni razpasla in zahtevala do 15. oktobra 101 obolenje in od teh 25 smrtnih žrtev. Razven teh pripeliali so v ljubljansko deželno bolnico 21 za grižo bolnih, od katerih ie 10 umrlo. V zadnjih tednih ie bolezen prenehala, sem pa tie se pojavlja še tak slučaj. Nastopila pa ie septembra 1918 v jako razširjeni epidemiji influenca (španska bolezen). Leta 1889 90 nastopila ie influenca, prihajajoča iz vzhoda po celi Evropi in iako hitro v veliki enidemiii; ta ie ponehala polagoma, vendar pa so so vedno zopet poiavliali posamezni: slučaii te bolezni vsako leto. Letos spomladi se je razširila bolezen zopet in piecr tokrat prihajajoča iz Španskega in se ie zopet hitro razširila no celem kontinentu. V Liubljani bil ie čutiti nastop te enidemiie v prvem nanadu konec letoš-nie spomladi. Drugi resneiši in obsežnejši nastop pa konec septembra. Influenca, povzročena nač po bacilih influence (Pfeiffer 18^2) napada nenadoma človeka z visoko vročino 40 in več. bolečine v glavi, suh kašeli. krvavitev iz nosa, bolečine v trebuhu, včasih v težkih slučajih kažejo se znaki, kakor pri tifusu in griži, postaja koža vijoličasta fevanosa) Pocrostvo razvit ■» bg pljučnica v posebni razstre.-eni obliki (kataralična piiučnioaV V lahk; slučaiih zginejo vsi znaki v dveh ali treh dneh in sicer se to zgodi v veliki večini vseh oboleni. Drugi okrevajo približno v enem tednu, včasih poiavi se recidil. Kier se kažejo zgoraj imenovane težke komplikaciie. postane bolezen resna, v posebni nevarnosti so na tudi taki bolniki, ki so že poprei bolehali na pliučih. torei ietični. nadušlii-vi, potem bolniki s srčno hibo in tudi noseče matere. Nalezljivost influence ie iako velika, morda tako velika, kot pri ošpicah, katero bolezen skoraj vsakdo v svojem živlienju naleze Ta nalezljivost se je pokazala pri sedanii epidemiji posebno med šolsko mladino, ko se ie izhajajoče od enega obolenja razvilo med njegovimi sošolci celo ognjišče ter so iskre razširievale in raznašale kal bolezni med druge tako. da se ie v najkrajšem času tekom Dar dni pokazalo na vsaki šoli hiter napredek okužbe. V par dneh primanjkovalo je skoraj y vMir— razredu srednjih in ljudskih šol večje število, do tretjine, oziroma polovice, otrok. Posebno dokazilno je bilo to v Lichtenthurničini šoli, ki je pričela pouk 1. oktobra in so ta dan prav vse deklice prišle v šolo. razun I. v VII. razredu. Tako i t rihodnie dni pa so se pokazali v tem in v drugih razredih absence obolelih otrok, tako da jo bll,> treba zapreti tudi to šolo. kakor so so zatvorile vse šole 3. oktobra za 14 dni. ker bolesen le ni pone-havala. treba je bilo zapreti ^ole potom še nadalje do 4. novembra. Zakon o infekcij-kih boleznih ne našteva influence med one bolezni, ki jih je treba prijavljati oblastim, radi tega tudi feiti približno ni mogoče podati, kako število obolelih, povsem pa se lahko računa, da ie obolelo v Ljubljani v zadnjih treh tednih kar več tisoč oseb na iii fiuonci. Predvsem otroci do 10. leta, mladina od 10. do 20. in 30. leta. Starejši oboleli so boli redki, pri starih ljudeh pa je obolenje za influenco skoraj izjema. Razlagati ie to s tem, da so starejši ljudje influenco že enkrat prestali in najbrže, kakor pri ošpicah na primer, oboli človek tudi za influenco, le enkrat Obenem z influenco na so se iako oomnožili tudi slučaii pljučnice, katera je najbrže med sedanjo epidemijo influence povzročena po bacilu influence. Kakor že omenjeno, je nalezljivost influenco jako velika. Bacili se razpr-še z najdrobnejšimi kapljicami pri kašlju bolnika in če prideio v sopilo zdravega človeka, se ta okuži. Pri tem je še omeniti, da ie znanstveno dognano, da imamo tudi pri tej bolezni bacilonos-ce. ki ne obole po okužbi, pač pa imaio bacile influence v ustih in sopilih. Na sto zdravih ljudi ie računati do 25 takih baeilonoscev. Razumliivo ie zatorej, da se po takih bolezen pred vsem in morda edino s kašlianiem raznaša. Ce še poudariamo. da ie vsled voinih razmer, slabe prehrane, slabe obleke, veliko Število liudi iako oslabljenih in slabo hranienih, da slabe vreroeoskke razmere ža itak neugodno vplivajo, si s tem lahko razlagamo razširienie bolezni in razmeroma veliko število težkih in smrtnih slučajev. Vobče se zdi, kakor da bi obolelo več žensk kot moških: naibrže so ženske s postrežbo obolelih, potem pa tudi vsled mnogih potov in dolgega čakanja pri aproviza-cijah, infekciii bolj izpostavljene. Javno zdravstveno, uradoma, se pri tej bolezni iz zgoraj navedenih vzrokov pač nič ne da doseči. Prihaja oač vpoštev predvsem le osebno higijensko zadržanje, ne obiskovati bolnikov po nepotrebnem, izogibati se infek-cii nc kašlju drugih oseb, kakor ie tudi dolžnost vsakega kašliaiočega paziti na to da drugih ne okuži. Priporoča se večkratno grgranje na dan. stroga telesna snažnost in snaga no stanovanjih, ki iih je tudi dobro zračiti. V zadnjem tednu ie bilo opažati, da epidemija znatno ponehuie. Priložena tabela označuje naj potek epidemije Umrlo ie civilnih oseb: . skupaj Od teh za influenco za eaen aomaCj tujci domači tujci pljsouci 2--28/9. 32 17 4 2 6 29/9 5.10. 28 11 8 1 8 6-17/10 34 33 14 2 21 13.-19/10. 57 16 23 3 15 20-26./10. 39 6 15 3 4 skupaj od 1Qn „o 22/9 do iyu M 6. 10. 64 11 54 75 Za inllcenco umrli po starosti: do 51. od 5-151. od 15-301. od 30-501. nad 501-12 16 29 14 4 skupaj 75 Po spoln 31 moških In 44 iensk. Manica Komanova: Refi mrtvih lun. * Vigred se povrne, vse se oživi . . . (Nagrobna pesem.) V času svetovnega gorja praznujemo letos že petič dan, ki je posvečen spominu naših blagopokojnikov. Vseh mrtvih dan . . . Zopet se vrste množice ljudstva v žalnih oblačilih od jutra do večera na pokopališče, ne-soč na gomile dragih rajnikov raznobojnih vencev in duhtečih šopkov. Mnogo rož — a še več solza . . . Zdi se, da je kruta, koščena morilka hotela uprav letos, v zadnjem vojnem letu, doseči rekord svoje strašne žetve in zadivjala je, ne le z mečem po bojnem polju, nego tudi z raznimi boleznimi po domovini, in gomile so se množile in zgoščevale, da bi se usmilil mrzli kamen. Tu žalujeta oče in mati za svojimi otroci, tam vije mati roke za ljublienim sinom in zopet tam zdihuje zapuščeni mož za blaso ženo. Pa zaman so zolze, zaman vsi vzdihi — grobovi, četudi ovenčani, ostanejo za vedno gluhi in nemi . . . In kakor prejšnja leta, nam tudi letos pohitevajo misli tja na prostrano bojno polje, na kraj, kjer izdihajo svoje junaške duše naši bratje, očetje, sinovi . .. Kjer so njihove gomile? ... Ne do-sezajo jih naše oči, da bi jih pokropile s solzami, ne dosezajo jih naše roke, da bi jih okitile s cvetjem. A kljub temu so danes, kakor vedno, vsem tem preminulim trpinom posvečene vse naše najsvetejše misli, vsa naša vzvišena čuvstva, polna ljubezni in največjega spoštovanja. Blagi pokojniki! Najsi je bila že vaša smrt naravna ali nasilna, naj se že nahajajo vaši grobovi doma ali na tujem, spavajte sladko, sa je prestano za vas vse brezmejno gorje sedanjega časa! Peto leto se množe grobovi — dolga doba. A vendar nam je letos nekam vse lažje pri srcu nego prejšnje čase, ker nam razžarja duše nova, sviti a zvezda — nada v boljšo bodočnost Trpeli so naši rajniki, trpeli smo in trpimi mi, toda danes uvidovamo, da naše gorje ni bilo zaman. Domovina vstaja in z njo vstajamo mi. ki smo jo odkupili s krvjo, bolestmi in solzami, in stopamo v svojo riovo domovino, ne več kot sužnji in robovi, ne£0 svobodm sinovi! . Znamenja na nebu sc priKazujejo in za goro vstaja zlata zora. Ni več daleč čas. ko se bodo okovi, ki so nas vklepali in žulili stoletja, zdrobili v prah in pepel. In tedaj gorje zatiralcem! Mi vstajamo, a oni lezejo k tlom, boječ se obračuna, ki bo strašen, toda pravičen! Bratje, posušimo solze in ne zavida imo pokojnikom blaženega miru pod zeleno rušo. Oni so dokončali, a mi moramo naprej in naprej do časa. ko nam duh pokojnega pesnika vnovič zakliče iz višin: »Pepelni dan ni dan več tvoj. tvoj je — vsta j enj a d a n!« Vesti iz prlmorsliih dežel. V Renčali na Goriškem ie umrl g. Ludo vik S t e p a n č i č . star let. Obnova Goriško - Gradiščanske. Od zanesljive strani se nas obvešča, da so govorice, češ namestništveni oddelek za gospodarstveno uzpostavo Goriške in Gradiščanske kani omeiiti ali ustaviti svoje delovanje, popolnoma neutemeljeno ter izvršuje imenovani urad slej ko prei svojo važno zadačo. Zamude v reševanju ene ali druge poverjenih mu agend povroča pomanjkanje osobja in zlasti tudi bolezni, ki se v zadnjem času čestokrat mej njem pojavljajo. ^_——^——————————— Dnevne vesti. — Munificentni dar našega vladike Narodni Galeriji. Ljubljanski knezo-skof dr.. A. B. J e g 1 i č je na dan našega narodnega praznika velikodušno naklonil Narodni Galeriji kneževski dar 20.000 K. Naj bi se tudi drugi naši imovitejši rodoljubi spomnili tega eminentno narodnega društva. Slava našemu vladiki! — Narodnemu sveta v Ljubljani je nakazala Ljubljanska kreditna banka 10.000 K. — Dnnajski koreepondenčni urad ie po svojem starem običaju tudi to pot izdatno pristrigel depešo, ki mu jo ie o predvčerajšnjih sijajnih manifestaci-jah v Ljub liani in Idriji poslala tukajšnja ekspozitura. Da tudi še sedaj ne sme nemška javnost s posredovanjem korespondenčnega "urada o Slovencih izvedeti nič natančnejšega, je za ta urad kaj značilno. Je pač c. kr. avstrijska institucija. — Jugoslovanski častniki imajo danes ob 8. zvečer važen skupen sestanek v Mestnem domu. Udeležite se ga vsi! — V počaščen je bojevnikov, ki so pokopani na ljubljanskih pokopališčih, bo v petek, na Vseh svetih dan, ob 3. uri popoldne cerkveno opravilo na po-» kopališču pri Sv. Križu, ob poln petih pa na protestantskem pokopališču. Pri Sv. križu bo imel nagrobni govor mornariški snperior v p, monsignore K o-k o 1 j. Ob izredno slabem vremenu slavja ne bo. V soboto, na Vernih duš, dan. bo ob 9. uri dopoldne v cerkvi S^j. Petra slovesna zadušnica. — Vojaški grobovi. Mestna občina ljubljanska je dala položiti na vojaške grobove na pokopališču pri Sv. Križu venec z napisom: Padlim junakom — mestna občina ljubljanska. ^ — Jugoslovanska burja je odnesla že v ponedeljek predstojnika ljubljanske okrajne sodnije S t u r m a. Nam bo hudo žal zanj! — Telovadno društvo »Sokol IX« v Ljubljani. Po štiriletnem prisilnem mirovanju pričnemo zopet s sokolskim delom. Da se o podrobnostih razgovori-mo in si začrtamo najnujnejše delo za bližnje dneve, vabim vse članstvo So-, kole in Sokoliće na sestanek, ki bo v soboto 2. novembra ob %9. uri zvečer v klubovi sobi restavracije >Zlatorog< v Gosposki ulici. — Naznanjam dalje, da ie po sklepih Narodnega vijeća in Narodnega sveta ter po navodilih slov. Sokolske Zveze dolžnost vsakega Sokola, da nemudoma pristopi -snujoči se >narodni obranic. — Dr. F e 11 i c h . starosta. — Telovadno društvo Sokol T Ljubljani je začelo z rednim delovanjem in vabi k obilnemu,pristopu. Prijaviti se je s poštno dopisnico bratu Pavlu Skaletu, ravnatelju mestne klavnice v Ljubljani. Navesti ie natančen naslov: Jugoslovani in Jugoslovanko priglasajte se pridno. Na zdar! — »Glasbena Matica«. Pevski zbor poje na Vseh svetnikov dan ob 3. uri na groben v vojni padjih vojakov in ob 4. uri na grobu jugoslovanskega apostola dr. Janeza Evangelista Kreka žalostinke. • — S pošte. Imenovanja. Za poštni oficiantki: poštna asoirantka Dora, Keržanova na Jesenicah ter poštna pomočnica Amalija Eisenropfova v Postojni. — Reaktiviranja. Poštna ofici-anta: Rinaldo Sartori ter Demeter Ta-gliapietra pri poštnem uradu Trst 1, Adolf Brar pri poštnem uradu v Kozini in postna ekspedientka Pavla Ciuha poštna oficiantka pri poštnem uradu Ljubljana 1. — Premešcenja. Poštni oficiantki: Dragotina Zustovichova ias Labina k poštnemu uradu Puli 1 in Lu-jiza Korono va iz Sežane k pošt nema uradu Gorica 1. — Odpoved. Poštna aspirantka Mara Vlahiničeva v Lošinju Malem je odpovedala postno službovanje. — V pokoj so stopile. Poštni adjunktinji Enia Trillerjeva v Skofji Loki in pa Pavla Paulizza pri poštnem uradu Gorica 1 ter poštni oficiantki Romana Resch pri poštnem uradu Ljubljana 1 in Alina Casalorti pri poštnem uradu Puli 1. — Iz poštne službe ste stopili poštna oficiantka Karla de Radio pri poštnem uradu Trst 1 ter poštna aspirantka Olea Martissa v Oprta-Iju. — Razpisana poštna urada. Razpisana ie nadpoštansko mesto v Tržiču na Goriškem in pa poštarsko mesto v Labinu (1/4*). Pavšal znaša 560 KI Prosnie ie vložiti v treh tednih. — Društvo slovenskih srednješol- fevojim članom in vsem tovarišem: Na Drošnio našega društva ie Narodni Svet v* Ljubljani včeraj odredil, da bodi o d-elej poslovni in učni jezik na vseh naših srednjih šolah slovenski. — iA mi moramo še več nujnih sprememb predložiti našemu Narodnemu Svetu. V najbližnjem času — tedni nas ločijo — stopimo kot država v stik z velikim svetom. Znanje modernih jezikov je zdaj pereča potreba. Posebno Slovencem. In v tem ozira ne smemo niti enega dne zamuditi. Zato se društvo tem potem obrača do vsakega posameznega tovariša z vprašanjem: Kaj bi se v našem srednjem šolstvu moralo takoj (v teku novembra že) opustiti in kaj takoj uvesti? Posebe tu mislimo slede pouka v slovenščini, srbohrvaščini, potem v francoščini, italijanščini, angleščini in nemščini; kaj bodi obvezno in kaj ne? Kako naj se takoj preuredi pouk v zgodovini? Katere šole Oiudske. srednje, učiteljišče. *rgov-» ske . . .) in kje bi se morale takoj ustanoviti. En tovariš, prof. Iv. Vesenjak. je v ponedeljek v Mestnem domu že razvil svoje nasvete. Odgovora prosimo najkasneje v 8 dneh na društveni odbor. Potem takoj skličemo s e-s t a n e k, da sklenemo tozadevne predloge za Narodni Svet. Korakajmo v prvi vrsti! — Odbor. — »Slovenska ženas<. Uredništvo "^Slovenske žene< nam piše: Izdajanje našega lista se ie v resnici zelo zakasnelo. Vzrok temu so bile pač nenormalne razmere. Uredništvo jo moralo večkrat izločiti že napisane članke, ki so v par dneh izgubili svojo aktualnost. Veliko dela ie dala pa tudi organizacija. Zdaj je pa prva številka redakcio-nelno gotova in bo izšla v najkrajšem 6asu. Opozarjam prav posebno na davno povest >Bratranca«. ki io piše Rado Mu mik. nadalje na zelo aktualen članek iZena in obstoječi zakoni« izpod peresa dr. Roberta K e r m a v -nerja. Čegar članki v >Slov. Narodu« so v zadnjem času vzbudili splošno pokornost, in pa na razpravo o >Naši narodni noši«, ki io ie napisal naiboličj poznavalec te stroke. Pa tudi naše oi-eteljice bodo zastopane v orvi številki. Med drugimi ie napisala Manira K o -m a n o v a zelo zanimivo povest. — Uredništvo in upravništvo >Slovenske ženo«, Ljubljana VII. — Slovenska zastava na Elizabetni bolnici. K tej notici smo dobili pojasnilo, da je slovenska zastava visela ves ča.s na bolnici in da ie bila odstranjena samo za nekaj minut, ko je pritrdil neki deček na drog cvetje in zelenje. — Čevljarska zadruga v Ljubljani in okolici vabi gg. gg. člane na sestanek, kateri se vrši v nedeljo S. novembra 191S. točno ob 2. uri popoldne pri g. Mraku. Rimska cesta št 4. Prosi se obilne udeležbe. — Čevljarska zadruga za ljubljansko okolico vabi svoje člane na izvanredni občni zbor, kateri se vrši v nede-lio, dne 3. novembra ob 10. uri dopoldne v gostilni pri Vodniku v Spodnji Šiški. — Načelnik. Umrli so: V Ljubljani g. Ferdinand Omejc deželni računski svetnik v pokoju in Leon Preželi, sin davčnega upravitelja. — V Velikih Laščah Jakob Serpan, posestnik, gostilničar in pekovski mojster. — V Hudajužni Fran Kemperle, narednik in vojno - poštni manipulant v Trientu. — V Železnikih ga. Franja Benedikt roj. Demšar. — V Ennsu g. Viljem Jerančič, posestnik in gostilničar na Osojah. — V Cer-vinjanu Rudolf Zeball. — V Vipavi g, Josip Dekleva, trgovec in oo.=esrnik iz G-orice. — Na Lescah župnik Ivan Lovšin. — V St Rupertu ga. Josipina Ko-stelec — V Zidanem mostu dr. ing. Sigfried Habianitsch. — Pri Sv. Marjeti niže Ptuja ga. Ana Ceh roj. Mešek. učiteljeva soproga. — Umrla je Ana Tavčar, vdova akad. slikarja. Bila je drbra slovenska mati, ki je svoje otroke vzgojila v strogo narodnem duhu in v vnete delavce za našo stvar. N. v m. p.! — Umrla je v Ljnbljani gdč. Ana V a n i n o. Pogreb bo jutri ob 5. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. t Ivan Razboršek. Ko se je po bli-skovo raznesla pretužna vest. da je g. Ivan Razboršek. posestnik in trgovec v Šmartnem pri Litiji, dne 17. t. m. za vedno ostavil ta svet, ker mu ie morilka >španska« pretrgala nit življenja, se jaz podpisani, ker sem prepozno dobil obvestilo v tej katastrofi, ter se nisem mogel njegovega pogreba, ki se ie vršil dne 19. t. m. osebno udeležiti, čutim poklicanega kot podpredsednik pevskega društva >Zvon< v Šmartnem pri Litiii, nekdanjemu oredsednrku in Častuemi članu tega društva, ter kot njegov iskreni prijatelj, posvetiti naslednje vrstice v tem listu, kot skromen spomenik. Gospod pokojnik Ivan Razboršek se je rodil baje leta 1868. v St. Jurji ob južni železnici na Štajerskem. Še kot mladenič prišel je v »Šmartno pri Litiji ter stopil kot učenec v veletrgovino g. Ivana vVakoniga. nakar mu je njegov šef izročil še kot učencu celo njegovo veletrgovino v popolno oskrbo, ker ga ie dobro poznal in cenil njegove vrline, ter smatral za marljivega, sposobnega in vestnega trgovca. — Kakor pa je bil g. pokojnik s tem povišanjem ves srečen, je doživel baš v tei trgovini nesrečo. Leta 1887. je ravno na Sv. Reš-njega Telesa dan v Šmartnem izbruhnil požar in ker se je ogenj že pri sosedni hiši pokazal, dal je po svoiih liudeh. zaboi smodnika prenesti iz skladišča v prodajalno, a med potjo po stopnicah ie nosilcem izpodletelo. zaboj padel na tla, se je smodnik vžgal in povzročil vsled množine velikanski grom, tako da se je med drugimi tudi g pokojnik ponesrečil, ter dolgo ležal bolan in dolgo visel med življenjem in smrtjo, pred-no je končno ozdravel, ali znak no tem požaru mu ie ostal do smrti. Pozneje je odprl v Šmartnem samostojno trgovino z mešanim blagom, si pridal domače ime >pri Johanu< ter zaslovel daleč na okrog kot izvrsten trgovec. Ako si prišel v njegovo prodajalno, je bila ta zmi-rora napolnjena in kako je znal liudi vabiti, na primer: Dober dan mamca, kai bo dobrega, kaj bo lenega, ali bi radi: žefrana, cimeta, popra, gvirca. soli, kaše. iešpreina, cukra. kofeta, cikorije, moke. špeha. masla itd. ali zna-biti, kakšno ruto za na glavo, ali kakšen fertažek ali kontenine za ošpetelj, ali kamprika za jopco. ali kakšne hlačke baržunaste z žido preštepane za vašega sinka. Tako in enako ie Hudi vabil v trgovino in jaz sem sam slišal, ko so se dve ženski pogovarjale*. >Než-ka, kje si pa kupila tako lepo ruto za na glavo, ki izgleda, kakor bi bila zidana in koliko stane. Micka ali ne veš, da imajo pri >Johanu« najboljše blago, ter ruta stane samo 10 g r o š o v; imam pa doma še lepšo zidano in stane samo 2 gld. in taka stane danes 500 K. Iz tega jasno sledi, kako marljiv in izurjen^ ie bil g. pokojnik kot trgovec. Nadalje je kupil v Šmartnem hišo se oženil in trgovino razširil. Pa dovoli tega. Predragi Ivan! Za Teboj žaluje danes v prvi vrsti Tvoja soproga in ljubi otroci, katerim si postavil samostojen dom ter jim zasigural boljšo bodočnost, kakor si io Ti sam imel; da še več, za Teboj žaluje danes cela Šmarska fara in zakaj, na. to vprašanje odgovorim iaz. da si bil Ti predragi Ivan eden prvih, ki si večjo svoto denarja podaril za zgradbo nove cerkve v Šmartnem. katera cerkev je v ponos in čast ne samo vasi Šmartno, ampak celi Šmarski fari in ena največjih na deželi na celem Kranjskem. Da še več, za Teboj žalujejo danes vsa narodna društva in zlasti pevsko društvo >Zvon<, kateremu kakor že preje omenjeno, si bil dolgo vrsto let kot predsednik. Koliko si se žrtvoval za društvo, to vem najbolje jaz in vsak. kateri Te ie bližje poznal. Res gleite in strmite, g. pokojnik se tosliko potegoval za društvo, da je prišel celo na zatožno klop pred porotnike, a porotno sodiš 5e ga je na podlagi izpoved prič in na podlagi izpovedbe porotnikov nekrivim spoznalo obtožbe in popolnoma oprostilo ter postavilo n? proste noge. Pri razpravi bil sem rudi jaz navzoč in po razglasitvi sodbe med drugim zaklical: >Slava, živio Razboršek«. ter mu v znak slave segel v roke; predsednik porotnega sodišča pa je zavpil: >Tiho. tukaj ni nobeno gledališče«. A ta sodna preiskava je goso. pokojnika tako potrla, — akoravno smo vsi vedeli že vnaprei. da bode oproščen — da ie zbolel in od tega časa se ni več čutil popolnoma zdravega in ie zmirom po malem bolehal. In ko se je pri občnem zboru pevskega društva >Zvon< zaradi bolehnosti odpovedal predsedništvu. ga ie isto za njegove zasluge napram društvu, izvolilo častnim članom in mu podelilo častno diplomo. Zlasti pa ie bil gospod pokojnik kot človek, zlata duša. ter ie rad pomagal svojemu bližniemu; zlasti pa ie bil vsem društvom posebno naklonien. ter zvesti podporni član. Izvanredno pa ie gorel in živel za pevsko društvo >Zvon« in sicer zaradi tega. ker se je držal izreka, ki se glasi: >Rad ostani kjer pojo. hudobni pesmi nimajo!« In, kaj naj Ti porečem iaz. predragi Ivan. in vsi tisti, ki so Te dobro poznali, smo predobro vedeli, da Te ta svet ne bode mogel nikdar zadosti poplačati za Tvoje zasluge, a prepričan bodi. da Ti bode sedaj stoterno poplačal Tvoje zasluge >Nebeški car«, ki kraliuie nad zvezdami. Ti si nas sicer osebno zapustil p1 Tvoje slavno ime bode z zlatimi črkami zapisano ostalo v knjigi društvenega življenja pevskega društva >Zvon« v Šmartnem pri Litiii. Lahko bi še živel 20 do 30 let in zakaj nisi, na to vprašanje odgovarjam jaz. da se je Vsegamo-gočnemu dopadlo, da Te je poklical k sebi v boljšo bodočnost, ker si se dovoli trudil in oral ledino tega sveta, da Te poplača za Tvoje zasluge. Z Bogom, z Bogom predragi Ivan, na svidenje v slavi nebeški nad zvezdami. Bog Ti daj večni mir in pokoj in večna luč naj Ti sveti na veke. — Srečko Rus. c. kr. sodni oficijal. Vabijo se vsi pevci ve bližnje in daline okolice Celja na sodelovanje narodnega praznika. Pele se bodo sledeče pesmi: >Slovenec sem«. — >Od Ura- la do TriglavaC — >Jadransko morje«. — >Marsellaise«. — >Slovenec, Srb. Hrvat«. — Prosimo, da se za te pesmi pripraviio. — Celjsko pevsko društvo. V Kozjem ie umrl Josip V r k -lian, učenec III razreda krške me-šftanske šole, sin tukaišnjega posestnika in peka Ivana Vrkliana. Radi >španske« so v Krškem zaprli šole. Rajni Josip se ie vozeč proti domu prehladi! in 22. t. m. umrl. Ie Ptuia. Letos spomladi ie prišla neka rekvizicijska komisija revidirat zaloge zrnja k prevžitkarju Antonu Ogrincu v Soodnii Haidini, ki vodi gospodarstvo, ker ie moral sin k vojakom Ker niso hoteli žita stehtati, kakor je Ogrinc zahteval, ie imenoval Ogrinc rekviziciisko komisijo roparje na kar mu ie orožnik napovedal aretacijo in ga ie hotel uklenirt On pa*se ie branj] dokler ga ni orožnik na tleh ležečega vklenil Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je moral Ogrinc zagovarjati zaradi hudodelstva javne^i nasilstva. ker se ni pustil z lepo vkle-niti, dasiravno za to ni bilo nikakega oravega razlos*a Ob-*oien ie bil na 3 mesece teži'e ieče vičie deželno sodišče v Gradcu pa mu ^ ie kazen zvišalo na 6 mesecev težke leče utemeliuioČ s tem. da ie z vso strogostjo treba zatreti upornost, ki so ie baie v raznih kr°i na Spodnjem Štajerskem pojavila proti rek vizi cijam. Tako se bo po modrosti graškeera višie dež sodišča moral ta stari prevžitkar pokoriti za upornost drugih! A ta slučai nam zopet priča, s kako doslednostjo višie deželno sodišče v Gradcu že od začetka vojne meša pravosodstvo a politiko, kadar more udariti slovenskega kmeta. Zato ie že skrajni čas. di se tudi v nravosodstvu kar hitreie izvede naše eeslo: Proč od Gradca! Slovence nai sodijo samo slovenski sodniki, do nemških nimamo zaupanja. Ukraden je bil v torek popoldne okoli 12.—3. ure dežni plašč, krilo in ženska suknia v neki hiši na Starem trgu Svari se pred nakupom Kdor bi kai izvedel o tem ukradenem blagu, naj sporoči našemu unravništvu. Dotični gospod, ki ie na manifesta-cijskem večeru v unionski dvorani našel zlato zapestno uro in to javil Sokolu reditelju, nato na odšel, naj blagovoli uro proti nagradi oddati v upravništvu >Slov. Naroda«. Mati z dvema malima otrokoma je od 14.novembra brez strehe in je življenje vseh treh ogroženo, če jim narodna u s m i 1 j e n o s t ne preskrbi primerne sobe s štediščem ali s posebno kuhinjo. Poiasnitve v pisarni najemnega urada v Sodni ulici ali pri sodišču soba št 52. Dotična dva gospoda, ki sta v nedeljo odšla iz hotela Bellevue^ ne da bi svoj dolg poravnala, se poziv liata, da storita to do petka. Osebi sta znani. Ročna torbica črna. nekaj denarja v njei in več drugih reči. se ie izgubila v ponedeljek od 5. ure popoldne dalie od magistrata do Sv. Petra v tramvaju ali mogoče po poti do Prisoine ulice št 5. Kdor je našel torbico, nai jo odda proti nagradi v omenieni ulici. Izgubila se le včeraj rjava denarnica s srednjo vsoto denarja, na poru z Dola v Ljubljano. Najditelja se napro-št. da denar obdrži, le denarnico z zdravili naj vrne na naslov: Jurčičev trg 3/1. Izgubila se je denarnica od Prešernove ulice do Mestnega trga. Kdor io je naidel. naj jo odda na naslov v denarnici, ali pa v upravništvu >Slov. Naroda« proti dobri nagradi. Narodno gledalište. I« gledališke pisarne. Danes, v četrtek, se vrši na odru generalna skušnja za >Hamleta«, vsled česar ostane gledališče zaprto. Jutri, v petek 1. novembra, na praznik Vseh svetnikov se vprizori >Hamlet« izven abonementa. V 6oboto, 2. novembra bo >Hamlet« ponovljen za >A« abonente.— Glede slavnostne predstave minolega torka zvečer se pripominja, da ie bila prvotna določena za >A« abonente Ker se je pa priglasilo toliko zunaniih gostov, da bi bili napolnili sami vse poslopje, in se ie moralo ustreči zlasti mnogim reflektan-tora na lože in oarterne sedeže, se ie vodstvo gledališča vzlic notici v listih (ki je ni bilo mogoče več popravirO odločilo za predstavo izven abonementa. >A< abonenti naj oproste, da se ie to zgodilo, a drugače ni bilo možno ukreniti. Gledališko vodstvo išče muzikalno naobraženega gospoda ali gospodično, ki bi bil pripravljen sprejeti mesto opernega sufleria oziroma suflerke ori Narodnem gledališču Reflektanti naj se zglase v gledališki pisarni. — Istotako se iščeio tudi oderski delavci. Vsi. ki bi bili pripravljeni sprejeti ta posel, naj se tudi priglase istotam Iz gledališke pisarne. V četrtek ostane gledališče zaprto. — V pe^k zvečer se vprizori izven abonementa tragedija naivečieea dramskega pisa- telja Williana Shakespeari* >Hamlet«. Veliko in težko psihološko vlogo Hamleta igra g. Hinko Nučič, ki te v tei vlogi žel v Zagrebu velik uspeh. Ofelijo igra gdč. Ljuba Marjan o vi ć - Markova, kralj - danski bo g. Valo Bratina, kraljica danska ga. Berta Bukšekova. Vloga polonija, prvega komornika ie poverjena g. Josipu Povhetu. Laorta. njegovega sina. Rado Zelezniku. Horaci-ia, Hamletovega prijatelja, Boleslavu Pečku. Prvega grobarja igra g. Vladimir Marek. drugega grobarja ga g. Pavel Rasberger, Osrick g Josip Danes, prvega igralca g. Anton Danilo, drugega igralca g. Viktor Leliak. prvo igralko pa gdč. Ana Garvasova. Duh Hamletovega očeta bo g. Gustav Strniša. Vlogo Rozenkranca dvornika ima g. Pavel Ločnik. dvornika Gildenšterna g Pavel Rasberger. plemiča g Viktor Leliak. Mprcela g Pavel Debever Bei rda g Josip Drenovec. Predstava orične izjemoma ob 7. uri zvečer, na kar se slavno občinstvo opozarja. — V soboto, dne 2. t. m. zvečer se ponovi Hamlet .a >A« abonement Pripominia se. da ierra ar. Nučič Hamletovo vlogo v hrvatskem ieziku. dasi io ie že študiral v slovenskem prevodu Ker pa ie moral nvnoli teden prevzeti za o1 * ^la tovariša veliko vlogo Jacka r -le-vevi teti« ter se ie moral zr r !e-losti dveh glavnih igralk nrei pertoar, oziroma so se morale vršiti skušnje z druerimi člani, da so se snloh mogle vršiti reprize >Diviega lovca« ter je imel g. nadrežiser Nučič včeraj dve predstavi, za kateri je imel mnogo dela, zlasti za živo sliko, ki io ie reži-ral, mu nikakor ni več možno naučiti se ogromne Hamletove vloge v slovenščini. Da. se torej sploh omogoči predstava >Hamleta« ne le polovično naštu-dirana. mora nastopiti kot Hamlet s hrvatskim besedilom Aprovizacija. i Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v soboto, dne 2. novembra v cerkvi sv. Jožefa. Določen ie ta - le red: V soboto, dne 2. novembra popoldne od 1. do pol 2. št. 1—200, od pol 2. do 2. št. 201—400, od 2. do pol 3. št 401—600, od pol 3. do 3. št. 601 do 800, od 3. do pol 4. št. 801—1000, od pol 4. do 4. št. 1001—1200, od 4. do pol 5. št. 1201—1400, od pol 5. do 5. št 1401—1600. V nedeljo, dne 3. novembra dopoldne od 8. do pol 9. št 1601 do 1800, od pol 9. do 9. št. 1801—2000, od 9. do pol 10. št. 2001—2200, od pol 10. do 10. št. 2201—2400, od 10. do pol 11. št. 2401 do konca. t Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo oddajala inozemsko meso v soboto, dne 2. novembra in v ponedeljek, dne 4. novembra ob pol 7. do 9. zjutraj v cerkvi sv. Jožefa, t Zeljnate glave za zamudnike. Stranke, ki še zdaj niso dobile zeljna-tih glav, dobe zanje nakazila v pisarni mestne aprovizacije na Poljanski cesti št 13. 4- Kostanj za VII. okraj. Stranke VII. okraja dobe kostanj na zelena nakazila za krompir v soboto dne 2. novembra v deški šoli na Ledini. Določen je tale red: od 8. do 9. ure dopoldne Št. 1 do 300. od 9. do 10. št 301 do 600. od 10. do 11. št. 601 do konca. Stranke dobe za osebo do 5 kg kostanja, kilogram stane 3 krone. -f- Kostanj za VTH. in IX. okraj. Stranke VIII. in IX. okraja dobe kostanj na zelena nakazila za krompir v soboto dne 2. novembra v deški šoli na Ledini po naslednjem dnevnem redu: VIII. okraj od 2. do 3. popoldne št 1 do 250, od 3. do 4. št. 251 do konca. — IX. okraj od 4. do 5. ure. Stranke dobe za vsako osebo do 5 kg kostanja, kilogram stane 3 krone. 4- Prodaja praških klobas in preka-jenega mesa po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodaji a klobase in pre-kajeno meso strankam z zeleno izkaznico B št 750 do 900 v četrtek dne 31. t. m. popoldne v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Vsaka oseba dobi V* kg; kilogram stane 8 kron. 4- Kavlna mešanica za zavode. Zavodi dobe prejemnice za kavino mešanico takoj v mestni posvetovalnici. -f- Petrolej na A B. C In O karte se prodaja le še do 9. novembra. Po končani prodaji morajo trgovci takoj predložiti vse odrezke in prejemnice v mestni posvetovalnici ter sporočiti, koliko imajo še petroleja v zalogi. f Aprovizacija južne železnice. Konsumentje se opozarjajo, da pridejo po zelje v glavah do. sobote, ker pozneje se ne bo delilo več. 1 kilogram stane 56 vinarjev. nakazila za nakup ccncl-ieiahruhaza člane ubožne akcije m uradn. skupin. Vsled razpisa c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 27. avgusta 1918"Štev. 26.960, oziroma urada za ljudsko prehrano z dne 10. avgusta 1918 št 114 764. bodo dobivali ubožni sloji, ki so pritegnjeni kaki ubožni akciji, ceneiši kruh. Vsaka oseba teh akcii dobi tedensko za 20 vinarjev ali vsake štiri tedne za 80 vinarjev cenejši kruh. Izvršujoč te ukaze, bode izdajal mestni magistrat vsake štiri tedne nakazila po 80 vinarjev. Vsaka oseba ubožne akcije in uradniške skupine dobi d o preklica vsake štiri tedne po eno nakazilo za 80 vinarjev. Ta nakazila so veljavna izključno le za nakup kruha v tisti trgovini, kjer dobiva stranka kruh na krušne izkaznice in le za dotično stranko, kateri so se izdala. Vsak pek in prodaialec kruha mora sprejeti od svojih strank ta nakazila kot denar, in če bi stranka za enkrat kupila manj kruha kak3r za 80 vinarjev, presežek izplačati v derariu. Veljavna so izključno le ona nakazila, ki imajo na belem kuponu vtisnjen brezbarvni pečat mestnega magistrata. Za vsako nakazilo se izplača peku, oziroma prodajalcu kruha v mesrn! aprovizačni blagajni na Poljanski cesti št. 13 80 vinarjev v gotovini. Nakazila se bodo pri izplačilu preluknjala (perforirala) in so s tem razveljavljena. Drugim strankam se nakazila ne bodo izplačevala v gotovini iz mestne aprovizačne blagajne. Za izgubljena nakazila se nc izda novih. Kedaj se bodo strankam izdajala nakazila, se objavi v Ustih. Ta razglas postane veljaven z dnem, ko se nabije na magistratno desko. Ponarejanje nakazil se bode sodnii-sko kaznovalo, ostale prestopke teh predpisov pa kaznuje politična okrajna oblast ftazne stvori * Nesreča na morju. Iz Vancouverja poročajo, da se je ponesrečil kanadski par-nk Oueen Sofie« ponoči v velikem viharju. Potopilo se je 268 potnikov in 75 mož posadke. * Wilsonov trt ▼ Zagrebu. Občinski svet bo v prihodnji sei predlagal, naj se izbriše zadnji spomin na Krfuen - Heder-waryjevo dobo in naj dobi Khuen - Heder-waryjev trg ime VVilsonov trg. * K oltarni dokument iz dobo gladu. Berlinski >Vorw&rts« ie prinesel to-le vest: Gospa P. ie spoznala na potovanju iz Charlottenburga v vlaku nekega kmeta iz Ottorowa. Stopila jo i nihn v zvezo radi živil. Nato pa ie sprejel, od omenjenega kmeta to-le nismo: Ot-torowo. Velecenjena eospa! Vaš oo-nieni dopis sem sprejel, iz njega sem spoznal, da bi radi sprejeli nekaj živil. Hočem Vam pomagati v tej zadevi. Pridite, prosim v petek v Santor, prinesem Vam 20 iaic 7 kg moke, 25 kg krompirja in kako kumaro. Nočem za to nobenega denarja, ali priznavam Vam, da bi rad malo ljubezenskega razmerja. Torej veste, kaj hočem, če se enkrat spoznamo, morete potem priti vsak mesec vsakikrat Vam nekaj priskrbim. Torej gotovo v petek. Ce ne, prosim odgovora. Pošilja Vam poljub Vaš H.« Umrli so v Ljubljani: Dne 24. oktobra: Marija Lončar, pocestnica. 30 let Bohoričeva ulica 7. Dne 25. oktobra: Helena Hauptman, postrežnica, 58 let Breg 16. ■— Apolonija Stuhec žena deželnega siuge, 33 let Kri-ževniška ulica 9. — Ivan Zdešar, žele niski kovač, 38 let Kavškova cesta 158. — Edvard Hudolin, rejenec, 1 mesec, Stroll-ška ulica 15. — Marija Majce, čevljarjev* vdova, 58 let Skofja ulica 1. — Marija Orfgolan, žena davčnega sluge, 67 let Opekarska cesta 41. Dne 26. oktobra: Marija Svetec, služkinja. 16 let Slovenski trg 1. — Krista Pra-protnik. vojaška pisarica, 17 let Sv. Petra cesta štev. 75. — Marija Perrič, tobačna delavka v pok., 60 let. Velika čolnarska ulica 10. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne« \reJic2oM utjuamA !TTinpr»jR puoAOftpo ni fiamfepzj Ravnateljstvo tovarne cementa v Zidanem mostu naznanja žalostno vest, da je njegov dolgoletni in zaslužni ravnatelj gospod dne 26. oktobra t. 1. ob »/« 6 popoldne po svojega življenja v soboto kratki mučni bolezni v 36. letu preminul. Truplo pokojnega se dne 29. t. m. ob 2. popoldne prenese iz hiše žalosti v Zidanem mostu na kolodvor, da se prepelje v Gradec, kjer se vrši pogreb na Sentpetrskem pokopališču. 6117 Slava njegovemu spominu! Zidan most. dne 28. oktobra 1918. Br«r Sorodnikom, prijateljem in znancem potrtega srca naznanjamo tužno vest, da je neizprosna smrt po kratki bolezni ugrabila našo prel j ubijeno soprogo, skrbno mater, Oziroma sestro, gospo Franjo Benedik roj. De A, . soprogo posestnika. Pogreb nepozabne rajne se vrši v Železnikih v sredo, dne 30. oktobra 1918. Bodi ji blag spomin t 6118 ▼ toletnlUh, dne 29. oktobra 1918. Frape Benedik« soprog. — Stanka, Vera, Draga, hčere. — Vtke in Redko« sinovi. — Vinke Demšar! brat — Ivana Bavkekar, Kristina Demšar, letina Mrtner sestre. Najglobje žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno veat, da jc naš nad vse ljubljeni soprog in oče, gospod Josip Dekleva, trgo?eo in posestnik (iz Gorice) v Četrtek, dne 24. t m. po kratki, mukepolni bolezni, boguvdano preminul. Truplo nepozabnega pokojnika se bode v soboto dne T6. oktobra 1918 ob 10. uri predpoldne v hlSi žolostl št. 37. svečano blagoslovilo in prepeljalo na tukajšnje pokopališče k večnemu počitku. Priporočamo ga v blag spomin. Tipava, 24. oktobra 1918. Une, soproga. Dragica, hčerka. MIlan, t. č. na bojnem polju ■oHart, t č. v ruskem vjetništvu, Danilo, sinovi. iti ** 2 5 štev. .SLOVENSKI NAROD", dne 31. oktobra 1918. Stran 5. Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da Je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat in svak, gospod 2129 Jakob Serpan posestnik, gostilničar in pekovski mojster danes, v torek, ob polenajstih dopoldne po daljši, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrti v četrtek zjutraj ob devetih na pokooališče v Vel. Laščah, a Vel. Lašče, dne 29. oktobra 1918. Žalujoči ostali + Potrti globoke Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsegamogočni poklical v boljše življenje našo iskreno ljubljeno predobro soprogo ozir. mamico, sestro, svakinjo, teto in hčer, gospo Josipino Kostelec ki je danes po kratki mučni bolezni v starosti 25 let, zapuščajoč tri otročičke, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. 6121 Pogreb nepozabne rajnke se vrši v sredo zjutraj ob 8. uri v Št. Rupertu. Blago pokojnibo priporočamo v molitev in blag spomin. St. Ruprei, dne 28. oktobra 1918. Rodbine Hosfelec, Cimerman, Brezovar. Potrtim srcem naznanjamo pretužno vest, da je umrl naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, svak in stric, gospod 6128 dne 27. oktobra t. L, ob dveh popoldne, po kratki in mučni bolezni v starosti 36 let. Pogreb se bo vršil dne 29. oktobra izpred hiše na domače pokopališče. Renče, 28. oktobra 1918. Žalujoči ostali. H Potrtega srca javljamo, da je naš iskreno ljubljeni brat, prečastiti gospod Ivan Lovšin, župnik v Lescah na Gorenjskem po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti preselil v boljše življenje h Gospodu, katerega služabnik je bih Pogreb se vrši v nedeljo, dne 27. oktobra s 'sv mašo zadušnico v Lescah ob 10 uri dopoldne. Predragega rajnkega priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Lesce, dne 25. oktobra 1918. Marija Lovšin, sestra. Franc Lovšin, nadučitelj, brat. Zahvala. Vsem udeležencem na pogrebu našega zelo dragega brata, svaka in strica, preč. gospoda Janeza Lovšina, župnika v Leseah izreVamo tem potom za vse izkazano sočutje prav iskreno zahvalo. V prvi vrsti smo dolžni globoko zahvalo preč. gosp. duh. svetniku Oblaku za poslovilni govor, vsej preč. duhovščini za udeležbo, pevcem m pesmi-žaiostinke in vsem darovateljem vencev. Lesce-Vinica, 30. oktobra 1918. Fran Lovšin, brat. Marija Lovšin, sestra. Fantka Lovšin, svakinja. AH oni, Ev gen, Bogomir, Teodor, Berte, nečaki ia nečakinja. t Potrti brezmejne žalosti, naznanjamo vtem prijateljem in znancem, da ie Vsemogočni poklical k sebi predragega nam sina m brata, gospoda Franca Kemperie, narednika In vojno-poštnega mfcnfpmlanta v Tri©ntu, v najle ši mladenl5ki dobi v 28. l-tu starosti. Predragi ie preminul dne 16. t ~rn. nenadne smrti — pokosila ga ie pljučnica 6120 Undajnina, dne 25. oktobra 1918. Žalujoči starši, brat in sestre. Biez posebnega obvestila. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš preljubljeni soprog, oče, brat, nečak, bratranec in svak, gospod 6127 v Červinjanu dne 17. oktobra po daljši in mučni bolezni, dob-jeni na vojnem polju, mirno v Gospodu zaspal. Truplo nepozabnega se je položilo začasno dne 18. oktobra na vojaško pokopališče v Červinjanu in se pozneje prepelje v rodbinsko rakev v Kranj. Sv. maše-zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. Jedinščina-Rudnik-Kranj, dne 30. oktobra 1918. Rezi Zeball roj. Luiar, soproga. — Bud!, sinček. — Franc, posestnik in trgovec, brat. — Miol, sestra. — Vsi ostali sorod niti* m Brez posebnega obvestila. + V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest da je po božjem sklepu naš iskrenoljubljeni soprog in preblagi skrbni oče, tast, stric in svak, gospod FERDINAND OMEJC deželni računski svetnik v p- lmetttelj častne kolalae ia 40 letno zvesto službovanje, častni predsednik šentpeterske Vlncencljeve družbe ▼ Ljubljani, danes, ob 11. uri dopoldne po kratki mučni bolezni, v 71. letu starosti, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, popolno vdan v voljo božjo, izročil Stvarniku svojo blago dušo. Zemeljski ostanki drageg3 pokojnika se prepeljejo v petek, dne 1. novembra 1918 ob pol 2. uri iz hiše žalosti Pred Škofijo št. 7. k večnemu počitku pri Sv. Križu, kjer se polože v lastno gomilo. Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih ljubljanskih župnih cerkvah. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Venci se na izrecno željo pokojnikovo hvaležno odklanjajo. V LJUBLJANI, dne 30. oktobra 1918. 6133 Žalujoči ostali. t Vsemogočnemu se je dopadlo, odpoklicati v raj med angele, našega ljubljenčka v nežni starosti 7 let, po kratki, zelo mučni bolezni. Pogreb najdražjega sinčka bo v četrtek, 31. oktobra ob dveh popoldne na pokopališče v Črnomlju. LJUBLJANA - ČRNOMELJ, 29. oktobra 1918. Albina Preželi roj. Praprotnik, mati. Fran Prezelj, davčni upravitelj, oče. Marijan in Boris, bratca. II II II II II || u t Naš predragi, iskreno ljubljeni brat, svak in stric, gospod iljem Jerančič, posestnik in gostilničar na Osojah je dne 27. oktobra v vojaški bolnici v Ennsu podlegel kratki mučni bolezni in bil ondi začasno pokopan. Bodi mu blag spomin! LJubljana - Enna, dne 28. oktobra 1918. Alo'zij Jerančič. brat. Gabrijela Jerančič, sestra. Franja Jerančič, svakinja. — Alojzij Stanko, • Viljem! nečaki. 6115 ZAHVALA. Najsrčnejšo zahvalo izrekamo vsem sorodnilcoTn, prijateljem in znancem in vsem, ki so spremili našega prelj ubij enega soproga, očeta, gospoda Wtd Brsfovža, trgovca v Ljubljani, na njegovi zadnji poti. StOS V Ljubljani; dne 29. oktobra 1918. Žalujoča rodbina Bratovi. Ivan Čeh, učitelj, s hčerko Milico, ter rodbine Mesek, Perko in Čoki naznanjajo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je njih iskrenoljubljena soproga, srčnodobra mamica odnosno hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa ANA ČEH roj. NEŠEK učiteljica dne 26. t. m. ob V'4 na 3. zjutraj po kratki a mučni bolezni, previđena s tolažili ev. vere, v 34. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb jlubljenke se je vršil dne 28. t. m. ob pol 12 uri dopoldne pri Sv. Marjeti niže Ptuja, slovesna sv. maša zadušnica se je darovala danes istotam. Sv. Marjeta nize Pluja-Litija, 29. vinotoka 1918. ZAHVALA. Iz globočine srca se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob smrti našega ljubljenega sina, oziroma brata Jožka olajšali z izrazi sočutja vsaj nekoliko za nas prehudi udarec. Zlasti se zahvaljujemo njegovim prijateljem in sodelavcem za darovane krasne vence, sploh pa vsem, ki so ga na njegovi zadnji poti spremili k zadnjemu počitku. 6099 Zagorje - Toplice, dne 28. vinotoka 1918. Žalujoča rodbina Štefan Hrenova. dobre Zahvala. Za izraze sočutja ob bridki izgubi ruše ljubljene, presrčno ANE se tem potom iskreno zahvaljujemo. Dolžnost nts vele zahvaliti se prav posebno č. gosp. provi zor j u Janku Slaviču za poslovilni in tolažilni nagrobni govor imenom faraRov in mladine pri Sv. MarjeU, g. Sol. nadzorniku, ravnutelju Herlcu, gg to/arišicam in tovarišem blagopokojne za častno spremstvo, gg. pevcem in darovateljem cvetja. Bog plačaj! Žalujoče rodbine: Ceb, Vtiek, Perko in Čoki. • • - mi&. -' • ■ i - • - -v . ' i* j! , Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja v bolezni in ob smrti našega ljubljenega sina oziroma brata, strica, svaka i. t. d. Franca Gregorc ter za darovane vence in šopke, zlasti pa za vso požrtvovalnost gg. zdravnikov in g. Kleraenčiča, tvorničarja v Kandiji, izkazano ob času bolezni ter za vzorno preskrbo sprevoda, dalje za udeležbo Sokolom in Sokolicam, pevcem za ganljivo petje, prečastiti duhovščini, novomeškemu gosp. županu in obč. zastopu, uradništvu ter ostalim znancem in prijateljem za mnogobrojno spremstvo na zadnjem potu blagopokojnika, izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Novo mesto, dne 24. oktobra 1918. Rodbini Gregorc in dr- Celestinova, 3K 9417 Stran t>. „SLOVENSKI NAKOD" dne 3t. oktobra 1918. 255. 5tcv. Otroški voziček:: M zamenja za živila. Naslov pove upravni5tvo »Sloven. Naroda«. — 6116 Proda se KOZA tretjič breja, čiste sanske pasme in enako leta star kozel. Cena K 1000.— Ponudbe na „Hotel Union«* Dobrna pri Celju. bi07 se proda. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 6119 m m m oztr. v zameno za mjf __živila, perutnino HI i i B^a R a,i drobnico se In i I vzame nlsna za- ImUlJE slava.tr-bo nlca. • '"l^1 Ponudbe j;a hotel Union, Dobrna pri Celin. — 6108 Proda se večja množina dobrega sadnega mosta, ki je Že v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.« pod: „most 6111". Tvrdka Toni Jager, trgovina ročnih del, Židovska ulica 5, išče gospodične za belo \ezenje. — Prejco da tvrdka. Neopremljena SOBA s posebnim vhodom, eventuelno s kuhinjo 16 isce za takoj ali poznefe Ponudbena upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „soba 6132". Proda se: 2 otroška rsbltena vozička s streh in dolga kuhinjska miza s predali, pripravna tudi za kako branjanjo. — Tržaška cesta 11 II. levo. — 6100 ICuliaricoi za vse išče samostojna gospa. Znanje slovenščine potrebno. Ponudbe s snriče čevali na Jelisava grofica DraSko-v*c, Zagreb, Zrinjskl trg 3. 6092 dober, štajerski, letnik 1917. okoli 80 hI proda najceneje Roseakranz, postni predal 138 v Ljubljani 6122 Vsaka dacna naj čita Mm mojo velezanimivo navodilo o modelnem negovanju grudi]. IskuŠen svet pri vpadi O s ti in pomanjkanje bcfcostl. — Pišite zaupno na Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko Schanzstr?sse 2. odd. 41. Ve ter mladostnosvezo polt dobe žene in dekleta do pozne starosti, ako se ravnajo po mojem tisočkrat preizkušenem receptu. — Vse nečistosti kože kakor pege, ogrel, mozolji izginejo Za znamko za odgovor poSljem vsakemu prepis tega recepta popolnoma zastonj 1 — Pišite takoj na 4.36 lu DECRER, DUNAJ 56, Fach 19, Akt. 28. Prva kranika gin, drogerije paifameriia. fotograf, n'ifalhra itd. Masiv, koncesilonirsna prodaja stropov. Ustanovljena Jeta 1897. ANTON KANC Ljubljana, Židovska ulica I. Ceniki na razpolago. Kolesaril, pozor!! Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi prve avstr. patentirane obroče za kolesa. Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in časa. Dobijo se obroči« na Marije Terezije cesti štev. 6. — Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo za Kranjsko: 5296 Ernest Aljaniii, Ljubljana ~VIS Trgovina zlatnine z ur :: srebrnine Čuden Sin nanaja nasproti gS. pošte v Liubljani. 3221 o O > O «S JU N o a Vse vrste barv, suhih in oljnatih, mavec (gips), mastnec (Federweis$), strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete ima še vedno v z zalogi tvrdka A. ZANKI SINOVI, LJUBLJANA. Ceniki se za las vojske ne razpošiljalo: Prodam 7 nt baia pralne svila i 75 K (brez nakaznice) — Kje, pove upiavnifitvo »Slovenskega Naroda«. 6123 Kdor rabi pravO, lino domačo zimo, črno, sivo, belo več vrst. nai se oelasi v* za'ojri pohištva, Marila Teresl|e cesta 13, (Eollxe|). 610 UCe se meblovana soba z dvema posteljama eventualno s kuhinjo za takoj ali za 1. november. Pismene ponudbe na upravn;stvo .Slov. Naroda" pod „stanovanja". 6096 Kdor ml preštaM som za eno osebo v bližini iuž. kolodvora ti; 300 lig premoga in *e je mogoče še sedai do l. np kolo. Naslov se i/ve v oprava S u »Slovenskega Naroda« <06i Nujno se potrebuje Janeite-Bartlov Kdor ga proda, naj ga prinese v upr našega lista. 6114 Sprejme ee poštena in spretna služkinja I za vsa domača deta, ki zna tudi nekoliko kuhati. Pla*a 40 do 50 kron. Ponudbe pod: „Izurtena 6065" na unravniScvo »Slovenskega Naroda« ¥ečia množina lanskega prvovrstnega sadnega mošia se proda. — Ponudbe na Jota Rozman, Uubl;aca, Gradišče 13. (06 Kdor potrebuje ^ pohištvo naj si je ogleda na Rimski cesti 16. Po solidnih cenah siascice na debelo. "VB 5918 M. TOMAŽtN, LJUBLJANA, Sv. Jakoba trg 9. 93 Plllša Etđli Ia. kakovost, umeten, s saharinom oslaien, daje z vročo vodo izborno pijačo. Okus in vonj pravega punša Sladkor ni potreben Razpošiljanje od 5 kg naprej kg za K '0 60 5£03 ADOLF TOSEK, PRAGA, — Kralj. Vinobrady it. 1274/17. I DAMSKA TI MESEČNA PREVEZA 7dravniško nriporočena ,Varuje pred prehlaje-\jem, dobro vsesava, nije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura K 12*-, 20'—, na leta trpežna K 28*— 36, najfinejša pa K 44.— in K 30* Portozzavojn.K l'50 V varstvo žensk izmivalni aparat 40*—, 45"— B. Po-šiliatev diskretna. — Higijen. blaga trgovina 81. Potokv Dunaf, VI. 8ttegeiqasse 13. 1199 Iščem za takojšnji nastop izurjeno, pošteno KUHARICO, proti dobri plači. — Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 5769 Prazne vreče vsake vrste in suh« gobe kupuie vedno in v vsaki množini ter plačuje oo najvi^j h dnevnih cenah trg firma I. Kušlan, Kranj, G 3.-2.1 j. Posor! Posor! Kupi se Hiša z vrtom v Ljubljani ali bližnji okolici. — Cena 30 000 K do 60.000 kron. Posredovalec df -bi 1O00 kg premoga In 100 kg krom-nirja. Ponudbe na Unr. SI. Naroda pod .Hiša* 608. 6081 Snrelme se V "PRODAJALKA:: poDolnoma zmožna špecerijske trgovine boljša moč, proti dobri plači in z vso oskrbo v h š«. Vstoo no dogovoru Ponudbe nod „st 12 6106 * n . uprav *S ovenskega Naroda«. (SchuhtfiksnagU 1000 kom. K 6.— od 12— 0 mm razDoSilja od 5000 kom naprei O- PARTL. ' čevljarske potrebščine, Gradec, Bacbergasse 3/3. — s rota. ISČe mesta kot vajenec v trgovini na deželi ali pri kakem rokodelcu ali pa mesta hlapca proti popolni oskrbi. Zahteva se stroga toda dobrohotna vzg«-ja. Natančneje se izve pri dr M. Plrcu odvetnika v L ubijani, Clgaletova ulica st 1. — 6066 Dvovprežna konjska oprava (Englisch-Geschirr), fin, parkrat rabljeni, enovDrežni večkrat rabljeni, fino kompletno sedlo, zamenjam za slanino, debelo, tudi staro plemeno svinjo in žito. — Franc Logar, posestnik, Hrastnik 29. 6098 Krema sa britje najboljše kakovosti, porab-ia brez vode, porcelanski lonček 3 7'50. MILO za BRITJE oristno, naiboljše vrste, 3 kom. K 9. — 1 kg K 34. — . Proti vpošiljatvi zneska naprej dobavita M. Jftuker, ek-<^ortno podjetje v Zagrebu stev. 15, Petrin s ka 3/in. Hrvatska. — 4798 Lepe, nemešaoe, dobro SUHE GOBE ko m no, vosek, brin je vo ol|e, kupi po najvišjih cenah M. Rantf Kranj. Proda ia Brinjevee, sllvovko, sadje-vecv vino letine 1917 v vsaki množini po zmernih cenah. Povečane slike lo naravne velikosti, kakor tud' oljnate portrete na platno zvrŠuje umetniško po vsaki fotografiji 185 Davorin Rovšek prvi fotografski ia povečevalni zavod v liubljani, Kolodvorska ul. 34 a Alfonz Breznik učitelj Glasbene Matice In edini zapri!, strokovnjak c kr. dal. sodlila Ljubljana, Kongresni trg štev. 15 (Nasproti nunske cerkve.) Nejvetja kn najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev, planino* in harmonijev na jugu Avstrije. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikaUj. Klavirje prvih c. kr. dvornih In komornih tvrdk: Bosendorier, FSrster, Bndoll Stslzhamnier, HOisl se Beliš man, Oios in Holmian imam edino iskljucno la |as za Kranjsko V zalogi ter svarim pred nakupom ialzi- fikatovin navideznega .pofelna*. Dobro obranfeno "W moško kolo s predvojno, skoro popolnoma novo pnevmatiko, se prods. Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 6060 so«? Sestošolec iiče Oft lUllK SObl! s hrano ali pa brez nje. ako mogoče z uporabo klavirja Plača v denarju. se dobi pri J. Knezu v L'ubljanl Mirijo TereiMo etjfc gt- 3* SS25 PRODAJALKA ODolnoma izurena v trgovini meša ne a blaga, zmožna slov in nem'ke^a jez ka v govoru |n pisavi teli "reme-ail| sluibo. Ponudbo ood: „Fr ^da- alka eo88M na uor. »Slov. Naroda«. Sprefme se Tesarje In mizarje proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbi'eno) spretne AHTOH 8TEINSR, L|nbl|ana, Jaran ova ulica St 11. 17S i m njivami se proda. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 6040 Prodam moško in žensko kolo tudi motorno kolo, vse v najboljšem stanju Kat. tiskarna 111. nadstr., Čopič. Enonadstronna hiša v ljubljanskem, predmestju, 6 let stan, obrestujoča se po čistih 6*'0| se za 48.000 K prod-. — Vpraša se: Sodna ulica 5., pritličje, levo. 6091 Koteri AfostoraT bi bil tako dobiosrčcn, da bi mladi, !n» eliten'ni Jugoslovanki preskrbel kako službo v pisarni? Cenjene punudbe dod naslovom .Jugoslavija.* 6094 s vf f \f\\3T. ^ W ^12 moke Ponudbe s prepisi spričeval je vposlati oskrbuistvn grsjsćine v Ribnici dam tistemu, ki mi preskrbi lokal v sredini mesta ali pa stanovanje z dvema sobama. Kdo, pove .Slov. Narod*. 6090 Srbečico, hraste, lišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano ,f8SABA-FOBM"- mašilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3*— vebki K S*—, porcija za rodbino K 12*—. - Dr. L Flesch's Kronen-Apotheke (Gyftr), Raab Ogrsko. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „pri zlatem jelena", Lfubliana, Marijin trg. 5958 Pozor na varstveno znamko „SKABATORfđ" IM Milan Stubelj bančni uradnik Pepca Stubelj roj- Rus poročena Šmarje-Goriško Podgaber 28. vinotoka 1918. Tvrdka H. KENDA Ljubljana naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se trgovina 4« novembra zopet odpre. osBov Od 1. listopada 1918 pridejo zopet v promet, Slovanske igralne karter domače, fino delo. Naročila na debelo na komis. prodajo slovanskih igralnih kart v Ljubljani. Nadrobno v vseh galanterijskih in papirnih trgovinah. (posebno za močvirnata tla) je radi pomanjkanja drugih gnojil najbolj priporočljivo ia preizkušeno (Mdrtelkalk) najboljSe nadomestilo Tomaževe žlindre, ki prekosi vsa dosedanja nadomestna gnojila. — Oddata celih vagonov (10.000 kg), kakor tudi manjših množin pri veletrgovini 5654 Fran Derenda, Ljubljana Er:onska cesta 8. r Gonilni jermeni brez dopustilnega lista. Takoj dobavni. 100 mm širok jermen prenese 12 PS. Za vlažne in suhe prostore. — Pasovi (Bechergurten). — Transportni trakovi. Kattner & Co9 Gradec 14. 4333 GONILNI JERMENI ni papir Otto Haase & Sohn Gradec. "TStt 82 34 3591 ^1742734 56 8488