Številka 263 Trsi. v soboto 23. septembra 1905. Tečaj XXX. ir imh&Jt mkl Ttd ob Mdeliali m prunikih ob 5. on. ob ponedeljkih ob s. on zlotta). f iierllke t»e nrooajajo po S novć. (6 stotinki « aiodh loDmratc » Trstu m okolici. ^Ljubljani, Gorici, "HiiL K rani a. Mariboru. OIotcu. Idriii. ^t- Petra, Befeiii, Nabrežim. >i ovemmentu itd. OfitM Ib Btrt^b« acreiem« ooravs Lista . Edraoat", allea »Urri« Gaiattl it. IS.'— 1'radae are i« oa i. pap. 4e I. ivečer. — One oeiaaom 16 tt na vrsto petit: poslanic«, Marmice. ;arae zanvaie w domaći Ofiasi po pogodbi. TELEFON itei. 11&7. F •dinomti jm ItroAala« utia ga vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaročbe brez do poslane naročnine se uprava ne ozira. Vrt dopisi naj se pošiljajo ne uredništvo lista. Nefrankoraae pisBta se m sprejemajo ta rokopisi se ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista OBEDNIŠTVO: ml. Glorfte Galattl 18. (Narodni dom.) fedajetelj in odgovorni urednik ŠTKFAN GODINA. Lastnik koneorcij lista Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcijs lista „Bdinoat" v Trstu, ulica Oiorgio Galatti ft.il. Poftao-hraailaiČnl račun it. 652.841. Brzojavne vesti. obrokov. To tuđi s ozirom na to, da ne mo- je bilo nekoliko oseb ranjenih. Vzrok tega rejo občine predpisovati občinsk h doklad tar 5.na je neznan. Sklicanje deželnih zborov. eo v*Ud tega v tfoancijelnih stiskah. j VARŠAVA 22. Provzroč.telj današnjega DUNAJ 22. »Oe*t. Volks/eitung« je <*rof A p ponvi atentata a bombo v saškem vrtu je bil tudi zvedela, da bodo skoraj vsi deželni zbori; BUDIMPEŠTA 22. Kakor je »Ogrski 9am ranj«n in »retovan. szh*aai za dan 10. oktobre. Kazenska razprava proti Frančiški Navratil. DUNAJ 22. Danes prčdpoludne je pridela kazenska razprava proti dekli Frančiški Navrat 1. ki je meseca aprila t. 1. umorila in oropala svoio gospodinjo Ivano Natzler. Obto- ženka je z]jč;n priznala. koD?rfs za zavarovanje delavcev zaključen. DUNAJ 22. Po rešitvi zadaj h referatov je prevzel predsedstvo častni predsednik dr. K«»rbtr ter je ob živahnem pritrjevBnju objavil, da je na povabilo delegata Magaldija, isbran K m kakor kr*j prihodnjega k on gresar Na to so f-e vršili sklepni govori, v katerih t»o tajni svetovalec B«">Jiker, predsednik Kink in častni predsednik Kr»rher omenili vspebe kongresa. 1 rancoz PauleL ae je zahvalil za vsprejem členov kongresa, nakar je bil kongres zaključen. Eksplozija celuloida. DUNA J 22. V tvrdki ceiu oida bratov >«iler v XVI. okraju se je danes koresp. b ro« zvedel, je tudi grfcf Apponvi pozvan na jutrajšnjo avdijenco pri cesarju. Šredsko-norvežka podajanja. KRISTIJANI J A 22. Garam neke brzojavke, dospele semkaj is Karlstada, je pri čakovati, de se jutri dovršijo pogajanja. KARLSTAD 22. Šveds« in norvežki ; odp< slanci eo imeli danes popoludse posamična \ posvetovanja, zvečer eo s3 pa sestali na novo plen ari o sejo. Švicarske banke. BAZEL 22. Odbor švicarskih emisijskih bank je povišal cfieijeloi diskont od 4 na t Rudolf Baumbach. MEININGEN 22. Pesoik Rudolf Baumbach je včeraj popoludoe umrl. (Rudolf Baumbach je pesnik »Z atoroga«, ki je proslavil slovenske dežel«. To pesem je Fantek ooslovenil. Baumbach ee je rod 1 leta 1840. Op. ured.) Kolera na Praškem. BEROLIN 22. »Staatsanzeiger« poroča : Od 21. do 22. t. m. opoludne je sumljivimi predpo- z q t k i obolelo i* oseb, dve osebi sta umrli za ludne pripetila eksplozija celuloida, ki je kolero. Skupno je dosedaj obolelo vžgala ves dotični del poslopja, v katerem od teh jih je SO umrlo, sa nahajajo delavski prostori tvrdke. Delav- | Uolandske finance. <>čv, no na številu, se je polastila velika pa-n ka. Nekateri so poskakali z oken na ulico. P.;žar je trajal še do poludne. dosedaj znano, s t našli dve osebi BAKU 22. (Petrogr. brz. agent.) Glasom podatkov perzijskega konzula je bilo iz Baku izgnan: h 15.000 perai:skih delavcev. Še toliko jih nameravajo izgnati. Tudi ruski in armenski delavci odpotujejo v veiikem številu. Radi pomanjkanja delavejv bo tsžko pričeti zopet z deli v tovarnah za nafto. HAMBURG 22. »Hamburger Nach-richten« poročajo is Varšave, da je bil ministerijalni tajnik Nadeioski, ki je bil poslan v Varšavo, da prične preiskavo radi zadnjih nemirov, med vožnjo zaboden v železniškem vozu. Enajst sprevodnikov je bilo aretovanih. MOSKVA 22. Za ponedeljek je sklcan semkaj kongres veeh členov zemstva. Razpravljalo se bo na kongreBU o Btilisču, ki ga Mtzamajo liberalci nasproti državni dumi in notranjemu položaju v Rmiji. italijanski poslanci in vsenčilisko vprašanje. n. Naj napišemo danes par priprmb o ma- 236 03eb,' b fastu, ki so ga italijanski poslanci poslali v svet (glej »Ednojt« od 16. septambra !), da opravičijo svoje postopanje ob vseučiliškem u« in ždestven*ki je skoraj popolnoma ozdravil ter ee nahaja v zdravniški oskrbi v Fu-šimi. Vojni minister je odredil, da se ruskim častnikom dovoli veča -svoboda. HAMBURG 22. Včeraj in danes je odplulo na skrajni Vctok dvanajst velikih finančno direkcijo, da ukiene takoj vs* po- j l^nikov, da prepeljejo ruske vojne ujetnike 1? tr trebno, da se predp sejo in iztirjajo davki, na K,U8KO' Dogodki na Ruskem. VARŠAVA 22. V saškem vrtu je bila danes opoludne vržena bomba, vsled česar to pa z oziioin na ex lex stanje, ki zamore za naše davkoplačevalce imeti nenregledn h ; posled:«* in dovestr prebivalstvo do propada, ako bi moralo naenkrat plačati več davčnih vso svojo akc;jo z geslom: Tiet ali nič! Ne mislimo tu zasledovati, v koliko so v soglasju z resnico zgodovinski podatki, ki jih beleži man fest o razvoju tsga vprašanja. Nas zanimata le uvod in zaključek. Zanimata pa nas zato, ker nosita na sebi glavni giak vse italijanske politike: znak neiskre~ nosti in notranjfgi protislovja. V uvodu svojemu manifestu priBezajo gospodje, da so bili VBikdar edini in v popolnem BOglasju med seboj osirom na vsaučiliško vprašanje. Pozte,e pa priznavajo, da so s a nekateri poslanci odcepili s svojim na-ziranjem od naziranja obupnega kluba ter s3 jim (avktorjem mani-fe-ta namreč) zdi potrebno, da glasno odklanjajo vBako odgovorno t za to, kar delajo in govore dotični poslanci ! ! Kako se strinja gornje zatrjevanje o popolnem sogUsju s poznejim obžalovanjem radi cepljenja mnenja in naziranja ? To je posledica neiskrenosti v politiki italijanskih poslancev, da jim notorična dej- PODLISTEK. 29« Prokletstvo. Ifnđovtaski roman Avgnata ftaaot. — Nadaljeval in dovTiil I. B. Tomi 6. Prevel M. O—A. — Zakaj ? se je ctresel Ivan, ker tam v ftudimu mislijo, da more človek ciprati in potegniti vrv Bkozi uho iglice. Pošiljajo bana k morju, naj tam izvrši to in ono, naj pomiri onega z oaim, a tam se bijejo. Po-šiljajo bana. ali mu ne dajajo ne denarja, ne enega samega vojaka, a ko prihaja ban na mestu tako prt /.en, ae mu ljudje smejejo, pak mu gov<>re : Zbogom, goepod, obrni ee na peti, pot že poznaš, nas puščaj na miru ! Baeed smo čuli doeti od kraija, ali del nismo videli. Kuj stori ban ? Odsil je, koder je prišel. Ali je mogel kaj pametnega storiti ? Vidiš, t si bil šei šestnajsti ni ti med one piškavce, msd Gričane. To pač ne pomenja še ruš ti svet in vendar si vzel seboj dvesto oboreženih mož. A kaj še le ban, ko odhaja, da pomiri deželo in da vpreže v isti jarm oesne pravdarje. Tu bi trebalo kakega tisočaka ljudij, d>bro pitanih in dobro oboro- žen h. Če bi potem ban dahnil in vojska zamahnila, bi prepirljivci hitro povesili glavo in bi rekli : Hvala, tako treba! Lučenac ni imel vojske, pa mu tudi ni dobro šlo. Pisal je kralju vse, kako j« bilo, pisal je tako od srca, a':i kraljevska svetlost se je razjezila tet ga odstavila od banstva in pos ala nam Detrika Babeba. — Je-!i /a bil pri tebi, gospo 1 škof? je vprašal Prišlin. — Ni bil, je rekel skef. Še le pred dvemi dnevi je prišel na ( irič, pa u u menda treba počitka. Pride že, pride. — Kakov človek je to ? — Skoio pot nam ga ne, samo to vem, da stoji na etrani Šišmana kakor kamen, kakor tudi njegov brat Mirko, ki je bil poprej ban, a pu^em vojskovodja v Galiciji. Bubek nima mnogo, ali za to je, kakor čujem, v vsem poslušen kralju in samo njemu, a za drugi svet se ne meni ćoiti. — Kako mu bomo mi po volji ? — To vedi Bog. je zganil škof z rameni da vidimo najprej na s roje oči, kaka mu je podstava ? — Ako je Detrik siromak, kaj bo žojim ? — Kako to, s« je začudil dkof in pogleda1 svojega župana nekako bojazljivo, stva sproti postavljajo besede na laž ! S polno zavestjo, da se na zagrešamo proti resnici, torej mirnim srcem moremo zabeležiti tu svoje trdno uverjenje, da italijanski p o'lanci v resn ci niso bili nikdar v popolnem soglasju med seboj: ne danes, ne včeraj, ne pred letom dnij in tudi ne tedaj, ko so prirejali »najsloveaneje« in najhrupneje demonstracije o svoji — solidarnosti! Trdno uverjenje naše je, da izlaBti tirolski poBlanci niso bili nikdar odkriti nasproti primorskim, kakor tudi ne poslednji nasproti tirolskim. Bistveni razlog temu je, da življenjski interes veleva tirolskim Italijanom, da bi tudi v praktični politiki uveljavljali principe, na kateri sloni italijanski program v teoriji, dočim si primorski I tali. a ai domišljajo, da bi s tem prišli njihovi strankarski in — osebni interesi v nevarnost. Kar hočejo tirolski Italijani, sili voz italijanske politike na slovanske t re, dočim je primorskim Italijanom začetek in konec vse taktiške modrosti: boj proti Slovanom!! Element, ki proviroča neiskrenost med Italijani, je dejstvo: da primorski Italijani iščejo pomoči tam, kjer ti r o 1b k i Italijani vidijo svoje — edine sovražnike! Ob vBeučiliškem vprašanju pa sa pri tirolskih Italijanih poleg pomislekov zdra-vega in praktičnega egoizma, ki pravijo, da je nekaj vendar bolje, nego nič, posezali vmes tudi lahko umljivi lokalni interesi. Tirolskim Italijanom — ne poslancem — gotovo ni šlo v glavo, di na bi bilo nekaj ' v Roveretu a'i Trideatu bolje, nego — nič j v Trsta! Zato pa naravno, da jim klici >V ! Trt ta ali nič !« gotovo niso šli nikdar prav od srca in da so Ee BlednjiČ — ko Be je nada za Trst krčila bolj in bolj — tudi msd tren-tinskimi poslanci našli možje, ki s > Btdelo-vali na javnih Bhodib, na katerih so bile vsprejete resolucije proti geslu: Trjt ali ! njg t — aijt kakor je izraženo v man fđetu italijanskih poslancev, ki so se s svojim na-ziranjem edeapili od naz ranja klubovega. Tudi tožba v manifestu, da Italijani naletajo na nedobrchotnost vlade in strank v parlamentu in da je ve-e dunajsko pozori-Š3e neprijazno Italijanom, tudi ta tožba nam more služiti v pojasnilo, zakaj da ne more biti pravega resničnega soglasja med tirolskimi in primorskimi Italijani. Stvai je jednostavno taka: ako bi oficijelno italijansko politiko določala trentinaka struja, bi bila Slovanom omogočena korporacija ž njimi, kar bi bilo neizmerne koristi za Italijane v monar-' hiji, izhsti pa za tirolske, ki se imajo boriti proti istim sovražnikom kbkor Slovani! Ker j pa je italijanska oficijelna politika prikrojena kar je Prišlin tudi opazil izpod očesa tsr se jagnjeta, a v tvoji čredi da ni kozlov ? ! nasmehnil nalahno. Star volk sem jaz, gospodar, v svojem živ- — Eh, gospod škof zagrebški, je rekel ljenju sem imel pred eeboj mnogo velike in Grga, moral bo tu pa tam posegniti v žep, male gospode, pak sem videl, kaka jim je da si prikupi bansko pravico in da banska koža od zunaj in na znotraj. A kaj sem sodba ne bo škofi,i na škodo. našel ? Vse je isto, povsodi isto. Ljudje bo Škof I van je nekako spustil glavo, ljudje, ali plemenitaši ali siromaki. In ko zaobočil obrvi in pogleial dokaj neveselo vidijo, da si napolnil mošnjiček, že stezajo pred-se. roko in v hipu stisnejo prste, ako je kaj — Kaj, je rekel zlovoljnjim glaBom in rmenega ali belega padlo na dlan. ne da bi pogledal Prislina, kaj blebečeš — Ti Grga si huji od pogana, se je moj Grga ? Nikar ne govori tsga nikdar razsrdil škof t bi človeka svečenika še zavel med svetom, ker bi se ti|znala huda goditi, v greh. ako bi slabo govoril o veliki gospodi. Pra- — Zato menda, se je zasmejal dvorski vica je pravica, a krivica je krivica; sodnija župan, ker boš moral podkupiti gospodo, mora le odločiti, kam se je nagnila vaga, a Tebi škof, je žal za denar, ker ga rad imaš jaz ne zahtevam nikdar krivega. Meni torej pri sebi na kupu ; in svet govori, ne zameri ne treba prositi bana, trositi denar po neum* ! gospodar, da je na tvoji železni skrinji pri« nem. Izrekši te besede jako razdraženim trjenih sedem /slezn h žabnic, a na tvoji glasom, je škof privzdignil glavo in pogledal kasi eedem salomonskih pečatov. Ti niBi ponosno svojega župana, kakor da njegovih imel prilike, da se ti pokaže resnica, ali tu razlogov ni moŽao pobiti. Ali navihanec pa tam so ti namigovali ljudje, in ti dajali Prišlin se je nasmehnil zopet, toda takrat razumeti, da jih podkupi ; ali ti si pomi- jtiko porogljivo, ker sta iz ust škofa govorila žiknil, malo zakašljal, samo da jih nisi sli- ekopuštvo in plitev um. šal, nu, srečno si izgnbil nekoliko mastnih — Ha, je rekel Grga raztegnivši rameni prevodov. Zato, dragi gospodar, štej rume-in počesavši se sa uhom, ti torej res misliš, njake, složi srebrnjake ; mali prst mi pravi, gospod škof, da živiš med angelji, pa da tu da bomo morali junaški loviti novega ni vragov, da ti škof zagrebški paseš samo bana. (Pride še.) po sebičnih zahtevah primorskih Italijanov, je poalediea ta, da imajo Sbvane proti sebi :n Nem<-e — De na svoji strani ! ! Teh po-siednj.h eeveia net iz veiikih raz'ogov — nemške bodočnosti. To je tisto, kar priznava tudi manifest, ko pravi, da se imajo Italijani boriti proti nedobrchotnosti strank in da jim je dunajsko pozor išče nepnjaz^o. A kdo trpi ob Um najbolj ? — Italijani v Trentinu. Trpe radi -jbčnosti italijanskih politikov. V tem dejEtvu je bacil, ki razjeda vaako pravo jskreco razmerje med Italijani ! Tirolski poslanci, kakor pametni in resni politiki, hi radi hodili po velikih poteh politike principov : primorski pa se pehajo le po poteh strasti. In v svojem manifestu pravijo, da ostanejo na teh poteh ! Saj zaključujejo tudi ta svoj manifest vzklikom : Trst ali nič ! — □ pa - fa!z'fikscijo dejstev, ko pravijo, da je to glas ljudstva! V naj hol jo ilustracijo — neresničnosti te trditve je pač dejstvo, da so s noči zborovali v gledal šču Ko«Metti pod zašSito § 2, ki aoloča, da na shod smejo priti samo pozvani. Gospoda eo se začeli bati — glasu ljudstva. S svojim kl.cem »Trst ali nič !c pa se kažejo nespametneje nego naš Rihničan. Ta je šel enkrat inkat konja v dolino, da-si je vedel, da ga ni tam. Italijanski politiki pa hočejo absolutno iskati vseučilišča tam, kjer — ga ne morejo dobiti, o Čemer j h je že mogel prepričati ves doeedanji razvoj vseuči-l>kega vprašanja in pa blemaža, ki so jo doživeli. Nam je tudi prav tako. Oim trdo vrat neje bodo primorski Italijani nadaljevali a svojo politiko nizke sebičnost: in slepe trme, tem gotoveje je, da pride trenotek, ko jim tirolski poelanci porečejo »z Bogom !« in tačno čuvati svoje interese e pomočjo slo-vansk h ttrank. In to ne bo na našo škodo. Po vojni. Zakaj je hotel Rooaevelt mir ? Neki visok dostojanstvenik ameriških »Združenih držav« je izjavi! dopisniku lista »Petite Republ «j'ie«, da je Rooeevelt hotel mir med KuBijo in Japonsko, ne rndi svojega s čutja, marveč da prepreči žolto ne-varn st, ki preti Severnim državam. Doslej se je namreč mnogo Kitajcev in Japcocev toiiio v Severne države, odšle; po miru bodo izašli Japonci It h ko razvijali svojo delavnoet v Koreji in Mandžuriji. Opravičenje Ne bogat ovo. Kakor poročajo listu »Rus«. Slovo« iz Londona, objavi »Times« te dni neki spis Nebjgatova o vzrok h poraza pri Tsusimi. Peče;som e hotel Nabogatov objaviti spis v rusK h listih, ter es na ta način opravičiti. V zadnji čss, so je bil odpuščen iz službe 83 je pa odlcčii, da izda spis v angležsem listu Japonske izgube v sadnji vojni. L- irlonski »Standard« poroča iz Tokija, da je Japocska v zadnji vojni izgubila 72.000 mož, od teh jih je bilo 40.180 ubitih, vsled ran jih je umrlo 10,^70, na drugi ti boieznih pa 15.3. (Te štev lke so abeciurnti neverjetne. Op. ured. »Ed.«). Sibiriji, so dijaki tamošnjega vseučilišča in tehnologičnega instituta sklenili, da ne poslušajo predavanj pred 28. jaauarijem 190*5 Srbski princ Aleksander v Petrogradu. Iz Petrograda poročajo: Princ Aleksander, mlajši sin srbskega kralja Petra, je dospel semkaj, da vstopi v zbor carskih pažev. Avstrija zasede Mitrovico? Beligrajska »Samouprava« poroča iz Bjsoe, da se Avsirija pripravlja, da zasede Mitrovico. Nadvojvoda Friderik je na svojem obisku v Besni in Hercegovini inspiciral vse utrdbe ter se je interesiral izlasti za železniške zgradbe. Francija obdrži varstvo nad katoliki na Jutrovem, Parižki »Gau-lois« piše o prihodu maronitskega patrijarha na Libanonu v Pariz. Patrijarh prihaja iz Rima. Rečeni list zatrja, da je obisk patriarha v Parizu velike važnosti, ker dokazuje, da varstva nad katoliki na Jutrovem papež noče poveriti kaki drugi državi. Patrijarh in njegovo spremstvo sta se nastanila v nekem hotelu blieo Champes Elysees, kjer ima ministerstvo vnanjih stvari na razpolago stanovanje. Novi rektor petro graj skeg a vseučilišča. Is Petrograda javljajo, da je bil rektorjem tamošnjega vseučilišča izvoljen Borgmann, profesor fizike, bivši učitelj carja Nikolaja. Konference barona Gautscha. Kakor poročajo s Dunaja, je ministerski predsednik baron Gautsch včeraj dopoludne konferiral z baronom Chlumeckim in poslancema Kaiserjem in dr. Šusterš.čem ; popo-ludne je konferiral s poslanci dr. Heroldom, Hurbanom in dr. Pergeltom. Srbski kralj na potovanju. Kakor poročajo is Belegagrada sta se kralj in prestolonaslednik odpeljala na potovanje po zapadni Srbiji. Pred Košutovim spomenikom. Iz Budimpešte poročajo, da je v Bekeš Čabi v četrtek po noči bil pred Ko« šutov spomenik položen vencc z napisom na trakovih : »Osvoboditelju Ogrske pridržani tretjeletniki«. — Polkovno poveljništvo je uvedlo strogo preiskavo. Domače vesti. Prokletstvo na njih ! Pod tem naslovom nam pišejo: Prokletstvo naj pride nad vse oae, ki so krivi, da mi tržaški Slovenci, — vkljub 21-letnim prošnjam in borbam — še danes nimamo ene slovenske ljudske šole ! Ko sem bil te dni v raznih slovenskih delavskih družinah in sem čul povs >di te tožba starišev, ki nimajo kam p< š l;ati svojih otrok v šolo, mi je kri vrela in bi bil najrajše proklel zemljo in njene »pravične« upravitelje ! Slovenskih šol nimamo. V nemške državne šole jemijejo na prvem mestu otroke državnih uradnikov. Io ker je teh mnogo, morajo vsi ostali otroci zahajati v mestne laške šele ! Laške šole pa so tako na — dobrem glasu, da sami Lahi pošiljajo svoje ofro\e raje v nemške šole in je celo slučajev. d i silijo v slovensko C ril Metodi-jevo šolo ! Je li čudo, da se človek težko vzdržuje kletve na vse one činitelje, ki so krivi, da mi ne moremo in ne moremo priti do naj-prvotnejega sredstva za pridobivanje naobrazbe ? Je li čudno, da smo mi tržaški Slovenci izgubili vsako zaupanje v državne oblasti?! — nič vt? delati za glagolico. Z,t» je naloži Jeli čudno, da ni več med nami onega proviccijal vsem dalmatinskim frančiškanom patrijotičnega duha, ki je vladal med nami, nastopi o : 1) Noben frančiškan se ne sme ni pred nekoliko leti?! Kdo naj se navdušuje Nova ovira za glagolico. Puljski »Omnibus« piše : Provincijal dalmatinskin frančiškanov javlja svojim bra-t >m, da je prejel iz Rima dve pismih in to jedno od papeža, a drugo od svojega generala. v fc&tenh se mu ukazuje, da strogo nakž bVjjim podrejen m brat: m, ca ne smejo v župnijah, ni v samostanih umešavati v agitacije za glagolico, ter ne smejo pjšiljati papežu nikakih peticij ; 2) ne smejo nikjer čitati mašo staroelovenski ; -J) ne smejo ob- za gospodarje, ki skrbe za vse drugo in za vse druge, dočim ima za one, ki so najzve-stejši, le — šibo ? ! Za stariša je prava šiba, ako morajo pošiljati otroke v šolo — a hajat; vernikov na hrvatskem jeziku ni med nimajo šole, v kateri bi se učili materinega mašo, ni izvea maše ; 4) ne eme noben fran- jezika. V laških šolah Beveda ne uče bLo-čiškan s obenem u povedati, da jim je uka- venšČine in vrhu tega se saaramujejo slovenski zano, da ne smejo delati za glagolico«. Isti jeeik. Otrok, ki zahaja v laške šole, je v provincijal je celo strogo naložil vsem gvar- j največji nevarnosti, da postane janičar, izda-dijanoro. da ne bi kdo mrmral proti tem jal«« evoje narodnosti. 8 kakim src?m morejo odredbam. i slovenski stariši pošiljati svoje otro&če v Ko vidimo tako poetopanje Rima proti take šole ? ! glagol ci, tedaj moramo biti gotovi, da še; 8!ovenski stariši si dobro zapomnijo dvajset Ut ne dobimo glagolice, al o bomo vedno tako ponižno presili Rim ca glagolico. Tu je treba izbrati drugo pot«, dam ni treba komentarja. »debro« gospodo, ki imajo za Slovence — kadar jih potrebuje — vse polno obljub in Tem beee- sladkih besed, ki pa prav po — turško skrbi za nas in našo šolsko mladino ! Le tako naprej, gospoda, toda zapomnite Drobne politične vesti. j si, da jedino, kar dosežete s svojim nam Dijaki v Toniku. Kakor porofta sovražnim postopanjem, bo to, da ste ubili v Pttre grajska bn. agentura is Tcmska v nas vtako zaupanje v kogar si bodi, in da bomo zaupali le sebi po znanem hrvatskem reku : Uzdaj se u se i u svoje kljuke ! Zopet nekaj z jnžne železnice. Pišejo nam : Dne 16. t. m. je bilo oddanih na Paki (na Štajerskem) 7 piščancev na naslov : Pavel Zorko na Opčinah pri Tratu. Ti piščanci bo se res dne 17. t. m. vozili — mimo Občin! In sicer na Prosek. Dne 18. t. m. je naslovljenec prejel avizo s Prošeka. Da pa ne bo žival trpela gladu in da čim prej pride do pošiljatve, je hitel naslovljenec na postajo na Opčinah, od kjtr so telefonirali, naj pešiljatev pošljejo ca naj Da Občine. Tako je edresat vendar prišel do svojega, ali za en dan prepozno in je vrhu tega moral še plačati vornino s Preseka nazaj na Opčine. Toda ta slučaj je imel sličnih — prednikov pri istem naslovljencu. Povsem jednak slučaj se mu je pripetil dne 25. decembra 1904., le z razliko, da je imel veče troške, ker je bila teža desetkrat veča. Istotako lani mu je šla pošiljate v piščancev, naslovljena na Opčine, kar v Trt t in naslovljenec je imel škodo tudi zbog tega, da je žival trpela lakoto in močno Bhujšala. Trije Blučaji torej pri enem in istem naBlovljencu !! Čudno je to. Na vsaki način pa ne dajajo ti slučaji najboljega spričevala poslovanju na južni železnici. Stvar je re-sneja, nego se misli na prvi pogled. Tu je šlo le za p šSance. Ali isto bi c-e lahko zgodilo s pošiljatvijo veče vrednosti in take naravi, da bi naslovljenec — kakor je že v trgovskem življenju — trpel morda zelo obČutco škodo, ako ne bi dobil pošiljatve istega dne kakor ;e računal in pričakoval. Po vs9j pravici zaslužuje torej tako poslovanje južne Železnice najbujo obsodbo. V obče ae vidi tudi na tem izgledu, kako malomarni in brezbrižni so izvestni organi južne železn "ee do interesov prebivalstva v neših slovenskih pokrajinah. Na eni strani naa južna železnica izzivalno žali v jezikovnem pogledu, a vrbu tega ee ne meni niti za gospodarske interese nadega ljudstva ! Tako je in zaetonj so vsi protesti in pritožbe proti temu. Mogotci južne železnice ostajajo gluhi in slepi za naše že je. Razglednice za StrossinayerjerJev spomenik. Zagrebški meščanski odbor za Stros4m&yarjev spomenik je izdal v !a tni | založbi deset krasnih razglednic. Klišsje za v«e razglednice so iedelali češki umetniki zavoda »Unie« v Pragi, djČim je razglednica tiskala »Dionička t akara« v Zagrebu. Slike so tiskane v barvenem t atu, a delo je naravnost umetniško. Tiskano je 10 raznih razglednic : 1 J. J. Stos^maver po fotografiji ; 2, 3, 4. Pročelje ia severna stran, «apadna stran in srednja ladija djakovske stolnic*; 5. Sv. tri kralji in hrvatski seljaki iz raznih kraiev se klanjanjo Jetusu, naslikal L Lsitz; ♦>. Jezus s križa, od istega umetnika; 7. Vne-bohod, naslikal A. M. Seitz; 8. pročelje jugoa'ovanske akademije znanosti in umetnosti ; 9. Papež Hadrijan II. daje bratoma C rilu in Metodu dovoljenje slovenekga jezika in bogoslužja v cerkvi, naslikal Nikola Cjnsoni ; 10. Hrvatsko vseučilišče v Zagrebu. Veeb 10 razglednic etaae 1 krono. Pojedina 12 stot. Naroča se razglednica pri ' tajniku odbora dr. N. Hoferju v Zagrebu, Frankopansia ulica. To je lopovsko ! Glasovito glasilo c. k. državnih uradnikov in druz h — hohentol-lerncev v Mariboru si dovoljuje lopovBtvo, ko p:še, da je Kranjska »raj krvi, kjer ni nikakega žegnanja in nikase slavnosti, s katerih ne bi odnesli nekaj , mrtvih«. Puit:mo lopova, ki je to napisal, v njegovem lopovetvu! Ali enkrat se bodo morali ->a-t)pniki narodov zares vprašati : če se že toliko govori in piše o potreb; varovanja časti posamičnika potom zakona, ali ni «e velifeo potrebneje poskrbeti zakonodajnim petem za te, da ne bo mogel vsaki lopov tirati v blato čast celih narodov in dežel ? I Visoka je čast osebe, ali še viša je čast celih skupin. Dandanes je n. pr. naš mali narod se svojo častjo popolnoma brez varBtva pred raznimi — banditi!! Znamenje — zistema. V okraju Gornja Radgona je te dni že peta občina prešla { po volitvah zopet v slovenske roke. Ali čudni slučaj hoče tako, da c. k. okrajno glavarstvo v Ljutomeru ravno od petih volitev ni še nobene potrdilo. In šakaj ! Za to, da bodo na prihodnji volitvi v okrajni zastop sodelovali še prejšnji nem-škutarski občinski odbori! To je ps že pri- stranost brez figovega peresa. Ali ga rea ni biča, ki bi naučil izvestne politične uradnike, kakov ne sme biti državni uradnik?! Trgovci, trgovski pomočniki in va jenci ! Trgovsko izobražavalno društvo otvori v nedeljo dne 1. oktobra ob 3. uri popoludne brezplačno nedeljsko trgovsko šolo s poukom v računstvu, dopisovanju in knjigovodstvu. Računstvo in dopisovanje se bo poučevalo v dveh oddelkih; knjigovodstvo pa le v enem, ker je namenjeno le « n'm, bi dokažejo prilično znanje v računstvu. Nad&lje otvori društvo, ako ee priglasi zadostno število uČ6ncav, tečaje za laščino in nemščino proti nizki mesečnim*. Vpisovanje se vrši vsaki dan pri slugi v društvenih prostorih, Via S. Franceseo d' Asaisi 2. I. nadst. Trgovski pomočniki in vajenci ! Le v Vašo korist je, da obiskujete pridno in redno trgovske tečaje, da si prisvojite tako, VBaj toliko strokovnega znanja, kolikor je trgovcu v našem m9Stu neobhodno potrebno. Do slov. trgovcev pa se obračamo z uljudno prošnjo, raj pošiljajo svoje uslužbence redao v neio trgovsko šolo, da zadostijo tako dolžnoati do istih, do njihovih starišev ter do narode, ki potrebuje pridne in izobražene mladine. Odbor. Za drnžbo sv. Cirila in Hetodija za Istro. Klub »Sv. Ciril-Metodaki zidar;c v Zagrebu javlja : Tužno stanje hrvatskog školstva u Istri i danomice sve to jače navale naših mcćaih protivnika, koji tište ubogi naš narod u Istri, dali su nam cilj našem radu, da tom narodu u njegovoj teškoj borbi pružimo svim silama takodjer i što izdašn ju materijtlnu pomeć. Za tim ciljem tež€ć sklopio je klub »Ciril Metodski zidari« u Zagrebu početkom ove godine ugovor sa domaćom tvornicom žigica Adama Reisnera u Osiebu, koja se je obvezala staviti u promet žig -a pod naslovom »H rvatska za Ciril - Metodske zidare« a dio čistog dobitka namijenjuje našem klubu, da ga izruči družbi »Sv. C rila i Metoda za Istru«. — Ž gfes su najbolje kakve da. pak apeliramo na Vas kao rodoljuba, da se izvolite isključivo ovim žigicama posužiti i zahtijevati ih odlučno i svagdje. Kupujući naše žigice, podupirate ne sam > naš narod u Istri, nego i nbšu domaću industriju, našu domenu tvornicu žigica, u kojoj nalazi do 400 hrvatskih radnika svoju zaslužbu. Naručba prima tvornica žigica u Osieku ili tajnik kluba gospod Milan Sucbaoek u Zagrebu. židje v Celoveu, katerih jo tamkaj kakih 150, si oaireravajo graditi sina- V kaznilnici v Kopru je razpisano eno mesto paznika. Prošnje je predle žiti državnemu pravdnistvu v Trstu d'> dne 31. oktobra li>0i>. Podrobnosti so razvidne iz razpisa v tukajšnjem listu »Oaservatore trie-stino«. Javen shod in demonstracija pro »Trieste o nulla !« Sinoči so je vršil v gledališču Politeama Roaaetti javen shod, ki ga je sklicalo politično društvo »Pattina« — pardon, »Patria«. Ni nam znano, kakšne re-solncije so bile vsprejete na tem shodu. Znano nam je pa, da se je po končanem shodu zbrala par Btot'n broječa tolpa in s;a nekoliko na irprehod po mestu knčaje : »Evviva 1' universita italiana a Trieste!« Iz kakšnih elementov da je eestojala demonstrujoča tolpa, je razvidno iz sledečega dogodka : V ulici sv. Antona novega je nadzornik policijskih agentov Kar.»l Titz skočil mej demonstrante in prijel za vrat dva demonstranta. Eden teh je bil 28 letni Peter Pe riseini, doma iz Vidma v Italiji, ki je izgnan iz AvBtrije in ki je iskan od sodišča, ker ima s tem poravnati neki račun ; drugi je pa 25 letni Anton Krebel, doma iz Postojne in izgnan iz TrBta. Titz obžaluje da nima veaj štirih rok, ker v istem hipu, ko je on skočil na ta dva ptička, sta jo druga dva odkurila iz vrst demonstrantov, ker imata ravno tako maio prav ca bivati v Trstu, kakor ona dva ki Eta bila aretavana. Krebel si je na policiji strgal vso obleko raz eebe, tako, da je ostal oblečen popolnoma tako, kakor je bil oblečen l rčka Adam. predno je ugriznil prepovedani do 30. t. m. vsak ponedeljek, sredo in petek e Krebel še do krvi razpre- zvečer v telovadnici. Želeti jet da se pri-Pokllcali so zdravnika se javi čim veče število telovadcev in to čim tad. Potem ee ak&l po prsih. Fofci;eali eo zdravniHa se zdravn ike pcstaje, da mu je obvezal raz- prej, da bo možno razdeliti oddelke, prsskane krvaveče prsi. Pozneje pa, videči Bratje Sokoli, ki as v kroju udeležjo da se dalje nori, so ga odvedli v bolnišnico, ' izleta v Holjuno v nedeljo 24. t. m., naj kjer ^ sra zaprli v opazovalnVo za umobolne, < pridejo danes zvečer ob i*, uri k redovnim da bo tam vp 1 »Trierte o nulla . . . ma Po- vajam. st jLa g ammai !« j Jutri ob 2. uri popoludne odidemo iz Predslaočojl požar. Kakor smo že; Sv. Ivana peš v Boljunc. Zbirališče v »Na-včera- na kratso poročali, je predminolo rodnem domu« pri Sv. Ivanu, no-" zgorelo poslopje čl. 2. v ulici Fabio VeseliČni odsek »Tržaškega Sokola« Seve:<». Goreti začelo ob 2. uri u pol po neznanja, da ee letošnja plesna sezona otvori poh:n »Č . Gost, zadulljiv dim se je valil po g plesnim venčkom dne 7. oktobra t. 1. v ulicah Fabio Savero, R imagna. Tcrrente, društveni telovadnici. Začetek ob uri. (iiorgio a<4lci so pr.šli gasit se štirimi gasilnim vi z) v t. Kakor že včeraj povedano, je imeia v zgorelem poslopju tvrdka bratje di L »nar do — fci trguj 9 s pomarančami in limoni — svoje skladišče morske trave in k -^ev, kar "rabi pri odpcšdjanju pomaranč m iimonov. Poleg skladišča je ----- — vzems tvrdsa v poslopju tudi hlev. in v tem svoja > Faust« dva konja. Gasilci so konja komaj rešili ; j £|Bti dobiček je določen za nabavo dru-po^ebno eden kar ni hotel iti iz hleva ; 6tvene Matave, zato se bodo preplačila hva-sledajič se jim je pa vendar pos:e5ilo, da so ležnQ veprejeniaia. gra nagnali ven iz gorečega hleva. j gkoro vee teden že se vreme kuja, Na sprednjem vogalu poslopje, takoj«vendar apaino še rmirom, da se bo v ne-}>oi ulico di Romagna je pa imela žganjarno deljQ vedrQ nebo VBpenjai0 DJid nam . Ako Nanut. foera Nenut } m.la ta Poleg »Tržaškega Sokola«, društva »Kolo« iz Trsta in društva »Vodnik« iz Doline, sodelovalo bo tudi »Slovansko pevsko društvo« iz Trsta. Vojaški crkester pešpolka št. 97 bo mej veselico — kakor je razvidno iz rasporeda — 'grel samo slovanske skladbe, iz od Gounoda fantazije iz opere gospa -J >eipina vdova stanu e ee svojim' otroci kakih 20 korakov o i fam v ulici di Romagna. Malo pred ."». ur<» s-* jo pršti klic t. Ko bo jej, na njeno vpra« nie. zakaj da jo kličejo, povedali, da t g<>rit ni isprva n ti razumela, kje da gori., K-* ao jej pa slednjič povedali, da gori p> 1 e.< p e, kjer je njena žganjarna, je hitro vzala ključe žganjarne in šla z otroci k cen u. Prva n e ekrbje bile, da bi rešila črnega ' - * , 1 nemu otcinetvu. m.pis, ki je bil zaprt v žganjarn*. Dobila je Č >veka, ki se je ponudil, da gre reš t mačka. Temu je dala ključe. Mož je re« , , . _ . ... -- igro in plesom, ki jo priredi dne 24. sepse m odprl, a mscek se je prest r sil videči 6 v j r _ __ r vf > ce^t ► raFSvetljeno in ni hotel ven. V pa bilo v nedeljo s.abo vreme, odložimo veselico na nedoločen Čas. Odbor. »Gospodarsko podporno društvo« v Trebčah to imelo dne 15. oktobra obleta.eo otvoritve »Narodnega doma«. Ob tej priliki priredi pevsko društvo »Primorec« veselico s plesom in igro na dvorišču zgoraj omenjenega društva. Program se objavi avoječaBno. Toliko na znanje bratskim društvom in slav- Odbor. Pevsko društvo »Skala« v Sv. Križa pri Trsta vabi na veliko vesel co s petjem, ž£an 7. uri zjutraj je bil o^enj lokaliziran n n bilo več nevarnosti, da bi se raz-- r a a drugi bi žnja poalop a. Gasiicem se tembra 11*05. na dvorišču g. Jakoba Mega-nja štv. 271 pod vodstvom pevovodje gosp. Jakcba Tence. Vspored : 1. Godba. 2. Nedved : si krasne«, mešan zbor. 3. Godba. 4. Sattner : »Naša petem«, s 3 odlomki, zbor. 5. Godba. 6. F. S. Vilhar: zvezda«, moški zbor s samospevom tenorja 7. Godba. 8. A. Foerster : »Ntša gore« mešan zbor. 9. Goiba. 10. Aiešjvec : uro doktor«, burka v enem dejanju. Na vesehei bo svirala domača »Tak P. H. mešan »Naša Eno godba Začetek vesel cj ob 4. uri popoludne, je srefiio tudi, da so reš li pred požarom , ^ , ▼___ped vodstvom gospoda Ivana Furlan žtrsutrj', v ktteri je bil csl sod špirita. r & r Skolo, ki jo je požar napravil, cenijo ..u.« i_ ' u l. i .i__do veselici bo ples, ki bo tra;al do polunoČi. '»0»K) kron. Sicer je bilo poslopje zava- • r •> v vdove M,rije i Vstopnina na veselico 50 etotink. — Sedeži po 20 stotink. K plesu : vsak plesni komad 20 stotink. V sluča;u slabfga vremena ee veselica na rov-n i. Poslopje je b lo last K ;tl 97 25 97.15 88.40 88 25 1615.— 1614.— 638.— 686.50 239.90 239 821/. 117.40 117.-'o •23 47 23.47 19.12 19.12 95.40 95.45 11.31 11.31 Zadnje brzojavne vesti. Nevihte t Kalmbrfjl. COSENZ A. 22 Nevihte z nalivi trajajo dalje ter so provzročile na poljih veliko škodo. Poškodovani so tudi šotori in koče in poslopja, ki so trpela valed potresa. Včeraj je strela udarila v Piano del Lago v neko hišo in ubila enega otroka. Blizo S. Pietro Guarano je strela udarila v tri kmete, d7a sta bila takoj mrtva, tretji pa je težko ranjen. Članek Frana Košuta o krizi. BUDIMPEŠTA 22. »Magyar Orsz-g« je priobčil članek Frana Košuta, v katerim s j med drugim nahaja nastopno : Mi gremo h krel u z dobro prenvsljenim sklepom, da bomo, ako m( ž ic, reš tev krize iskali in jo tudi najsli. Pres njeni od patrijotičnih Čutstev in cd nise lojalnosti, čutimo tudi, da se ne moremo prain h io'x vrniti doccov, ker kralj hoče, da se težka kriza zvrši. Nemožaoiti se od nas ne m^ra zahtevat', i a ako ee jih ho zi.hteva-!o, b lo b': to brez-vaptšne. 8c:r je jasno, da za oi odstrani onega, ki bi [ r.šal k njemu s praznimi ro kami. Mi prevzamemo bremena in odgovoi- • od porcelana in biserov vezanih z me-ncet vlade, čeravno te želimo oblasti. To deno žico, od umetnih cvetlic S tra- Dunajska borza ob 2. url pop. Državni dc g v pH|.irjo srebru Avstrijska renta v zlata „ , „ kronah 4°/0 Avst. investioi sku renti; 3'/,1., Ogrska renta v zlatu 4°/„ „ „ „ kronah 4'/a n 3'/, Akcije MHcrrtnalne banke Kreditne akc.jc London, 10 Latr. 100 državuih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep ) — Francozka renta «9 75, italijanska renta 105.40, španski ezterieur 94.00, akcije otomanske banke Gll —. Menjice na London 251. tfO. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne ielae« e —Lom bar di —.— unificiran« rarlkn renta 91 <>5, avstrijska zlata renu 102.70, ogrska 4°;, «1».. renta J^ 30, Lftndezb&u 490— turAka s?e£;e 137-50 parižka bsuks 15 12, italijansko m jonalne akcije—.— akcije Jki.v« Tiati 16 50. Mirna. Lond o t. (Stlep ktiino*"'i Dnnajn —.—. Stalna. Tržna poroćlla 22. septembra. Budimpešta. P5««. ^ -a « kt. K 15 82 di K 15.8t>, rž za okt. K 1*2.82 do 12.84, cves za okt. od K 12.2S do 12 30. koruza •■» aepL K lo K—.— Pa6iuca Donid.e zadostne, povpraševanje srednje, tendenca mirna. — Prodaja 30.000 met. stoto v, nespremenjeno. Druga žita nespremenjeno. — Vreme: dež. — H a v r e. (Htlep.) Kavu rtantoa good e -roge za tek. mesec po ?>0 kg 47."/4 frk, srn dec 47.3/4. New-York. (Otvor-* • e. Kava KIo z« če dobave. — Stalno, nespremenjeno, do 5 stotink nižje. Prodaja : 500J vreč. Hambnrg. (8H» -^aa^s good a ve rage Kia september 3V/t za dec. 3 8.3/4, za marec 39. */4 za raj $9.% Mirno. — — Kava iiiu n'•oco H9—40 navadna rrt«iln. 41—43 navadu* dob« • 44 -45 Hamburg. (Sklep.) Sladkor za september 17.r5, za oktober 17'4.i za november 17 40, za dec. 17.50, za januvar I7.fi0, za febr 17.70. — Mirno. Vreme: lepo. Sladkor tuzemski Cenlrifugal 5 oromn. fled. K 74'— do 75-—, za maj-avgust K 7 i-— do 7* 50 Concassć in Melisitl promptno K 74 -75, za juli-atgust K 74— do 75'—. Londun. riladfcn- repa »uro* 8ll/i0 Pari*. Hi za tekoči mes**.> 15.25 n. c» oktober 15.25, za nov.-december 15,50 za nov.-febru var 15.75 mir jo.. — -Sduica • teiofi m -sec 22.95, za oktober 2 J 15 za november december 23.40 za nov. februvar 23 G5 itrdno Moka za te koči mesec 3u 35, za oktober 30.50. -.h nov.-decembar 30.90, za lov-februvar 31.15 (trdu>. — RepiČn" olje za tekoči 49.l/,. za oktober 493,\ za november-december 5(P.— za januvar - april 51— (mirno'. Špirit za tecočt menoc 39 5'J, za oktobar 3G.1/« za november - december 3o —, za januv -april 35 l/4 (napeto). — Sladkor aurov 8«e uao nov. 21.1/*—21'/« (stalno) bei za tekoči meneč 25 V* za okt 25.5/a. z« oktooer-januvar 2b/'jH, za januvar-april 26.3/4 (trdno) rafinirai. 59--59.1/,. Vreme, oblačno. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci samoremo storiti pa še le, ako ne pridemo domov praznih rok; diugače ne moremo po-, stopati in tudi ne bom t postopali. Kdor bi s a tega lotil, bi etotil (o šaman, kajti prišel bi na vrbucec oblasti, da bi se takoj zopet od tamkaj sruši). kovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščati za spomenike. Njnixjea konkurenčne cene. »Konsumnemu društvu« v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu. Vstopnino so preplačali gg. : pevsko društvo »Kolo« 5 K. Ceroic I. 60 stot., T. M. Msrc 40 st t. S la F. 1 K, Križman A., S^her J., Trobec A., Husi po 20 stot., 40 stot.. VJujavec 20 stot., Borana poročil« d>« 22. septembra Tržadka borz&. Napoleoni K 19.11—19.23, anglelfe« Ur« K — .— do —.—, London kratek termin i£ '-40--210 15 Francija K 95.40—95.S0— Italija K 95 50--"b BO - italijanski bankovci K. —.— —.— Piemoi,- K 117.50--117.05— nemfiki bankovci — - —• - avstrijska ednotna renta k 100 60 10J 85 ogrss kronat* renta K 97.20 97 40, italiiauo^i* »u. ——kreditne akcije K 686 — — 688. - državne železnice K 676.-- 678.— Lnmbaru £ h 3.-105.— Llojdov« akcije r. - 778 - tirećke: Tisa K o31.75—£35.75, M rtu., ii 470 — do 483 —, Bodenkredh lttfcO K 302.— J10.—, ti • denired« 1009 K 302.— 310 — luin * U5.— do 147- — CjrbaKa —.— oo —.— - i O t: O > > o 11 o J* OnOiiOHOiiOilOilOi 0 ■» § ar Tovarna pohištva 1 Aleksander tevi jKiinzi ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiSa). ^ ZALOGA: Pinzzn ROSRRIO (šolsko poslopje). Cene, da aa ni bati nobene konkurenoe. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po cs posebnih načrtih. jan~k<» cerkvijo v ne tleli-«, dne 24 sept t. L od h— 10. ure/večer. Sv irala Im> nova Skorkljanska godita 12 mož. < ene pijači in jedilom se ne zvišajo. hektolitrov vinskih sodov v vsaki velikosti od 5—70 hektolitrov predaja jx) jako zmernih cenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi. Križevac. MALA OZNANILA im Pozor! 10.000 V novi prodajalnici jestvin in koionijai petra Petemel v ulici Gittlia št. 76 I* vdobiti TBakoTrrtn«* jestvine kakor: kavo. ri*. testenine fnapeljskel, »la po 36 no»ć. — Blag* redno gveže.— Cnflp nove in -tare jk> najnižjih cenah wUUo ima v zalogi sodar Fran Budau v Trstu »il. Boschetto štev. 2X (uliod iz ulice Paduina >t. 21. Mhrlpnir ki obi*koval šest gimna- IfllCtUOIllOj zijskih razredov vešč sloven skega. nemškega, italijanskega je-ika koritpon-don«*«' nemške stenografije, išče takoj t-lužbe l ri kuki trgovini ali v kaki odvetniški pisarni. Pomnil*? »Mladenič« uprav. »Edinost«. Tomasoni Ulissu Trst slikar-dekorater. Sprejema delo na deželi Dekoracije sob a papirjem. Slikanje »ob in napisov v to kot #bon«. Zahteve skromne. Ponudbe jMfl šifro M. H. glavna pošta. Podpisani ima okoli UOo 1 izvrstnega vina naprodaj. < 'ena 24 gl. per hekto na licu mesta. Sv. Anton pri kopni. 2)el!asavia Josip« Zaloga vina Scali_ No i hnllO vinske 9tiskalniee in mastilnice ndJUUlJU ^ Johi vajo pri Živic i dri trgovinska ulica 2. ittioriseil Scbool of Laipages u<-i m< Iprne živeče jezike od profesorjev dotunega mate; inega jezika. Trgovinska korespondenca. Kom-Minirana m^oda. Brezplačne pojasnila daja autorizo-vana -ola za učenje jezikov za odra;čene in otroke v Trstu. ulica Nuova št. 11, II. nadstr. Np l/lini vrana J" Izvirna šaioigra 57IIU MIOI ¥layct. v enem dejanju je ravnokar izšla, ter se v dobiva po 5U st., p«» jMjšti 10 st. več pri spisatelju in založniku Jaki Stoka. Trst, ulica Giorgio Galatti 18. MIRODILXICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (vogai f}eppa) Specijaliteta navadnih in me-dicinalnih drog. barv. pokosti, lakov, ić;tk, ćopićev, navadnega in parfum nega mila. petroleja, Apirita liestei goreti. — Barvilo za ćiAćeuje Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar j Via del Riva z6 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popraflja are ca jamstvo. Prodajata jestvin\ založeno z vedno svežim olagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja, mila, kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETR0NI0 2 {voflal ul. S.;- I Veprirali so se napredovalni vinorejci j urni tek s potlačeno verižico 1 krasna ?pila - ponar. biseri, kravato, 1 pozlačen prstan s ponar. kamnom za gospode ali dame, 1 krasna garnitura rmaib i v Iz 3 "j double zlata za manAete, ovratnik in prsa. •'» platnenih žepnih rut, 1 jato lepa žepna pl-! raznih reči, jci -o v hisi neobhodno potrebne. Vse skupaj z uro, ki - -ama toliko vredna, stane le gold. 1*85. Po-iija na povzetje ali predplačilu. H. SPINGARN, Krakov št. 43. Kdor naroči '2 zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni uožič na dve rezili, pri več kot 2 zavitkih se priloži vsakemu po 1 tak nožič. Za kar ne ugaja se denar takoj povrne. Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE so naše stiskalnice ,,ERGOLE" najnovejšega in najboljšega sestava t dvojno in nepretrgano pritiskalno močjo: zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. Najl (.li.^e antoniatičao patentovaue utne l>rizg;iini<>e. Ui oflujejo samt' < ne «1« M jih liilo trrlia. goniti. ,Syphcnia" plugi, stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti giozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadju in drugih vegetaln h, življenskih in nii-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, čistilnice rtšetalniee. — Slamoreznica, v raznih velikostih in vsi drugi s'roji za poljedelstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot pesebno najnovejžega izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava. M A 7 F A R T H & Co. Automatična brizgalnica. mlin za žito ročni Stiskalnica za grozdja. tovarna za poljedelske"in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimi,«, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z. mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani Podpisana priporoča slav. občinstvu svoj* irostiliio ki se nahaja v ul. Giovani Bocaccio, vogal Via Gazzoletti (nI. Miramar, vie-a-vls jahališča Bachachmiti Toči vino prve vrste in pivo. ter kuhinja je preskrbljena z irorkimi iu mrzlimi jedili. Priporoči vsi za obilen obisk bilježi s|>u- štovanjein MARIJA vdova ČOKBLJ. Pekarna in sladćičarnazlastnotovarno biškotov fran Campe TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRST $ krat na dan svež kruh, raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, line vina v buteljkah, sladčiee itd. Sprejema naročbe za sladčice. Fižol Matej Wittmann Feli«*iental, p. Tuclioll.a v Galiciji, -pričuje, da je njegova soproga okrevala od težke l m dežni vsled vjK>rabe G PICCOLIJA. dvornega založnika N"j. Svetosti in lekarja v Ljubljani. Polliterska steklenica velja '2 kroni in se vnanja naročila točno izvrše. Svoji k svojim ! m Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga Croatiatf stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živin' 'to, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in si. .. o najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Dolžnost vsakega dobrega Slovana je -«ati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila Podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Jrst - ULICA TORRE BIANCA 20 Zastopniki za vsako mesto, trg in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. ^ bokini, mau-doloni, kok, kislo zelje in zelje v glavah pošilja po povzetju od 50 klgr. naprej po zmernih cenah M. Lavrenčić Ma - Ljubljana. Za večje pošiljatve p. n. gg trgovcem cene po dogovoru. Šunka s kožo po 1 gl., brez kosti 1 gl. 10 nč., plečeta brez ko>ti !>(►. slanina in suho meso po HO nč.. preširevi in go-veji jeziki po 1 gl. glavina brez kosti kilo po 4"» nč. C9I9M0 dunajske 80, krakovske fine po vdldlll« 1 gl. iz šunke zelo priljubljene 1 u! 20, a la ogrske trde 1 i^ld. ■"><> nvč. i'ine ogrskt- 1 gl. SO nč. kilo. Velike kranjske fine klobase po 20. CIiuAuI#9 'n brinovec I. vrste 1 gl. 20 nč.. vllVOVIIIt 1! vrste po 1 gl., UL vrste po TO novč., brinov cvet pravi (Kssenz) liter 2 ghl. To pripoznano dobro blago pošilja po povzetju od ."1 klg. naprej JANKO SIKC prekajevalec in ra^ljatel ž.vil v Kranju. j^aroSni kolek je vdobiti pri upravi Dobro znana zaloga manifaktur v partijah ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno- i isto ulico št. 1, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso). *9 Edinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RISPARHI0 5 ■ EBLOVANJE PO NiJMODERNEl&IH UlTETiB katalogi brezplačno. F.PertOturar TRST - uI. Poste nuove št. 9 priporoča velik' izbor ur: Ornega. Schaffhause, Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Tržaška posojilnica in hranilnica —^^^^ registrovana zadruga z omejenim poroStvom. , Piazza Caserma štev. a, I. n. — TRST — V lastni biši. Telefon št. 95a. ■T Vhod po glavnih stopnicah, -mm Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po Rentni davek od hranilnih vlog plaćuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Poeojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5V,7o, na menjice po 6•/., na zastave po b1^*^. Uradne ure: od 9—12. dopoludne in od 3.-4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprl, najmoderneje urejeno varnostno eelieo za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. ----------Pofttno hran lini £ nI radna SI 6.004. — — Drog-erija GUSTAV MARCO ulica (jiiulhi št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in ateklenin. --- Na Prošeku priporoča svojo mi rod i I n ieo ki je preskrbljena / vsem v to stivko dajočim blagom. — Nadalje se nahaja v zalogi železo, hii>e in žeblji. JOSIP ŽIGON. m i rodil niča r. mmmmmmammmmmamammmmBHHMBr — „SANUS" M novi htgijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMJNT. T rs r Fin rrie rn z S -UVUA' sprejeiu« t*vmrov»nj« ćlo- /r--» -vm tivi;eni* jkj u»jr»zno»tid občnok jri«tnf