TKE OLDEST ANI) MOST POPULAR SLOVENIAN NKYVSPAPEB IN UNITED STATES OF AMERICA. Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organization*.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV .(No.) 230. CHICAGO, ILL., SREDA, 27. NOVEMBRA — WEDNESDAY, NOVEMBER 27, 1929. LETNIK XXXIIL NA VSEJ BOJNI ČRTI V MANDŽURIJI SOVJETSKA AR-MADA USPEŠNO PRODIRA. — ZAVZELI SO MNOGO MEST. — KITAJSKE ČETE NA BEGU. — NAJ-HUJŠI BOJ BO ZA MESTO HARBIN. Tokio, Japonska. — Kakor prihajajo poročila z rusko-ki-tajskega bojišča, je kitajski odpor popolnoma strt in sovjetska armada je dosegla na svojem pohodu tak nepričakovan uspeh, da ima pod kontrolo celo deželo zapadno od Khingan pogorja. 40,000 mož broječa kitajska armada se nahaja na umiku. Ivhailar, najvažnejše mesto v zapadni Mandžuriji, je v nedeljo zvečer padel v sovjetske roke. Pri ljuti-bitki, ki se je bila zanj, znala j o izgube kitajskih čet okrog 12,000 mož. Prebivalstvo v divji paniki beži iz mesta. Mnogo Kitajcev je bilo u-jetih, ker so Rusi napadli njih armado za hrbtom in ji odrezali umik. Brez boja so prišli sovjeti v posest mesta Hailar, katerega so kitajske čete že prej izpraznile in se umaknile. Tudi v vzhodni Mandžuriji dosegajo Rusi enake uspehe. Tukaj ima napad za cilj mesto Harbin, ki je važno železniško križišče in je tudi strategično velikega pomena. Nasprotno pa se tudi zbirajo v tem mestu kitajske čete in nameravajo napraviti protinapad. Pričakuje se, da se bo za to mesto bila najbolj krvava bitka. V mestu je proklamiran preki sod. Kakor govori neko poročilo, se je kitajski zunanji minister brzojavnim potom obrnil na ruskega komisarja za zunanje zadeve in ga obvestil, da je kitajska vlada pripravljena, pričeti z novimi pogajanji, da se pomirijo sovražnosti med obema državama. Nasprotno tem porazom v vojni z Rusi pa kitajska vlada ITALIJA ZA ENAKOST S FRANCIJO Državi ne morete priti do sporazuma glede množine vojne mornarice. — Francija proti enakosti z Italijo. Pariz, Francija. — Kakor je bilo govorjeno, boste Italija in Francija na bodoči razorožita/eni konferenci nastopili skupno, vendar, kakor zdaj razmere kažejo, bo težko prišlo do te zveze, kajti nikakor se ne morete zediniti glede množine svojega brodovja. Italija zahteva na vsak način, da bo smela imeti toliko brodovja kakor Francija, čemur se pa Francija odločno protivi in navaja pri tem, da bi to ne bilo pravično, kajti Francija ima dve obali, ki jih mora braniti, namreč na Sredozemsko morje in Atlantsko morje, dočim leži vsa obala Italije v Sredozemskem morju. Poleg tega na ima Francija tudi več kolonij ,kakor Italija. Nasprotno pa se italijanske zahteve opirajo na to, da bi se v slučaju spopada med obema državama vršila pomorska bitka samo na Sredozemskem morju. Poleg tega pa se italijanska strate-gična obramba raztega na vseh sedem morij, kajti vojne ladje morajo ščititi trgovsko mornarico, ki pa se nahaja razkropljena po vseh morjih. In dalje tudi da se ne sme prezreti dejstvo, da stoji Franci- POMOTOMA ZASTRUPILA OTROKA Chicago, 111. — 5 letno Vir-ginijo Waytula je bolel vrat in mati je segla v omaro po zdravila za grgranje. Pomotoma pa je vzela steklenico s strupom in ne da bi pogledala, ga je dala deklici. Uporaba pa je imela za posledico dekličino smrt. KDO JE ODLOČIL ZMAGO ja v vojaški zvezi z Jugoslav! z veseljem javlja, da se vlad-U {e bi se mornarica obeh ne čete uspešno bore upor ki-1 držav seštela skupaj, bi to ce-tajskim uporniškim armadam |lQ daIeg presegaio enakost z Italijb. Obenem bi pa imela Francija trdno postojanko na dalmatinskem obrežju. Kakor torej razvidno, se bodo vršila na konferenci krasna "prijateljska" pogajanja. in da so jih na več krajiti pognale v beg. ——o- POGREB CLEMENCEAUJA Pariz, Francija. — Dočim se je nedavni pogreb vojnega junaka maršala Focha vršil na pompozni način, kakoršnega Pariz še ni videl, je bil nasprotno sedanji pogreb Clemen-ceauja bolj preprost, kakor pogreb kakega navadnega drugega državljana. Navadni tovorni avtomobil je služil za mrtvaški voz, na katerega so položili pogrebniški uslužbenci ob navzočnosti peščice znancev in sorodnikov pokojnika preprosto krsto, brez vsakih okraskov ali cvetlic, in točno ta, in sicer stoje. — Francija bi bila gotovo z veseljem priredila temu velikemu možu naj sijajnejši pogreb, a vso to preprostost je pokojnik pred smrtjo sam odločno zahteval. Ni namreč hotel, da bi ga domovina častila po smrti, dočim mu je na tako nehvaležni način vračala njegove zasluge v življenju. Po vojni mu je bilo namreč zagotovljeno mesto 24 ur po smrti je avtomobil od- predsednika v znak priznanja, peljal l"uplo pokojnika v nje- a je Francija svojo obljubo Niti Amerika s svojimi četami in orožjem, niti Anglija niste toliko pripomogle do zmage, kakor je stari Clemenceau. —o— Pariz, Francija. — Kakor navadno pri vseh velikih možeh, so tudi zdaj pri Clemen-ceauju prišle šele po njegovi smrti na dan zasluge, ki jih je imel v svetovni vojni za Francijo in za zavezniške armade sploh. Neki poročevalec je vprašal bivšega nemškega prestolonaslednika, Friderika Viljema, kdo, po njegovem mnenju ima največ zaslug, da je bila v vojni Nemčija poražena. Pričakoval je za gotovo, da se bo odgovor glasil, da je Amerika k temu pripomogla. A v njegovo začudenje je odvrnil prestolonaslednik: "Georgeu Clemenceauju gre pri tem največja zasluga. Niti Wilsonovih 14 točk, niti Amerika z v$emi svojimi armadami in orožjem1, ki ga je pošiljala preko morja, niti ne angleška blokada, vse to ni Nemčiji daleko toliko škodovalo, kakor ji je stari mož, ki je tedaj sedel na stolu ministerskega predsednika v Parizu. Vsak drugi mož bi ob izgubah, ki so zadele Francijo, obupal na njegovem m^-stu. Njega pa to nasprotno ni najmanje potrlo, ampak je s svojim ognjem in navdušenjem podžgal francoski parlament, da se je odločil, za novo d^lo in nova podjetja, ki so končno uničila Nemčijo. Ako bi Nemčija imela med vojno takega moža, kakor je bil Clemenceau, bi bila vojna popolnoma drugače izpadla." NAZNANILO Sprejeli smo KNJIGE Mohorjeve družbe ZA LETO 1930. Zbirka vsebuje sledeče knjige: Koledar za leto 1930. Slovenske večernice 82. zv. Zgodovina slovenskega naroda, Dr. J. Mal. Grče, povest. Življenje svetnikov 6. zv. Cena peterim knjigam s poštnino vred $1.25 Imamo v zalogi tudi veliko pratiko, cena 20c. KNJIGARNA &MERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St. CHICAGO, ILL. gov rojstni kraj Vendee, kjer bo pokopan poleg svojega oče- prelomila, in to je starega može nad vse užalostilo in potrlo. PITTSBURŽANI POZOR! Podružnica Slov. Ženske Zveze, štev. 26. v Pittsburghu, priredi 28. nov. na Zahvalni dan v Slovenskem domu na 57. in Butler street dve igri in plesno zabavo. Ena igra je v slovenskenv jeziku, druga v angleškem. Zabave bo za yse dovolj, pridite polnoštevilno. Začetek ob 7:30 zvečer. Vstopnina 50c za osebo. Med dejanji govori in pevske točke. KRIZEMJVETA — Madisonville, Ky. — Neki črnec je ustrelil tukajšnjega policijskega načelnika, a je njega samega dohitela ista smrt, ki so mu jo zadali zasledujoči stražniki. — New York, N. Y. — Kakor se je izrazil podpredsednik General Development Co. iz Connecticut, bo njegova družba v kratkem pričela graditi štiri aeroplane, ki bodo zmožni, nositi po 206 potnikov. — New York, N. Y. — Štirje ruski avijatiki, ki so na potu okrog sveta na aeroplanu "Sovjetska dežela" preleteli Ameriko, se v sredo odpravijo preko morja na pot v Evropo in v domovino. — Clarion, Ia. — Rekord v ženitvi je dosegla Mrs. Al Al-drich; tekom 10 mesecev iina namreč že tretjega moža. Prvi je umrl, od drugega je vzela razporoko in zdaj si je pripeljala tretjega na dom. — Jeruzalem, Palestina. — Neki arabski mladenič je napravil atentat na angleškega vladnega sodnega svetnika, M. Bentwicha in ga s strelom iz samokresa ranil v nogo. To je bil prvi napad na angleškega uradnika, odkar trajajo palestinski nemiri. SLEPARIL PRI DAVKIH Chicago, 111. — Davčni ase-sor, Gene Oliver, je obdolžen od zveznih oblasti, da se je izognil plačevanju davkov z napačno navedbo svojih dohodkov.' Tekom zadnjih treh let je na ta način prisleparil o-krog 42 tisoč dolarjev. Bil je aretiran. DIVJAŠKA 0SKRUMBA CERKVE Neznana divjaška tolpa cerkev oropala in onečastila. — Svete knjige zažgali. — Oltar posuli z ostanki cigaret. Evanston, 111. — V noči od sobote na nedeljo so neznani storilci vdrli skozi okno v pritličju v tukajšnjo cerkev St. Mary's in je niso samo oropali, ampak tudi brezobzirno onečastili. Ustavili so se najprej v zakristiji, kjer so izvlekli iz predalov omare vsa cerkvena oblačila in prte, jih razmetali po tleh in pohodili. K sreči pa niso našli skritega predala, v katerem so se nahajali dragoceni kelihi, monstrance in druge svete posode. Nato so se spravili nad nabiralnike za milodare, katere so s silo odprli in pobrali denar iz njih. Ker pa so si hoteli svetiti pri svojem delu, so pobrali z oltarja sveče. Bodisi, da jim ta razsvetljava ni zadoščala, ali pa so hoteli pokazati svoje surovo divjaštvo, nabrali so množico mašnih in molitvenih knjig in jih zažgali v cerkvi. Pri oltarju so morali imeti precej opravila, kajti vsa oltarna miza je bila naravnost posuta z ostanki cigaret. F,na-ko so bili raztreseni taki ostanki po celi cerkvi, kar kaže, da je bilo udeleženih več oseb in da jim je opravilo vzelo precej časa. Iz Jisgoslaviie« RAZNE NOVICE IZ DOLENJSKIH KRAJEV.— TRAGIČNA NESREČA KMETA IZ SLAP. — PRIPRAVE ZA RIMSKO ROMANJE.— RAZNOTERE DRUGE ZANIMIVOSTI IZ STARE DOMOVINE. SENATORJI DOBILI POČITNICE Washington, D. C. — Senatorji bodo imeli priložnost teden dni za počitek in za svoja privatna opravila. V petek dopoldne ob 10. uri se je njih za sedanje končalo in zbrali se bodo zopet 2. decembra. POZDRAV IZ AUSTRALIJE Iz zapadne Australije smo prejeli te dni zanimivo pismo rojaka Ivana Matevžiča, ki si naroča list "Am. Slovenca" in obenem pošilja vsem ameriškim Slovencem iskrene pozdrave iz daljne Australije. Slovenca dobiš res kjerkoli hočeš na svetu! Rojaku Matevži-ču tudi mi pošiljamo najpri-srčnejše pozdrave čez Tihi ocean in obenem se priporočamo, da od časa do časa pošlje iz Australije kak dopis, o ta-mošnjih razmerah in življenju sploh. . . • , —-o- Kdor v Amer. Slovencu" oglasi, te mu kupec takoj o-Brlsuut VABILO na VELIKO JESENSKO VESELICO "BARN DANCE" m jo priredi društvo sv. Petra in Pavla, štev. 66, J. S. K. J. v sredo 27. novembra 1929 pred Zahvalnim dnem v siovenia dvorani na north chicago st. joliet, Illinois. Prava kmetska zabava kakoršne še ni bilo v naši naselbini. Za ples bo igrala znana popularna godba "Barn Dance seboj svoje družine! Najsrečnejši možki dobi purana, najsrečnejša ženska jdobi gosko. Začetek točno ob 7:30 zv. Orchestra". Pridite vsi in pripeljite — Nepozabite nocoj naše veselice! Novice z Dolenjske. Novo mesto, 7. novembra.— V kandijsko bolnico so prepeljali težko ranjenega 331etne-ga Ivana Brezovica, kurjača v črnomeljskem premogovniku, doma iz Vrbovske na Hrvaškem. Zaposlen je bil v rovu pri črpanju vode z motorno črpalko. Iznenada se je pri tej snel jermen in udaril na motor, da se je odprla pipa za bencin, ki se je takoj vnel. Plameni so hipoma objeli Brezovica, da je bil ves v ognju. V bližini ni bilo nikogar, ki bi mu pomagal. Imel je še toliko prisotnosti duha, da je slekel med begom iz gorečega l-ova suknjič in se tako ubranil hujših opeklin. Ko je pritekel iz rova, se je nezavesten zgrudil. Prvo pomoč so mu nudili njegovi tovariši. Vodstvo rudnika pa je dalo težko ranjenega nemudoma prepeljati v Kandijo, ■kjer se nahaja sedaj v zdravniški oskrbi. Ivan Povše, posestnikov sin, star 25 let, iz Zagrada pri Šmarjeti, se je namenil okoli 9. zvečer v bližnjo vas Zbure po cigarete. Kupil si je tobaka. vžigalice in več drugih potrebščin, nakar je počakal tovariše iz domače vasi, ki so va-sovali v Zburah. Korakajoče proti Zagradu, jih je nenadoma obkolila gruča fantov. E-den od njih je skočil proti Pov-šetu in rfiu zasadil gnojne vile v levo stran prsi tik nad srcem. Napadalec je Povšeta z vilami še enkrat sunil in ga zadel v desno roko. Povše je imel še toliko moči, da je zavpil: "Zabodel me je!" Potem se je onesvestil. Njegovi tovariši iz domače vasi so ga z velikimi težavami prinesli vsega okrvavljenega domov, kjer so ga takoj naložili na voz in pripeljali v novomeško bolnico. Proti napadalcem je uvedeno kazensko postopanje. Osemletni učenec Vladislav Oklešan iz Lok pri Prečni je našel na cesti iz Prečne proti Loki#dinamitno patrono in jo je v svoji otroški naivnosti mislil uporabiti za igračo. Zabil je v patrono žebelj. Močna eksplozija ga je vrgla na tla in mu odtrgala na levi roki tri prste, na desni pa dva težko poškodovala. Deček je pri tem zadobil tudi občutno poškodbo na levi nogi. Tudi njega so pripeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. -o- Smrtni padec. Ljubljana, 8. nov. — Tragična nesreča se je pripetila na Martinovi cesti. Zakrivila jo je neprevidnost. Kmet Ignac Demšar, 521etni posestnik iz Slap št. 19 pri Devici Mariji v Polju, je pripeljal z vozom zelje na tovorni kolodvor. Z njim sta bila še sin in hči. Demšar je pustil sina in hčer z vozom pri mitnici za prelazom na Martinovi cesti, sam pa je zlezel na nasip in od tam na most preko ceste, da bi poiskal kraj, kjer nakladajo zelje. Most sedaj ravno popravljajo in je promet pod njim začasno zaprt. Preko mostu je tedaj privozila lokomotiva. — Demšar se je ustrašil in boječ se, da ga ne bi povozila — saj je stal sredi proge — se je lokomotivi umaknil s tira. Toda tako nerodno in neprevidno, da je s tira stopil v odprtino sredi mostu in strmoglavil navzdol, na cesto. Mož si je pri padcu zlomil tilnik in obležal na mestu mrtev. Pritekli so ljudje in misleč, da je Demšar le nezavesten, so poklicali po telefonu reševalni avto. Ta je res prišel, toda reševalci so morali žal prestrašeni hčeri in sinu pojasniti, da je njun oče resnično mrtev. Zlatomašniškega jubileja Pij a XI. se udeleži delegacija Slovencev pod vodstvom ljubljanskega in mariborskega škofa. Doslej je pripravljenih toliko izletnikov, da se bo romanje gotovo vršilo od 18. do 23. decembra. Gozdar ohstrelil očeta in sina. Kmet Pavel Žalac iz Cetin-grada pri Slunju na Hrvatskem je s svojim sinom Jankom nabiral v gozdu drva. Na potu domov ju je srečal gozdar Dane Matešič. Oba, kmet in gozdar, sta se radi teh drv močno sprla. V prepiru je gozdar uporabil orožje in ob-strelil ter težko ranil očeta in sina. Oba ranjena kmeta so prepeljali v bolnišnico v Kar-lovec. v -o- S kropom se je polila. V Laškem je skušala v pon-deljek, 4. nov., 51etna rudarjeva hčerka Justina Pajkova potegniti lonec s. kropom z ognjišča. Pri tem pa se ji je lonec z vrelo vodo prevrnil in jo je krop oparil po desni roki. S strašnimi opeklinami je bila prepeljana v celjsko bolnico. -o- Za mrtva proglašena. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasita za mrtva Jožef Nova-čan iz Zadobrave, ki je odšel 1. 1911 v Baden pri Dunaju, odkoder se ni vrnil, in kovač Franc Vrečar iz Sv. Lovrenca pod Prožinom, ki je že leta 1884 neznano kam izginil. -o- Nesreča ne počiva. Ponesrečil se je v torek, 5. novembra ponoči g. Fr. Pavlič, župan iz Šmartna v Tuhinju. Ko se je vračal iz Kamnika, kamor je peljal les, je prišel pod voz. Kolo mu je desno uho popolnoma odtrgalo. -o- Nogo si je zlomil pri padcu na močno opolzki poljski cesti, ki vodi iz Studencev v Radvanje, 331etni gostilničar Adolf Anderle. Prepeljali so ga v bolnico. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 27. novembra 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto ........................................$5.00 Za col leta ...................................... 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _____________________________________$6.00 Za pol leta ..................................... 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. predno. Kdor je kdaj videl vzorna posestva južnočeških in hanaških seljakov, zna ceniti umnost in teženje po napredku, ki se izraža na krasno obdelanih poljih, umetno zasajenih gozdovih, strokovno negovanih sadovnjakih, modernih hlevih in ličnih, snažnih hišah. — Dežela prideluje žita vseh vrst, a ne dovolj, ampak ga mora uvažati. Zelo veliko pridelajo krompirja, katerega del gre v tvornice za špirit. S hmeljem zalagajo pivovarne, s sladkorno peso pa tovarne za sladkor. Živinoreja je lepo razvita, a vendar morajo lep del klavne živine uvažati — iz Romunije in Jugoslavije. Ta splošna slika fcani kaže, da je Češkoslovaška naravno bogata država z razvito industrijo in naprednim kmetijstvom, ki pa ne more povsem kriti potreb domačega trga. Zemlja in ljudje v Čehoslovaški Češkoslovaška republika obsega 140,000 štirijaških kilometrov, na katerih živi 13,800,000 ljudi. Država je sestavljena iz zelg raznolikih pokrajin: stara kraljevina češka je podobna kotlu, ob čigar robovih tečejo gorovja, po sredi pa reka Vltava; Moravska je rodovitna kmečka dežela; Slovaška pa meji na Donavo in se razteza pod Karpati do Podkarpatske Rusije, dežele, ki je tudi vključena v meje republike. Na tem ozemlju biva narodno precej mešano ljudstvo. Čehov in Slovakov je 8,800,000, to je skoro dve tretjini. Zelo močna je nemška manjšina, ki šteje 3,100,000 duš in biva v sklenjenem ozemlju na severu države v predelih pod sudetskim goi-ovjem, \ jezikovnih otokih pa razsejana po Moravskem in Slovaškem. iVIadjarov je 750,000 ob Donavi in po mestih slovaške dežele. V Podkarpatski Rusiji je okoli ppl milijona Ukrajincev, v Karpatih in Šleziji pa 75,000 Poljakov. Cehi in Slovaki, ki tvorijo dvetretjinsko večino in ki vodijo državo, imajo težko nalogo, dati narodnim manjšinam, kar jim po naravnem pravu gre. Priznati moramo, da so to težko, a lepo in za mir med narodi tako koristno nalogo v glavnem dobro rešili. Vse narodne manjšine imajo ljudske šole v materinskem jeziku, kjer starši to zahtevajo. Nemci, Madja-r.: in Rusini ijnajo srednje, obrtne, kmetijske šole, učiteljišča, zavode in denarne prispevke — po istem ključu in za isto število prebivalstva kot Čehi in Slovaki, seveda vse v materinem jeziku. Razen tega imajo Nenjci dve nemški visoki šoli. Katerim stanovom pa pripada prebivalstvo? Šest milijonov je kmetovalcev, to se pravi, ljudi, ki so zaposleni v kmetijstvu. Mogočno so razvite obrti, trgovina in industrija, saj se od njih preživlja 5 in pol milijona ljudi. V javnih službah je 750,000 ljudi, pri hišnih in drugih delih pa 1,430,000 ljudi. Te številke nam kažejo, da ima Češkoslovaška zelo razvito industrijo, tako da v tem med novimi državami prvači. Češkoslovaška, ki leži med agrarnimi državami Romunijo, Poljsko, Madjarsko in Jugoslavijo, jim je naravni tvorničar in dobavitelj za mnoge industrijske proizvode. Če premislinVo, kaj to pomeni, bomo brž uvideli, zakaj gre češkoslovaška politika za tem, da se te države (izvzemši Madjarsko) tesneje naslonijo t no ob drugo. Zaka>j prva krepka podlaga Male antante, kateri načeluje Češkoslovaška, je ta, da so se vse tri članice Male antante, Češkoslovaška, Romunija in Jugoslavija, zavezale, da bodo skupno branile mirovne pogodbe, ki so nekako evropske gruntne bukve, v katerih je vknjiženo, koliko ozemlja pripada vsaki državi. Če bi kdo hotel te vknjižbe brisati in popravljati, bi zadel ob odpor cele antante. Druga močna podlaga Male antante so skupne gospodarske koristi. Češkoslovaška izvaža v Romunijo in Jugoslavijo svoje industrijske izdelke, uvaža pa iz njih kmetijske pridelke. Poleg srčnih vezi so skupne koristi najboljši cement za zavezništvo med državami. Tu se nam spet kaže, kako močno vpliva gospodarski položaj države na vso njeno zunanjo politiko. Rekli smo, da je češkoslovaška industrija močna. V premogovnikih je zaposlenih 130,000 rudarjev. Razen premoga kopljejo tudi železno rudo, svinec, grafit in v Joahunavu je ležišče rude, iz katere izdelujejo dragoceni radij, in sicer je to ležišče največje na svetu. Močni sta kovinska in strojna industrija, ki zaposlujeta 320,000 delavcev. V predilnicah in tkalnicah, kjer se izdeluje izborno češko platno in sukno, dela 280,000 ljudi. Zelo slovijo tudi tvornice za steklo in one za porcelan. V tesni zvezi s poljedelstvom je obsežna industrija za pivo (plzensko pivo ima svetoven glas) in sladkorna industrija, ki je zelo važna za izvozno trgovino. Kmetijstvo je v Češki in na Moravskem lepo razvito, na Slovaškem pa, ki je naravno revnejša, bolj zaostala, je še na precej nizki stopinji. Na Češkem in posebno še na Moravskem jc kmet strokovno naobražen, gospodari umno in na- DRŽAVLJANOM VOLILCEM ŽELEZNEGA OKROŽJA! Ely, Minn. Zopet se bližajo mestne volitve. Slovenci kot navadno imajo zbrane svoje kandidate, da jih zastopajo na političnem polju. Velikanski je pomen bližajočih se volitev za prebivalstvo malih mest železnega o-krožja; zdi se pa, da se le malo ljudi tega zaveda. Tajne sile velikih družb delujejo z vso silo, da dobijo svoje zastopnike v mestne urade. Ako se jim posreči to, bo prišel v par letih preobrat, stokrat hujši od onega, ki je zrevolucijoniral železno industrijo ter odslovil tisoče in tisoče rudarjev od dela. Čuj, volilec, in stoj na straži, bliža se odločilni boj! En sam udarec in mesta železnega okrožja bodo uničen,a; manjša skoro popolnoma. Kar stremijo veliki operatorji železnih rudnikov je, da se spremeni, oziroma zniža davčna vrednost rudnin (ad valorem tax); od 50%; 'doli do 33 kar bi pomenilo toliko kot znižati davek" družbam iza eno tretjino, obratno bi "se pa 'zvišal davek lastnikom domov in zemljišč, dočim bi tudi njih vrednost padla. Tako znižanje bi imelo velikanski učinek na municipal-ne in šolske naprave, katere so zrasle v zadnjih desetih letih ter so povečini še ogromno zadolžene. Te naprave so bile zidane na temelju davčne vrednosti bogatih skladov rude, katero črpajo dan za dnevom rudniške družbe. Dohodki mest so odvisni tudi od prebivalstva, ki po štetju regulira gdtovo mejo, do katere se more davek nalagati "per capita tax". Tiho, kot tajna zloba se ruje, da se spremeni "ad valorem tax". Ako ne bi zastopniki mest tako energično nastopili, bi se to zgodilo ob zadnjem zasedanju državne zakonodaje. Takrat so bila mesta polno-močno zastopana, . zato pa zdaj delujejo s podvojeno močjo poslužujoč se vseh sredstev, da si pridobijo svoje zastopnike v mestne urade. Ali bo ljudstvo volilo take zastopnike? Vprašajmo se, kaj bo posledica . . . Davčni dohodki mest in šol se ne bodo skrčili samo za polovico. Več, mnogo več. Zakaj? Na stotine ljudi, ki so zaposleni po mestnih in šolskih napravah, bodo izgubili delo. Sami trpini, pijo-nirji, na stotine Slovencev, ki so žrtvovali svojo mladost in tako gradili s svojim znojem ogromno industrijo, se bodo morali na starost izseliti iz kraja, kateremu so ustvarili civilizacijo. Za njimi pa boclo primorani odhajati vsi tisti, iz katerih je izčrpana produktivna sila. Zakaj želja operatorjev je, da se zmanjša število prebivalstva — s tem pa bo padel "per capita tax". Vse breme bo pa padlo na mesta, ker s tem bodo izgubila vir-vseh dohodkov. Bogata železna ruda pa bo ginila v večjih množinah iz železnega okrožja. Vse to lahko učinkuje, da bo padla cena zemljišč in domov. Ubogo delavstvo, ki si je gradilo domove s krvavim znojem, investiralo vse svoje premoženje v borna stanovanja bo prisiljeno žrtvovati še tisto bore malo,: kar si je priborilo poleg življenjskega obstanka. Delavci in mali trgovci! Volite! Pomislite dobro, kaj pomeni voliti. Ali sebi dobro, za ljudsko upravo, za svojo lastno upravo, ali pa voliti za u-pravo tistih, ki stremijo za tem, da vas izženejo iz kraja, katerega ste vi sami ustvarili. Zapomnite si, da se davek razpisuje od glave in kadar bo vaša produktivna sila izčrpana, edina pot bo ven iz absolutne monarhije. Ameriški državljan. -o- KAKO JE BILO NA VESELICI DRUŠTVA SV. CIRILA IN METODA? Chicago, III. Zadnjo nedeljo večer je priredilo društvo sv. Cirila in Metoda št. 33 ZSZ.'svojo običajno letno zabavo s plesom. To društvo je najmlajše društvo v naši naselbini, ki se pa vsled agilnosti in delavnosti' svojih članov prav hitro razvija in raste v članstvu od meseca do meseca, tako da ne bo dolgo, ko bo došlo druga naša bratska društva v naselbini. Zabava, ki jo je to društvo priredilo zadnjo nedeljo, je bila prav številno obiskana od občinstva. Spodnja dvorana je bila polna rojakov in rojakinj, da niti ni bilo najti več mesta za poznejše goste. Je to dokaz, da je društvo postalo znano in popularno, drugače bi ne bilo take številne udeležbe. Društvo je pa tudi poskrbelo za prav prijetno in dobro postrežbo v vseh ozirih, tako je tudi, kar se tiče postrežbe, bilo občinstvo prav zadovoljno in že v naprej se lahko reče, da kadar se bo sv. Ciril in Metod št. 33 ZSZ. zopet oglasil s kako svojo prireditvijo, da se bo zopet občinstvo rado odzvalo z udeležbo. Da je bila postrežba tako zadovoljiva in točna, gre kajpada zahvala agilnemu odboru društva, ki se res neprestano trudi, da bi društvo v vseh ozirih, tako gmotno kot v članstvu, kar najbolj dvigni! na višjo stopinjo. Z nedeljsko zabavo je društvo storilo lep korak naprej. Marsikdo je to društvo spoznal na zadnji prireditvi in se bo brezdvomno začel zanimati zanj in tudi pristopil vanj. Velika pridobitev je torej v moralnem, pa tudi v gmotnem o-ziru, da ima društvo bilježiti lep uspeh. Le tako naprej dr. sv. Cirila in Metoda! X. -o- FARNI BAZAR IN KRONIKA SLOV. NASELBINE V KANSAS CITY. Kansas City, Kans. Župnija cerkve sv. Družine se že več časa pripravlja na jesenski bazar, kateri se bo vršil v cerkveni dvorani 513 Ohio Ave. Začel se bo na Zahvalni dan 28. t. m. in zaključil 30. novembra. Na Zahvalni dan naše pridne žene vabijo nas na prav dobro in okusno purmanovo večerjo, katera se bo servirala od 5. ure do 9. večer. Kakor pb navadi, razni štanti za mlade in stare bodo nakladani z bogatimi in lepimi dobitki, kateri se bodo prodajali po prav nizki ceni in osrečili marsikaterega udeleženca. Na soboto zvečer, zraven tega bazarja, vse tekme (contests) naših deklet in šolske mladine se razpečatijo, in vsak, ki prinese največjo vsoto denarja, se mu da nagrada. Tako n. pr. te-le gospodične pridno tekmujejo za krasen in dragocen demanten prstan: Josephina Drčar, Mary Novak in Anna Knaus; naši dečki tekmujejo za "bicycle" in ti to: Anton Švab, Anton Križ, Charles Lužar, Charles Bajuk, John Anžieek, Julius Novak, Chas. Štimec in Joseph Štam-ptfel; deklici Kristina Petrič in Frances Kovač tekmujejo za zapestno uro. Na 13. novembra t. 1. imeli smo v naši cerkvi slovesno za-dušnico, pontifikalno sv. mašo, katero je daroval naš škof Frančišek Johannes za vse rajne škofe in duhovnike naše škofije ob veliki udeležbi duhovnikov in laikov. Sami duhovniki so lepo peli koralno mašo pod vodstvom in orgla-njem enega svojega duhovnika. V tem zadnjem poletju imeli smo veliko mrličev v naši fa-ri. Med temi so trije nam vsem dobro znani in priljubljeni fa-rani, ki so šli v večnost po svoje večno plačilo: Paul Šterk, 23 let star, je umrl 25. avgusta; George Veselic v starosti 56 let, umrl 25. septembra; Terezija Novak, 58 let stara, je umrla 25. oktobra. Čudno, vsi ti trije so umrli na 25. dne meseca eden za drugim, in vsi zapuščajo tukaj žalujočo in potrto družino. Naše sožalje jim in večni mir rajnim! V tem času zadobili smo pa tri nove družine v našo sredo: Peter Šercer ml., dobro znan sin tukajšnjega Petra in Neže Šercer, ki se je poročil z Marijo Štimec; Joseph Drčar ml., sin našega zvestega farana Jožefa in Terezije Drčar, si je poiskal in našel nevesto v So. Chicago; Anton Križ se je pa sem preselil iz Jolieta, 111., s svojo družino. Vsem tem želimo o£>ilo sreče in veselja. Naročnik KAJ JE NOVEGA V JQ-LIETU? Joliet, 111. Za veliko jesensko veselico društva sv. Petra in Pavla št 66 JSKJ. je vse pripravljeno. Rečemo lahko, da take veselice še ni bilo v Jolietu. Na to veselico se pričakuje vsa naselbina, večje zastopstvo okr. in mestnih uradnikov. Pridite gotovo tudi vsi, ki čitate te-le vrstice! Preberite dobro tudi oglas v Amer. Slovencu na prvi strani te številke! Zadnjo sredo sta bila poročena v cerkvi sv. Jožefa g. M. Gregorash, sin družine Mich. Gregorash na Elizabeth £t„ z gdč. Louise Kobe, hčerjo družine J. Kobe, tudi na Elizabeth St. Zenitovanje se je vršilo na domu ženinovih staršev. Udeležba je bila velika, kar priča, da je družina priljubljena v naselbini in da ima dosti znancev in prijateljev. Mlademu paru vso srečo in o-bilo blagoslova v novem stanu ! G. Anton Stonich, slov. kon-traktor, je prejel v soboto, 23. nov., permit ali stavbinsko dovoljenje od mesta za popravi-tev urada KSKJ. na 1004 No. Chicago St., katera bo stala, kakor pravijo, okrog $10,000. Nov dom si zida naš rojak John Filak na Highland Ave. Novi dom bo nekaj krasnega. Pozdrav vsem in na svidenje na veselici društva sv, Petra in Pavla! Poročevalec. Domu. Zatorej se prosi odbornike (ce) in novo izvoljene zastopnike (ce), da se zagotovo udeleže tega zborovanja ali konvencije točno ob 2. uri popoldne, to je 15. decembra, in ne, kakor je bila včasih navada, da so nekateri prišli ob 6. uri zvečer in potem smo mora-zborovati do 2. popolnoči. Zlasti letos utegne biti zborovanje precej dolgo, ker bo razmotrivanje o zidanju novega Doma. Nadalje se prosi člane in članice, da ako kateri želi postati oskrbnik Doma za.prihodnje leto, lahko se priglasi. Vsak član(ica) onega društva, katero je delničar Doma, ima pravico kandidh'ati za oskrbnika. Zglasi se naj na moj naslov pismenim ali osebnim potom najkasneje do 10. dec. Dalje se prosi vse tajnike in tajnice, da naredijo svojim zastopnikom (cam) poverilne liste, kateri morajo biti podpisani od predsednika (ce), tajnika (ce) in blagajnika(ce) in nositi mora utisnjen društveni pečat. To je bilo sklenjeno na zadnjem zborovanju ali konvenciji, katera je bila 1. 1928. To zato, da se ne naredi kaka pomota. Pozdravljam vse rojake ši-rom Amerike, posebno pa rojake v Denver, Cole. Geo. Pavlakovšč, tajnik, 4459 Pearl St. IZ URADA DOMA SLOVENSKIH DRUŠTEV. Denver, Colo. Naznanja se vsem članom in članicam onih društev, ki so delničarji Doma slovenskih društev, da je odbor sklenil na svoji redni seji dne 7. oktobra, da bomo imeli letno glavno zborovanje ali konvencijo dne 15. decembra t. 1. v lastnem IZPREMEMBE MODE ŠKODUJEJO DELAVKAM New York, N. Y. — Domnevalo bi se, da modne "kaprice", ki uvajajo vedno kaj novega na trg, so dobre za delavke in da pripomorejo do večjega zaposlenja. V resnici je pa ravno narobe. Kakor je namreč neka ženska delavska organizacija ugotovila z raziska-vanjem, so nenadni preokreti v modi škodljivi za delavke in imajo za posledico izgubo dela ali vsaj samo delno zaposle-nje. Tako so dognali, da pretežna večina delavk pri izdelovanju perila, tkanin in klobukov zasluži manj, kakor $1000 na leto. Polovica ostalih manj kakor $800, in mnoge niti ne $600. -o- GROZI, DA BO IZDAL SOV- JETSKO PROPAGANDO Pariz, Francija. — Bivši ataše pri sovjetskem poslaniku v Parizu, Geo. Bessedovski, je od sovjetske vlade zaradi vele-izdaje obsojen na smrt, ako se še kdaj povrne v Rusijo. Kakor pa se je izrazil, mu še na misel ne pride, da bi še kdaj šel v Rusijo, pag pa grozi, da se bo nad sovjeti maščeval na ta način, da bo izdal vse njihove tajne špijone, ki vršijo boljševiško propagando v Avstriji, Poljski, na Japonskem in drugih deželah. * Sorodniki ljubijo sorodnike po največ radi novcev, le zlo-mek je to, da je največ sorodnikov revnih. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! fflii!it!iiiiiiiiiiii;iii[!iiiiiiiiraiiiM^ s * PODLISTEK o Dr. Ožbolt Ilaunig: KAPELŠKI PUNT "Bog mi odpusti grehe in Devica Marija bodi mi milostna," tako je na pol tiho molil; "jaz nisem kriv, ampak tisti, ki mi je to ukazal." Previdno stopa po lestvici dol in pobere v naglici še vse tablice, ki so visele na steni blizu oltarja. Ker se je bal, da bi ga med potjo ne zasačil kdo in videl, ko nosi. v £ č j o butaro, je spravil vse v zakristiji v poseben predal in ga zaklenil. Kakor je prišel, tako je zopet Odšel. Ky je bil že blizu duri, sliši šum in zdelo se mu je, kakor bi nekdo zunaj hodil. Četudi je bil mežnar hraber in. večkrat po noči v cerkvi, ga. je vendar spreletel strah, misleč siv da ga je vendar kdo zalezoval. Zato skoči hi-Uo k vratom, hi jih odpre >iii gre dol po stopnicah, ne da bi zaklenil vrata za seboj. Ko je bil že na cesti, se je ogledal, a ni videl nikogar. Šele sedaj se je špomnil, da ni zaklenil cerkvenih vrat, toda ni se upal vrniti. Tolažil se je, da itak zgodaj vstane, ko, gre zvoniti juternico, tačas pa vendar nihče ne pride v božji hram. Pisar Robert je imel v svojih mislih vedno le Fanikine besede. Polastilo se ga je neukrotljivo poželjenje in bil je brez vsake volje. Pred očmi mu je bilo vedno njeno lice, videl je v duhu njene krasne oči in njeno vitko telo, po ušesih so mu zvenele njene sladke besede, in čutil je njen dih na svojem licu. "Prstan hoče imeti in potem uživam vso srečo. Da, Fanika, za te storim vse, samo, da se mi ne izneveriš. Sedaj je ugodna prilika, da grem v cerkev. Ravno Marijin prstan ji hočem prinesti, zakaj to bo njeno največje veselje. Lesenemu kipu v cerkvi je itak nepotreben!" Od veselja in razburjenja pospeši svoje korake. A medpotoma mu pride na misel, da je cerkev zaklenjena. Nič ne de, saj ima doma dovolj ključev, z enim že odklene vrata, če ne, pa jih odpre s silo. Hitro stopi domu .in vzame ključe, jih vtakne v žep ter stopa ob hišah proti cerkvi. Že je v njeni bližini, ob desni in levi so grobovi, debel sneg pokriva posamezne hribčke. Toda Robert ne gleda na nobeno stran. Nekako mrzlo mu je pri srcu, zato stopa urno naprej. Zdajci obstoji ter posluša. Ali ni sedaj nekdo zaprl cerkvena vrata? Ali ne stopa nekdo po stopnicah? Toda naenkrat je vse tiho; saj ni nič, misli si, straho-petnež si. Sedaj je prilika, le hitro, drugače ne bo nič. Fanika nestrpno čaka. Le nekaj korakov še in že stoji pred cerkvenimi vrati. Hlastno seže po ključih, privleče največjega, ga pomerja, toda ta ni prijel; vzame drugega, tudi ta ni pravi; seže po tretjem, poskuša, toda duri-se ne odklenejo. Ves razburjen pritisne na kljuko m glej — vrata se odpro. Kako je to mogoče, si misli Robert, toda kmalu se pomiri, češ, mežnar je pozabil zakleniti vrata. Polagoma stopa v cerkev; vse je mirno, ničesar sumljivega ni videti ali slišati. Večna luč brli pred oltarjem, v slabem svitu vidi Robert Marijin obraz. Resno ga gledajo trde oči, ja, skoro karajoče, in Robertu se zdi, kakor bi mu kazala z roko; Ne dotakni se me, hudobnež, tvoja nesreča je in še nekoga! Toda Robert si za trenutek zatisne oči; noče gledati tega obraza. On ima odprte oči le na prstan, katerega kamni se svetijo v odsevu večne luči. Zdajci vzame lestvico, po postavi h kipu in stopa po njej navzgor. Kaj zapazi? Marijin ki]) nima več svojega prejšnjega oblačila, navadno belo obleko nosi, — tako tedaj, župnik je zopet ravnal na svojo pest! Ravno prav, kdor je vzel obleko, snel je tudi prstan, mislil si je. Hitro stegne roko po prstanu, da bi ga snel, toda trdo se je držal prsta. "Stoj!" pravi mu neki tajinstveni glas; "še je čas, da odnehaš od oskiumbe, zapusti božji hram, reši se!" "Le vzemi,* sedaj imaš priložnost, potem nikoli več! Kdo ve, da si ti vzel prstan," šepeče mu nekdo od druge strani. "Božje stvari kradeš, odrevenele ti bodo roke, izgubljen si!" "Nič ne premišljuj, zgrabi, potegni, kako se bo veselila tvoja izvoljenka, razprostrla bo roke in v njenem objemu boš srečen!" Strašno prevzame Roberta, še enkrat stegne roko, čuti, kakor bi ga nekaj vleklo nazaj, zopet od druge trani ga tišči bliže. Zdajci se zasveti prstan, tako je lep, ni mogoče ga pustiti. Fanika bo vsa iz sebe in za ta dar dobi on njo. Hlastno zagrabi prstan in ga potegne z roke, sedaj ga ima med prsti. "Gorje tebi," sliši Robert iz višin, "pro-klet si!" — Naglo stopi na. lestvici dol, ne upa si pogledati v kip. hitro zapusti cerkev ter beži mimo. nje med grobovi. Neka tajna groza ga objame — vse je mirno. Zdajci udari polnoči, otožno se razlegajo udarci po temno tihi noči. Toda Robert, stopa urno naprej, ne upa si pogledati ii" na desno, ne na levo in ne nazaj. Tam pred vhodom vidi grob, svež grob, ne pokriva ga še sneg. Kaj je to? Ali se ne dviga nekaj iz njega, vedno više in više, bela postava, ki stega roko vedno bliže njemu in mu grozi? "Beži," pravi mu neki glas; "ukradel si Marijin prstan, mrtvi vstajajo, da te zasledujejo, zakaj strašen je ta zločin!" Iz groba se dvigne cela postava in Robertu se zdi, kakor bi stopala proti njemu, Sreda, 27. novembra 1929. amer1kanski slovenec Stran 3 -— ■^»OOOOOOOOO CKKKK)0(KK>MO(K>0<>00<>000<><>^^ ------——----- ' Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLO. ŠNOSLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Faidiga,, 319 W. 2nd St., Leadville, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Di. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo. Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St, Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: 'Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, I1L Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav ■>ega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. ProS nje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-«ih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! ,^<><>O<><><><>OO<> 1.60 .32 12.00 38.99 14. 02.52. 79.00 7.40 1.48 54.50 204.90 15. 44.78 43.60 3.00 .72 26.00 118.70 10. 202.60 190.10 20.70 '5.34 199.75 624.49 17. 33.05 40.20 4.60 .92 33.00 111.77 20. 26.64 21.70 3.10 .62 23.25 75.31 21. 49.58 71.50 6.90 1.38 50.75 180.11 22. 89.63 85.70 7.90 1.60 00.00 244.83 23. 54.50 45.50 5.40 1.10 41.25 147.75 24. 30.56 22.00 3.60 .72 27.00 83.88 25. 31.93 4J.10 3.70 .74 27.25 104.72 26. 38.52 50.40 3.80 .76 26.50 119.98 27. 23.54 31.40 2.20 .44 20.50 84.08 28. 17.72 10.30 2.1.0 .42 15.75 52.29 29. 94.73 72.50 10.30 2.00 77.25 250.84 30. 79.25 70.50 5.50 1.10 38.25 194.60 31. 13.57 17.50 1.60 .32 12.00 44.49 32. 63.01 78.00 6.90 1.64 51.00 201.15 33. 50.34 34.70 5.10 1.04 37.50 128.68 34. 34.27 37.90 3.00 .60 22.50 98.27 35. 8.57 10.10 1.10 .22 8.25 28.24 36. 45.58 28.40 3.00 .0(1 21.50 99.08 37. 16.36 25.00 2.20 .44 15.50, 59.50 38. 26.80 33.30 2.70 .54 19.75 83.09 40. 36.06 36.00 3.20 .64 40.00 115.90 41. 31.00 20.60 3.90 .80 30.00 92.30 42. 9.59 8.40 1.40 .28 3.50 23.17 2154.56 ~ 2025.40 240.00 48.48 1806.05 $6,275.09 OBRESTI OD OBVEZNIC: 58,000 Methodist Episcopal Church. Atwood, Kan. $2,500 Atwood, Kan. Masonic Temple, first Mortg. $9,000 Benedictine Society of Colo. High School.... $2.000 Pueblo. Colo. Pavinj? ....................... $10,000 Pueblo Somerlid Paving................ $500 Santa Fe Sewer ....................................... $2,COO St. Anthony Hospital, Denver. First Mortg. Skupni dohodki za oktober ............... -•...... Preostanek 1. oktobra, 1929 ......... ............ $240.00 75.00 270.00 60.00 250.00 15.00 00.00 $<>70.00 .............$ 7,245.09 112,575.55 Skupaj ..$119,820.04 IZDATKI Z. S. Z., ZA MESEC OKTOBER, 1929. k IZPLAČALI DRUŠTVAM: St. Smrt- Boln. Porodne Opera- Provizije dr.. liinc podp. nagrnde cije za člane Skupaj 1. —.— 175.00 _.— —.— —.— 175.00 3. -—.— 182.50 —.— « . —.— 182.50 4. —.— 62.00 —.— —•— —.— 62.00 5. 25.00 131.00 —.— • —;— 1.00 157.00 7. —,— _,_ 30.00 —-.4- 3.00 33.00 8. —.__ 39.00 ——- 2.00 41.00* 9. _ „ ■ _.— 100.00 _,_ 100.00 14. _,_ 283.00 —.— 100.00 2.00 385.00 17. —,_ 22.00 -.- —T".- , —.— 22.00 21. 1 _,_, —.— —.— 2.00 2.00 2' _it_ 92.00 —.— —..... —.— 92.00 23. 03.00 —. - 50.00 113.00 25. 500.00 35.00 —.— —.— —.— 535.00 26. __ __ 240.00 1—— 6.00 252.00 29. f— — 71.00 7 M) 0 30. __,_ _,_ —,— __,_ fo.oo 10.00 32. , ___ 4.00 4.00 33. 18.00 2.00 20.00 34. 138.00 —.—~ >■' . —.-1- 138.00 36. —— — _ • —,— _,,_ 4.00 4.00 37. 122,00 ■ __ __ • —.— 122.00 38. __ _,__ 2.00 2.00 40. 344)0 -—,__. _,_ . 4.00 38.00 42. ■ — .— —.— 26.00 26.00 525.00 1713.50 30.00 250.00 08.00 $2,586.50 KAZNI DRUGI IZDATKI: Glasilo A. S., ža tretje četrtletje t. 1............ Rodgcrs Printing Co., za tiskovine I he Mission Print Shop, za kuverte «1. pred. Frank Tanko, za najemnino pisemc Anthony Jeršin, tajniška plača J'ošl.nina . .................... R. K. Cloud, odvetnik v Vidctich aferi Joseph O'Connell. odvetnik v Vidctich aferi Pisar najvišjega sodišča, za seznam The Mountain States Telephone Co. Knjižica vrednostnih poročil bratskih ofganiz. Kistucr Stationary Co., za papir Skupni iz.datki v oktobru 431.34 80-75 2.75 18.00 140.00 5.00 roo.oo 45.00 20.00 4i00 .<.90 $852.74 nobenega kompromisa z dobroto /... mešanica v Camel je resnična kaja! Camels so napravljene za one, ki vedo ter iščejo užitek dobre kaje, in ti kadilci naj bodo zagotovljeni, da bo vedno vzdržana resnična kakovost C a m c 1. Camels so začeli izdelovati in jih izdelujejo za dosego užitka v kaji. Najbolj dovršena mešanica, ki jo znajo napraviti največji izvedenci, je tajnost teh resnično čudovitih cigaret! Poslužujejo se najbolj modernih in dovršenih procesov, da spravijo to veliko cigareto do dovršenosti! Izbira vsega Domačega tobaka za zadovoljiv okus, naj. ?dkejšega Turškega za dodatno izrazitost! Oni kadilci, ki vedo, dajejo Camels ogromno prednost, ker ce- ♦ ni jo pomirjujočo milobo izbranega tobaka, dovršenega. ko spoznajo razliko, se zateče- io h Camels fj 1929, R. J. Reynolds Tobacco Company, Winston-Saleni. N. C. FINANČNO POROČILO ML. ODD. Z.S.Z., ZA MESEC OKTOBER, 1929 PREJELI OD DRUŠTEV: St. dr. Vplačali vsoto Št. dr. Vplačali vsoto 1. 21.75 23. 1.65 .3. 14.70 24. 2.55 4. 6.15 25. 2.10 5. 9.75 20. 5.10 6. 2.10 27. 5.25 7. . 3.90 29. 4.50 8. .45 30. ' 5.55 9. 9.90 31. .15 11. 1.50 32. 2.70 14. 5.40 33. 4.35 15. 2.40 34. 1.20 16. 18.90 3(>. .60 17. 1.35 37. 1.05 20. 2.25 38. .75 21. 4.20 40. .90 22. 2.40 41. 9.90 Skupaj ................. $155.40 Preostanek 1. oktobra, 1929 Skupaj . . ............................... $155.40 $3,282.64 $3,438.04 IZDATKI ML. ODD. Z.S.Z., ZA MESEC OKTOBER, 1929. Matt Papa, posmrtnino za hči Pauline Papa, članica nil. odd. št. 4 108.00 Rojena 9. maja, 1923, umrla 2. oktobra. J929; stara ob smrti 6 k-t. I mesece in 23 dni. Vzrok smrti: Vnetje slepiča. Preostanek 31. oktobra. 1929 ...... Denver, Colo. 12. novembra, 1929. ..$• 3,439.24 Preo.stu.iiek 31. oktobra, 1929 Denver, Culo. 12. novembra, 1VJ9. $116,381.40 Anthony Jeršin, gl. tajnik. ......................... $3,270.04 Anthony Jeršin, gl. tajnik. SPREMEMBE V ČLANSTVU Z.S.Z., ZA MESEC OKTOBER, 1929. K novoustanovljenemu društvu "Združeni Slovenci" š;. 4.5, Z.S.Z. v \\au-kegan. 111. pristopili sledeči: Paul Dolence, c. 4321. R. ,27, zav. $500 in $1; Gertrude Herauer, c. 4322, R. 33, zav. $500 in $1; John' Herauer. c. 4323, R. 34, <.iv. $500 in $.1; Amelia Musich, c. 4324, R. 16, zav. $500 in $1; Frank Mu-sich. c. 4325, R. 45, zav. $500 in $1: Jennie Musich, c. 4320, R. 43, zav. $500 in $1; Jennie Musich. c. 4327. K. 10, zav. $500 in $1; Lawrence Musich, c. 4328, K. 36. zav. $500 in $1: Louis Zupec, c. 4329. R. 33, zav. $500 in $1. Pri -^t. 1 zopet sprejeti: Joseph Thomas, c. 221. R. 30, zav. $500 in $1: Sophie Thomas, c. 3978, R. 16, zav. $500; Helen Thomas, c. 3899, R. 1<>, zav. •f50<>. Susp.: John Favdich. c. 4273, R. 35, zav. $1000 in $2: Joe Vidick, c. 2884, R. 20. zav. $1000 in $2. Pri št. 4 umrl dne 17. oktobra, 1929: Steve Corak. c. 1720, star 51 let. Vzrok smili: Bolezen na želodcu. Pristopil v Zvezo 10. junija, 1917, zavarovanje bil za $500, K. 39. Pri št. 5 zopet sprejeti: Joe Miklich, c.. 1233, K. 30, zav. $1000 in $L Olga Drobnick. c. 3.107, R. 16, zav. $500 in $1; Mary Drobnick. c. 2830, R. 19, zav. $500 in $1; Stelfie Drobnick, c. 3754, R. lo. zav. $500 in $1; Frank Fabjun, c. 2589, R. 17, zav. $1000 in $J. Susp.: George Bartulovich. c. 3121, R. 25. zav. $500 in $1. Umrl dne (>. oktobra. 1929: Anton Prijatelj, c, 207, star 49 let. Vzrok smrti: Jetika. Pristopil v Zvezo: 11. septembra. 1910. Zavarovan je bil za $500, R. 30. Pri Ji. 7 susp.: Frances Northaft, e. 1498. R. 20, zav. $1000 in $1; Matilda Meglen, c. 3722, R. 16. zav. $500 in $1: Dorotln Palcir, c. 3455, R. 16, zav. $1000 in $1; Sophie Kowalcz.yk.' c. 2767. R. 18, zav. $1000 in $1; Helen Ocsay, c. 2445. R. 37. zav. $1000 in $1: Stcphania IVrko, c. 2800, R. 10. zav. $1000 in $1: Olive Shields, c. 2813, R. 40, zav. $250 in $!; Mary Vidctich, c. 1117, R. 23. zav. $500 in $1, K št. 8 pristop.: Jože Wohlford, c. 4330. R. 35, zav. $500 in $2. Pri si. 9 susp.: Frank Stariha, c. 3403, R. 35, zav. $500 in $2. K šl. 14 pristopil iz ml. odd.: Joe Kosec. c. 4331. R. 16, zav. $S00 in $1. Susp.: Theodore Diniich, c. 2967, R. 47. zav. $250 in $1; Mary Kalcic, c. 3952, R. 22, zav. $500 in $2; J0I111 Krissman, c. 3566. R. 10. zav. $500 in $1; Katic Krissiuan, c. 3789. R. Jo, zav. $500 in $J: Martin MatekovU.h. c. 3692, R. 16, zav. $500 in $2: Anton Suklje. e. 1402, R. 33, zav. $1000 in $1. Utnrla dne 12. okt. 1929; Frances Mismach, c. 2215, stara 33 let. Vzrok .smrti: Operacija v trebuhu. Pristopila v Zvezo 12. septembra, 1919. Zavarovana je bila za $1000. R. 23. Pri st. 16 zopet sprejeti: Conrad Heeler, c. Adolph llegler. c. 3954, R. 10, zav. $500 in $1. K *t. 17 pristop.: Helen B. Kerzich, cc. 4332, U. 18, iav. $500 in $1; 3155, R. 10, zav. $500 in $1; IZ URADA KR. SV. ROŽ. VENCA, ŠT. 7, Z. S. Z. Denver, Colo. Se naznanja vsem članicam zgoraj omenjenega društva, da bp prihodnja društvena seja 1. dec. 1929 ob 2. uri popoldne. Bo zelo važnega pomena. Bo več stvari za razmotrivati v korisi društva in dobrobit članstva, zatoraj i|e vsaka članica naprošena, da se gotovo udeleži le seje. Citn več nas bo, teui lažje nam bo kaj dobrega in koralnega ukreniti za članstvo, društvo ii\ Zvezo. Ker je Vam tudi znano, da se meseca dec. voli uradnice za prihodnjo leto in to se bo storilo sedaj na ti i seji 1. de Se vas uliudno pro-i si. da se v polnem številu udeležile ti seje in da si boste izvolili uradnice, da bodo vam po volji. Obenem pa tudi prositu vse tiste sestre, ki so zaostali iz. dr. ascsiiielltom. da istega poravnajo v tekočem mesecu, da mi bo mogoče imeli kijjige v dobrem redu. ko pride konec leta. In upann da ta prošnja na vas drage sestre ne bo bob ob steno ttiftuti, ker sestre ne pridete na seje ip se nič ne brigajo za nobeno stvar, da bi bilo koristno ,.a članstvo. Samo po hišah imajo posebne mitinge in t;mi vse opravijo in imajo toliko za. govoriti o stvareh, ki nič ne" vedo o Ralph Kerzic. c. 4333, R. 22. zav. $500 in $1. K št. 21 pristop.: Jacob Oražem, c. 4334. R. 41. zav. $500 111 $1. Zopet sprejet: Frank Stare, c. 2771. R. 18, zav. $250 in $2. Pri šl. 23 susp.: Anton Koseley, c. 4121, R. 37, zav. $1000 in $1. K št. 25 pristopil iz ml. odd.: Joe Vene. c. 4335, R. 16, zav. $500 in $1. Umrl dne 20. oktobra, 1929: John Podbevsek, c. 1955, star 42 let. Vzrok smrli: Vnetje ledvic. Pristopil v Zvezo 20. maja. 1918. Zavarovan je bil za $500. R. 31. K št. 20 pristopil: Andy Kalmar, c. 4330, R. lo, zav. $1000 in $2. Susp.: Stanley Podgorski, c. 3799, R. 38. zav. $1000 in $2. K št. 27 prestop, i/, ml. odd.: William Bozic, c. 4337, R. 10, zav. $1000 in $2. 1'ri šl. 29 zopet sprejeti: Josephine Koseley, c. 3012, R. 34, zav. $500 in SI; Mary Hocehar, c. 3289. R. 21: zav. $1000 111 $1. K št. 30 pristop.: Kalie Znicrzlikar. c. 4340, R., zav. $500 in $1. Suspendirani: N ujo Louis Cojanovich. c. 3944, R. 36, zav. $1000 111 $2; Vergilic Chio.vanj. c. 4050, R. 31. zav. $1000 in $2. K št. 32 pristop.: Adolph Leskovec, c. 4338, R. 20. zav. $500 in $2; Albina Moro, c. 4339, R. 19, zav. $500 in $2; Jennie Slavec, c. 4340. R. 23, zav. $250 in $1. Zopet sprejeti: Pauline Bukovnik, c. 3548, R. 16. zav. $1000 in $U John Bukovnik, e. 3100, R. 17, zav. $1000 in $2. K št. 33 pristop.: Willard Picrman, c. 4341. R. 22. zav. $500 in $1; Frank Kovach, c. 4342. R. 25, zav. $500 in $1: Frank Zibert. c. 4343. R. 40. zav.' $250 in $1. Povišala posmrtnino iz $250 11a $500 in odstopila od bolniške podpore: Pauline Ozbolt, e. 4227, R. 41. Susp.: Anna Cheplak. .c. 3663. R. 28, za\..$1000 in $2; Matt Darovec, c. 3811, R. 23, zav. £250 in $1; Ignalz Po-točar, c. 4107, R. -34, zav. $500 in $2; Pauline Darovec, c. 4213, R. 18, zav. $500 in $1; Eugene Puletini. c. 4221. R. 32. zav. $500 in $1. Pri št. 34 zopet sprejet: Joe Wadell. c. 3363. R. 41, zav-! $5U0 in $2. Susp.: John Bailey, e. 3273, R. lo, zav. $500 in $1; Marv Gorishck. c. 4085, R. 42. zav. $1000 in fl: John Stepck, c. 3362, R. 38. zav. $1000 in $2: Barbie Sle-pek. c. 3361, R. 28, zav. $500 in $1; Mike Kromer. c. 3964, R. 22. zav. $500 in $2: John Vandrakovich. c. 3277. R. 43, zav. $500. Pri šl. 35 susp.: Mati Vivoda, c. 3417, R. 39, zav. $500 in $2. Pri št. 30 zopet sprejet: John Makovec, c. 3561, R. 41, zav. $1000. Susp.: Joseph Gornik, c. 3965, R. 27, zav. $500 in $2. Odstopil: John Žagar, c. 3558, R. 44. zav. $1000 in $2. K št. 40 pristop.: Ipe Softich. c. 4344, R. 40, zav. $500 in $1. 1'ri št. 41 susp.: Martin Krasovich. c. 2781, R. 10, zav. $1000 in $1. K št. 42 pristopil: Frank Stepic, c. 4345. R. 20, zav. $500 in $1. Za gl. urad Z. S. Z.. Anthony Jeršin, «1. tajnik. -O-— Društvene vesti in naznanila. njih in samo kaj jim kedo drugi pove, ako je resnica ali ne, in potem kar naprej prenašajo, ki ni nič resničnega; ko hi članice se udeležile društvenih sej včasih in tam slišali, kaj se dela, ne bi treba izprašovati po hišah, kaj se je na seji sklenilo in bi vedeli kaj se godi pri društvu in Zvezi. Torej drage .sestre, upam, da se'bomo vsi videli na prihodnji seji 1. dec. in upam, da se boste tako naprej vsake seje udeležile. Z sesterskim pozdravom, Mary Grum, tajnica. NAZNANILO IN POZIV DRUŠTVU "MI SLOVENCI" ŠTEV. 40, zsz. Trinidad, Colo. Leto se bliža h koncu 111 z njim tudi zadnja seja društva. Ker imamo precej važnih zadev za rešiti v prid društva in Zveze in (ker bomo volili tia tej seji društveni odbor za prihodnje leto 1930, zato uljudno vabim, vse člane in članice, da se te seje zagotovo udeležite točno ob 2. uri popoldan v navadnih prostorih pri tajniku društva. Torej vsi 11a sejo dn'e 8. decembra! Edward Tomšič, tajnik dr. štev. 40, ZSZ. IZ URADA DR. "BISER" ŠTEV. 8, ZSZ. Newburg, Kans. Vsi člani zgoraj imenovanega društva ste prošeni, da sc prihodnje seje, .katera se bo vršila dne 8. dec. ob 10. uri zagotovo udeležite, kajti na dnevnem redu imamo volitev društvenih uradnikov za leto 1930, da si bole izvolili uradnike, kateri bodo delovali za dobrobit in napredek društva in cele organizacije sploh. Da se pa to zgodi, morate priti na sejo in storiti svojo dolžnost. Torej še enkrat vsi člani zgoraj imenovanega društva 11a gotovo svidenje 8. decembra 1929. Vas poživlja sedanji tajnik. Vas bratsko pozdravljam in ostajam za napredek društva John Crepinsek, tajnik. FFD. 3, Box 29. IZ URADA DR. SV. MIHAELA, ŠTEV. 22, ZSZ. Tooele, Utah. Na redni mesečni seji 15. novembra ie bil sprejet predlog, da se vrši letna seja na 16. decembra 1929. in da se seja prične točno ob 6. uri zvečer. Po seji pa bo prosta zabava 111 ples. Kateri član se te seje ne udeleži, plača $1-00 kazni V društveno blagajno. Izvzeti so le člani na delu. Frank Ambrose, tajnik. rixxxxxxyo-oooooooooooooooc- Our Young ZSZ. > ooooooooo55oovoooo5oooo OOOOOOOOOWKH) < 0000000000000 ( oooooooooc>ooo i 00000000000001 I -.>000000000000 I -3000000000000 i OOOOOOOOOOOOOi i OOOOOOOOOOOOO ( 1 OOOOOOOOOOOOOi 1 OOOOOOOOOOOOO < IJOOOOOOOOOOOOI ooooooooooooo-1 [ OOOOOOOOOOOOO- < | ooooooooooooo'( OOOOOOOOOOOOOI OOOOOOOOOOOOO I T. C. Bridges: Na pomoč ROMAN. > OOOOOOOOOOOOO I »OOOOOOOOOOOOO ( ► ocoooooooooo-o< > OOOOOOOOOOOOO ( ► OOOOOOOOOOOOO , * DOOOOOOOOOOOOC ( »>oooooooooooo<, • OOOOOOOOOOOOOI, 'OOOOOOOOOOOOOI, »OOOOOOOOOOOOOI, »OOOOOOOOOOOOO*, » OOOOOOOOOOOOO , » OOOOOOOOOOOOO , » OOOOOOOOOOOOO, » OOOOOOOOOOOOO , > ooooooooooooo, ► OOOOOOOOOOOOOI, Nekaj minut nato je bila zopet vsa petori-ca zbrana okoli črnega pepela tabornega ognja in je živahno šepetala. Jim hitro pove, kaj se jima je pripetilo in profesor takoj vpraša Zamba, kaj on misli. — Zambo odgovori, da so ponoči varno spravljeni, kjer so, kajti Indijanci v temi ne bodo stopili na suho. Boje se pantrov. Zjutraj pa misli, da bodo krenili na bojno sled. "Fleten lov se nam obeta," pripomni Greg. "Če nas morda tudi ne bodo pomedli z zemlje, bomo pa gotovo porabili vse patrone." "Zakaj bi pa na Indijance čakali?" vpraša Sam. "Pooakajmo tukaj, dokler se ne vrnejo v svoj tabor, potem pa znesimo svoje stvari v čoln in odrinimo! Tako bomo že cele milje daleč, preden se bodo spustili za nami." "A v taki temi niti nakladati ne moremo!" ugovarja Greg nejevoljno. "Ne bo nam treba v temi," odvrne Sam. "Okoli dveh vzide mesec." "Sam ima prav," reče hitro profesor. "Pozabil sem na to. Mislim, da je njegov načrt dober in če ga odobri tudi Zambo, ga bomo izvršili." Zambo je načrt odobril in kar je bilo še več vredno: ponudil se jim je, da bo stražil, ko so ostali nekoliko zadremali. .51. Ot^očilni dnevi. Eleda luč meče boljša ko nič, \ ob njej posr vega zadnjega krajca je idar pa je presneto težko "ijati prtljago in jo cijaziti pol milje da! >o strmem pobočju in to skozi gosto travo, ki kač*kar mrgoli. Naloga naših potnikov pa je bila še težja; morali so namreč še pred odhodom skriti Samov voz v čim najbolj varen kraj, 'kajti če se bodo po tej poti vračali, ga bodo utegnili še potrebovati. Vse to jim je dalo opravka skoraj za dve uri, pa so vendarle oboje kaj dobro izvršili. Nato pa so vzeli v roke dve zasilni vesli, ki jih je napravil Sam iz desk, odtrganih od dna svojega voza in odrinili so po reki navzdol. Bilo je še več' ko eno uro do zore in bleda mesečna luč ne bi zadostovala, da bi jim kazala sipine in brzice. Ker pa so se zavedali, da imajo pod nogami dober čoln, pred seboj pa nekaj stotin milj plovne vode, so bili prav pogumni in pri odhodu dobro razpoloženi. Prevozili so že kake tri milje, ko Sam dregne Jima in mu pokaže na desni breg, kjer je malo proč nekaj motno žarelo. ' Gadsdenov taborni ogenj," zamomlja. Jim pa se zahihita. "Lepo veselje mu bomo napravili! Niti v sanjah mu ne bo prišlo na misel, da se peljemo mimo njega." Dejal bi, da tega ne bo nikoli izvedel," reče Sam. "Radoveden sem le, kako dolgo bo tesal svoj čoln." "Zambo pravi, da ga more napraviti v e-nem dnevu," reče Jim. "Ne bo sicer pravi čoln, ampak le nekakšen splav, pa tudi v enem samem dnevu ga bomo daleč prehiteli," pomenljivo dostavi. Ko je solnce v rdečem in zlatem žaru vzhajalo, so prevozili že cele milje po reki navzdol. Prav ko so prvi žarki zadeli mirne valove, pa opazi profesor jelena, ki je prišel pit in ga z urnim, spretnim strelom podre. ( Zambo zadovoljno zagode, ko so s čolnom pristali na peščenem bregu. "Mi jesti tukaj," oznani vsem', vzame v roke velik nož ter začne devati žival iz kože in jo razkosavati. Vsi so bili obupno lačni in ni zlepa tako dobre reči kakor je kos sveže, na ražnju pečene divjačine. Ko so bili z obedom gotovi, so se še dobro umili, nato pa spet odrinili; po dva sta veslala, ostali trije počivali. Na vsaki dve uri so se menjavali ni tako so neprestano hiteli dalje vse dopoldne. Proti poldnevu pa se je reka zožila med visoka bregova, tok je postal močnejši in zaslišali so spredaj zamolklo bobnenje. "Mislim, veliki slap," pravi Zambo nakrat-ko. "Mi ustaviti in gledati." ^ Ni pa bil slap, ampak le brzica, kjer je deroča voda bobnela in grmela in se belo penila med črnimi skalami. Sam bi jo bil silno rad poskusil prevoziti, pa Zambo je rekel, da bi bilo preveč nevarno in morali so prtljago prenašati. Vse so morali spraviti na suho; nato pa so si morali skozi gosto grmovje izse-kati pot in znesti prtljago do spodnjega konca brzice. Nato je bilo treba še čoln na vrvi spustiti preko pragov. Pa vkljub njihovi največji pazljivosti je čoln prav grdo treščil ob skalo in ko je prišel na dno brzice, so zapazili, da hudo pušča. Sam je bil ves prepaden, ko je čoln pre-iskal in sporočil: "Dobil je veliko luknjo!" "No, saj ga lahko popravimo!" reče Greg. "Da, toda to nam bo dalo nemalo truda," mu pove Sam. "Posekati bo treba drevo, iz-žagati en kos debla in z njim luknjo zamašiti. V srečo si bomo morali šteti, ako bomo tekom štiri in dvajsetih ur mogli spet naprej!" "To se pravi, da bomo izgubili vse, kar smo prehiteli," pravi Jim žalostno. "No, pa nas vsaj brzica še loči od Gadsde-na," reče profesor bodrilno. "Veseli bodimo, da ni hujšega!" Sam je prav računih Vzelo jim je ostanek tega dneva in še večino naslednjega, preden so poškodbo popravili in le dve uri je še bilo do mraka, ko so mogli znova čoln naložiti. Ko so se s tem ukvarjali, je pa stopil Zambo skozi gozd nazaj proti začetku brzice na izvid. Čudno je bilo pogledati njegov rjavi obraz, ko se je vrnil in jim povedal: "Mož z veliko nogo, on tam gori." Mislim, on s čoln prevoziti brzico. Njegova balsa tako trdna." "Kaj je to: balsa ?" vpraša Greg. "Nekakšen splav," mu pove profesor in se obrne k Zambu ter ga vpraša: "Koliko mož ima seboj ?" Zambo dvigne pet prstov in še palec. "Šest," reče Jim. "Dejal bi, da bo najbolje, če takoj odrinemo, ne?" (Dalje prih.) NA RAZPRODAJI je Radio in Victrola kombinacija R.C.A. 18 in ortofonična viktrola, dva inštrumenta v enem kabinetu. Posebna znižana cena. Amer. Slovenec, 1849 West 22nd St., Chicago, 111. Tel. v uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484. DR. FRANK PAULICH SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad: 2123-25 South 52nd Ave,, CICERO, ILL. (Poleg Elevatorja.) Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., 1 do 5 pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47) HOME RADIO SERVICE in postavljamo na radio. Popravljamo novo vse vrste A. C. set naša posebnost. Sprejemamo vseh vrst električna popravila. J. J. HODGSON, 1947 West 22nd Place, Chicago, 111. Tel. Roosevelt 1849 PREMOG! EXPRESS! Slovencem v Chicagi in okolici se priporočam za dovoz premoga in prevažanje pohištva ob času selitev. John Kochevar 2215 W. 23rd St., Chicago, 111. Tel. Roosevelt 2692. ■OOOOOOOOOOOOOO-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO«; | PISANO POLJE S <>00000000000 Trunk >00000000000 Ali nismo silno—malenkostni? štempelna. Pa pustimo tudi to spričeva-0, ker "Forum" bi moral vedeti, kaj piše, ako ima pravo JOS. SNIDER v zvezi Hartford Undertaking Co. 1455-57 Glenarm St., Denver, Colo. Keystone 2779 South 3296 Se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrr^« no na'h.zjih cenah in v najlepšem redu mimwii i'i' .............n.....in1 en 1 j mini > 11 .n 1 ■ 1 in » 4? 4» «4» 4» 4f 4» 4» 4» 4» 4 4444444444444% VABILO t k * 4* 4 4* NA BREZPLAČNO f|¥ ! g W g K e ;r h1 P i" K f*: g!1 i i« «| I P1 ||| Ml I K l?! » 1» 1« i Vam pošljemo 5 gramof. plošč, velikosti 10 inčev Ako nam pred koncem meseca novembra pošljete enrga novega c 'oletnegn naročnika dva polletna) za dnevnik Širite amer. slovenca! zidana garaža se odda v najem. Blizu ulice Jako ugoden prostor. Vprašajte na 1857 West 21st P1 Chicago. ki jo priredi « Mladeniško dr. Najsvetejšega Imena FARE SV. ŠTEFANA NA ZAHVALNI DAN NOVEMBRA 1929. f 4». 4* 4» 4* m * 4* 4* S£ ifr v v ^ •$» >$• v v V ŠOLSKI DVORANI na LINCOLN in 22nd STS. Svirida bo Madalines Orchestra. Začetek ob 7:00 uri zvečer. Vstopnina 50c. Slovensko občinstvo je najuljudneje povabljeno h obilni udeležbi. Zabave bo za vse obilo. Postrežba prvovrstna. Pridite vsi! & & & * t- Božična darila V Ljubljani so postavili spomenik, ki mestu gotovo ne bo v kvar. Narobe. Pri tej priliki so popravili tudi nekaj ulic. Pravijo, da so postavili spomenik — Napoleonu. Neki krogi vihajo nosove. Poudarjajq, da velja spomenik velikemu mili-taristu, kar ne gre v našo dobo, ko hrepeni vse po miru, dalje je to spomenik — cesarju, kar se enako ne strinja z našim demokratičnim mišljenjem itd. itd. Ne vem, koliko so morda prišli v poštev taki ali enaki nameni. Jaz bi sodil, da bi tudi pri presojanju pomena novega spomenika moralo stopiti v o-spredje pri nas Slovencih pač e bolj zgodovinsko dejstvo, da je bila pod Napoleonom proglašena Ilirija. Slovenci ima mo tako malo lastnih zgodo vinskih momentov, da ni prav nobenega povoda, ako še te skromne zgodovinske momente sami omalovažujemo in lajamo na postranske reči, ki se od glavnega pač ne morejo ločiti. Mirovno čutenje, demokratični nazori, cesar, militarizem . . ., vse to gor ali dol. Pri še tako različnem političnem, gospodarskem - ali ekonomskem naziranju miSlovenci kot majhen narod ne smemo izgubiti izpred vidika naše narodne zavesti, ker je predvsem pri nas taka .zavest podlaga vsakega tudi ekonomskega napredka. Brez narodne omike ni napredka. Omika pa sloni na zgodovini, zgodovinskih momentih. Kdor pozna razvoj našega naroda, mora priznati, da je Ilirija pomenila velik za četek na potu narodne omike potom lastnega slovstva in zavedanja lastne narodne moči. Taki ideji bo veljal sporne nik v prvi vrsti, in kdor ima le količkaj smisli za kako idejo, ne bo gledal ravno Napoleona, militarista . . ., pač pa porod nove Slovenije. Ali naj Slovenec laja, ker se je porodila Slovenija, ko je za-donel glas: "Ilirija vstan!"? Mali smo, ampak še bolj smo — malenkostni. * * * ZA BOŽIČ Gotovo se bodete tudi letos spom nili svojcev v starem kraju s primer nim denarnim darom za božične praz nike. Denar, poslan po naši banki, bo za rfisljivo in hitro dostavljen v stareir kraju in to brez vsakega odbitka. CENE: Dinarjev 500 1,000 2,000 3.000 5,000 10,000 Aii&er* Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Ta ponudba velja samo za mesec november. ♦ 9.3f 18.4C 36.6f 54,7 90.5' 180.0 5.7.' 11.3C 16.8f 27.4f 54.? Imata prijatelja, sorodnika, poznate rojaka, ki še ni naročen na na dnevnik Amer. Slovenec? — Pošljite nam njegov naslov in mi mu bomo poslali list na ogled brezplačno. Lir 100 .................................. " 200 .................................. " 300 .................................. 500 .................................. « 1,000 .................................. " 2,000 ...........'........................._.. 108.0; Dolarji: Pri pošiljkah do $30.00 j' pristojbina 65c, a pri pošiljkah na-$30.00 ja pristojbina 2c od dolarja. Pr pošiljkah nad $500.00 je pristojbin li^'c od dolarja. Pri večjih pošiljkah poseben popust Za pošiljke po brzojavnem1 pismi pristojbina 75c. MIDTOWN BANK of NEW YOR! (prej Zakrajšek & Češark) 630—9th AVE., NEW YORK, N. Y, Veliko veselja imamo z njimi, bodisi da jih dajemo ali sprejemamo. In kaj boste Vi podarili svojim dragim? ( Primerno darilo je lepa knjiga, ki daje trajen užitek in veselje prejemniku. Naš'cenik Vam je na razpolago. Tu par sugestij : Zgodbe sv. Pisma, dve veliki knjigi, vez v pl.....$8.00 Življenje svetnikov, 2 knjigi vez. v usnje............ 5.00 Atlas, zemljevid celega sveta, vez. v knjigo........ 2.00 Slovenska kuharica, vez. v pl............................. 5.00 Heart songs, najpopularnejše pesmi z notami..2.00 Slava Mariji, molitvenik vez. v usnje.................. 1.00 Zdrava Marija, elegantne zlate platnice, molitv. za ženske ........................................ 1.50 Lepo božično darilo je tudi zlat rožni venec. V zalogi imamo poleg navadnih tudi sledeče finejše vrste: Zlata verižica jagode iz podolgovate perle.......$6.00 Zl. verižica jagode iz okrogle perle, fin izdelek 7.75 Zlata verižica zlate podolgovate jagode............ 5.50 Zlata verižica zlate okrogle utisnjene jagode.... 5.95 vekaj novega so srebrne kovinske podobe za na steno, krasno Tnetniško delo, izbočene figure v srebrno pobarvanem okvirju. "Vimerna božična darila za vsakogar. Štirje različni predmeti: Zadnja večerja, velikost 1S1A>x71/2, cena............$5.00 Jezus na Oljski gori, vel. 11x81/2.......................... 5.00 Ecce Homo, velikost 10x7i/(,.................................. 4.50 Mater dolorosa, velikost 10x7 Vi..........................- 4.50 J zalogi imamo tudi Božične razglednice s slovenskim napisom, 6 različnih slik, cena za ducat....................................30c \TOVOST: Božične razglednice z malim stenskim koledarčkom za leto 1930 in slovenskim napisom, ceha 5c ena, ali ducat.........................................................50c Papirnate jaslice od 5c do $2.00. Knjigarna Amerikanski Slovenec 849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Spričevalo. "Pisanopoljec" je—popravljal in je popravljen (?), ker se "zelo moti". Kdo bi se ne mogel motiti? Ako se kdo moti, se lahko popravi sam, lahko ga tudi kdo drugi. Mene — pi-sanopoljca — je popravil g. Molek, ker sem se "zelo motil" glede jezuita E. B. Barretta. Rekel sem, da je dotični "bivši" jezuit, in tak bivši jezuit je kot jezuit toliko vreden, kakor kak — bivši katoličan. Edino-le za to je šlo. Mogoče, da je O. K. Bivših jezuitov je mnogo in jih je dve vrsti. Eni so "in good standing" brez kakega spričevala. Sam sem poznal bivšega jezuita, ki je bil župnik in O. K. Drugi "bivši" so pa —Bog se nas usmili — grof Iloensbroech na Nemškem je bil izmed teh, ti so pač —"bivši". Fuimus. Troes — gospodin, pomiluj. Jaz glede E. Boyda Bai-retta nisem izrekel druge sodbe kot, da je pač bivši jezuit. G. Molek.pride — jezuitu na pomoč! Ko bi rajnega Zavertnika ne bili sežgali, bi se bil še v grobu obrnil. Molekova pomoč je v tem, da navaja iz "Foruma" pripombo, da je Barrett še vedno "a member in good standing of the Roman-Catholic Church." Vse mogoče sicer. Ampak. Dovolite. "Forum" daje spričevalo. Hm? "Forum" hoče sicer biti objektiven, prinaša vse, na levo in na desno. Za "good standing" bivšega jezuita Barretta bo pa to spričevalo, dovolite, brez — idejo, kaj pomeni "a member, in good standing of the Roman-Catholic Church". E. B. Barrett je pisal v "Forumu", in pisal je ravno v tem listu, ker ni pisal morda samole kot kak opazovalec, pisal je, "da lateranski pakt privede morda ameriške katolike k odcepu od Rima". Ali je pisal to kot svarilo, da katolike opozori na nevarnost? Ako tako, čemu ni pisal kaj takega v kakem katoliškem listu? Čemu? Čemu v "Forumu"? Kakor razvidim iz nastale polemike, se je pisanje bivšega jezuita od strani, ki je "in good standing" brez kakega spričevala od tako dvomljive strani, primerno zavrnilo, pokazalo kot neopravičeno. I<£ te polemike je jasno razvidno, da bivši jezuit NI hotel morda izraziti kake bojazni radi dobrih odnošajev med amerikan-skimi katoliki, narobe, izraziti je hotel, kar šegeta ušesa mnogih, ki katolikom niso naklonjeni, in to je odpad katolikov od Rima. Ali se more tako početje imenovati pravilno? In ali je mož, ki piše kaj takega in iz takega namena in v takem listu, res "in a good standing" s cerkvijo? Pri vsem tem je pa zelo, zelo sumljivo tudi še dejstvo, da g. Molek priskoči — jezuitu na pomoč. Bo morda protestiral zoper insinuacijo "pisano-poljca", ampak mu ne bo pomagalo. Pravi na koncu: "Barrett se poteguje za reformo v cerkvi, nima pa nič proti veri sami. To je velika razlika." He, he. Morda 'pride še g. Molek do tega stališča, da je le za reformo v cerkvi, a ni zoper vero? He, he. Iz zgodovine so pa ti — re-formisti le predobro znani, in vse kaže, da je tudi bivši jezuit Barrett na potu do teh — deformistov, ko se je podal na pot — reformistov. "Nima pa nič proti veri sami. To je velika razlika." He, he. Jaz poznam še čisto druge glave, ki nimajo prav nič proti veri, so zelo verne glave . . ., ne tajijo, ne zanikujejo, vse verujejo, in te velike glave so — odpadli angeli. "Veruje in se trese" je zapisano o satanu. Ko bi g. Molek ali kdo drugi iz Lawndala kdaj hotel vsaj iz radovednosti iti k Sv. Štefanu, bi tam na koncu kake tihe maše lahko nekaj slišal o teh "vernih glavah", ki Aimajo nič proti veri, in sicer bi slišal: "Sveti Miha, nebeški vodja..., šajtana in druge hudobne duhove, ki hodijo v pogubo duš po svetu, v peklensko brezdno pahni. Amen.". Ali se morda bojijo na Lavvndalu, da bi 'Miha nabrusil meč in mahnil pol Dobrača preč" . . ker se tako grozno izogibajo Svetega Štefana? Štefan morda bi še bil, a Miha, Mihael . . ., ta ima meč, in s tem mečem lahko odseka preč... Spričevalo? He,he. -o-- "Am. Slovenec" je tvoj prijatelj, predstavi tega svojega prijatelja svojim drugim prijateljem in jih nagovori, da si sra naroče! PREVOZ - DRVA . KOLN Rojakom »e priporočamo ca n» očila za premo« — drv« in preva •lanje pohištva ob času selitve. PokliSita Telefon: ROOSEVELT (221. Louis Stritar 201 a W 21 at Place. Chicago. Ill