Leto LXXII., št. 94 Lfabljana, torek 25. aprila 1939 Cena Din i.~ SLOfE Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 potit vrst a Din 2, do 100 vrst d Din 2-50, od 100 do 300 vrst d Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja - —— -v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— U Rokopisi se ne mesečno vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljova ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg ». 7 ff NOVO MESTO, ljubljanska cesta telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JEStNICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 W Poštna hranilnica v Ljubljani st. 10351. Na evropski diplomatski šahovnici: Jugoslavija - ključ do Balkana krogih z največjo pozornostjo zasledujejo diplomatske akcije in pripisujejo izreden om, ki jih bo imel jutri v Berlinu jugoslov. zunanji minister dr. Cincar-M ar kovic * _ sploino računajo, da bo Jugoslavija očuvala svojo dosedanjo nevtralnost V mednarodnih pomen razgovorom, z n Dr. Oincar-Marković ŽENEVA, 25. aprila, br. Z največjo pozornostjo zasledujejo tukajšnji politični in diplomatski krogi razgovore, ki se vodijo zadnje tedne med diplomati vseh eviopskih držav. S prav posebnim zanimanjem slede prizadevanjem Anglije in Francije za ustvaritev široko razpredene mirovne fronte in skrbno opazujejo tudi akcije osi Rim-Berlin, da to preprečita. V tej zvezi pripisujejo prav posebno važnost razgovorom, ki se vodijo z balkanskimi državami. Zasedha Albanije s strani Italije je po sodbi ženevskih krogov položaj v tem delu Evrope bistveno spremenila in postavila zapadne demokratične velesile pred nove ovire in naloge. Največji pomen pripisujejo razgovorom, ki se vodijo sedaj z Jugoslavijo, pri čemer opozarjajo na to, da predstavlja Jugoslavija ključ do Balkana. Z velikim zanimanjem je bil v ženevskih krogih zaradi tega sprejet komunike o razgovorih, ki sta jih imela jugoslovenski in italijanski zunanji minister v Benetkah in z napetostjo pričakujejo, kakšen bo izid razgovorov, ki se bodo pričeli jutri med jugosloven-skim zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovićem in nemškimi državniki v Berlinu. Od stališča, ki ga bo zavzela Jugoslavija v sklopu mednarodnih sporov, je v veliki meri odvisen ves nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi. V ženevskih krogih izražajo prepričanje, da bodo odgovorni činitelji Jugoslavije tudi nadalje ostali zvesti politiki nevtralnosti, dasi priznavajo, da je Jugoslavija spričo pritiska, ki se izvaja na njo z vseh strani, v dokaj delikatnem položaju. Vendar pa predstavlja Jugoslavija na diplomatski šahovnici tako važno postojanko, da si noben tabor ne želi imeti te države in njene odlične vojske za nasprotnika. Z velikim zaupanjem gledajo v Ženevi na jugoslo-venskega zunanjega ministra dr. Cin-car-Markovića, ki ga cenijo kot odličnega in zelo spretnega diplomata. Kaj sodijo v Londonu . • • London, 25. aprila, e. Malokatero službeno obvestilo se je tako obširno in skrbno komentiralo v političnih krogih londonske javnosti, kakor poročilo o rezultatih razgovorov med italijanskim zunanjim ministrom Cianom in jugoslovenskim zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovićem v Benetkah. Ravno tako se pripisuje velik pomen potovanju dr. Cincar-Markovića v Berlin in njegovemu sestanku s Hitlerjem. Skoraj vsi londonski listi smatrajo v določanju stališča Jugoslavije napram Italiji in Nemčiji, da ima ključ položaja na Balkanu. »Times« pišejo, da želi Jugoslavija ohraniti popolno nevtralnost v sedanjem mednarodnem položaju in da ne bo pristopila k nobeni grupaciji velesil. Dopisnik lista poroča v zvezi s tem iz Budimpešte: Beograjska vlada se nadeja, da bosta Italija in Nemčija respektirali meje in neodvisnost Jugoslavije. Ako bo dala Madžarska enake dokaze svoje dobre volje, v toliko bolje, toda Beograd ne namerava sprejeti miru za vsako ceno in kategorično odklanja vsako razpravo o teritorialni reviziji. Prav tako vztraja Beograd na očuvanju svojih zvez z Rum unijo in zavezništva v okviru Balkanske zveze. Na drugi strani pa je treba naglasiti, pišejo »Times«, da ni nevarnos i za Jugoslavijo že glede na to. ker je očuvanje neodvisnosti Jugoslavije v največjem interesu Italije same. ... in v Parizu Pariz. 25. aprila, e. Razgovori med dr. Cincar-Markovićem in grofom Cianom so glavni predmet francoskega tiska. Večina listov izraža mnenje, da bo Jugoslavija tudi nadalje ostala zvesta svoji politiki nevtralnosti. Tako piše »Temps«. da je dr. Cincar-Markovič dovolj previden, da si je ohranil svobodt» za bodočnost. V. političnih krogih smatrajo, da se Jugoslavija ne bo pridružila nobenemu bloku evropskih grupacij in da bo odklonila vstop k antikomunistienemu paktu in prav tako tudi angleško-francosko varnostno fronto. V Berlinu pripisujejo obisku dr. Marko vica velik pomen Budimpešta, 25. aprila. AA. Berlinski dopisnik tukajšnjega lista > Hetve« poroča iz Berlina, da pripisujejo tam obisku ju-goslovenskega zunanjega ministra dr. Cincar-Markovica izreden pomen. Berlinski politični krogi naglasa j o. da so obiski srednjeevropskih državnikov v Italiji in v Nemčiji dokaz, da se srednjeevropske dr- žave v svojem napredku ne ovirajo s paničnim razpoloženjem, ki ga povzroča že nekaj časa del svetovnega časopisja. Berlin, 25. aprila, e. Nemški tisk objavlja rezultate konference med grofom Cianom in dr. Cincar-Markovićem. V vseh člankih poudarjajo ojačenje sodelovanja med Rimom. Berlinom in Beogradom. Po mnenju nemškega tiska je po razgovorih, ki jih vodi Gafencu. in po razgovorih med Cianom in dr. Cfncar-Markovičem nastopilo trenotno pomirjenje. ki se bo pa prav gotovo še povečalo o priliki razgovorov dr. Cincar-Markovića v Berlinu. Dr. Cinear-Marković pride v Berlin danes ob 17. z letalom. Razgovori so predvidevani za 26. in 27. april. Dr. Cinear-Marković, ki je nedavno zapustil položaj poslanika v Berlinu, je v nemški prestolnici zapustil mnogo prijateljev. Nemški zunanji minister v. Ribbentrop bo priredil Cin-car-Markoviru na čast na svojem domu kosilo. Za jugoslovenskega zunanjega ministra so že rezervirani prostori v hotelu »Adlon« v uliei Unter den Linden. Poudarjajo, da bodo razgovori dr. Cincar-Markovića v Berlinu imeli izključno informativen značaj. Vsi tisti, ki širijo drugačne informaeije in ki razgovorom dr. Cincar-Markovića z Ribbentropom pripisujejo drug značaj, ne pa informativnega, bodo na vsak način razočarani. Chamberlainovo opozorilo Hitlerju Se vedno so možna pogajanja o vseh spornih LONDON, 25. aprila, e. Nepričakovani povratek angleškega veleposlanika Hendersona v Berlin je dal povod glasovom, da gre za novo akcijo ministrskega pr^sednika Chamberlaina v duhu njegove prejšnje politike pomir-jenja z Nemčijo. Chamberlain je sicer v parlamentu izjavil, da povratek Hen-dersona nima nobenega posrednega pomena. Kakor pa sodijo v političnih krogih, bo nadaljnji razvoj mednarodne situacije odvisen od Hitlerjeve izjave. Zato želi angleška vlada, da predstavnikov rajha ne pusti v dvomu o namerah angleške politike v Evropi, ki ni, kakor mislijo, dovolj jasno in pravilno razu-mevana. Henderson je dobil nalog, da t a ko i stopi v zvezo s službenimi činitelji rajha in razloži stališče svoje vlade napram sedanji situaciji. Poleg tega govore, da je Henderson prinesel v Berlin osebno sporočilo ministrskega predsednika Chamberlaina kancelarju Hitlerju. V tem sporočilu izraža angleški ministrski predsednik svoje prepričanje o možnosti uspešnih razgovorov glede vseh odprtih vprašanj potom diplomatskih razprav. Opozarjajo tudi, da bi v primeru, da Hitler popolnoma odkloni Rooseveltovo iniciativo, to napravilo v angleški javnosti skrajno neugoden in mučen vtis. Od Hitlerjevega odgovora bo odvisno, ali bo Anglija uvedla splošno vojaško dolžnost ali ne. Povratek francoskega poslanika Berlin, 25. aprila. V berlinskih diploma-tičnih krogih se trdi, da se bo tudi francoski veleposlanik v Berlinu Coulondres vrnil na svoje mesto in najbrže že jutri zopet prevzel vodstvo francoskega veleposlaništva. Ameriški poslanik se ne bo vrnil v Washington. 25. aprila, e. Ameriški zunanji minister Hull je izjavil, da Zedinje-ne države ne bodo sledile primeru Anglije, ter da se ameriški veleposlanik ne bo preje vrnil v Berlin, dokler Roosevelt ne dobi odgovora od Hitlerja. V diplomatskih krogih sodijo, da bo Hitler zahteval od Roosevelta. naj posreduje, da bo ugodeno nemškim gospodarskim in kolonialnim težnjam, še predno dobi Roosevelt svoj odgovor. Roosevelt pa seveda nima namena, da bi se zapletel v mednarodne dogodke že zaradi svojih političnih pogledov, ki so tudi odvisni od notranjih političnih razmer. Angleški nasvet Franciji London, 25. aprila. AA. DNB: »News Ohromele- izve. da je angleška vlada sporočila francoski vladi, da bi Anglija pozdravila, ako bi Francija začela pogajanja z Italijo glede gotovih italijanskih zahtev, ki niso v zvezi z odstopom ozemlja, kakor je to n. pr. vprašanje sueškega prekopa in železniške zveze med Džibutijem in Abe-sinijo. Francosko priporočilo Angliji London. 25. aprila, g. Diplomatski svetovalec angleške vlade Vansittart, ki se je po večdnevnih posvetovanjih s francoskimi državniki vrnil iz Pariza, je obvestil angleško vlado o nujnih priporočilih Francije glede ureditve angleške državne obrambe. Francoska vlada nujno priporoča angleški vladi, naj nemudoma uvede vojaško obveznost, ker bo sicer izgubila zaupanje svojih zaveznikov in onih držav, katerim ie ponudila svoje jamstvo. Istega mnenja je tudi šef glavnega angleškega generalnega štaba vicont Gort. ki je obvestil predsednika vlade, da bo podal ostavko, če se vlada ne bo takoj odločila za uvedbo vojaške obveznosti v kakršnikoli obliki. Angleška mornarica v grških • . • London, 25. aprila. AA. Reuter: Uradno poročajo, da bodo oddelki angleške sredozemske mornarice v toku križarjenja, ki se bo začelo 26. aprila t. L. obiskali grške luke. Ciper. Palestino in Egipt. Verjetno je. da se bodo na to vršile vaje v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Domovinska mornarica se bo zbrala 29. aprila v Portlandu. Več edinic domovinske mornarice se bo udeležilo slavnosti o priliki odhoda angleškega kraljevskega para v Kanado Domovinska mornarica bo nato v bližini Portlanda imela strelske vaje. • • . italijanska v jugo-slovenskih vodah Dubrovnik. 25. aprila. Po poročilih iz Rima bo v začetku prihodnjega tedna del italijanske mornarice, ki se nahaja sedaj v albanskih pristaniščih, odplul v jugoslovanske vode in obiskal razna pristanišča. Anglija si hoče zagotoviti tudi gospodarski vpliv v Romuniji Bukarešta, 25. aprila, br. Danes dopoldne se je angleška gospodarska delegacija pod vodstvom prvega gospodarskega svetovalca angleške vlade sira Frederica Lighta Rossa sestala z rumunsko trgovinsko delegacijo. Light Ross je imel davi daljši razgovor z ministrskim predsednikom Calinescom. finančnim ministrom Contascincom in irgovinskim ministrom Bujojenv Angleški krogi v Bukarešti naglašajo. da je bilo z zadnjim rumunsko-angleškim sporazumom rešeno vprašanje rumunske-ga izvoza v Anglijo. Sedaj gre v prvi vrsti za to, da se uredi in poveča tudi angleški izvoz v Rumunijo. Glede na to bo treba spremeniti sedanji klirinški sistem. Da bi se preprečil prevelik nemški gospodarski vpliv na Rumunijo, je angleška vlada sklenila ustanoviti poseben fond za sevanje rumunsko-angleških trgovinskih odnošajev. Poleg tega bo dala na razpolago potrebna sredstva za celo vrsto ru-munskih javnih del in ojačenje rumunske industrije. Posebej pa omenjeni krogi naglašajo, da je angleška vlada spričo garancij, ki jih je dala za rumunsko neodvisnost, prisiljena sodelovati pri oborožitvi Rumunije. Moskva — Ankara Moskva. 25. aprila, br. Pomočnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin je sno-či odpotoval v Ankaro. Razgovorom v Ankari pripisujejo v zvezi z akcijo Anglije velik pomen. Gatencu o svojih razgovorih v Londonu in Berlinu London. 25. aprila, g. Razgovori rumun-skega zunanjega ministra Gafenca z angleškimi državniki so se včeraj nadaljevali do pozno v noč. Vodijo se v najširšem okviru in se nanašajo predvsem na pritegnitev Rusije kot sogaranta za neodvisnost Rumunije. Razpravljajo tudi o pristopu Bolgarije v Balkansko zvezo in o izpolnitvi bolgarskih pogojev ta korak. Velik del razgovorov se nanaša na način angleške pomoči Rumuniji v vojaškem in gospodarskem pogledu. Novinarjem je Gafencu sinoči izjavil, da je njegova naloga dokaj enostavna Prepričan je. da se bo vrnil v Rumunijo z občutkom, da Je varnost in bodočnost Rumunije boli zagotovljena kakor kdaj poprej. O svojih razgovorih s Hitlerjem je Gafencu Izjavil, da so pripomogli k razčiščeniu mnogih vprašanj in da je bila odstranjena cela vrsta nesporazumov. Odpotoval jo i/. Berlinu v prepričanju, da je podana možnost za ureditev vseh zadev na način, ki bo vsakogar zadovoljil. Nov komet se približuje Odkril ga je observatorij v Oslu Oslo, 25. aprila, z. Vodja observatorija v Oslu astronom Hassel je odkril nov komet v ozvezdju Andromede. Do pred dnevi kometa astronomi niso mogli opaziti, ker se je tako pomikal, da ga je obsevala sončna svetloba. Zdaj je viden kmalu po sončnem zahodu v ozvezdju Perzeje. Kometov rep je posebno dobro viden. Komet se premika z izredno hitrostjo in je po ve- likosti in siju tak. kakor zvezde stalnice drugega reda, kakršne so na primer zvezde Velikega medveda. Astronom Hassel je izračunal že kometovo nebesno pot ugotovil, da se bo približal Zemlji najbrže v taki razdalji kakor 1 1937. opazovan: Reinmuthov. ki je skoraj brcnil s svojim repom zemljo. Prevrat v Boliviji LA PAZ, 25. aprila, br. V Boliviji je bila proglašena diktatura. Ministrski predsednik Busch je včeraj popoldne izvršil prevrat povsem nenadoma. V parlamentu je imel govor, v katerem je na lastno pest proglasil razpustitev parlamenta. Hkratu je samega sebe proglasil za diktatorja države. V proglasu, ki ga je izdal novi diktator, naglasa, da bo novi režim izvajal politično, finančno in socialno diktaturo brez desničarskih in levičarskih tendenc. Manifest pravi, da je namen novega režima napredek Bolivije. Odbor albanskega naroda Pariz, 25. aprila, z. Pred tednom dni je bil v Parizu ustanovljen Odbor albanskega naroda. Odbor dobiva iz raznih krajev sveta in tudi iz Albanije pisma z zagotovilom, da se bodo zavedni Albanci borili vedno ob strani Francije, če bi izbruhnila svetovna vojna. General Franco bo obiskal Run in Berlin London, 25. aprila, g. vesti, da bo italijanski grof Ciano konec maja Takoj nato bo general svoje prvo oficielno potovanje v inozemstvo ter bo najprvo obiskal Rim in Berlin. Tu so razširjene zunanji minister obiskal Madrid. Franco napravil Kraljica Geraldina odbila ponudbo za film Budimpešta, 25. april«, z. Neko hoilv-voodsko filmsko podjetje je ponudilo brv-si albanski kraljici Geiakh-ni 1 milijon do^ larjcv za sodelovanje v filmu, ki bi prikazal dogodke, ki so se pripetili neposredrn» pred okupacijo Albanije, in bog kraljice iz Albanije s tri dni starim albanskim pre stolonaslednikom. Pravni zastopnik bivše albanske kraljice je podjetju odgovoril, da je kraljica Geraldina odbila z ogorčenjem ponudbo, ker nikakor noče vzbujati s filmom senzacije po tragični usodi, ki jo je zadela na Veliki petek. Po zadnjih vesteh se bo i/gnani kralj Zogu / Genaldino in sestrami nastanil najprvo v Kgiptu, nato pa bo emigrira! v Anglijo. Ukradeni francoski mobilizacijski načrti Grenoble. 25. aprila, z. Po dolgi preiskavi, ki jo je vodil znani francoski protivo-hunski Drugi biro. je bil aretiran vojaški pisar 4. pionirskega polka, Dertas. Drugi biro je odkril, da je neka ženska preskrbela neki drugi državi mobilizacijske načrte za mejo ob Alpah. Posrečilo se je ugotoviti ime te ženske, ki je po rodu Švicarka, in s pomočjo te sledi je bil odkrit tudi izdajalec, ki je absoiviran jurist. Ob aretaciji so našli v podlogi njegovega suknjiča še nekaj ukradenih dokumentov. Roosevelt skoraj postal žrtev avtomobilske nesreče New York, 25. aprila, z. Na povratku iz Virginije. kjer je bil na obisku pri svojih sorodnikih, je malo manjkalo, da se ni prezidentov avtomobil zaletel na nekem križišču v dva avtomobila, ki sta z največjo brzino rezala vogal. Karambol je preprečil prezidentov šofer. V Washingto-nu pa bi kmalu povzročil nesrečo neki avtomobilist, ki je prehitel prezidentov avto, da bi prezidenta videl od blizu. Obakrat je Roosevelt vozil brez običajne policijske eskorte na motociklih. Don Juan št. 1 se je oženil New York, 25. aprila, z. Včeraj sta se v Hollvvvoodu poročila znana filmska igralka Francozinja Suzanne Charpentier. ki jo pozna svet pod filmskim imenom Annabella. in filmski igralec Tvrone Po-wer, ki ga imenujejo v Ameriki Don Juan št L Kakšen naj bo duhovnih? Gladilo sarajevskega nadškofa dr. Ivana šarića »Katolički tjednik« je v svoji številki z dne 23. t. m. objavil uvodnik, v katerem razpravlja o vprašanju, kakšen bi moral biti katoliški duhovnik. V članku poudarja: »Niso na duhovniku glavno talenti. Ni glavno učenost, ne govornišhx>. ne izkuš nje, ne preudarnost, ne takt. Vse to je ko ristno. vse to je važno, vse to dela Ji/nov nika pri\lnčnega, njegovo o&ebo pa simpa tično. ugledno, i'plivno. populurno. rotht vedno samo s predpogojem, da se za tem krije še nekaj lepšega in višjega. Ono, kar odločuje, kar osvaja, kar je neodoljivo, pm tudi nenadometljivo. to je nadnaravni mo ment. Duhovnik mora biti za duše svetlo ba in ako hoče da nanje učinkuje magično, čudežno in mogočno, mora biti dober in svet. Ljudje morajo na njem opažati, da on ni navaden člo\*ek: intelektualec, gospod, kavalir, javni delavec, patriot. prijatelj ljudst\>a. Takšnih je dovolj drugje. Toda tega ni na svetu: notranje duševne veliči ne, kreposti, obvladanja samega sebe. Red ki »o med ljudmi taki in krvavo težko /e postati takšen človek. Ljudje so to na se bi preizkusili. Vse jim je laže, kakor biti dober, kakor ofrvladirti in premagati v sebi svoje strasti. .svoja zla nagnjenja...« — Na drugem mestu v isti šte\-ilki pa i rva j* »Katolički tjednik«: »l'edno je najbolje, da se varuje mejna črta med duhovščino in laiki, med cerkvijo in sve takimi činitelji. Kjer se na to ne pazi. pride prej ali sle i do borb in nupetosti. pa na škodo cerkve in naroda. Duhovniki so lahko in morajo biti tudi narodni delavci, toda vedno dra gega razreda, brez vodstvene odgo\'ornxmti in brez profesionalnega angažmajo. To fe delokrog laikov. \ihče ne more biti istočasno apostol in svetski človek. Svečeniki v laičnem poslu luhko izgube duh s\'ečeniške pobožnosti. A cerkev tega noče. pa tudf narod tega noče. Ona hoče, da bodi sne cenik svečenik, a ne vojvoda, ne gospodar stvenik, ne politik, ne gospod-posvetnjakl^* Borzna poročila. C arih. 25. aprila. Beograd 10, Pute 11.81, London 20.87, New York 445.75, Bruselj 75.05, Milan 23.45, Amsterdam 23&&k. Berlin 178.75. Sofijn 5 40, Varšava 84. Bukarešta 3A Stran 2 »SLOVENSKI NARODc, Tort*, 25. aprila štev. t>4 Pomembni uspehi Društva za ceste Posebno pozornost posveča cestnim zadevam v severnem deln banovine Ljubljana, 25. aprila Društvo za ceste v Ljubljani je bilo ustanovljeno pred dvema letoma kakor zadnje čase nekateri odbori a posebno pomembnimi nalogami ter akcijami, vendar si ni zapisalo velikih akcij samo v pro-gram, temveč se jih je takoj lotilo. Delo Društva za ceste je že rodilo tako lepe uspehe, da smo ob njegovem cbčnem zboru dolžni opozoriti na nje. Ob občnih zborih mnogih društev sicer govorimo vselej o njihovi delavnosti, da pa ob tej priliki ne gre za vljudnostne fraze, dokazujejo uspehi društvenega delovanja. Društvo se je najbolj uveljavilo pred javnostjo ob priliki prvega državnega kongresa za ceste, ki je zbudil zelo močan odmev. Njegov pomen je bil poudarjen zlasti z udeležbo zastopnikov vlade ter odločujočih činiteljev. Uspeh kongresa je bil, da je bila objavljena uredoa o cestnih fondih in hkrati tudi načrt o šestletni obnovi našega cestnega omrežja. V zvezi s kongresom, ki so mu činitelji državne uprave posvetili posebno pozornost, je bila prirejena velika, učinkovita in smotrno urejena cestna razstava na ljubljanskem velesejmu. Razstava je pokazala zelo velike cestne potrebe v Sloveniji in nujnost, da se najprej lotijo modernizacije cest v nafi banovini, kajti najgostej-ši promet je pri nas in Slovenija je prehodna pokrajina, od nas pa tudi drže poti od severne in zahodne meje v notranjost države. Sodijo, da je razstavo obiskalo okrog 90.000 ljudi, kar pomeni, da je mnogo pripomogla k populaiizaciji naših cestnih vprašanj in večjemu razumevanju zanje na pristojnih mestih. Društvo za ceste posveča posebno pozornost cestnini zadevam v severnem delu banovine, pač iz razumljivih razlogov. Zato je tudi ustanovilo julija svojo sekcijo v Mariboru in na prireditvi Mariborskega tedna je priredilo cestno razstavo ter na nji prikazalo naše cestne potrebe ter probleme ob severni meji. Posebno priznanje zasluži društvo tudi zaradi tega. ker se ni ustrašilo truda m da je imelo dovolj poguma ter nastopilo s svojim propagandnim gradivom v začetku meseca na cestni razstavi v Beogradu. Pokazalo je odločujočim činiteljem v naši cestno gradbeni politiki, kako nujna so cestna dela v Sloveniji. Kljub svoji delavnosti bi se društvo ne moglo sklicevati na prave uspehe, če bi ne moglo pokazati na razne ukrepe, ki pomenijo že delno izpolnitev naših cestnih za ntev. Potrebno je omeniti predvsem uredbo o cestnih fondih, ki sicer ni takšna, kakršno bi si želeli, ker je sklad centraliziran, ki pa vendar nudi pravo podlago za financiranje modernizacije našega cestnega omrežja. Upajo pa tudi, da bo uredba izpremenjena ter dopolnjena po predlogih Društva za ceste in drugih gospodarskih ter prometnih organizacij. Pred dnevi je bila širša konferenca banov in načelnikov tehničnih oddelkov v gradbenem ministrstvu. Na nji so razpravljali o naših cestnih vprašanjih in javnost pričakuje z velikim zanimanjem vesti o rezultatih posvetovanja. Drugi večji uspeh cestne propagande je načrt o šestletnih cestnih delih, objavljen ob kongresu za ceste v Ljubljani. To je eden izmed najlepših sadov propagandnega dela društev za ceste in turističnih organizacij pri nas. Načrt vsebuje za 209 milijonov din cestnih del v naši banovini. Društvo za ceste je zastavilo vse sile, da bo država nudila Sloveniji za cestna dela, kolikor ji gre, ne le po velikih potrebah, temveč tudi. da bodo sredstva cestnega fonda pravično razdeljena, v razmerju s prispevki naše banovine v fond. Modernizacija ceste Jeperca—Kranj— Naklo, delo. ki so se ga lotili letos, spada tudi v šestletni načrt. Ta cesta bo dobila sodobno betonsko cestišče za težki promet, v zvezi z modernizacijo ceste pa je tudi razširitev mostu v Kranju. Vsa dela bi bila lahko končana do jeseni, a se bojimo, da ne bodo. če ne bodo kmalu izdelani detajlni načrti za cestne objekte. Ni le v interesu stavbnega podjetja, temveč države, zlasti še. ker je na tej cesti izredno živahen promet, da bodo dela čim prej končana, zato je treba apelirati na pristojna mesta, da bodo načrti še ob pravem času gotovi. Doslej še ni prišlo do odločitve, katera cestna dela v Sloveniji bodo razpisana prihodnje leto. Potrebe so tako ogromne sredstva pa omejena, da je odločitev res zelo težka. Vsekakor se pa zdi, da je najnujnejše urediti, že zaradi ugleda države, ceste v bližini severne in zahodne meje, nato pa obnoviti cestno omrežje v okolici večjih mest, kjer je promet najživahnejši. Javnost zasleduje delovanje Društva za ceste z največjim zanimanjem ter razumevanjem, saj društvo s svojimi zahtevami nedvomno tolmači želje ter zahteve vse naše javnosti, kajti dobre ceste niso le pogoj gospodarskega napredka, temveč tudi potrebne zaradi državne obrambe. Umetnik in njegova doba Predavanje dr. F. Mesesnela pod okriljem Slavističnega kluba Ljubljana, 25. aprila Snoči je v Hubadovi dvorani v Glasbeni matici Slavistični klub pod vodstvom predsednika g. Draga šege otvoril najavljeni ciklus predavanj, s katerim hoče po svojih močeh doprinesti svoj ofocius pri reševanju slovenskih duhovnih in kultur, nih vprašanj. Z lepim obiskom je krog naših inteligentov, med katerimi je bilo posebno mnogo mladine, dokumentiral veliko zanimanje za najavljena predavanja. Predsednik kluba je s kratlam nagovorom pozdra/vil navzoče, ki se jim je zahvalil za. častno udeležbo, nato pa je po kratkem pojasnilu naloge, ki si jo je društvo s svojim ciklom predavanj zastavilo, dal besedo dr. Franu Mesesnelu, ki je pod naslovom »Umetnik in njegova doba« razčlenil duhovne in idejne vzmeti struj v likovni umjetnosti. Predavatelj, ki so mu poslušalci pazljivo sledili, je v uvodu naglasil, da ga je pri izbiri te snovi, o kateri se ne da več povedati kaj bistveno novega, vodila prav potreba sedanjega, časa. V mirni tok umetnostnega razvoja smo se namreč vživeli do take mere. da voljno sprejemamo, kar nam prinese dan, ne da bi paeudariii, kakšno vrednost predstavljajo sadovi našega umetnostnega, ustvarjanja za našo kulturo in njeno bodočnost. Znašli pa smo se v času, ko ni mogoče več mimo motriti razvoja. Stiska časa in skrb za nawo pravo bodočnost nas sili, da z današnjega stališča načnemo vprašanje našega umetnostnega, ustvarjanja in presečemo neskončni razvoj z nekaterimi vprašanji, ki naj pretentajo notranjo vrednost naše umetnosti. Likovna umetnost, na katero je predava, telj naslovil svoja izvajanja, po njegovih besedah ne mere služiti zgolj razve sel je -vanju in uživanju, temveč mora dajati kruh, po katerem danes človeka bolj žeja kot v razgibanih povojnih letih. Naša dana An ja likovna umetnost se v skladu z likovno umetnostjo evropskega zahoda vse borj CKrmika cd narave in njene resničnosti, k vse bolj spekulativnemu in rafinira-nemu iskanju poti. ki vodijo proč od narave. Da bi prav razumeli to stanje in našli prave vzroke, je predavatelj posegel v prejšnje stoletje, ko je prav tako kakor danes likovna umetnost bežala pred avetcen in njegovo resničnostjo. Likovni razvoj XIX. stoletja je pokazal, da sta bila narava in človek tista os, okrog katerih se suče umetnost velikih in odloči 1-nih deL Vselej kadar pride umetnost v neposredni stik z resničnostjo in z njo ust vati toplo zvezo, nastopi zanjo doba novega življenja in etičnega vpliva. Odmikanje od vse oživljajoče resnice pa vodi umetnost na dekadentna pota in ji vzame možnost Bazvoja te!: nevarnemu vlomilcu na 9§9d, Na Ivana K. seveda ni nihče mislil. Pred dnevi šele sc je ptiCek ujel in eicer zarad", pija.icsti. Pod noč se jc pcja-vil vlomilec v hiš pt-leg škofijske palače, kjer je skušal s svoj m pomagačem vd eti v stanovanje karonika G. Z., pa so ga pravočasno opazils drug,e v hiši stanujoče stranke. Vlomilcu in njegovemu pajdašu sc je sicer posrečilo pobegniti, pa so ga ljudje tako točno- .>pisa'i. da so ga kmalu lahko prijeli v njegovem stanovanju in sp-ozr.aH.v arerirancu kava i irskega Ivana. V st * rovanju so našli tudi rrecej ukradene /l-'tn:ne in drugih piedmctcv. tako da jc bilo v i-ko izmikanje Miman. hanu 90 zlahkj ć :;a zali nad 10 vlomov, k' jih je zagreši! zadnje tedne v mcUu. K jc nakradc' mm naj- 1 manj 50.000 din dragocenosti, ki jih je J sproti spravil v denar in ga tudi hitro po- ( grmi v veseli družbi. V enem primeru je ukradel aa 7000 din dragocenosti, ki jih je vnovčij že nekaj ur po vlomu in ves izkupiček pognal preko noči, teko da se je moral že naslednji dan podvizati in vlomiti v drugo stanovanje, kjer je imel tudi srečo in spet našel večji plen. Popival je tudi naslednjo noč in zapravljal na debelo, kar je vzbujalo precej pozornosti. V stanovanje kanonika Ž. je prišel tudi precej vinjen in je bil zaradi tega precej površen in neroden. Aretiramec je doma od nekod z Dolenjskega, a se je popreje klatil po raznih krajih države, nekaj časa pa je bil tudi v inozemstvu. Koncert slovenske mladinske pesmi Ljubljana, 25. aprila Včeraj je koncertiral v veliki filharmo-nični dvorani mladinski zbor PJS na Rakeku. Izbral si je program, v katerem je zajel v splošnem skoraj vso slovensko mladinsko glasbeno tvornost in posvetil posebno pozornost zlasti sodobni. Koncert je otvoril z znanima učinkovitima pesmicama, pokojnega Adamiča: ?Nmav čez izaro« in ; Orežnica«.. čemur je sledila melodična Dolinarjeva Plavajo meglice bele 4. zanimiva Tomčeva »Romarska«, živahni Sa vinov »MajV in Osterčeva originalna Žaljivka -žabica in muha«. V drugem delu je zbor najprej zapel zelo občuteno Premrlovo 'Uspavanko« in Pirnikovo "-Marija je po polju šla«, zatem pa zanimivo zgrajene in zlasti harmonično pestre mladinske zbore povsem sodobno usmerjenih skladateljev: šivica »Tri otrokove želje«, Bravničarjevega ?>Polžka čarodejca«, Cvet-kovo »Glej, saj ne moreš več«, drugo OsterČevo šaljivko »Ovce in psi« ter Pirnikovo * Uspavanko Matijažku«. katero je moral ponoviti. Mladinski zbor z Rakeka je izvedel vse. tudi tehnično dokaj težke pesmi, intonacijski sigurno in s pravilno, izrazito ter doživeto interpretacijo. Pozna se mu skrbna, sistematična šola. ki mu je posredovala tolikšno tehnično obvladanje, da se je povzpel na zelo lepo stopnjo re-produktivnega ustvarjanja. Zlasti je pokazal vrline svojih tehničnih in izraznih zmogljivosti v Tomčevih. šivičevih. Pirni-kovih, Osterčevih, pa tudi drugih skladbah, iz katerih je pravimo doumel notranje bistvo in ga prikazal v lepo zaključeni estetski obliki. Zbor, ki šteje danes okrog 90 članov, je glasbeno zelo dobro izbran: zdi se. da v kvalitativnem pogledu deški glasovi nad dekliškimi nekoliko prevladujejo, vobče pa so bili lepo zliti in so se ugodno izpolnjevali. Ob tako smotrnem delu, kot ga je pokazal doslej, bo zbor v bodoče dosegal vedno višje uspehe; že včerajšnji dan pa mu je zagotovil naklonjenost našega koncertnega občinstva, ki je znalo z razumevanjem in iskrenostjo vrednotiti umetniško delo malih obmejnih pevcev. Zbor je vodil Makso Pirnik, ki se je izkazal kot sposoben in ambiciozen dirigent z velikim smislom za duhovno bogastvo naših glasbenih vrednot: svoj zbor je razvil do višine, ki predstavlja sigurni temelj plodovitemu nadaljnjemu razvoju. Veliko važnosti je posvetil poleg čistosti intonacije in poglobljenosti interpretacije še čistosti artikulacije, kar je vse prispevalo k jarnemu, izkristaliziranemu zvene-nju zbora tudi v rajtežjih sodobnih stvaritvah. Pirniku. ki mu spričo včerajšnjega uspeha čestitamo, moremo šteti v posebno zaslugo dejstvo, da se je sistematično lotil prikazovanja naših sodobn h mladinskih skladb, ki jih je predstavil v vsestransko odlični izvedbi. Ob tej priliki naj Izrazim zadovoljstvo, da se je poleg ^Trboveljskega slavčka« postavil v službo slovenske glasbene kulture Še navedeni mladinski zbor z Rakeka; ta pojav ni razveseljiv le s čistega glasbenega vidika, marveč prav toliko s splošnega kulturnega in tudi nacionalnega stališča. Upam, da bosta ta dva vzornika dala našim mnogim mladinskim zborom novih spodbud, ki bodo vodile k vedno popolnejšemu oblikovanju naše mladinske glasbe in bodo število mladinskih zborov še povečale. Pričeto delo bo v takšni obliki rodilo obilo sadov in bo zagotovilo naši mladinski glasbeni kulturi ter tvornosti neovirano rast. —cd. Cepljenje zoper koze Ljubljana. 25. aprila Cepljenje zoper koze je obvezno za vse lani rojene, ki doslej še niso cepljeni, kakor tudi za vse one. ki so stari najmanj C- mesece. Javno brezplačno cepljenje bo po naslednjem redu: Za notranje mesto bo cepljenje v ponedeljek, 15. maja ob 4. popoldne v veliki dvoran. Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2/1., pregled pa v ponedeljek. 22. maja ob 4. popoldne istotam; cepljenje v torek, 16. maja ob 4. popoldne v Mestnem zavetišču v Japljevi ul. št. 2. pregled istotam pa v torek. 23. maja ob 4. popoldne; cepljenje v sredo, 17. maja ob 5. popoldne v otroškem vrtcu Trnovo v Cerkveni ulic: št. 21 pregled istotam v sredo, 24. maja ob 5. popoldne; cepljenje v soboto. 20. maja ob 4. popoldne v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 21., pregled pa istotam v soboto. 27. maja ob 4. noncldr^. 7^ Sp. Sižfco bo cepljenje v tore-- ~n. 1 n ob 4. popoldne v šoli v Sp. Š'šM r»r C ' cest', pregled istotam pa v torek 23 i"»aja ob 4. popoldne. Za Zg. ši§ko. 7 ->r"e. Dravi je »n Igtfsese to cen1-72-nje v |^*roSE 16. m?1"« ob 5. ^onoldn? v Boli v Zg. B!Ski, m-egled ni V m v torek. 25. turfs ob 5. iiev^dne. Zi Vič G'inse, Porno dc'i-io ;v. Brdo bo cepljenje v rre^o, 17. mata ob 5. nopc^n? v šoli na Viču rrer'ei r»a ?«t*»rf»m v rv>do. 24 rr"> *n ob 5. pcnoVm^ Ta Jar.^e. Obrije :n Tomačevo bo cerlienje v r?tek. 3 9. maia ob 4. rooil-r'ne v šoli n? Smr**i;"°k" cesti p-eider1 na lsic*~iia v čntrttk 25. mrjn ob 4. nepo! ine. Za IHrče Savt*??, Stezice in B^žgrad bo er^'snic v \—1->'". 19. mr'f ob 4. nopol,1r»e v So** za B^žigr^:7om na Vo^ovolni cesti, nrcgfci r.i :«?t'*^n v č"'vt~k 25. ma-a ob 4. po ro *■"-- r*" š)ter?r>'c vas bo cenjen je v "oi^to ?0 vfrsi ob 5. pnrjr-Hne v S^kol-ikevn domu v ?''Dan"'T vasi. nrr-^lrd sto-tam na v soboto. r*»*Jsl ob 5 t>~t>^rjne Ta T'- r-*---J!c l^O. ĆVno v-. Pri pa le u si je nr &no poškodoval levo roko in levo nogo, po eg tega pa je dobil notranje po-H:o;ce Na Polzeli je padel 321etni delavec Franc Trlo v nedeljo ob 16. pri delu trMp nesrečno, da si je zlomil levo nogo v čleoku. V nedeljo ekrog 20. je padal trgovski potnik Viljem Klančnik iz Celja na Obrežni cesti z motornega kolesa ter se hi*7o peakodoval po glavi in obrazu. Klan-Cn.ka so oildali v domačo oskrbo, ostala dva pa te zdravita v celjski bolnici. —c Umrl jo v nedeljo na Os t. rožnem 33 pri Celju 551etni posestnik Franc Knez. istega dne je umrla na Cesti na Dobrovo št. S pri Celju v visoki starosti S7 let občinska reva TJrša Ncdogma. ($QČe\ntca KOLEDAR DANES: Torek, 25. aprila. Katoličani: Marko. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Andaluzijske noči. KINO SLOGA: XI. Olimpijada. KINO FNION: živi mrtvec. DRI'šTVO ZA CESTE: Občni zbor oh 18. v prostorih AvtoKInba. IRIRODOSLOVNO DRUŠTVO: Predavanje univ. pirof. dr. ing. Kavčiča >0 specialnih cementih« ob 18.15 v mineraloški predavalnici univerze. DEŽURNE LEKARNE DANES: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosnosvrtska. cesta 10, Bohince ded. Cesta 29. oktobra 31. \T debati ic naš prah, pristni ljubljanski prah. Kaj je to? Ali je prah igrača vetra, okrog katere se lahko sučejo pesniške skomine in zafrkacije. ali pa je zlo, noseče velik del odgovornosti za širjenje nalezljivih bolezni? Debato o tem prepuščamo tistim, ki trdijo, da je Ljubljana prav snažno in čisto mesto, tudi kar se tiče cest in ulic. Se\-eda, če pride človek v Ljubljano recimo iz \Tinkovcev ali Arandjelovca, potem to že drži. Nam se zdi, da bi vprašanje prahu v Ljubljani ne smelo biti obrav-n:n-ano kot nekaj postranskega, vsakdanjega, kakor recimo vprašanje odlaganja smeti tam nekje za mestom, ali kopanje gramoza. I^ovolj smo se že nadihali tega neznosnega prahu, do\-olj nasedeli pri zaprtih oknih, da imamo kot davkoplačevalci pravico zahtevati, da se končno resno načne to pereče vprašanje. Po tolikih pritožbah in tolikih zamujenih letih nas zdaj končno tolažijo, da bodo ka-tranizirali ceste. Mestna plinarna je izdelovala katran že doslej, ni pa mogla izdelovati destiliranega, kakršen je potreben za ka-traniziranje cest. Ne vemo, zakaj ga ni mogla izdelovati, vemo pa. da bi ga bila morala izdelovati že davno in da bi bit moral priti ta katran tja. kjer je nujno potreben, namreč na ceste po mestu in v najbližji okolici, da bi zatrl prah. Odslej bodo izdelovali v novi to\rarni toliko destiliranega katrana, da ga bo lahko ljubljanska mestna občina prodajala še drugjm občinam. Eppur si muove. Da bi se te ne nehala prezgodaj premikati, ta preklicana zadeva z ljubljanskim prahom in destiliranim katranom. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Torek. 25. aprila: zaprto Sreda. 26. aprila: 2ivi mrtvec. Red A Četrtek, 27.: Upniki — na plan! Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. (Poslednjič v sezoni.) Petek, 28. ob 15.: Kaj je resnica? Izven. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota. 29.: Utopljenca. Premiera. Pre-mierski abonma. OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 25. aprila: Vse za šalo. Red B. Sreda. 26. aprila: Falstaff. Red Sreda. Četrtek, 27. aprila: Ob pol 20. Lohengrin. Red Četrtek. Petek. 28.: Akademija Ljubljanskega Sokola. Izven. Sobota, 29.: štirje grobjani. Izven. Glo-3»ko znižane cene od 24 con navzdoi. oiev. ^4 »SLOVENSKI NAROD«, Torek, 25. aprila Stran 3 DNEVNE VESTI — Zahvala g. divizijskoga generala Lu- kiča. Divizijski general g. Djordje Lukič, pomočnik ministra vojske in mornarice, prosi vse one, ki so se od njega poslovili na kolodvoru pri njegovem odhodu iz Ljubljane, da po tej poti sprejmejo njegovo najtoplejšo zahvalo. — Spremembe d°ločil o plačevanju dr. iavne trošarine za električni to*. Finančni minister jc predpisal 19. t. m. pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za izvajanje zakona o državni trošarini Po teh spremembah bo omogočeno plačevanje trošarine na električni tok po tako zvani blok tarifi. Bistvo te tarife je, da se v gospodinjstvu in obrtih trosi za razsvetljavo samo neka določena količina električne energije, ostanek pa za druge namene. Prvi blok računajo v glavnem kot nadomestitev za razsvetljavo porabljenega toka, a c-tali bloki se zaračunavajo po ceni industrijskega toka. Celotna poraba se registrira le z enim merilcem. Tako bo laJiko marsikatero podjetje, ki porabi več toka. prihranilo precej pri plačilu elektrike. — STJZOK da posojilo za bolnice. Poročali smo že, da je bila prejšnji teden v Zagrebu seja ravnateljstva SUZORa in na. nji so razpravljali o posojilu, ki je zanj zaprosilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje za dogotovitev nekaterih stavbnih del pri bolnicah. Ministrstvo bo najelo posojilo na račun sanitetnega sklada ter davščin, ki bodo uvedene za ta sklad. Za ureditev in dozidavo bolnic v Ljubljani, Splitu, Beogradu, Sarajevu in Nišu bo ministrstvo potrebovalo 18 milijonov din, za razširjenje umobolnice v Novem Cei ju skoraj milijon din (904.000) itd. SUZOR je dovolil posojilo pod pogojem, da bo obligacija, ki bo izdana za to posojilo (25.6 milijona din), imela veljavo vrednostnega papirja, ki lahko služi za nalaganje rezerv. — Na seji so sklenili tudi dograditev ekspoziture OUZD v Celju in ureditev zdravilišča v Laškem tudi za zimsko obiutovanje. — Za večji promet v naših zdraviliščih. Te dni je bila v Beogradu konferenca, ki jo je sklicalo trgovinsko ministrstvo; na nji so razpravljali o poživljenju prometa v naših lukah. Na konferenci je bila zastopana tudi naša Zbornica za TOI. Na konferenci so ugotovili, da je treba nazadovanje prometa v naših pristaniščih v zadnjih letih pripisovati zmanjšani zunanji trgovini naše države z ne ki irinškinii cbržavami, pa tudi ostri konkurenci luk Severnega morja. Med drugimi ukrepi, da bi se povečal promet v naših lukan, bi bilo treba izpopolniti omrežje rednih prog, ki vežejo našo obalo z važnimi svetovnimi tržišči, predvsem bi bile potrebne redne zvese z zahodno Anglijo in zahodno Evropo. — Novi slovenski grobovi v Ameriki. V Clevelandu je nenadoma umrl Franc De-bevec, star 56 let, doma iz Žirovnice pri Cerknici. V bolnici v Clevelandu je umrl Janez Rosa, star 52 let. doma iz Št. Vida pri Vipavi. V Benidu si je končal življenje Franc Goličnik, star 56 let, doma iz Ročice ob Paki. Kaj ga je pognalo v smrt ni znano. V Shebovganu se je med delom zgrudil in izdihnil Henrik Gruden, star 57 let. V Clevelandu je Janez Habjan tako nesrečno padel, da je čez nekaj dni podlegel težkim poškodbam. Star je bil 56 let. doma iz vasi Vrh pri Višnji gori. V naselbini Garrvville je umrla Frančiška Urbas. V Pittsburgu je umrla Marija Fle-re rojena Sopčič, stara 69 let, doma iz Gradca v Beli Krajini V Imperialu je umrl Franc Tru.Šnovec, star 59 let, doma iz Idrije. V Cliffimine je umrl Franc Klan-Čar, star 17 let. V VVorcestru je umrl Anton Hren. star 23 let. rojen vClevelandu. V Sacret Heatu je umrl Martin Kokalj, star 70 let, doma iz Bitenj pri Kranju. — Razpisane zdravniške službe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje sledeča zdravniška mesta: mesto pogodb, zdravnika za zdravniški okoliš Sodražica, Velike Lašče, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Ig pri Ljubljani, Loče pri Konjicah, Krško, mesto pogodbenega zdravnika-specialista za otorinola-rvngologijo v ambulatoriju v Mariboru, mesto zdravnika-uradnika za splošno prakso v ambulatoriju v Mariboru in mesto zdravnika-uradnika za splošno prakso v ambulatoriju v Ljubljani. Rok za vlaganje prošenj je do 27. maja 1939. Banska uprava dravske banovine razpisuje mesto zdrav nika združene zdravstvene občine Selnica ob Dravi. Stanovanje za zdravnika je na razpolago. Prošnje je treba vložiti do 10. maja pri banski upravi. — Poziv. Pozivam vse diplomirane sestre negovalke, Id so absolvirale strokovno šolo v Ljubljani, bivajoče v dravski banovini, da pošljejo zaradi nadaljnega poslovanja svoj natančni naslov. — Tajnica organizacije: S. Ljuba Paj, Ljubljana, Cesta na Rožnik 1. — Angleško jugoslovenski oddelek londonske trgovske zbornice. Lani v novembru je poslala Londonska trgovska zbornica v Jugoslavijo svojega zastopnika, da bi ustanovil Jugoslovensko-angleško trgovsko zbornico v Beogradu in proučil možnosti večjega izmenjavanja blaga med obema državama. Jugoslovensko-angleški zbor niči sta bili ustanovljeni v Beogradu in Zagrebu. Da bi se gospodarski stiki med obema državama še bolj poglobili, je trgovska zbornica v Londonu sklenila ustanoviti angleško-jugoslovenski oddelek, ki bo imel še ta mesec prvo sejo. — Zagrebški študentje v Sloveniji. Včeraj zjutraj je odpotovala na poučno ekskurzijo v Slovenijo večja skupina študentov prvega letnika poljedelske gozdarske fakultete zagrebške univerze. Vodi jih prof. dr. Ivo Pevalek. — Iz poštne službe. Objavljen je (bil ukaz o napredc vanju in imenovanju v poštni službi. Imenovani so za pomožne uradnike 9. stopnje pri pošti Ljubljana 2: Stanislav Grošelj. Ivan Konog in Pavel j Avbelj, pri pošti Pragersko Artur Pahor, Pošti Ptuj Jurij Pintar. pri pcšti Trbovlje Jožef Me.jer; za pomožne mami-pulants io. skupine pri pošti Ljubljana 1: Anton Boh, Katica Glavič, Karel Kacijan-Č3Č, Josip šivi c in Tatjana Kandare, pri pošti Ljubljana 7. Alojzij Trontelj. pri pošti Muta Olga Zupančič, pri pošti Trebnje Marija O mik pri poštni direkciji v Ljubljani Olga Prešeren, pri pošti Brežice Miroslav Maružič, pri pošti Dolenji Logatec Zora Triglav. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo nobene bistvene spremembe, temperatura bo padla. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 20, v Kumbo-ru 19, v Sarajevu in na Rabu 17, v Za-gsebu in Beogradu 16, y. TfoMfonj v Mariboru 14.7, na Vimi in Dubrovniku 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.8, temperatura je znašala 3.8. — Smrtna nesreča. Včeraj popoldne so prepeljali v boinico 49Ietnega posestnika Franceta Benedičiča iz Tene ti*. Benedičič je odšel zjutraj z vozom v gozd, kjer je naložil več težkih hlodov. Na gozdni poti pa se je težko naloženi voz nenadoma nagnil in prevrnil nanj. Na pomoč so mu prihiteli delavci, ki so ga spravili izpod voza in prenesli v vas. Poškodovanca so takoj naložili na voz in ga prepeljali na postajo v Litijo, odkoder so ga z vlakom prepeljali v ljubljansko bolnico. V bolnici so ugotovili, da ima nesrečnež strt prsni koš in da je vsaka pomoč zaman. Benedi-čič je res že ob osmih zvečer poškodbam podlegel. — Nesreče. čevljarski mojster Jože Sprajcer iz Tržiča je doma sekal drva, pa mu je spodletela sekira in ga težje ranila na levi roki. — 61etnega sina kretni-čarja Vinka Kržana iz Gradca pri Litiji je ugriznil domači pes v levo lice. — Slet-ni posestnikov sin Ivan Mravlje iz Ledenice pa je doma padel pod voz, ki je šel čezenj ter ga težje poškodoval po životu. V bolnico so prepeljali tudi 221etnega mehanika Gvidona Pavlica. uslužbenega pri >Avtomontaži«:. ki ga je pograbila električna žaga in mu poškodovala levo nogo. — Dve žrtvi napada. Zidarskega pomočnika Alojzija Prešerna iz Radovljice, vra-čajočega se z dela domov, so snoči napadli fantje in ga s koli pobili na tla. Prešerna so nezavestnega prepeljali v bolnico, dočim zasledujejo napadalce orožniki. Tudi brezposelnega delavca Mirka Somraka sta nekje v Šiški napadla dva tovariša in ga poškodovala na glavi in na rokah. — Samomor mlade delavke. V Varaždinu se je zastrupila v nedeljo zvečer bivša tovarniška delavka Marica Kolarič, stara 25 let. V smrt je šla zaradi razočaranja nad življenjem. Imela je ljubavno razmerje z delavcem, ki je pa oženjen. Ko je prišla k njemu njegova žena, jo je to tako potrlo. da je obupala nad življenjem. — žena nemškega kajakaša utonila v Limu. V Bosno je prispel z gumijastim kajak čolnom v spremstvu svoje žene Bernhard Smith iz Berlina, da bi se spuščal po bosanskih rekah. Odšel je na Drino in se spuščal do izliva reke Lima v njo. Videč, da je okolica reke Lima zelo lepa. je krenil še po tej reki in srečno je prevozil skoraj do izliva Lima v Drino. Naenkrat Je pa reka narasla, čoln se je prevrnil in Smithova žena je utonila. — Samomor na vojni ladji. V nedeljo se je ustrelil na vojni ladji >Spasilac« zasidrani v splitskem pristanišču mornariški podnarednik Branko Jovanovič, doma iz Kragujevca. V poslovilnih pismih pravi, da ga je pognala v smrt nesrečna ljubezen. Iz Ljubljane —Ij Prihod novega divizijsKega poveljnika v Ljubljano. V Ljubljano je včeraj prispel novi komandant dravske divizijske oblasti, divizijski general g. Dragoslav P. Štefanović. Novi poveljnik dravske divizijske oblasti je bil rojen 1. 1886 v Beogradu, kjer je po končanih gimnazijskih študijah stopil v vojno akademijo, nato pa je dovršil še višjo vojno akademijo. V balkanski vojni je služil kot poročnik v štabu timoške divizije, v drugi balkanski vojni pa je kot topničarski kapetan poveljeval samostojni edinicd. Med svetovno vojno se je boril na solunski fronti in je napredoval v čin majorja. M3d vojno je bil ranjen pri Gtovedarniku. Po svetovni vojni je bil prideljen generalnemu štabu in je zavzemal vedno višja mesta v armadi, že 1. 1935 je postal načelnik gen oral -štabnega oddelka \ojnega niinistrstva, naslednje leto pa poveljnik moravske divizijske oblasti. General Dragoslav P. Štefanov ič, ki je bil nazadnje poveljnik šu-madijske divizijske oblasti, je tudi anan vojašiki pedagog in je predaval na višjo vojni akademiji strategijo in generalštab-no stroko. Naš novi divizijski poveljnik ima več visokih odi kovanj. Pozdravljamo novega komandanta dravske divizijske oblasti in mu želimo prijetno bivanje v Ljubljani. —Ij Nova imena cest in ulic. Ob Kme-tejski poskusni in kontrolni postaji: Hac-quetova ulica — po prirodoslovcu in pro-svetljencu ter novinarju in tajniku Kmetijske družbe Baltazarju Hacquetu, avtorju mnogih del o Sloveniji in jugoslovanskih deželah ter narodu. Novakova ulica — po Franu Novaku, stenografu in direktorju gimnazije. Črtomirova ulica — je že imela to ime. V štepanji vasi in na Ko-deljevem: Na gmajni —. HruŠovska cesta — po vasi Hrušici. Kamnoseška ulica — ker so tam kamnoseki, štepanjska cesta — po vasi. žamovci — staro ime. Litijska cesta — po smeri. Terpinčeva cesta — proti Fužinam, gradu Fidelisa Terpinca, industrijca in gospodarstvenika. K božjemu grobu — ob Ljubljanici proti cerkvi. Na Kodeljevem: Na peči — staro ime. Okiškega ulica — po Antonu TJmeku — Okiškemu — proti Savi. Ulica ob Ljubljanici — podaljšana. V Mostah: Jakličeva ulica — po pisatelju in šolniku Francu Jakliču, ki je tam umrl. Petričeva ulica — po župniku. —Ij Koncert Akademskega pevskega zbora za srednješolsko mladino bo v petek 28. t. m. v L'nionu ob 20. Vstopnice po znižanih mladinskih cenah se dobe pri ravnateljstvih srednjih šol. Za ostalo občinstvo pa so na razpolago na univerzi po 15, 10 in 8 din. —Ij Tatvine v me* tu. V neki kavarni na Sv. Petra nasipu je bila oni dan ukradena mesarju Francetu A. temnosiva zimska suknja, vredna 700 din. — Iz spalnice go-stilničarke Frančiške Relanovič na Zaloški cesti 18 je bila ukradena zlata ovrat-na verižica, zlata zapestnica, dva para starinskih uhanov z rdečimi kamenčki, dva zlata poročna prstana in okrog 600 din. Relanovičeva je oškodovana za 2500 din. Krojaškemu pomočniku Konradu Vavpoti-ču je nekdo ukradel v neki gostilni pod Trančo 500 din vreden zelen površnik. — Iz zaklenjene pralnice Karla Kregarja na šmartinski cesti pa je tat odnesel 6 m dolgo škropilno cev, vredno 300 din. —Ij Okrog 130 delavcev je zaposlenih na Mestnem in Starem trgu. Da bodo čim bolj izrabili čas ter da bodo preureditvena dela s kanalizacijo, polaganjem novega plinovoda in obnovitvijo tramvajske proge čim prej končana, je zaposlenih večje število delavcev. Pri kanalizacijskih delih, demontiranju tračnic in razkopavanju tlaka je zaposlenih nad 100 delavcev, nad 20 delavcev pa je zaposlila plinarna pri polaganju plinovoda. fti kanali ■ariji 00 Prekrasen in globoko pretresljiv film po nesmrtnem delu velikega ruskega pisatelja LEVA N. TOLSTOJA Predstave ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION - Telefon 22-21 DANES PREMIERA! 2IVI MRTVEC (NUITS DE FEN). Sodelujejo prominenti francoskega tilma: Gaby Morlav. Vlctor Franeen, Mija Corak (Sla*ruska), Geor-ge» Rigaud. Režija: Marcel LHerbier — produkcija Sedif- film. Pariš PREMIERA glasbenega velefllma ANDALUZIJSKE NOČI Ta film se bo predvajal danes in v sredo v španski — v četrtek in petek v nemški verziji. Kraljica španske pesmi in plesa Impeiio Argentina kot »«. ari licu . posleni delavci v dveh izmenah po 8 ur, in sicer po 50 delavcev od 4. do 12. in od 12. do 20. Delo dobro napreduje, kar se je pokazalo že prvi dan. —Ij »Pogled v nedolžno oko«, »Zjasni zvezde mu temnem, »Proslava Jefteja« in druge znane Sattnerjeve moške zbore bodo izvajala pevska društva »Sava«, »Moste«, »Zvezda« in »P. H. Sattner« na spominskem koncertu, ki ga piiredi pevski zbor »P. H. Sattner« v Mostah ob priliki proslave 51etnice smrti velikega slovenskega skladatelja p. Hugolina Sattnerja v četrtek 27. t. m. ob 20. v »Kinu Moste« v Mostah. Prodaja vstopnic za to zanimivo pevsko prireditev že od danes v trafiki g. Kovica na Zaloški cesti. —Ij Filozofsko društvo v Ljubljani priredi v soboto 29. t. m. ob 6. uri pop. v mineraloški predavalnici na univerzi predavanje z naslovom: Nekaj misli h kulturni zgodovini. Predaval bo g. prof. dr. Mirko Hribar. Vstop prost. Samo še danes in jutri! — XI. OLIMPIJADA, L del: Festival narodov, tekmovanja v lahki atletiki. Najveličastnejši prikaz olimpijskih iger prvikrat v filmu. Film izredne lepote, tehnične dovršenosti in umetniške vrednosti, ki ga mora videti vsakdo! Ne zamudite si še danes ogledati to filmsko delo Leni Riefenstuhlove. KINO SLOGA, tel. 27-30. —Ij Kegljaški klub »Rakarji« poklanja 950 (devetstopetdeset) din slepi deci v Kočevju. —Ij Lep življenjski jubilej. V krogu svoje družine je praznoval te dni 701etnico rojstva zaslužni nacionalni delavec, upokojeni železničar g. Fran Jezovšek. Slav-ljenec je med našimi najstarejšimi naročniki, želimo mu, da bi živel v zdravju in zadovoljstvu do skrajnih meja človeškega življenja. —Ij fcola na Ledini dobi v kratkem obnovljeno pročelje in bodo zidat ska dela, ki so že razpisana, veljala blizu 30.000 din. Moderne bluze — Karničnik, Nebotičnik Umor Neže Lubejeve pojasnjen Umoril jo je hlapec Jože Nerat na prigovarjanje umora osumljenega gospodarja Janeza Le t on je Maribor, 25. aprila Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča bi morala biti jutri razprava proti 311etnemu posestniku Janezu Letonji z Janževega vrha, ki je bil obtožen, da je 16. novembra 1938 umoril 491etno preužitkarico Než? Lubeje. vo na svojem posestvu. Lubejevo so našli z razbito lobanjo. Obdukcija je pokazala, da je bila umorjena in da je smrt nastopila zaradi udarcev s topim predmetom po glavi. Sum je takoj padel na posestnika Janeza Letonjo, ki je pa vztrajno tajil vsako krivdo. Pred dnevi pa so prejele oblasti skrivno anonimno pismo, v katerem je bilo rečeno, da je morilec pokojne Neže Lubejeve 191etni hlapec Ježe Nerat s Ptujske gore. Včeraj popoldne so orožniki Ne-rata aretirali in zaslišali. Po daljšem oklevanju je priznal, da je res umoril Nerato- vo in sicer na prigovarjanje Janeza Letenje, ki mu je obljubil 1000 din nagrade. Denarja pa ni dobil, ker je bil Letonja poprej aretiran. Nerata so pripeljali v sodne zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. V zvezi z njegovo aretacijo je bila tudi razprava proti Letonji, ki bi morala biti jutri, preložena. Iz Kranja — Knjižnica Narodne čitalnice bo od 1. maja dalje poslovala le v sredah od IS. do 20 ure. Do preklica in v ponedeljkih in petkih odpade. — Gradbena scuona je v polnem razmahu. Izredno lepo spomladansko vreme je omogočilo, da se je pričelo z gradbo novih stavb preje kakor pa je to običajno. V letošnjem letu se nam obetajo velika Raznašalca (raznašalke) (kolesarja-ko) za okraje Stopanja vas, Bizovik, Dobronje in Sostro takoj sprejmemo. V poštev pridejo domačini iz navedenih krajev. Zglasiti ae je v četrtek, dne 27. t. m. ob \/22. uri popoldne v upravi »Slovenskega Naroda« javna dela; omenimo samo držav, cesto Kranj—Naklo, na kateri že delajo in je že nova cesta izkopana od Prešerna do Pe-rivnika, ureditev savskega mostu, gradnja postnega poslopja, mlekarske in tekstilne šole itd. Toda tudi privatniki ne počivajo, ampak lahko v vseh delih mesta opazujemo, kako se dvigajo iz tal lepe. včasih prav lične h'šice. Tako grade na Hujah svoje hišice štupar Alojzij in Zebre Janez, na Primskovem pa Zalaznik Franc, Gorjanc Ciril in Puhar Vinko, na Gorenji Savi Jani;a Marija, na Klancu Ciperie Janez, štete Viktor ob Poljski poti Sever Jelisava,. Herbert VVenske. Pe-neš Mirjam. Prah Milena. Drago Schil-l:ng. za »Kranjskim dvorom« gradi svojo hiš co dr. šilar Igo. na Planini pa VVeis Josip. — Velik koncert Akademskega pevske-ga zbora iz Ljubljane bo v Narodnem domu S. maja ob pol II. uri. Vstopnine in programi, zvezki z be ^dilom in razporedom koncerta so v prodaji pri gimnazijskem slugi na gimnaz:ji. Priporočamo, da si vstopnice preskrhite že v predprodaji. Tisti pa. ki nameravate priti iz oddaljenejših krajev, preskrbite si j:h pravočasno. — Fotografska razstava. Kakor smo že obširno poročali bodo pripravljalni odbor fotokluba v Kranju. Zveza slov. fotoama-terskih organizacij in Ljudska univerza priredili v juniju fotografsko razstavo, ki se je lahko udeleže s svojimi posnetki tudi neorganizirani amaterji iz Kranju in okolice, zlasti so vabljeni tudi amaterji iz Tržiča. Jezerskega in od drugod. Kur bo imela razstava predvsem propagadni značaj, za razstavo ne bo nobene piijavnine. sprejemale se bodo le slike od 18x24 cm dalje, ki jih lahko pošljete m omejeno število. Prav tako so \ udi motivi poljubni, pošljite pa če je mogoče tudi kvalitetne posnetke Kranja in okolice. Ker bo imela žirija, ki bo odločala o posnetkih tik pred razstavo obilo dela, prosimo amaterje, da že sedaj odpošljejo fotografije na naslov: Pripravljalni odbor za fotoklub Kranj, v roke g. J. Marenčiča. Kranj Savski breg 7. Žirijo bodo sestavljali domačini in zastopniki Zveze slovenskih fotoamaterskih organizacij. Pozivamf) vse amaterje iz Kranja in okolice, da se odzovejo vabilu v čim večjem številu in pokažejo kranjski javnosti svoje prizadevanje na fotografskem polju obenem pa naj pokažejo tudi zanimanje za novo se snujoč fotoklub. ■ CD i CD ■ CD ■ CDE CD ICDiCDiCDi CD 1CD 1CD1CD iCD i O MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ C3 KATERI RESEN STAREJŠI GOSPOD bi posodil mladi gospodični 400 din za 2 meseca z obrestmi ? — Neanonimne ponudbe na upravo SI. Naroda pod »Maj«. 1377 Beseda 50 par. davek posebe" Najmanjši znesek 8 Din Male oglase za »Slov. Narod« sprejema uprav3 do 9. ure dopoldne. LA VSAKO l»KI ZINO NAJLEPŠA OBLACtLrt .osebno moške obleke, trene ^oti. krasno perilo itd si naba ite najboljše tO najceneje pr t a *l > k . K. lubljana Sv Hetra :ests i- P©UK Strojepisni pouk večerni tečaji, oddelki od h&l do 8 in od Va& do 9 ure zvečer za začetnike in izvežbance. — Nov* tečaji se bodo pričeli 3. maja 1939 Najnižja šolnina Moderna in največja strojepisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu Christofovega učnega zavoda, Ljubljana, Domo 16, t*L št. 4*43. 1045 ŠIVALNA STROJA Singer, čevljarski (velik cilinder) in krojaški, ki šiva naprej in nazaj, poceni naprodaj. — Kladežna ul. 26._1383 Insenrajte V SLOV. NARODU" VI NOG RADNO POSESTVO 14 oralov, blizu Jeruzalema — prodam. Josip Kolarič, Sv. Bol-fenk pri Središču. 1381 LEP RESTAVRACIJSKI INVENTAR kompleten ali posamezne kose, ugodno prodam. Vsak dan od 11. do 12. Križevniška 4. 1376 'Vseda 50 par, davek posebej Vq ima niši znesek 8 Din STARE MOŠKE OBLEKE čevlje, perilo, kupujem. Pridem pogledat na dom. Pišite: Mara Andlovic, Galusovo nabrežje 27 1384 l* *eda 50 par iavek oosebei MRimanlšt ^n#»s«»l< fi Dtr UPOKOJEN RUDAR oženjen, z 2 otroki, išče mesto hišnika, oskrbnika ali slično. Vzame tudi manjše posestvo v najem. Nastop 1. junija, lahko tudi prej. Naslov: Zakošek Matija, rud. Klenovnik. Požarevac, dun. banovina. 1380 38 LETNO DEKLE išče službo za gospodinjo preprostemu vdovcu ali družini. Vajena otrok in kmečkega dela. Ponudbe na upravo SI. Naroda pod »Zanesljiva«. 1385 Po globoko znižanih cenah dobite DAMSKO modno blago radi preselitve pri tvrdki P. MAGDIč, Ljubljana DAMSKI ODDELEK — PASAŽA PALAČE VIKTORIJE. Cene veljajo le od 24* aprila do 6. maja t. h Damski pasovi . . Rute in šali svil. . Robčki..... Bluze svil. . . . Rokavice usnjene . Spalne srajce . . Športne majce . • Volnene jopice . . Puloverji volneni . Nogavice svil. . . Baretke .... Ostanki čiste svile . od Din 9. od Din 12, od Din od Din 19. od Din 36. od Din 50. od Din 15. od Din 55. od Din 29. od Din 12. od Din od Din 1.— 9.-15.- dalje dalje dalje dalje dalje dalje dalje dalje dalje dalje dalje dalje I PRODAM Reseda 50 oar davek posebni Naimamši znesek * Din CEPUENO TRSJE na raznih podlogah nudi 2iher Franjo, Zamušani. Sv. Marjeta Moškanjci. Zahtevajte cenik. 1331 MODERNO IN KVALITETNO POHIŠTVO kuhinje, spalnice, jedilnice In drugo zajamčeno po Konkurenčnih cenah- Rabljene spalnice in jedilnice, orehov len, Se od Din 1.500.—. Sprejemajo ae naroČila po lastnih in danih načrtih. >Oprava«, Celovška c. 50. 6.T.35 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, KnaHjeva ulica žtev* $ narodna Tiskarna I L3UMJANA » Ji, Torek 25. aprila Stav. 94 Ruska glasba zmagale v Nemčiji Najbolj se Nemci navdušujejo za dela slavnih ruskih skladateljev Cajkovskega in Mu- So vrednote, ki se sčasoma ne zmanjšajo, temveč celo povečajo in dorasto pogosto do svojih pravih triumfov. To so v prvi vrsti vrednote in zakladnice narodne kulture, presenetljive po svojem človečan-skem poslanstvu. Take vrednote dosežejo zmago, priznanje in uspeh po vsem svetu, one pa tudi najučinkoviteje predstavljajo dotičen narod. Igor S t ra vinski Taka dragocena zakladnica kulturnega bogastva je glasba, kvalitetna narodna glasba, odgovarjajoča v polni meri tisočletni tradiciji naroda. Ona gre svojo zmagovito pot po vsem svetu in nihče je ne bo ustavil. Najboljši dokaz tega je sedanja glasbena sezona v Nemčiji. O tem po- roča v Berlinu izhajajoči ljudski tednik >Novoje Slovo« v svoji 12. letošnji številki pod naslovom r Ruska glasba v Berlinu«. Naslov članka bi se tudi tanko glasil »Slavna zmaga ruske glasbe«. Gre seveda za staro rusko narodno glasbo. Posebno v časteh je tudi med Nemci Peter HjiČ Čajkovski, sloveč po vsem svetu. 2e davno pred svetovno vojno je zaslovel ta ruski skladatelj v Nemčiji po svoji uverturi >1812«. Ruse spominja ta uvertura na burno Napoleonovo dobo, Nemce na njihovo osvoboditev izpod Napoleonove vlade in končno osvoboditev ob sodelovanju in s pomočjo carja Aleksandra L se večjo slavo in čast sta pa doživeli dve simfoniji čajkovskega. peta in šesta. Peto simfonijo čajkovskega so igrali ▼ tej sezoni pod taktirko Wilhelma Ftntwenglerja štiri dni po vrsti kot delo svetovne slave. Na VTI. koncertu filharmonije pod taktirko holandskega dirigenta VV Lihe Ima Mangelbergerja, ki je uspešno nastopal še v stari Rusiji, so igrali <5ajkovskega uverturo -Romeo in Julija*. Potem so znova igrali peto simfonijo in samo v tej sezoni so jo igrali pori štirimi dirigenti. Dirigirali so Erich Steiner. Or-thajri Orthmann. Keinrich Steiner. Kari Schuricht In Arthur Rother. šesto patetično simfonijo Cajkovskega so igrali pod taktirko dveh dirigentov — V. R. Heger-ja in Fritza Zauna. Dogodek sezone je bila prva simfonija ruskega skladatelja Vasilija Kalinnikova. Igral jo je berlinski Tonkunstlerorkester pod taktirko J osef a Beer-Balaya, Pianist Claudio Arran je igral 3. koncert S. Pro-kofjeva. Pianist Alfred Hohn, dobro znan v carski Rusiji, je igral koncert Ca tj kov-skega. Orkester Ljudske opere pod vodstvom Ericha Orthmanna je igral znano -Noč na Lisi gori« Musotrgskega, pod taktirko Heinricha Steinerja so igrali č^ajkov-skega :Serenado«. godalni orkester pod taktirko V. Furtwanglerja pa suito iz baleta Stravmskega »Poijubi vile«. Pianist Georg KuhVmann je igral Serenado Stravmskega, mladi pianist Heinz Zimbebl je igral 4 etude Stravinskega in Skrjabina >Vers ia Flamroe«. Mladi švicarski pianist Aeschbacher j« igral ^ Dum ko« Cajkovskega, Kari Robert Kreiten pa suito iz Stra-v in skega > Pet ruške«. Tudi pevci so v tej sezoni radi segali po dobrih ruskih delih. Pevka Helma Panke je nastopila na koncertih z arijo *Himna sobicu« iz opere Rimskega Korsakova * Zlati petelinček«. Sloveči italijanski tenorist Tito Schippa je pel v Berlinu ruske skladbe v ruščini. Največji uspeh je dosegel z romanco »Slavček in roža«. Pevka Mina d'Albore poje v Berlinu tudi v ruščini. Največji uspeh je imela z Grečanmovo Uspavanko«. Anton Gronen-Kubicki je tudi pel v l'uščini Pesem vzho-da< A. Glazunova in Musoigskega >Pe_ sem o bolhi-. In oba pevca sta izgovarjala ruske besede tako čisto, kakor da sta rojena Ru«i. Tenorist berlinske opere Marcel Wrtrisoh navadno krasno poje romance Grečaninova. Baritcnist iste opere Hans Reimar je dosegel presenetljiv uspeh z romanca Tiri Musorgskega. Ta pregle 1 ruske glasbene umetnosti v Berlinu se zaključuje z zelo zanimivim in v naših časih poučnim mzmotrivanjem samega pisca članica. On namreč piše o odnosu sodobne Rusije do Zahoda In pripominja, da je ruska glasba že davno domača na berlinskih glasbenih šolah. Mit o azijskem značaju glasbe Cajkovskega se zdi zdaj neutemeljena bajka, spadajoča v arhiv. Pa tudi po drugih nemških mestih je ruska glasba na zmagovitem pohodu. Ruska glasba v Nemčiji je bila v letošnji sezoni zastopana z naslednjimi slavnimi imeni: Čajkovski. Musorgski. Rimski-Kor-sakov, Skrjabin. Glazimov. Balakirjev, Straviiiski, Przkofjev, Kaluinikov in Gre-čaninov. Vidimo torej sania imena, priljubljena tudi pri nas in drugod po svetu. Glasba je pač glasba, ona goveri neposredno iz duš* duši m ne pozna nobene druge primesi. Ljudje so pač nervozni Nepotrebno razburjanje zaradi izmišljenih vesti o vojni, napadu na pariško opero in skrivnostni podmornici študentje zavoda Cel lege of North MaLe naprej brez miru .. .< Občinstvo je priredilo dečkom viharne ovacije. Po dečkih je nastopilo 12 krepkih in stasitih naraščaj-nikov z lepimi in učinkovitimi prostimi vajami, ki so izredno ugajale, kar je dokazovalo navdušeno odobravanje. Ljubke so bile vaje deklic z žogami, sestava s.Lidije Rupnikove. Deklice so jih opravile skladno in prav dobro ter žele zasluženo pohvalo. Dobro so se postavile naraščajni-ce (16) z vajami na dveh gredeh. Vaje so bile prav dobre, deloma proste, deloma na gredeh in so se lepo prelivale v harmonično celoto. Izvedba je bila prav dobra, odobravanje občinstva vsestransko. V okusnih belih telovadnih dresih je nastopila na konju vrsta članov, ki so bili v njej bratje Boris Gregorka, Neli Zupančič, Milan Potokar, Miloš in Marjan Skr-binšek, Antosievvicz, Forte in Vadnav. Na konju so bratje pokazali po dve vaji, ki sta se odlično posrečili bratom Gregorki, Forte ju, Vadnavu in Antosiewiczu, dočim so imeli ostali bratje nekoliko smole in pa tako zvane tremec Vsekakor sta bDa predmet navdušenih ovacij br. Gregorka in Vadnav, ki sta vajo na konju opravila skoro brezhibno. Pa tudi ostali bratje so pokazali, da so kos vajam na konju, ki zahtevajo izredno mnogo gibčnosti in pa moči v rokah. Po vajah na konju je moški naraščaj skoro brezhibno izvedel simbolične vaje »Pohod« in bil deležen dolgotrajnega priznanja. Prvi del akademije so zaključile članice z učinkovitimi vajami »Kresnice«. V poltem! so članice izvajale po va^čko-vem taktu vaje z osvetljenimi kiji skladno in izzvale orkan navdušenja po končanih vajah. Seveda je občinstvo zahtevalo ponovitev, kar so članice tudi ustregle. Po odmoru je orkester zaigral Jerajevo sokolsko koračnico >Ljubljanskemu Sokolu ob 701etnici« ob navdušenem odobrava nju poslušalcev. Prvo točko po odmoru so izpolnili člani z vajami na drogu. Vrata so tvoril: bratje Gregorka, Poto^ar, Madon, Skerbinšek Miloš, Forte, AntosiewIct. Lončka Miro in Longika Tone. Najprej so elani izvedli vsak po en krasen odskok z droga, potem pa so Izvajali vaje z največjo lahkoto in eleganco. Zadivila sta s svojimi vajami br. B. Gregorka in B"orte. Dobro se ej odrezal tudi brat Antosievvicz, ki je dokazal, da bi pri količkaj vztrajnem vežbanju še lahko z uspehom zastopal naše vrste na mednarodnih tekmah. Velik talent sta pokazala tudi br. Madon in pa mladi Tone Longvka, k! obeta postati še izvrsten mednarodni tekmovale*-, Vaje na drogu so bratje izvajali mnopo boljše kot na konju in so nih vsi nastopajoči deležni dolgotrajnih ovacij. Po članih je 15 naraščajnikov krasno Lzvedlh hkratne preskoke če^ tri konje, potem pa so Člani izvajali najrazličnejše skoke takozvane pn rteine gimnastike . Videli smo res krasne premete plovne skoke, dvojne obrate (salto) itd. Bratje so zeli viharno odobravanje gledalcev. Najlepša točka večera pa jv bila nova telovadna skladba in pesnitev našega priznanega sokoLskcga strokovnjaka br. dr. Viktorja Murnika, ki je ustvaril že toliko krasnih in vedno učinkovitih telov ilnih skladb, od Napreja, Turške koračnice, Po jezeru itd itd. smo videli snoči novo skladbo posvečeno spominu največjega slovenskega pesnika div Prešerna Pod oknom* (Luna sije) na Flajšmanov napev. Izvedba te nove skladbe jt bila dovršena, da skoro brezhibna. Odveč bi bilo poudarjati učinek te prekrasne telovadne skladbe. Občinstvo je priredilo viharne ovacije nastopajočim bratom in so morali skladbo ponoviti. Odlična sta bila tudi oba telovadna plesa na Chopin ovo Polonezo op. 40. št. 1, ki ju je sestavil br. dr. Murni k za člane in članice. Slednje so izvajale te telovadne plese s kiji. Občinstvo je bilo izredno navdušeno in so morale članice svoje vaje ponoviti. Pri učinkoviti razsvetljavi in krasnih oblekah so vaje dosegle popoln uspeh. Za zaključek so trije člani izvedli najprej nekaj telovadnih gibov po pesmi :>Slovenec, Srb. Hrvate, potem pa so prišli na oder vsi telovadni oddelki, ki so se poklonili prvemu Sokolu Nj. Vel. kralju Petru TT., pokrovitelju jubilejnega zleta. Pred kipom Nj. Vel. kralja so se poklonili prvi prapor Južnega Sokola iz leta 1864, prapor iz leta 1913 ob 501etnici in pa prapor, ki ga je Viteški kralj Aleksander poklonil Ljublj. Sokolu ob TOletni-ci. Vsi navzočni so zapeli himno i Hej Slovani«, s čimer je bila odlično uspela akademija zaključena. Ljubljanskemu Sokolu, predvsem pa va-diteljskemu zboru z br. dr. Murnikom na čelu, izrekamo k odlično uspeli akademiji bratske in *flC rene čestitke in želimo, da bi tudi petkova akademija dosegla tako velik uspeh. Le naprej brez miru za sokolskim praporom___ J -H četrte*, 27. aprila. 12: Bolgarske narodne poje Pavlina No-žarova. pri klavirju prof. M. Lipovšefk. 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 1320: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14: Napovedi. 18: Balalajke in mandoline (plošče). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Predavanje Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. 19.50: Deset minut zabave. 20: Reproduciran koncert sjjnfonične glasbe. 21.15: Solističen koncert na violončelu. 22: Napovedi, poročala. 22.15: Sedaj pa veselo! (igra radijski orkester). Konec ob 23. uri. Florence Riddellova: 7 Tlevatna Cju£e>cti Obrnil se je na peti in odhitel iz hotela. Dekle je izbuljenih oči zrlo za njim. Njegove besede so jo bile zadele kakor strela iz jasnega. On, torej sam hoče, da bi odpotovala. Kaj more res misliti, da bo odpotovala. Da, morda misli to. Derek #je vedno rad ukazoval in vsi so ga ubogali. Kar je njena lica zalila rdečica odpora. To pot ne bo obveljala njegova volja. Zdaj hoče ona dokazati, da je močnejša. Vrniti se domov — ne nikoli. Naj se zgodi karkoli tu ostane in Betty Brodijevi dano obljubo izpolni. Povsod pojde, kamor pojde Derek. Pokorno pojde za njim. pokorno, kakor pes. Tolažila ga bo, mu pomagala in lajšala njegovo trpljenje, čeprav proti njegovi volji. Toda v sledečih urah se je en Derekov stavek neprestano grozeče oglašal v dekličinih možganih: »Moram se sprijazniti tudi s takim peklom in iskati v njem vsaj nekaj zabave.« Tistega večera je šla zgodaj spat, toda zaspati ni mogla. Ležala je na postelji široko odprtih oči in zrla v temo. Potem so pa njeni utrujeni in vznemirjeni možgani polagoma nehali delovati in dekle je zaspalo. Spala je pa komaj petnajst minut. Naenkrat se je zdrznila in prebudila z občutkom strahu in groze Nekdo je hodil po balkonu in že je tudi odgrnil rdečo zavezo, s katero so bila^ zakrita vrata ter stopil v njeno sobo. Visoka in črna je stala v pol temi moška postava. Za hip se je ustavila, potem je pa stopila k dekličini postelji. Fenella ni bila strahopetna. Dvignila se je na postelji srdita in ogorčena nad tem nočnim vpadom. — Kaj hočete tu? — je krfknila. — Poberite se takoj! Obmolknila je, presenečenje ji je zaprlo sapo. Mož jo je objel, pri vil k sebi in jo krepko držal, tako krepko, da je komaj še dihala. Njegove vroče ustnice so žgale njen obraz, usta in vrat, a hrope-či od strasti hropeči glas je hitro šepetal v nočno tpmo: — Oh, Fennie moral sem priti. Vedel sem, da je tu tvoja soba. Bil sem že dolgo spodaj, videl sem tvojo senco, videl sem, kako si ugasnila luč in hotel sem oditi, pa se nisem mogel premagati, moral sem k tebi Splezal sem na balkon. Nisem mogel oditi, ne da bi te videl — zadnjič. Fenella se je zgrozila. Njena ponosna krepost se je v nji uprla. V njeni sobi stoji moški — ona pa sedi na postelji slečena. Kaj ko bi kdo prišel v sobo! Zapodili bi jo iz hotela kot pokvarjeno vla-čugo z ulice. A Derek jo drži v naročju tako, kakor je ni držal še nikoli, na način, ki jo je navdajal z odporom. — To pa Se ni bilo vse — iz njegovega toplega dihanja je dišalo po cenenim alžirskem vinu. Zbrala je vso svojo mladostno silo in ga pahnila daleč od sebe. Ljubezen je utonila v njenem ura-vičnem gnevu, podobnem razburkanemu jezeru. — Poberi se, le kako si moreš kaj takega drzniti! Kaj si zblaznel, Derek! Pojdi, niti trenutek ne smeš ostati tu. Derek nikoli ni znal biti stanoviten. V svoji vrto- glavosti se je ustrašil njenega upora, odšel k vratom in v naslednjem trenutku izginil čez ograjo balkona. V dekličinih ušesih so pa še vedno odmevale njegove zadnje besede: — Oh, dobro, dobro, saj že grem. Mislil sem, da mi boš kako pomagala. Ko pa zdaj vidim, kako gledaš na to, raje grem, grem k vragu na svoj poseben način. K vragu na svoj poseben način! Te besede so jo pekle v možganih kakor ogenj. Na mah so ji bile priklicale v spornin vse, kar je bila obljubita mrtvi materi tega mladeniča. Njen divji gnev je takoj izginil v strahu pred neizpolnjeno obljubo, skočila je s postelje, ogrnila plašč, odhitela na balhon se sklonila čez ograjo in tiho zaklicala za njun. — Deny, Derry! Derek se je pa že spuščal po debeli divji trti. Skočil je na tla in ni se ustavil ob njenih klicih, niti glave ni dvignil, da bi videl, kako stoji na balkonu. Hitro je odhajal po stezici in niti enkrat se ni ozrl. Srxmmila se je, da je bil Derek vedno tako trmast, kadarkoli se je razjezil. Toda ne, ona tega ne sme pustiti tako M