50. Številka. Ljubljana, v četrtek 3. marca 1898. XXXI. leto. lakaja vsak đaa ave**r, kosali nedelja in prasmke, ter vetja po polti prejeman ta avetro-ogoreke deieie «a rae leto 16 gld., ta pol leta 8 gld., t» ftetrt leta 4 gld., ca jedem 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljaio Hrea pokajanja na dom ta vse leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr. aa jeden mesec 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na dom računa m po 10 kr. na nieeec, po 80 kr. aa ftetrt leta.. — Za taje dežele toliko već, kolikor poštnina anala. — Na naroobe, brez istodobne vpoailjatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila platoje a« od Itinatopne petit-vrete po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr oc se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ah veftkrat tiska. Dopisi naj te isvole frankovati — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo tn npravniltvo je na Kongresnem trgn ftt. 12. D pravailtvn naj se blagovolijo poiiljati naročnine, reklamac;je, oananita, t j vse administrativne stvari. Telefon sit. iit Deželni zbor kranjski. (XVII. aeja dna 28 februvarja) Večerna aeja. Na dnevnem reda je: proračun, volilna reforma aa me« t o ljubljansko in sa dež. zbor ter volitev v dež. odbor. Poal. Hribar poroča o proračunu dež. zaklada sa I. 1898. Govornik ae sklicuje na tiskauo poročilo in predlaga, naj ae začne specijalna debata. Poal. Povie opozarja na velike troške, katera prouzroča deželi gospodarstvo. Letos je po na ključju mogla dežela se pobirati naklado na žganje in na pivo. a če se obnovi nagodba, potem odpadeta ti dve nakladi. Država bo sicer dajala deželam neko odškodnico, saj bi zlasti Kranjska ne mogla pogrevati sedanjih dohodkov, a vslic temu bo de-islam težko izhajati. Obžalovati je, da finančna uprava ni dovolila zvišanja davka na pivo vsaj za letos. To bi bilo neslo 40- do 45.000 gld. Z I. 1898 Stojimo z dež. gospodarstvom na razpotju. Direktni davki se bodo znižali in a tem se zniža tudi pod-Iaga dež. dohodkom. Vprašanje is ni rečeno, kako Se pokrije izpadek deželnih dohodkov. Za izpadek od žganja in piva dobi dežela od države dosti znanj, kakor nesejo sedaj naklade, tako da bo iz-padka najbrž več stotisoč gold. Direktnih davkov ni možno pritegniti v pokritje že radi naklad, ki se pobirajo, kajti kmetijski stan ne prenese nikacega zvišanja naklad. Deželo čakajo povrh se velike naloge na polji dež. kulture. Sem spada osušenje barja, nebroj vodovodov itd., kar bo vse jako mnogo veljalo. Treba je torej misliti na ustanovitev posebne dež. banke. Ako bi se vsako leto določila le gotova avota za dež. kulturo, morale bi as tudi najnujnejše reči odkladati že leta in leta. Misliti nam je torej, kako dobiti sredstev za vse to, ne da bi se nalagale nove naklade. Dolžnost je tudi misliti, kako ohraniti in okrepiti produktivne stanove. Naavetuje se ustanovitev univerze v Ljubljani. Za tak uzvišen namen amo pripravljeni na vsako žrtev. (Živahno pritrjevanje.) Slovenski narod se temu ne bo mogel odtegniti in tudi zastopniki kmetskih interesov spoznavamo potrebo univerze. Ako naj bo sklep z univerzo, na kateri se bode morala večina predmetov v našem jeziku predavati, izvršljiv, moramo skrbeti za podstavo, in to so srednje sole. Z veseljem pozdravljamo tudi nasvet glede šolskih knjig. Kar so zmogli Hrvatje, to moramo tudi Slovenci doseči. Zahtevalo se je tudi, da se na realkah uvede slovenski pouk. Dež. odbor je pripravil dotični zakon in upa, da se potrdi. Ako nočemo za* ostajati v narodnem razvoju, moramo hiteti na delo. Kranjska lepo napreduje, a napredek ae ne sme ustaviti in zato je iskati novih virov dohodkom. Z zakupom drž. užitninskega davka se da najti novih virov, in želeti je, da bi vlada bila blagohotno naklonjena misli, da se vsa ta uprava izroči v dež. roke. A pri vsem bo treba največjega napora, da se primankljaj pokrije. Morda bi se dalo to doseči s davkom na luksus ali kako drugače, ali na vsak način morala bo dežela iskati novih dohodkov pri imovitejžih. Govornik se izreče v imeni stranke za nasvete finančnega odseka. (Živahno pritrjevanje.) Poal. baron Schvvegel naglasa glede finančnega stanja dežele, da je pri njem najvažnejše to, da se posamezni izdatki za avtonomne reči čedalje bolj množe. V zadnjih letih se je na Kranjskem mnogo storilo, a trenotek se bliža, ko z navadnimi dohodki ne bo več možuo izhajati. Troški za upravo so že letos močno narasli in bržčas postanejo še večji, ker je regulacija uradniških plač neizogibna. Tudi za dež. knlturo in za vodne zgradbe se od leta do leta več zahteva Cel milijon je treba samo za najnujnejše vodne zgradbe ne glede na osušenje barja, katero bo zopet silno mnogo veljalo. Ti izdatki potrjujejo mnenje, da treba dobiti novih sredstev, da ae v te namene ne bodo porabili redni deželni dohodki. Dežela je sklenila, da za posamične namene dovoli vsako leto samo gotovo svoto. To je dobro, ali dolgo se to ne da vzdržati. Dežela je v sanitarnem oziru prehitela vse druge krono-vine in želeti je, da bi dotični sklepi izpolnili vse gojene nade. Odkar imamo zdravstvena okrožja, se kaže potreba, ustanavljati distriktne bolnice, dočim smo pri zgradbi dež. bolnice mislili, da ne bo treba v tem oziru nič več storiti, kar pa ni možno. Ali hočemo po tej poti dalje hoditi ? Tudi v drugih ozirih, n. pr. gleda lokalnih železnic je še tak) mnogo storiti, da moramo dobro gospodariti. Največje troške prouzroča šolstvo. Ti troški rasejo sila hitro. L 1896. je bilo 378.000 gld. izdatkov, a ( vsled regulacije učiteljskih plač narasejo na 420.000 gld. in bodo kmalu narasli na pol milijona gold. Kranjska ima za bolnike velike troške, dasi za oskrbo plačuje skoro najmanj mej vsemi deželam', torej bo najbrž treba, tudi te izdatke zvišati, in nastanejo torej novi znatni troški. Naraščajoča tendenca najvažnejših izdatkov je torej očitna in je misliti že zdaj na pokritje bodočih novih izdatkov. Gospodarstvo je avoj čas močno zaostajalo, a tega ni kriva samo vlada. Konvertiranje zemljiške odveze je znatno pripomoglo k napredka Poroče-valeč sodi v svojem poročilu, da tista operacija ni bila srečna, a temu ni tako. Dobili smo takrat sredstev za pokritje izrednih nujnih izdatkov za naprave, s katerimi ni bilo možno čakati. Mog ,če je, če bi bilo danes konvertirati zemljiško odvezo, da bi bili pogoji ugodnejši, ker je danes obrestna mera ugodnejša, kakor za časa konvertiranja. Prezreti tudi ni, da izhaja iz tistega časa zmota. Takratna obilica sredstev nas je zapeljala, da nismo tako varčno gospodarili, kakor bi bilo treba. Te zmote nam prikrivajo ugodnosti konvertiranja. Prvo sredstvo za uredbo dež. financ je in ostane varčnost. R-izločtk mej potrebščino in lastnimi dohodki je sila velik. Resno preliminiranje je velevažno; morda se izkaže že letos deficit. Gotovosti ni, da se dobe vsi tisti dohodki, kateri so preračunjeni. Od naklada za žganje se proračuna dohodek 370.000 gld. Lani se je res dob Jo 400.000 gld. Ne soglašam s poročevalcem, da mora pri tem vprašanju etični moment v ozadje stopiti. Etični moment je prva stvar in vse nam je storiti, da rešimo narod kuge žganja. Ce ostanejo razmere ne-apremenjene, se dohodki ne bodo zmajšali, ali najbrž se premeni, že ker mera država siliti na to, da dobi stvar v roke. če bo dežela samo do 1. septembra pobirala to naklado, ne dobi proračunane svote. Tudi dohodki od naklade na pivo so z zneskom 100 000 gld. previsoko preračunani, vsaj absolutne varnosti ni, da se ta denar dobi. Preračunani dohodek na personalne dobodarine je povsem nezanesljiv. Proračun izkazuje deficita 24.000 gld., kateri se pokrije iz blagajničnih ostankov. Deficit je majhen in se bo najbrž pokril brez težav, a če se računajo dohodki od žganja po nasvetu dež. odbora, in če se ne uvažuje dohodek od personalne dobodarine, potem je d« ficit jako velik, dasi želim od srca, da bi se ne primeril. Zgoditi ne more, da bomo morali prihodnje leto zvišati nakladi za 10°/o> k čemur je računati še indirektne davke. Poročevalec in predgovornik sta upoštevala vprašanje, kje dobiti novih dohodkov. Od države se zahtevajo realni davki in misli se na banko. Davek na lukaus bi malo nesel, nov personalni davek pa je nemogoč. Zahteva, naj se prepuste* deželi realni davki ni nova, a vlada sedaj razmer ne more premeniti. Teoretično je zahteva opravičene, a kmalu se »tvar ne da izvesti. Deželna banka se je že nvaževala in storili so se tudi določni sklepi. Tak zavod bi mogel deželi mnogo koristiti. Temeljni pogoj za ustanovitev pa je garancijski zaklad. Dana dež. garancija bi bila za deželo veliko breme. Sklenili smo, da se prebitek dohodkov od žganja naloži v ta namen. Ako se držimo storjenih sklepov, moramo nadaljevati svoja dela. Za ta fond je že 65 000 gold. na razpolago, in če to tudi za prihodnji čas sklenemo, bo imela dežela prihodnje leto že znaten garancijski fond. Deloma ae nasvetuje poraba t* ga fonda za vseučilišče v Ljubljani. Ako bi danes kak mecen znaten prispevek daroval za vseučilišče, bi mu bili vsi iz dna srca hvaležni, a dežela ne more žrtvovati kar se predlaga. Ustanovitev vseučilišča je dolžnost države in ona mora zanjo skrbeti. Ako bi dežela imela sredstev, bi nibče ne ugovarjal večjim žrtvam za vseučilišče, tako pa ne gre. Dolžni smo, da damo državi brezplačno stavbišce, ali če se najde druga kombinacija, bi bilo tudi prav, toda dežela se ne sme obremeniti. Ako se iz rečenoga fonda vzame za vseučilišče 50 00O gld., se škoda je bodoči deželni banki. Govornik nasvetu,e resolucijo, naj se dohodki iz naklade na žganje, v kolikor presezajo proračunjeni znesek, nalože kot fond za ustanovitev deželne banke. S tem ne škodimo univerzi, a zagotovimo ustanovitev deželnega zavoda, ki bo v veliko korist. Poal. Kalan omeni z zadovoljstvom, da je> razprava v finančnem odseku kazala soglasje vseh poalancev- Poslanci so se kazali jednako naklonjene tako mestnemu prebivalstvu, kakor kmetskemu ljudstvu. Kjer se vsi stanovi jednakomerno podpirajo, tam se razvijajo vsi stanovi, kakor je potreba po> dejanskih razmerah. Ker so kmetski poslanci videli veliko prijaznost mestnih poslancev napram zahtevam kmetskega prebivalstva, jim je to olajšalo glasovati za želje mestnih prebivalcev. Dežela je za vinogradništvo veliko storila, in hvaležni moramo biti zastopnikom nekmetskih stanov, da so v tenk oziru bili toli radodarni. Poglavitni predmet razprav v tekočem zasedanju je bilo šolstvo. Dobra polovica dež. dohodkov gre za šolstvo, a tudi tu so bili vsi zastopniki soglasni, da se poskrbč vsi pogoji za potrebni razvoj šolstva. Deželni zbor je toliko storil, da mu bodo morali poznejši rodovi vsikdar hvalo vedeti. Tudi glede vseučilišča je bila je bila katoliško-narodna stranka soglasna z narodno, vseučilišče je eksistenčno vprašanje za slovenski narod, (Živahno pritrjevanje). Očita se nam, da nismo kulturen narod. V tem, ko so drugi narodi napredovali, je naš narod z mečem v roki branil državo in cesarstvo, in zato je opravičen zahtevati, da se sedaj država nanj prav posebno ozre, in da siplje nanj ne dobrote, nego akte dolžnosti. (Živahno pritrjevanje.) Ako smo Slovenci za drugimi narodi zastali, nismo zaostali radi nesposobnosti, ampak ker smo mesto knjige morali držati v roki meč. Pritrjujem govorniku, ki je rekel, da v prvi vrsti dolžnost države je, da skrbi za vseučilišče, in apelujem na državo, da v tem oziru stori svojo dolžnost, a vzlio temu sem pripravljen, tudi iz Hkromnih dež. sred-i stev privoliti za univerzo kar zmore dežela. Ta po Žrtvovalnost mora biti nov opomin vladi, da ugodi naši želji. Če dežela, ki niti knka nima za svoje sinove, ima toliko idealnog i vzleta, da -e udi oči za take žrtve, potem je to nov argument o požrtvovalnosti našega naroda. (Viharno odobravaoie.) Glede ljudskih šol vladalo |6 1 po soglasje žh lani. Vsi, liberalni in klerikalni poslanci smo priznavali, da je vsak delavec vreden svojega plačila. Na tem stališču stojimo in smo stali pri regulaciji učiteljskih plač. Vedeli amo, da ne gre eamo za 52.000 gld , vedeli smo, di bole imtda regulacija veliki k >nse kvene, a vzlic temu je zbornica bila soglasna za regulacijo, vsdoš, če hočemo napred ivati da je to predpogoj. Uatelji ho zdaj lahko ztdovoljni m bodo lahko vrsli svoj lepi poklic. — Šola mora biti puD>'ica našega očesa, ker tu se računa s prihod-njostjo in tu ne smerni biti teaooarč-m. Up ti je, da bo učtteljstvo z navdušenjem vršilo svojo dolžnost, da bo šola res taka ktkor si jo lotimo, da potm re našemu narodu dj one vzgoje in omike, da bole pozneje lahko te'iuioval z dragimi uarodi. Tudi glede srednjega šolat v.-i pri nas Ae ni ura»nano vse tako, kakor je želeti. Priznavamo, da je vsakemu poskrbeti tako o m'ko, da mu 08 bo zaprt drugi svet, a slovenščina se še veliko premalo g>ji aa srednjih šolah Žil, da si priborimo le i teiatVO srednje šole. Ponosni smo na Kranj, da je tako požrtvovalno se zavzel zi svoju gimnazijo, da mu je iskafi vrstnikov v celi državi; ne samo da so Kranjčan prevzeli veliko breme, ampak tudi plemenito skrbe za d.jake. Srednješolske razmere v Ljubljani niso t.tko kakor v Kranju. Prostori, v kat-rh je na-SjSanjSnsI višja gimnazija, v nobenem ozira ue ugajajo. Vsakdo je priznal, da je poslopje sbsolttruO nedostojno, in le čud ti se je, da se more mladina v njih sploh razvijati. Obžalovati je, da se zgradba ■ ivl.uuje in želeti je, da se čim prej poskrbi novo poslopje. Naj vlada že pohiti, ker je potreba jako n ijna. Tudi niijO gimnazijo imamo v Ljubljani. Obe gimnaz ji sta številno obiskani pntist je zlasti v viijih razredih jako velik in postopa se sila strogo, da a? .število dj.ikov zminjša. Občna ž-lja je, da bi se ni'^ja gimnazija spopolnda v višjo gmnizijo. Nuje gimnaziji so bitja brez pravega življenja. Govornik priporoča vlad», ker so vsi predpogoji dani, da 8popolni nižjo gimnazijo v višjo gimnazijo, in predlaga resolucijo, naj se že letos začne graditi novo gimnazijsko poslopje. Poročevalko p osi. Hribar opozarja, da ae v dinainji proračunski debati niso omenjali politični momenti. Prva dva govornika sta govorila le o gospodarstva, le zadnji ee je nekoliko dotaknil političnih vprašanj. Prva govornika sta opozarjala, da dežela utegne izgubiti naklado na žganje in s tam izdaten doholek. Pri naših finančnih razmerah bo morala vlada globoko poseči v žep, da pokrije ta izpadek. Ako bo dež odbor za to z vso odločnostjo zahteval pokrit;a, dobi precejšen nadomestek. Na-klalo na pivo država ne bo mogla vzeti, a če jo vzame, bo morala deželi toliko plačevati, kolikor zdaj dobiva. Poročevalec pravi, da je govornikom hvaležen za blagohotno sodbo o dež kreditnem zavodu. Sprožil je stvar že I. 1889. Ko ne bi bili takrat poslanci ae u lajali nesrečnim, proti oiebi predlagateljev^ naperjenim uplivom, bi dežela že več let imela tak zavod in velike koristi od njega. Poal baron Schvv-g-d je takrat nasvetoval, naj se vlad* naprosi, da za zadolžnice dovoli posebne ugodnosti. Mislil je na privatni zavod, kateri že na Dnnaji obstoji in kateremu je on predsednik. Ta zavod za služuje vsestranske podpore, a nihče me ne pre-pr.i a, da je bolje za deželo, če s tem zavodom dela kupčije, kakor z deželnim zavodom. Garancija za tak zavod ne more nikdar postati nevarna. R*zli-kovati mej tem zavodom in mej zavodi, o katerih je te dni poročal dr Tavčar. Za kreditni zavod ni treba posebnega garancijskega fonda in sedaj sploh ne kaže, nalagati kakih fondov, ker nese naloženi denar le 4°/9, dežela pa mora ako kaj na posodo vzame plačevati 4 '/,•/•• Poal. Potiš je nasvetoval davek na luksus, in temu bi se ne protivil. To je jed*m najpravičnejših davkov, ker bi ga plačeval najbogatejši. Dohodek bi bil zdaj jako majhen, a vzlic temu priporočam naj dež. odbor vprašanje študira. Schvvegel je na čelo vsakega stavka svojega govora postavil ,če" — .če to" — Bbo to" — ,če tega ne bo — pa onega bo". Tukaj moram gledati najprej na sedanjost, in proračun je tako reelno sestavljen, da se številke ne bodo dosti pre-drugačile. S tistim denarjem, ki je postavljen v proračunu, bomo lahko najeli večje posojilo in večje reči nakrat izvršili. Pri prošnjah za distrikne bolnice bo treba jako previdno postopati in zlasti ae bodo morale postaviti gotove meje. Kar se tiče lokalnih železnic, smo storili modri sklep, nalagati vsako 1 to 25.000 gld Jedino ta fond nam omogoči, da bomo z t železnice lahko kaj storili, dež. lokalnih prog ševe ne bomo mogli nikdar graditi. Tudi o konverzji zemljiškoodveznega dolga je baron Schvvegel obširno razpravljal. Priznam, da takrat, ko 8« je mislilo, na konverzijo, — se ni mislilo na d. ž. garancijo za dolenjske železnice, ampak na to, da dežela z gotovo svoto prispeva k zgradbi. Če bi takrat bila dežela mislila na garancijo, bi bili poslanci jako premislili sklen ti konverzijo in verjetno je, da bi bilo bolje za naše finance, d* se konverzija ni izvršila. Konverzija je bila povod velikim izlatkom za investicije. Če bi ne bilo konverzije, bi res ne imeli tega, kar se je naredilo, a priznati se mora t'a smo zdaj tam, kjer si morimo reči: „ Naprej ne vem, nazaj ne smem". Iz tega denarja se je dalo samo 400000 za bolnico, ne 700.000 gld. kakor je trdil baron Schvrjgel, ostalih 300 000 gl. in denar za gledališče je dežela vzeli na posodo. Varčnosti nam treba, a varčevati nam je na pravi način, zlasti pa varčnost ne sme nikdar tako daleč Segati, da bi pozabljali na gospodj»rske in kulturne interese naše dežel. Baron Schvvegel je rokel, da mu pri nakladi na žganje ni toliko za etični, kakor za finančni moment. Iz konteksta mojega poročila se vidi, da postavljam etični moment na prvo m^sto. Žganje je kuga, a konsum ra9 gld. 52 kr. To dobro organizovano in srečno delujoče društvo zasluži vse mmpntije. — (Glas is občinstva.) Iz Vodmsta se nam piše: Vedenje vojakov-Belgijcev nas je napotilo, da ■opozorimo merodajne kroge na sledeče: Vse meje dopustnosti pres gi to, da „ Belgijci14 človeka ne puste v miru, ako se vrata, mimo vojašnice domov v "Vodmat Zlasti Ženske niso varne pred njimi. Obsipajo jih z izrazi, kakršnih ne moremo zapisati, kličejo z raznimi imeni in uganjajo vBakrane, do -cela surove burke. Človeka, idočega mimo vo aš-niče, mora biti sram, ko sliši kaj takega. Omeniti nam je, da se to godi podnevi ob vsakem času, zlasti pa opoldne, ko gre mimo največ ljudij. Iz šole se vračajoči otroci vse to sišijo in se smejejo takim neumestnim .šalam". Lahko spoznamo, da daje to šolski mladini mnogo pohujšanja, in pri -čakovati je, da se temu počenjanju kmalu naredi konec, saj ve vsakdo, da v otroškem srci, kar je slabega, skoro požene svoje kali. — Več Vodmatčanov. — (Pevski zbor .Glasbene Matice") ima danes in jutri izvanredni skušnji. Danes za j moški zbor, jutri za mešan zbor, začetek vsa-kikrat ob 8 uri zvečer. — (I. ljubi ubijaneko kolesarsko društvo) priredi dne 6. marca t. I. v gostilni gosp. 1. Pu-tnha pri južnem kolodvoru ob 7 uri zvečer svoj jour-fixrt. Odbor vabi svoje člene k obilni udeležbi. — (Slovensko trgovsko pevsko društvo) Prihodnja pevska skušnja bode v petek dne 4. t. m. ob navadni uri. — Odbor. — I Are to vanje ) Mestna policija aretovala je danes nekega postopača, kateri je bil dne 21. svečana prišel v prodajalnico Marije Auechammer in je bil njej ukradel petak. — (Tatvina.) D* lavcu M. C ukradel je danes sjntraj neki laški delavec iz stanovanja srebrno uro s nikelnasto verižico. Tat je majhne postave, 18 let star, bledega obraza in kozast. — (Pazite na otroke!) Včeraj popoludne padla je Marija Kunst, triletna hčerka posestnika Valentina Kunsta na Ilovici št. 28 v apnsnico pri hiši in je utonila. Marija Kunst je bila brez nadzorstva. — (Ob5inske volitve ▼ Kranju ) Iz Kranja se nam piše: Tudi danes so bili izvoljeni vsi, po meščanskem volilnem odboru v II. in III. razredu priporočani kandidati. Nasprotniki se vsled včerajšnjega poraza volitve niti več udeležili niso. Veselje kali nam pa žalostno dejstvo, da leži g. notar OlcboČnik smrtno bolan in da bržkone ne bo več okreval! — (Občinske volitve na Bleda.) Z Bleda Se nam piše: Odkar so občinske volitve pred durmi, ne ve klerikalna stranka, na čelu jej naš g. župnik Oblak, kako bi očrnila napredno stranko na Bledu. Kakor se čuje, omenjeni stranki ne zadostuje še ustanovljena posojilnica, ampak hoče ustanoviti se jedno pesojilnico in tudi kosom no društvo. S tem ima upanje, udušiti svobodno mislečo stranko. Pri teh gospodih je zdaj že vse, kar ae jim ne uklanja, socijalno-demokratično, a naša dva nadučitelja bi najraje kar potopili. Zaradi tukajšnjih da* hovnov bi bila že oba iz tega stanu izstopila, ako bi dobila primerno drago službo „Sloveaec" piše v 5t. 31. o nesrečah v Ribuon, i u mej te nasreče šteje tudi tamošnjega nadučitelja To sumničenje je skrajna nesramnost, ker vsi poznamo g. nadučitelja ko poštenjaka. Dotični „Slovenčev" dopisiik pravi nadalje, da napredno delovanje podpira nekaj sce jalno demokratičnih delavcev, kateri h »dijo po instrukcije v Peteroelovo gostilno. Povejte, kateri so tisti delavci! Nekoliko boljših inštrukcij bi go-gospo.lje sami bili prav potrebni 1 Vaš-i gospodarstvo se pri nas dobro v d»: dva vel ki firo/ža, pokopališče je toli novo, vse tako, kakor da je polno denarja, farna cerkev pa tako zanemarjena, kakor da bi bili že res sami brezverci na Bledu. Ti gospodje kar zahtevajo, koliko b) k 1 > dat za cerkev, kako bi se delala no/a cerkev in kako se bode plačevala. Kako se bo gospodarilo, to vse občanom nič mar Tako se je meni v obraz povedalo, da nam nič mir, koliko je novo p mesreč^no pokopališča veljalo. V Zagoricah je neki posestnik svoj čas že več denarja znosil za novo cerkev, pa je pozneje izvedel, da njegov dani denar ni nikjer vpi-au. Gospodje, najprvo pomedite prei svojim pragom! ^Slovenec" obrekuj«? naše učitelje tu Ji v št. 46, kakor da bi bili res le Učitelji vsega uzrok, kar ji ji ne ugaja. Podpisani iz avl|a n, da sem prav samostojno pre ilagal za odborniki v ok-ajni šolski svet Ribno posestnika P o n g e r c a na Selu kateri pa ni tako grla o -eba, kakor dopisnik trd, dopisnika pa naravnost, imenujem lažnjivca, ker le zopet na moj predlog je bil z vsemi proti jednemu glasu izvo'jen Peter Mužan. V drugič je dopisnik .Slovencev" zopet lažajivec, ker trdi, da je gosp. nadučitelj Rus kaj govoril , proti kmetu, ali za socijalnega demokrata. Kar se pa tiče § 1. zakona z dne 14. maja 1869 , vam pa lahko dokaž-mo, da je naš gosp. nadučitelj Ras že tudi izven šole, na primer pri bralnem društvu in s svojim pevskim zborom toliko dosegel, da vsi 1 razsodni možje vedo, da se naši mladi fantje veled ; tega javno vse bolj pošteno in dostojno obnašajo, kakor nekdaj, in da so na Bleda surovi pretepi mej fanti izginili. Dra Luegerja pa pustimo v miru, 1 saj ima na Dunaju za klerikalizem dosti opravila, ! pri nas na Bledu pa hočemo že sami si urediti, če ne drugače, pa — klin s klinom! — Jakob Peter nel, župan. — (Drugi glasbeni večer v Novem mestu) priredita v dvorani .Narodnega doma" dolenjsko pevsko druHvo in „Glasbena Matica" z nekaterimi gg. učitelji „Glasbene Matice" iz Ljubljane v nedel|o, 6 marca ob 8. uri zvečer. Iz prijaznosti sodelujejo : Gdč. M.lka Dolenčeva (sopran), gg K. HofTmeister (klavir), H Junek (cello>, I. Vedral (violina), Igo. Hladnik (klavir), J Kozina (tenor), I. Toporiš (bas). Vstopnice se dobivajo na dan koncerta od 7. me zvečer pred vhodom v koncertno dvorano. D d čistega dohodka pripade dijaški kuhinji v Novem mestu. — (Nekaj sa gg okrožne zdravnike) Gospodom okrožnim zdravnikom je šlo doslej za vsak kilometer pota, ki so ga napravili v službenih opravkih nad 4 k do metre daleč od svojega stano-višča, 9 kr. pristojbine, torej za tja in nazaj 18 kr. Nova naredba, ki se skoraj razglasi, je razveljavila dos danjo daljavno pristojbino ter ustanovila 15 kr. kilometrine. Ta ugodna naredba je veljavna že od dne 1. januvarja 1898. leta. — (Mestna hranilnica v Radovljioi). V mesecu februvarja 1898 je 114 strank uložilo 30.372 gld 70 kr., 63 strank vzdignilo 7 745 gld. 74 kr., 14 strankam seje izplačalo posojil 7.600 gld., stanje vlng 398.019 g d. 65 kr., denarni promet 96 231 gld. 82 kr. — (Celjska višja gimnazija) Pod tem za glavjem bi morali vedno in peri jod ično v našem liatu poročati, če bi hoteli naštevati vse nerodnosti in nerodnosti, ki se na tem zavodu pod vodstvom svetnika Petra gode. — Zmaga Slovencev v Št. Petru je kaj drago stala slovenske dijake na tem zavodu. Na dan volitve in imenitnega soločnega mrka, ko je mrknila alava šentpeterakega paše, pokopali so na Gomilskem mladeniča, bogoslovca, katerega so celjski dijaki, njegovi prijatelji, apremili k večnemu počitku. Ko so se ti vračali v Celje, prišli so ravno v Št. Peter k zmagoslavlju, in ko so se peljali mimo Lenkove hiše, je baje nekdo dal duška svojemu veselju s tem, da je zaklical: B Pernat Lenko'1 To je paša Lenko brzojavno poročal Petru in ta je začel preiskavo in postavil uboge dijake pred inkvizicijo nacijonalnih profesorjev. Sodba ae je glasila: jeden 12 ur zapora, drugi 3 ure — vsi ostali pa ukore, — s posledicami slabega reda v spričevalu in potem 15 gld. šolnine. To je za dotične hud udarec, to tembolj, ker so večinoma sedmo-in osmošolci, in se jim torej ti redi vštejejo v maturo. Ali ne bi kazalo teh se spomniti z gmotno podporo?! — Povsem drugo mero so svetnik Ptter in drugi rabili sa časa VVolfovskih demonstracij proti nemškim dijakom. Ti so ponoči ob 11. uri (hora legalis), drvili po mestu, nosili baklje in hajlali, zato so dobili ponižne ukore in nekateri baje v spričevalih slabe rede — sami sinovi bogatašev. — Š» mnogo bi se dalo govoriti o dvojni meri, pa še počakamo, da bo mera polna. — Na tej gimnaziji je tudi neko podporno društvo, katerega namen je, delati konkurenco slovenski gim» naziji. Predsednik je svetnik Peter, v odboru pa so možje kakor dr. Stepp sobnegg. Duflfek, Fietz in jednaki. To društvo daje na novo vstopajočim dijakom vse knjige — na posodo. Kakšna vada je to za našega kmetica, kateremu trda prede za vsak krajcar in ki misli, da so mjdražja stvar dijaške knjige! V višjih razredih se dobi že še kaka knjiga, le slovenskih nimajo. Sfcaroslovensko čitanko ima to društvo v svoji zalogi — jedno celo, ker, kakor pravi kustos, noče dovoliti svetnik Peter, da bi se jih kaj nakupilo. — In to društvo podpirajo Slovenci in njih denarni zavodi! Nad 120 gld, je rai» nolo leto došio tema društvu od slovenske strani, da goHpodiiri dr. Steppischnegg ž njimi. Kako bi ti goldinarčki prav prišli podpornemu društvu za nižjo gimnazijo! — (Potres na Reki.) V sredo so čutili na Reki valovit potres, ki je trajal več sekund. * (Beda na Ruskem) Grof Lev Tolstoj je izdal poziv za stradajoče kmete, ki morajo pro* dajati najpotrebnejše, da se prežive. * (Morilca grškega kralja.) Karditzi je po« vedal, da je ustrelil šestkrat na kraljevo kočijo, njegov tovariš Giorgis pa dvakrat. Hotela sta najprej s puškami ubiti oba konja in kočijaža, potem pa naskoČi'i stoječo kočijo ter 8 pištolami ustreliti kralja in slugo. Priocesinji sta hotela baje priza-nesti. Giorgis ali Kvriakos je Macedonac. Policija jj že zasledila sledove vse zarotaiške bande. * (Velikanski strah.) Izmej vseh odvetnikov, kar j h je vpisanih pri franc. kasacijskem sodišču, noče n /beden zastopati ničnostne pritožbe Zole. Kasa-cijsko sodišče bo moralo torej določ'ti zagovornika ex officio. Tolik strah je povsem umljiv, ako se ve, da izgubi vsakdo, bodisi vojak ali profesor ali odvetnik, takoj svojo državno službo, ako se količkaj potegne za Zolo! Pač mnogo je gnilega v državi francoski! Telefunićna in brzojavna poročila Dunaj 3. marca. Cesar pr de jutn sem in koj po njegovem prihodu se določi doti ii-tivno, kdaj je skl cati drž. zbor. Zajedno se odloči tudi usoda novih jezikovnih uaredb. Vlada je za Moravsko pripravila drugične jezikovne naredbe, kakor za Češko. Naredbe se razglas samo v uradnih listih. Dunaj 3. marca. Ministerstvo je zopet jedenkrat hrabro kapituliralo pred nemškimi visokošolci. Vsa Evropa mora strmeti, ko čuje, da je ministerstvo sedaj preklicalo ob zaključenju semestra izdano naredbo, s katero je ukazalo, da morajo vsi visokošolci pri vpisa za drugi semester pismeno obnoviti pri imatri kulaciji storjeno obljubo, da se bodo pokoravali akaderaiškim zakonom. Ker so se nemški visokošolci temu deloma upirali, je vlada sedaj razveljavila pred nekaj tedni izdani ukaz in odredila, da je akademike pri inskripciji samo spomniti na storjeno obljubo. Dunaj 3. marca. Bolezen nadvojvodinje Štefanije je postala sinoči tako nevarna, da se je bilo bati katastrofe, a danes je nadvojvo-dinji že odleglo. Praga 3. marca. I z vrše valni odbor mladočeške stranke je izdal oklic, v katerem izreka prebivalstvu Prage in predmestij zahvalo in priznanje, da je ves čas, kar je zboroval dež. zbor, ostalo mirno vzlic vsem izzivanjem, in prosi, naj se tndi v prihodnje ne da zapeljati k izgredom, kateri bi češkemu narodu samo škodovali, njegovim nasprotnikom pa koristili. Budimpešta 3. marca. Kossuth predlagal je v poslanski zbornici, naj v imenu Madjarske čestita italijanskemu parlamentu na petdesetletnici ustava, katero sedaj slavi vsa Italija. Carigrad 3. marca. Na zadnjo noto turške vlade so Avstrija, Francija in Italija izrecno izjavile, da mej vprašanjem o kretskem guvernerju in mej vprašanjem, kdaj zapusti turška vojska grški del Tesali je, ni prav nikake zveze, ter b tem razdrle turške spletke, spraviti ti dve vprašanji v zvezo. Turčija mora Tesalijo takoj zapustiti, čim plača Grška do* govorjeno vojno odškodnino. London 3. marca. „Daily Telegraph* javlja iz Carigrada, da se turška vlada resno boji, da pride do vojne mej Turčijo in Bolgarsko. Umrli so ▼ IJubljanl: Dne 28. febnivarja: Martin Rems, delavec, 63 let, Reber fit. 4, pljučnica. Meteorologično poročilo. Vidina nad morjem 306ii m. Marci: j Čas opazovanja Stanje barometra v mm. « 5? t. ° |» a j« £5 Vetrovi Nebo c- jo .2 a 2 5 e * ■o —r Tt * Bi Qu > s. 9. zvečer "2«M 38 sr. szah. dež 3. ■ 7. mjntraj i?, popol. 731 4 781 2 08 2 7 sl. svzh. sl. svzh. oblačno oblačno 53-1 Srednja včerajšnja temperatnra 30», n^rmul ni. Zvečer dež, po noči sneg. za 1'5* nad 35 75 80 55 90 15 70 74 52' BO 65 do« 3. marca 1898. Bknpni državni dolg v notah..... 102 gld. 4Q kr Bknpni državni dolg v srebrn .... 102 Avstrijska zlata renta...... . 123 Avstrijska kronska renta 4°'t..... 102 Ogerska zlata renta 4«/o....... 122 Ogemka kronska renta 4°/...... 99 Avatro-ogerske bančne delnic« .... t29 Kreditne deluice......... 364 London v ista........... 120 Remftki dr*, bankovci za 100 m.uk ... 58 «0 mark............ 11 80 frankov........... 9 Italijanski bankovci........ 45 C. kr. cekini........... 5 Dne* 2 marca 1897. €•/, državne srećke i* 1. 1854 po 250 gld. 162 gld. 50 kr. Drtavne srečke iz 1. 1S64 po 100 gld. . 19* , — Dunava reg. srečke 5°'a po 100 gld. . . 131 , — , Zemlj. ohč. avstr. 4'/^'/. zlsti zast. listi . »9 „ — a Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 161 m 10 , Ljubljanske srečke......... 22 n 75 n Budolfove srečke po 10 gld...... 28 , — , Kreditne srečke po 100 gld...... 801 B 60 , Tramway-druAt. velj. 170 gld. a. v. . . . 618 „ — » Papirnati rubelj.......... 1 , 27»/4 „ Išče se učenec sa prodajaluico z mešanim blagom, ali pa tndi spretna prodajalka. Natančneje po dogovoru pri Aiitouu Trevuu jt Jeseuieak, (•»renjukn. (323—2) Hiša v obstoječa iz dv»h hišnih Itevilk, opravi.'enih do vseh pravic rueAćanske korporacije (to so drva itd.; in katera je pripravna za trgovski in krčmarski obrt zarndi jako ug> dne lege, nroclA ti« pro« *to%oljno /aradi družinskih razmer. Pogoji agodni — Naslov pove iz prijaznosti opravmstvo „fc>lov. Naroda". (340—1 Hvala „Relato"! Ako imata fie kaj znamk od 5 jannvarja ▼ Vasi zbirki — prosim ae kaj t (33^ Trgovski pomočnik v prodajanji mešanega blaga popolnoma izveAban ter slovenskega in nemškega j*z ka v besedi in pisavi popolnoma vešč, h«« taK«»| w|»r#*| ine pri 324 — 2) Antonu Trevnu, na Jesenicah, Gorenjsko. Ces. kr avstrijske jjfcg državne železnice Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1897. lota. 0«IImmI ta l,|ublJ»m? juž. kol Hrotc* *>#■■■ Trbi* Ob 12. uri 5 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljnhno; čez Selzthal v Ausae, Sol«»otrr;td; h* Klein-Reifling v Sr- yr. Line, na Dunaj via Amstetten. — 01 7. uri 6 m. zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontab«s via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varo* Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeueve Curi ha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend Oaateina Ljubna, Celovca, Linca, Poutabla. Ob 4 uri h 7 m. popoln dne os. bni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Ce lovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečaj osobni vUk z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — ProK« Is Nove«« mm t* I a Is Koe*>vl» Ob H. uri 19 m. zjutraj me&aui vlak. — Ob 2. ari 32 m popoludne me&anr vlak — Ob 8. nri 35 m. svečer mešan vlak — Odhod la l,|uhl|«u«< d. k. v Kistunltt. 01 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 u> zvečer. — Prlho«! v L|ut»l)»ia«» d. k. la K.uiatikta. Ob 6. ari 56 m. zjutraj, oh 11. uri 8 m. dopoludue, ob 6. ur 2e m. zvečer. (17—50) Zgubila se je zlata lanska ura od kavarne Maver do Poljanskega naaipa AL 26. Kdor jo je našel, je proden, prinesti jo v pritličja omenjene hiše, kjer dobi primerno visoko nagrado (326—8) Proda se dobro ohranjena "~~ oaraka-kavarna b vaa v celoti »II v poiamesnlh delih, upravo ali brea nje. Natančna obvestila daje Fr*tu|o K ras peš, ka var nar v „ Zvezdi", Ljubljana. (337-i) „Dnnajski" in „ljubljanski Zvon14 -zaporedno od leta 187 7 do 1892, „Dom lu Svet" od leti 1881 do 1892, Matični IiOtoplsi od nje početka, vse elegantno vezano in pi polnoroa novo, obilo dni'ih Slovenskih, nemških in angleških knjig (805—2) ceno r^-a, pzoc3.aJ. Le pismena vprašanja reSnje is prijaznosti goHDod Ismu Bosme, knjigovez v Ljubljani. Ugodna kopna prilika! Čedno posestvo(887_&> r katerem ae je dozdaj izvrševala restavracija, prodaja opojnih pijač in tabalna trafika, 10 minut od Celja, v bližini 2 jaso velikih tovarn, se z 2 oraloma njiv in travnikov pri gospodarskem poslopji zaradi bolezni proda praf po ceni. Posestvo nosi prav dobre obresti in je posebno pripravno ta r stavra ter je, trgovce z mešanim blagom ali sa peke Ceni se na 21 000 gld, kupna cena 18 000 g d , od katerih ostane 12 500 gld. lahko uknjiženih Pojasnila daje posestnik H Altzisblsr Gaberje 14, pri ColJI. Vizitnice priporoča NARODNA TISKARNA v Ljubljani. ^:*C]kCjaCjm<^*PA* Mestna hranilnica obrestovala bode vloge ter bode plačevala Kdor izmej gospodov lastnikov konj potrebuje na spomlad lepe, angleško (£9T komaino opravo "Saj ali brhko, o^ersko 1«T jukersko opravo ~S£q naj Be obrne na podpisanega in si jo naroći. Istotam je bogata zaloga obrtnih in drugih oprav. Kompletne Jahalne oprave za cml in za vojaštvo, sedla, vajeti, uzde in \se v to atroko »padajoče predmete. Velika zaloga gajželj. btčev, Jahalnih pallo in palolo tndi s srebrnim okovom. Kdor bi potreboval za potovalno sezono lep, močen kovček ali torbo, naj že zdaj iste naroči, kt se izdelujejo pri meni po želji. Za gospode tovarnarje in posestnike mlinov priporočam močna strojna Jermena iz najboljšega ljubljanskega !n inozemskega nsnja, kat»-ro imam ledno v r.alogi. P. n. občinstvo opozarjam na to, da sem ai v desetih letih v prvih dunajskih in bu«l m eatanskih tovarnah in delavnicah pridobil toliko pr»kse, da moreni tukaj z vsakomur konkurirati, tako. .la nikomur ni voS treba kaj finega za drag denar si naročati od duigod. ker se isto dobi pri meni ceneje in isto-trtko elegantno in bolje MoVlssO, ker je pri meni v:.e delano na roko V»e sedlarske, Jermenarske. torbarake ln usnjejralanterljske poprave se i/.vajajo hitro in po ceni. Vuanja naročila s.- izvršujejo reelno. Prav mnogobrojnih nnročiI in nurnčti se nadejajoč. belježim z vclesj o£tovanjem Igrane l*i'lsT>oi5lC> (90-1*2) Sv. Petra cesta št. 34. v Ljubljani. St. 6504. Razglas. (330) V zmislu deželnega cakona z dne 17. junija 1870, stev. 21. dež. zak,, o varstvu zem jiskib pridelkov proti škodi gosenic, brosčev in dragih Škodljivih mrčesov, naročam vsem pos>stnikonrt uživalcem in najemnikom zemljišo v ozemiji mestne obi'ine ljubljanske, da jim je do IS. aprila letos svoje nadno in lepdalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne »t ne na vrt h, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jaje c in zapredkov (hčin), in seigati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokafejo na drevji, grmovji in rastlin ji, k« kor tudi zapredke pokončati k u kor hitro tuorfoee, a naj- tU. maja letoa. Kadar se drevesa, ki so j h napadle gosenice, p^ sekajo, ali kadar se vej«3, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj «e taka drevesa, oziroma tske veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od njih ali pa dreve«a in %eje precej sežitati. D-1 j* morajo gori imenovane osebe hrožče, dokler letajo, od svojega sadnega tn lepAalnega drevja, lepsalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih prico>rljajih, kjer je tega treb* zaradi bližine, vs.ik dan, zlasti v zaranih urah, otresati io pokončevati ali obračati kmetij«'vu na korist. Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranji ali kopanji zemlje precej za plug-m z moti ko ali lopato pobirati iu koj pokončati. Će ee bode kdo obotavljal, gori navedena opravila izvršiti do določe nega Časa, jih bode mentna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mn bode naložda na kor st občinske blagajnice globa od 1 do 10 gld., in če bi se to ponovilo, do 20 gld.; kdor bi ne mogel plačati globe, bi.de kaznovan z zaporom cd 24 nr do 4 dnij. V Ljubljani, duš 19. febrnvarja 1898. Župan: Ivan Hribar. oooooooooooooonooeo Zaloga biciklov! Najboljše vrste kolesa tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Brennabor, Lig le t Cycle „American" in dr.) priporočnta podpi*anoa po kolikor mogoče nizkih cenah. B^p" Vsa v to stroko spadajoča popravila Be bodo točno, solidno in po ceni izvrševala, Cenike razpošUJava ne- zahtavanje. Z vt-lespoStovanjem (809—2) Bohinec A Majcen. izui.jateJj in odgovorni urei:.ik: Juaip Nolli. Ij-.Ht.iuna in tisk „Narodne Tj8itarneM. 39