V sobota 3. decembra. III tečaj. 1870. Vtorek, četrtek in soboto izliajn in velja v Mariboru brez pošiljanja n:t dom za VM leto 8 g. — k „ pol lata 4 „ — ,, „ četrt t, 'J ,, 20 „ Po p»^ti : aa vse leto 10 y.—k „ pol leta „ — „ „ četrt „ 9 „ , Vrednistvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Doniplatz) h\i. št* 179. Oznanil« i Za navadno trintopno vrsto as plačnje : 0 kr. če se tiska lkrat, 5 u m »» n 2krat, * »i h tt n 3krat. veče piatnenke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (atempelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. dop.] obavi] s o d a j i e L Ideja jugoMlovauMt va. Iz HrvaŠkega. 30. n6vb. |l/,v. V našem opozicijonalnem časopisji so j preokret glede na smer, v Itterem sc jo do na javno mnenje delovalo in v ktorem so je od m al delovati začelo. Hanjki „Pozor," in do naj nove-jega časa tudi „Zatočnik" sta oba V borbi : najprej« proti contralizujoči in pozneje proti duvallzttjOČl A v s t i j i tisti prapor razvijala, na ktorem je stalo kot vrhovno na« čelo : reintegracija državnega prava hrvaške kraljevine združene z Dalmacijo, Slavonijo iu vojniško krajino 1 — Deset celih let so je borila hrvaška opo/.ieija za pripo-znanje toga načela. Cela brvaŠka zgodovina od prvoga naseljenja Hrvatov na bregovih jadranskega morja, pa vse do dencB premozgala ^e je, zaprašeni arkivi pre-hrčkali so se. stare listine pretuhtale, staro diplome anatomizirale, in iz vsega tega se je več ko dovolj zgo dovinskega gradiva nabralo, iz kterega so je dokazalo, da je hrvaška kraljevina od nekdaj bila neodvisna in samostalna država, providona z vsemi atributi noodvii nosti; — in da je te svoje državne pravico tudi izvrfie vala pri mnogih iu pri raznih priložnostih. V velikem je ta dokaz izstinit, tako da ga denes ne moro noben historik več podreti. „Državno prvo" vzelo so jo za izhodišče politične akcije, in tirjalo, naj so na merodajtiem moslu v svojem celem obsegu pripor.na, in hrvaškemu narodu propusti, kako bo na tem temelji svojo dnijur> zgodovino, svojo ^ftlino osodo naprej razvijal. Kakor ilenes vidimo, je iz vsega lega bolj prihodnjemu zgodovinopiscu pomagano , nego deunSnjemu političnemu stanju hrvaškega naroda. — Vzpeb, kterega je borba hrvaško opozicije pod praporom državnega prava dosegla, ni samo ničen, ampak 011 jo negativen, kajti denes na HrvaŠkem javno zadeve taktično mnogo slabejo stoje, nego so stale prod desetimi leti, ko so je borba začela. Contralizujoči Dunaj ni hotel hrvaško državno pravo prav pripoznati, Pešta jo pa hrvaškemu državnomu pravu svojo državno pravo protipostavila. Za oba na istem stolu ni prostora. Eno so mota umakniti, bilo že to ali ono. Zgodilo se je pa, da se je po „srečno sklopljeni uniji" mapjarsko državno pravo na tisti stol usedlo, na ktorem bi Imelo brvaško državno pravo sedeti. Finale jo , da Hrvati denes ne uživajo pravic samostalne državo, ampak Hrvaška in Slavonija degradirani ' raagjnrosaga. Ta novzpoh sklonil in pripravil je nato opozicijo na to, da se je odločila, — ne odložiti svojo historično broŽjfl , ampak k njemu še drugo orožje na pripomoć vzeti, in to orožje jo ideja jug o slov a n s t v a! Kkskluziven hrvati/om, kakor stvari v |£viop)i denes stoje, ne moro na bodočnost računi ti, ravno tako ne, kakor tudi „država" Slovenija no. „Vas d' illusi sions messieurs 1" je rekel ruski car Nikola Poljskim velikašem, in to bi se tudi Hrvatom in Slovencem reči moglo, ki si domišljujojo, da morejo vsak za sobe vse Bvoje veliko in male tirjrtve i/, vojskovat i. Obadva pa, skupaj vzeta z Dalmacijo, Kvarnerskim! otoci, Istro vojniško krajino, Slavonijo, in denes ali jutri tudi turško Hrvaško, bi si stvnrila toliko politično skupino, da bi jo morali Avstrija in Evropa v svojih računih v postov jemati. — Stoječi na stali ideje jugoslovanstva morejo se Slovenci in Hrvati drug drugega pođvpirati, drug drugega braniti Dokler so Hrvati svoj izključiveu in specifičen hrvati/em prakticirali, niti Slovenci njim, niti oni Slovencem niso pomoči mogli. Od sob mal bo druga. Stoječa ta obadva naroda na tleb idoje jugoslovanstva ga voljni poslati v srednje šole, je zanje prevažno konec šolskega leta vedeti, ali ga bodo v srednje šole sprejeli ali ne. Sedaj je to nemogoče vedoti. Dokaj časa — vsaj dva mesca — zna iti v zgubo. nasla so bodeta na iatem polji, in nasproti istim ne-^.^Jjp Napredovanje šolskega uka in pripravljanje za da ste kraljevini ennstnlni provinciji prijateljem, Kar so do sedai niti Hrvatom, niti Sloveu ceni, samotežno se hotečim posročilo ni, to se moro v borbi zedinjeriima posrečiti, kajti račun jo celo kratek in celo jasen : čo dva isto doseči hočeta, bodeta to prejo in lagljo dosegla združeno nego samotežno. Koliko silo ima jugoslovanska ideja, pokazala je pred već kot dvajsetomi leti, ko se je pod imenom „llirizma" tako sijajno vzdignila! Hes jo, jugoslovanska ideja denes še nima one obliko na sebi, ktero imajo dozorelo v življenje stopajoče ideje na sobi. Vendar pa ta ideja ni tako nova, kakor bi kdo mislil. V zgodovini Hrvatov iu Slovencev jej najdemo tu in tam Hlodu. Večkratni shodi mero dajnih mož iz raznih krajev jugoslovanstva, kakoršeu jo bil shod v Sisku, in kakoršen bo jutri shod v Ljubljani so najbolje sredstvo, da se ta ideja godi in zori, in da na zadnjo ono obliko in oni izraz dobi, kterega jej jo treba a praktično izvedivost. Vsaka stvar, vsak pojem, vsaka ideja mora se krstiti, mora svoje imo imeti, s ktoritn se kliče. Mi južni Slovani gledo imen nismo nikoli v zadregi bili. Pri nas jo celo neka manija se v kolikor več imen razločevati iu deliti; zato pa imamo toliko genetičnih iu političnih imen, da bi se tisti zarea zaslužnega storil, ki bi nas vsaj za polovico teh imen rešil, pa -- djal bi — še nam jih ni zadosta. Tako je nekdo „od Kulpe" nasvetoval, naj bi »Ilirijo" zopet iz groba izkopali. „Ilirija" je , dasiravno je mogočno jugoslovanski svet stresla, nazadnje vendar tiasko naredila, ter se med mrtve ulegla. Veliki del tega fiaska ima sc brez dvojbe njenomu imenu pripisati. Ilirija je prav za prav Napoleonovo delo. On je rad stara imena deželam dajal , kakor n. pr. Partenopejska republika, Hctruija, Cis- in Transpadanija in enaka. Italijani zavrgli so vsa ta imena. Pustimo tudi mi Ilirijo v pokoji. Kar jo v zgodovini enkrat umrlo, so ne da več v življenjo obuditi, imenujemo idejo jugoslovanstva to kar je, namreč „z a v e z o jugoslovanskih n a-r o d o v !" — So ve da bi se lepše glasilo samo eno imo ; sicer pa to celo nič ne pači, saj tudi soveroamerikan-ske sedinjene države nimajo onoga imena, pa BO vendar mogočne, in še kako ! „Zatočnik", ki je poprej komaj vsake k vatro en kakor se reče „on passant" v spomin lan o naših zadevah piše. Le tako krat nas Slovence vzel, zdaj vsaki naprej! — Zaveza jugoslovanskih narodov naj bi so v Avstriji postavila tako rekoč v sredo med ('is- in Translajtanijo ter obema tema deloma kot spona služila, da no bi š'a čem dalje bolj na razen. Zaveza jugoslovanskih na rodov naj bi bil« nasproti zvonaj enotna, nasproti znotraj pa zaveza (federacija) avtonomnih narodov, tem drugikrat kaj več, Opombe k kranjskemu moIm! vh. V Ljubljani novembra meseca. [Izv. dop. (Dalje.) Omenjeni ministerski razglas naklada tudi starišem premnogo >itnosti in težav. Konec 4. razreda morajo oui vedeti, kaj in kako je ž njihovim dečkom. (Je so sprejemni izpit na počitnicah stano muogo donarjev in je po premnogih krajih celo nemogoče. Bolj revni sta-riši takega pripravljanja svojim učencem no morejo plačevati. Naši kmetje navadno na to ne mislijo: — iu kdo bi jim to za zlo jemal ? Ta razlog je pred več meseci naša „Danica" ob priliki omenila. Pa to še ni vse. Počitnice naj bodo počitnice, ki so učencu enako potrebne za duševni razvitek, kakor za telesni. Sapienti sat. Ministerski razglas je dalje naložil jako težko nalogo srednjim šolam. Ko bi se v ljubljansko gimnazijo zopet jelo oglašati po 120 do 160 učencev! Koliko truda bi dotičnim i z praše val ni ni učiteljem in zlasti ravnatelju (ker po postavi mora nazoč biti) prizadevala sprejemna skušnja ! Koliko časa gre v zgubo ! V malo dneh bi morali vsi sprašani biti! Kako površna mora cela skušnja biti! Od koliko slučajev odvisna! Učitelj mestnih šol ima celo leto z dečkom opraviti, morebiti ga je zadnji dve leti spremljeval iz drugega v tretji razred (vsaj po nekterih mestnih šolah bo usbaja ta koristna navada) in ga popolnoma pozna. Vsak pameten človek bo učitelju prisodil pravico iu zmožnost, o njegovem učencu izreči določno konečno sodbo, koliko zna iu zamore. Ta pravica je tako naravna in slednjemu učitelju tako osebno lastna, da si brez nje učitelja javnih šol misliti ne morem. Srednje šole vsled odpravljenih šolskih spričeval gotovo ne bodo dobivale dosti bolj ugodnih učencev. Ko se bi ministerski razglas s svojo sprejemno skušnjo natanko in vestno spolnoval, bi po naših srednjih šolah čez polovico prvorazrednih klopi praznih bilo. Ali bodo srednje šolo pri občinstvu toliko več vere zadobile ? Nikakor ne. Občinstvo bo tem bolj ostro in neugodno sodilo o srednjih šolah. Deček je pri sprejemni skušnji v Ljubljani propal, v Novemmestu ali v Kranji jo pa naredi ; ali so ga pa stariši celo v Celje, v Gorico, v Beljak poslali, kjer so po kranjskih gimnazijah za neugodnega spoznanega učenca brez oviro sprejeli. Kake posledico! Kaka vzajemnost, ki jo ministerski razglas vendar doseči hoče 1 Pri vsom tem gre našim starišem v zgubo dokaj lragega časa iu še več dragega denarja. Pa kaj bi iskali še po drugih razlogih, ki hi od drugih strani spričevali slabe nasledke ministerskega razglasa '24. marca 1870. Tu nekaj osebnega, Častiti čitatelj vidi, da no spodbijam samo rečenoga razglasa, ampak da se 8podtikam nad marsiktero šolsko napravo in postavo nove decombersko dobe. Pa ne, da bi mo zarad tega psoval z nazadnjakom in mračnjakom in bog vedi kako še. Nič manj nisem kot starokopituož po načelu : to je staro, to mora biti dobro ; ali po stari sistemi so mene odgojevali iu izobraževali, po tej se mora odgo-jevati tudi sedanja in prihodnja mladinu iu tako na vekomaj naprej. Bog me pa varuj tudi onega strastnega uovotarstva naših ustavovercev, ki brez premislika odpravlja in razdira vse naprave, le zato, kor so v znani „politični šolski uredbi" (11. avgusta 1805) ali v naslednjih časih nastale — lo zato, kor jih nova decom-berska doba iodila ni. Rad prizuam vse pravo iu dobro novih šolskih naredeb in postav: to pa mo ni toliko oslepilo, da bi no videl več tega, kar so stare odpravil o 1012 ljene naredbe in postave koristnega imele in marsikaj bolj koristnega od novih zakonov. Med tako koristne naprave, ki jih v deccmberski šolski uredbi zastonj iščeš, spadajo tudi odpravljena spričevala. Ministerstvo je pri tej priliki popolnoma napačno pot nastopilo. Uk v mestnih šolah jo bilo treba razviti, mestne šole je imelo povzdigniti na tako visoko stopnjo, da bi njih učenci zadostovali tirjatvam srednjih šol. Dalje tudi Schiinvvettcr predsednik, dobil nemški dopis, valstvu le v slovenskem, vsem njegovim udom dobro znanem jeziku pošiljati blagovoli." Krajno šolsko svetovalstvo v Št.'Jurji pod Taborom, dne 2. maja 1870. Martin Jerneje I. r.. predsednik. Meseca julija je št. jurski krajni šolski svet tudi I od okrajnega šolskega svetovalstva vranjskegn, Ivteremu se pa mora po nenemških deželah u. pr. po naši Kranjski od dveh strani začeti, tu še posebno poudarjal ne bom. Nauki srednjih šol sc imajo ravno tako postaviti na narodno podlago, kakor ljudske šole (v zmislu decemberBko dobe). Nehote se bote ena drugi približali ; potem se ni bati, da bi profesorji srednjih šol tožili o slabo pripravljenih, za realko ali gimnazijo neugodnih učencih kterega pa jo i enako prošnjo, kakor na okrajno glavarstvo — vrnil v Vranjsko. Dolgo ni bilo od uobeno (strani nobenega odgovora. '20. novembra vendar je dobil predsednik št. jurskega krojnega sveta, ki kot prost kmet nemški ne urno razen nektero malih besedi, ki so jih jo bil o svojem času v šoli nnučil, dobil nemšk dopis, s kterim je hodil okolo po svetu prose , naj bi [mu kdo vsaj BađrŽaj to uradne modrosti razložil. Da ceaarjevo in vladno ustavno stališče. Namestnija ne pazi na javno mnenje slovensko : ona ne bode ma-zinca ganila. Dolžnost je torej obeh deželnih poslancev celjskega okraja, da storita svoje korake. Moža sta previdna dovolj, da bi njima mi svetovali. Kiibeckov odgovor v deželnem zboru graškem, odgovor njegov na Schouwetterjevo zaaramovanje smarškega političnega društva „Naprej" kaže njima ravno pot. Ako ni ustava in §. 19 laž, ne le v dejanji, ampak tudi v principu, mora ta zadnji Schbnwetterjev čin uradni vrat zaviti temu ustavnemu hudodelcu. Od učiteljev naših malih šol pričakujem, da se naši bralci vidijo, kako g. Sehbnvvottcr spolnovaje svojo bodo sami krepko potegnili za svojo staro pravico, ki je njihovim šolam potrebna kakor ribi voda. Sredstev jim tudi videzna decemberska ustava mnogo pripušča. Nadejam se tudi, da bo naš deželni zbor — vsaj njegova narodna večina — določno so izrekla zop^r rečeni ministerski razglas in zahtevala, da se mestnim dolžnost in ustavno vloge in prošnje, naj tudi ta odgovor: št. 51. Kraj ne mu postave odgovarja na slovensko v natančnem slov. sprevodu sledi šolskemu svetovalstvu v št. Jurji pri Taboru Krajno šolsko svetovalstvo je v svoji slovenski šolam povrne pravica, dajati za vstop v srednje šole I vlogi 2. maja t. 1. so pritožilo, da se mu jo okrožnica veljavna spričevala. Sprejemno preskušnjo v začetkujokrajnega šolskega svetovalstva 20. marca t. 1. št. 38 šolskega leta naj so prisiljeni delati le neočitni učenci. (Dalje prih.) Sehoimetterjeva ravnopravno«! i« ura«luh nioclrost. Zarad važnejih zunanjih zadev smo morali neko liko časa molčati o najbližnjih domačih. Vendar jih nikdar nismo spustili izpred oči. Morebiti so nekteri gospodje a la Schomvettcr mislili, da smejo med tem poslala v nemškem — kakor pravi (angeblich) — nerazumljivem jeziku ; ob enem je krajni šolski svet poprosil, naj bi so mu v prihodnjo samo slovenski dopisi pošiljali. O tem je okrajno šolsko svetovalstvo v soji 2. avgusta enoglasno sklonilo, naj se krajnomu šolskemu svetu razloži (bedeuton), da se prošnji no more ustre zati ; ker v paragrafu 19. državnih osnovnih postav i/, rečeno načelo jezikovo ravnopravnosti krajnemu šolskemu svetovalstvu ravno tako naloga dolžnost sprejemati nemške dopise, kakor tudi okrajno šolsko svetovalstvo o venskim dopisom ne dola nobenih ovir. Ako počenjati, kar jim drago. Da se prepričajo, ka temu pa bi krajno šolsko svetovalstvo na nemške dopise s tem ni tako, hočemo denes zopet enkrat pod prste pogledati enemu tiBtih uradnikov, ktero nam je sovražni Giskra kot kazen v deželo poslal, in ktero si je „pomirljivi" Potočki obdržal, da so pod njegovo firmo nadalje Giskrino prakso. Pretečeno spomlad jo krajnemu šolskemu sveto valstvu v Št. Jurji pri Taboru došol sledeči nemški dopis, kterega naj tu podamo v slnvonski prestavi, da postane obče razumljiv j „Št. 38. Vsem k rajnim šolskim svet celjskega okraja. C. k. 1. namestnijski svetnik jo z dopisom Gradec 16. febr. 1870 št. 91 sledeče semkaj naznanil : Po §. 30 naredbe učnega ministerstva 12. jul. 1869 št. 0299 naj po ljudskih šolah na mesto spričeval stopijo četrt letna šolska poročila, s kterimi so naj starišom ali njih namestnikom poroča o vedenji, pridnosti in napredku !> o \) i s i. —r.— Iz LJubljane 30. nov. [Izv. dop.] Ijanski nemčurji se novo politične konstelacije, Slovenija in Hrvaška združite, neizmerno bojo, ta bojazen že skoro smešna. Odkar jo bil v shod, v eno mer bledojo l zahtevajo, da se sklene v lijub-da se da je Sisku o o tem, in nekteri že celo konšt društvu resolucija, in odgovarjalo, da bi jih s kratka nazaj pošiljalo, bode so potem si. deželne šolske gosposke skrbelo, da so tako ravnanje odpravi, ako bi krajno šolsko svetovalstvo že ^ijsamo poprej te poti no nastopilo, S tem je rešena tudi druge vloga 29. julija 1870. Okrajno Šolsko svetovalstvu na Vranjikem. 1*1. nov. 1H70 Predtednik ScJtdntaeUer m. p. Ako tu omenim", da večina krajnega šolskeg sv6ta št. jurskega, tudi predsednik in podpredsednik ne ume nemški, poten) sledi ob sebi iz omenjenih pisem in dejanj: I. G. Schonwottcr uradno ni na svojem mestu, ker no le da prav po polževo urad nje, tudi vse zmeda. Kako jo to, dn okrajno šolsko svetovalstvo sklepa o prošnji, ki se je poslala okrajnemu glavarstvu v Celjo? Kako je to, da okrajni šolski svet celjski zaukazuje krajnemu svetu, ki no spada pod njegov delokrog? To otrok. Blanketi za take šolske vesti so dobivajo pri |Je konfuzija, a no pametno uradovanje J. Pocku, tiskarji v Gradcu itd. To naznanjam krajnemu šolskemu svetovalstvu. Okrajni šolski svet v Celji 26. marca 187it. Prediednik 8ohifnwetter m. j). II. G. Scbbmvetter najlahkomišljenojšc zanemarja šolstvo. V krajnom šolskem svetu št. jurskem mora vse delovanje obtičati. kajti ako je svetovalstvo zna čajno, ne bode sprejelo nobenega nemškega pisma viših Krajni šolski svet pri Sv. Jurji spada pod okrajni gosposk ; vsa ta pisma, VBe naredbe bodo zastonj, samo šolski svet na Vranjskem, kar bi moral g. Schomvettcr menda vedeti, in ako ima okrajni šolski svet tako oglase razpošiljati, moral bi ga bil k Sv. Jurji poslati vranjpki, a no celjski šolski svet. Ker pa na čelu oglasa stoji „Vsem krajnim šolskim Bvetovalstvom" in ker jo pod pisan okrajni glavar Schbnvetter, jc mislil krajni šolski svet št. jurski, da bi v podpisu namestu „Bczirks schulrath" moralo Btati: „BezirkshauptmannschuftCilli in je po svojem predsedniku okrajnemu glavar-8 t v u v Celji takole odgovoril: „Slavno c. k. okrajno glavarstvo! Jaz podpisani predsednik krajnega šolskega svetovalstva v St. Jurji pod Taborom obžalujem, da 8 priloženim dopisom Be-zirkBschulrata v Celji, ddo. 20. marca t. 1., št. 38, ne vem kaj početi, ker jo v nemškem, meni, kakor tudi večini tukajšnega šolskega svetovalstva nerazumljivem jeziku piBan. Zato na podlagi člena 19. osnovnih držav Ijanskih pravic od 21. decembra 1867, prosim da slavno c. k. okrajno glavarstvo gori omenjeni, kakor tudi vso prihodnje dopise tukajšnemu krajnemu šolskemu sveto- zato ker se Schbnvv etter repen01 svojo nemščino. HI. G. Schbnvvetter ustavi iigo kaže, no v žepu, ampak v zborih in pismih. Izgovor, da jo na zadnjem mestu omenjeni odgovor \ ranjskoga šolskega sveta soglasno sklenen, ni izgovor Sklep jo p r o t i u s t a v o n. G. Schonwcltcr bi bil moral sklep sam na sebi ustaviti, to mu je nalagala njegova uradna dolžnost, na ktero je prisegel. Pa ne le da toga ni ustavil, on jo celo za to protiustavnost glasoval, kajti sklep jo bil soglasen. St. Jurčani naB vprašajo, kaj V Našo mnonje je to. Ne pritožujte so. Zavrnite vsako nemško pismo Schbnvvetter Vam jo obljubil, da bode potem nastopil pot do više deželne šolsko gosposke. Naj jo hodi ! Ah sc bo on blamira], ali viša gosposka, ali oba vku| Šolske zadeve bodo pri tetu res trpele, a odgovorni so za to tisti, ki imajo moč, a ne oni, kterim se krivica dela, kakor se krvava dela št. Jurčunom. Namestnija bi v prvi vrsti imela skrbeti, da se tako protiustavnosti odpravijo, saj se vedno poudarja | da se v imenu zedinjene Nemčije protestira, da bi se Kranjska — pripadajoča k nemške j zvezi — združila Hrvaško. Nemčurji, kje pa imate pooblastilo, da govorite v imenu Nemčijo? Od vseh vetrov ste se nabrali Ljubljani in sedaj je vaša mala pešica tako arogantna, ali bolje rečeno, smešna, ka v imenu Nemčije govori. Čemu nepotreben trud, ki vas le smešne dela? V prihodnjem zboru nemčurjev bodo skovali na vsak način nezaupnico miuisterstvu, kar pa ni čuda, kajti Miklavževo jo pred duri in papa Dežman mora svojim otročičom vendar malo vesolje napraviti. Saj pa bo ta nezaupnica tudi o pravem času ravno sedaj, ko je ini-nisterstvo žo odstopilo. Kaj pomaga zvoniti, ko je toča žo pobila? — Pred nekoliko dnevi se je obravnavala pri tukajšnji deželni sodniji pravda goljufice Aichol-burg-ovke. Goljufala jo z vsakovrstnimi zvijačami dekana Vovka za 60.000 goldinarjev. Obsodili bo jo na 7 let težke ječe. Pri tej pravdi sta imela opraviti tudi trgovca Sovan in Domeni k, ker je Aichelburgovka pri njima denar jemala na račun dekanov. Pa kakšen razloček je bil med obema trgovinskima hišama pri obravnavi, kar jo menda tudi g. Dežman zapazil, ker je bil vedno nazoč med poslušalci. „ Wahlpirat"-a gosp. Sovnna bo sodnija, državni odvetnik in celo dr. Rudolf glede kupčijskega popolnoma rednega poslovanja i ripoznali kot poštenjaka, Domenika pa kot goljufa in rokovnika. Melanholično so jo namuznil gosp. Dežman, ko jo čul o svojem nekdanjem prijatelju, v egar štneuni smo ga često videli, da je goljuf iu optima forma. Iu vendar je bil Domenik (ki jo vae prej, nego inteligenten) v famoznom odboru inteligencije, ki je imel nalogo spodriniti narodnega župana dr. Kosto. Vendar je bil Domenik biser ustavovernih in njegov tast Schmiedcl, ki si prideva ime profesorja, sedi še dnndeues v gledališčenem odboru, daairavno jo zbog nepoštenja izpuščen uradnik. Tako je ua svetu. - - Kakor ho v uradniških krogih čuje, ne bo vlada nobenega po deželnem zboru predlaganih kandidatov (Drenik, Kastcloo, Tekavčič) za oskrbnika posilne delavnico potrdila, ampak zahtevala nov terno-predlog, v kterega bi so potem ustavoverni pristav Wilcber tudi potisnil in poznejo kot najsposobneji imenoval za oskrbnika. Tako ravnanje vl.ide nasproti dež. zboru bi že ne bilo samo razžaljenje, ampak udarec čoz cel obraz, in preverjeni smo, da bo dež. zbor vedel svojo čast. varovati. Liberalni VVilcher naj le lopo pristav oetaue, in čo se slovenskega ne bo hotel učiti, še to ne.*) Nemška modrica v Ljubljani je na — psu, bi bo lehko reklo, kajti po sklopu prijateljev gledališča (rspve. nem-čurstva) se hodi od hišo do hiše, in čo se dovolj no aizfehtatt, bodo predstave samo Še do 14 .dec, dokler bo namreč igralci plačani. Kes čudno, da v Ljubljani, kjer je vso že tako nemško , da že celo psi nemški cvilijo — /a nemško modrico ni novcev, da jo bo lakote konec! J. D. Iz Gradca, 29. nov. [Izv. dop.] V poslednjem dopisu sem omenil, da se jo tukaj zbral permanentni odbor za slovanske študente na univerzi, ki ima I nalogo zastopati vso Slovano v njih zadevah, kakor *) Glej opombo med Kazn. stv. Vredn. študente na univerzi, oziroma na svoje sobrate, kakor tudi na druge narodnosti. Treba je tacega odbora v de-nušnjem času res | tudi Nemci in Lahi imajo tak odbor, iz tega sledi, da mi Slovani, kakor „gostjeu, še bolj potrebujemo odbora, ki ima paziti na laznovrstne do-godjaje, ki za uas ali nevarni ali pa prijetni biti za-morejo. Zadnja volitev za vseučilišč ni podporni odbor je pokazala veliko važnost takega odbora. Pred volit-vijo je pozval ta odbor slovanske študente na dogovor, da sklenejo o tej volitvi; se ve da je bil slab vspeh tega truda, ker Nornci so drže devise. „kdor ima večino, ta ima moč". Ker niso mogli Slovani s svojimi kandidati prodreti, ker so namreč v manjšini ostali, torej so protest vloživši, zapustili mirno in brez vsakega vriska dvorano. Ob tej priliki so tudi bratje Srbi svoje rojake s pozivom, ki je bil ćirilicom pisan povabili, naj se te volitve vsi udeležujejo. Nemška modrost in vsevednost je koj znala povedati, kakor je to v „Ta gespost" omenjeno bilo, da je tukaj med slovanskimi dijaki ruski poziv nabit, ki zahteva in opominja na slovansko vzajemnost. — Iz tega se vidi, kako so Ne mec Rusa boji. — Posledica tega je, da se je koj senatska seja sklicala, ki je določila, da se ima vsak poziv dati rektorju, ki ga potem podpiše, ako zapopadek odobri. Neumrjočo slavo bi jo pridobil Dr. M. Schlager, da je zapovedal, ka Slovani svojo pozive le v nemškem jeziku pisati morajo. — Ali no ve ta gospod nič več ? Morda še bi rad, da bi med seboj nemški govorili, in kdor bi slovenski govoril, naj bi črno deščico na hrbtu nosili Ali bog ni dal kozi dolgega repa! To velikansko delo za veliko Germanijo dovršiti, menda ni Schlagerju namenjeno, temuč veliko šo bode vode Mu-roj preteklo, prodno bodo kaj takega dosegel. V ostalem želimo mu dober vspeh. Mirno in soliduo obnašanje slovanskih dijakov pri zadujej volitvi je nekemu dopisniku VVanderer-ju povod dalo, spet enkrat o Slovanih debelo legati. Ta dopisnik jako neresnično pripoveduje, kako so se pri zadnjej volitvi slovanski študentje obnašali. On pravi, ko bo videli, da so v manjšini, zapustili so dvorano s krikom in vriskom; to je prosta laž. Poslcdnjič izrezuje veselje, da jo konec draženju narodnosti in da bodo zopet varnejši časi nastali, ker se no bode treba bati „oboro ženih boke/ov". Tako nas ta dopisnik imenuje. To je cinizem, ki ni nikakor dostojen človeka, ki 6e šteje „zu den sbhnen der de n ker V Tako javno lagati ne zamo rejo ljudje, ampak izrod ljudski. Dolje bi pogodil, ko bi rekel, da nemški „burši" oboroženi s štileti in drugimi takimi opravami po mestu hodijo, ne pa da grdi in psuje slovanske dijake. Naj bo prepričan ta modrijan, da dan ni nikdar tako dolg, da ne bi nastal večer, in spolnile so bodo reči Homerove, Safftrat itd. ; to nas naj tolaži proti tnkim krivicam in brezsramuoati. Tretjega grudna napravijo slovanski dijaki in vanska Beseda" svečanost v spomin slovenskega nou mrlega pesnika dr. Prosima v „Steinfelder Bicrhallo v Miinzgraben-u. Uvodni govor bodo govoril g. Pomik stud. teh., in svečani govor g. Pirnat stud. jur.; Hrvat bode deklam oval eno hrvaško pe zbor „Slovanske Besede". Po be taki bodemo storiti morali, po priliki toliko, kolikor Ma-gjari leta 18GG. v vojni proti Prusoin. To mi Avstriji naprej rečemo, da bo vodela, pri čom da je. — Kaj bi dali Mngjari, če bi mogli dokazati, kar so Bicer že poskušali, da Rusi niso Slovani, isto krvi in istega mleka namreč kakor mi, ampak da so na pol Mongoli, na pol pa Tatari. — Javna tajnost je pri nas, da naš Rauch, odkar na banski stolici sodi, še ui no onepa kebra davka plačal. Davek, ki gaje že dolžan, iznaša baje šo čez 27.000 goldinarjev. Naše financijalno oblasti, ki za vsak krajcar zaostalega davka rubijo, nimajo toliko korajže, da bi tudi Raucba na ta način na plačilo nategnilo. Opozi-cijonalen narodni zastopnik Brlić jo vlado tnterpeliral, kako je to, da Uauoh, ki bi vendar moral kot glavar dežele v vsem kakor izgled pred drugimi se svetiti, svoj davek nc plačuje, in zakaj proti njemu financijalno oblasti svojo dolžnost no vršavajo ? — Javno mnenje ploska zavolj to interpelacija Brliću: pravo! Magjaroni se pa iz jeze v jezike grizejo, psujejo, pljujejo in o škandalu kriče. Starčevičjauska „stranka prava" je oznanila, da ho od novega leta 1871 zopet svoje glasilo „Hrvatska" in sicer kot tedni k izdajala. V svojem oznauilu razvija na novo svoj program, pa tako brez vse duhovitosti, kar jo sicer karakteristikon to stranke, tako su boparno in s tako obnošenimi frazami, ki so drugim publicistom žo zdavnej pod mizo padlo. Novega program kar nič no pove, mesto tega jo pa okol in oko! garniran psovkami in prostačinaini filih" in o „Srbežih", kar je drugi menitega mišljenja Staroevičjanci v. cev n p 1 n n i 11 s k i 11 Hrvatov" ne z eno besedico no omenjava, mesto njih pa govori o prebivalcih Ilirije, Pano nije in Norikuma — ali o starih, ali o sedanjih to so, s stilizacijo no da razbrati. Da bo je ta časopisen plevel SOpef pojavil, tO jo najbolji, prav za prav najgrji doka/ našega skoz in skoz gnjilega javnega življenja, kajti gljive in lišaji io tam bujno rastejo, kjer je gnji-lož. „Hrvatska" bo naagjaronom ravno tako panduro-vala, kakor pandlirujejo Narodne Novine, Agramorica, Zvekan et consortes. Zadnje dolgotrajno deževno vreme jo naše železnice tako poikodvalo, dn smo bili za več dni od Cis-ajtanije in od Tranadravanije celo zaprti. Na progi Zagreh-Žakanj jo pri Lepa vini plaz potegnil, pri Du-gihsclih pa povodonj železničin nasip spodjedla; — na progi Zagreb-Zidanitnost jo pa pri Podsusedu boli breg cesto in železnico zasul. Breg so jo tako nenadano in in tuko naglo odtrgal, da je celo nekoliko delavcev seboj vzel in zasul. Več dni napornega dela jo treba bilo, prodno ste so mogli ohodve progi za vlake zopet odpreti. Nevarnost pa, tla so ne bi na novo plazi potegnili, so pred prihodnjim lotom no bo odstraniti dala. .Slo g. Sporčič, stud. jur. sem. Potem bodo pel sedi bodo ples. Is Zagreba, 80. novemb. [I/.v. dop. | Magjari Magjaroni še zmerom svoje jezike in sablje brusijo proti sovernemu strijcu, /. ostrogami čindrajo, brke smolijo in vihajo, ko bi hoteli reči, kakor nekdaj opozicijonalui magnati v svojem državnem zboru: „vidobimus Pregovor pravi: bog žo ve, zakaj ni kozi dolgega repa dal, — in zakaj jo samo 5 in ne 50 milijonov Magja rov na svetu! Res smešno je te brkaše in ostrogaŠ« gledati, kako strašen apotit na Ruse imajo. Ce jih res tako silno koža srbi, ruski medved jim more žo to prijaznost storiti, ter jih šo enkrat po plečih drgniti, kakor jih je zadnjekrat pri Vilagošu drgnil. Sicer pa ni misliti, da bi Avstrija res to neumnost naredila, tor šla prav po nepotrebnom v ruskega medveda drezat. Ce bi pa vondar do tega prišlo, naj našo hrvaško požrtvovalnost no vzema proveč v svoj račun, mi bodemo sicer svojo dolžnost storili, ali samo v toliko, v kolikor o „Ruso- in Slavo karakteristikon ple Čudno da Sloven- PolUihii razdeli, Govorice o ministerski krizi v skupnem d r ž a v n o m miuistcrstvu se bujno ponavljajo. Poštanska pisma poročajo, da jo stanje državnega kance-Iarja zopet podkopano in da jo verjetno, ka so bode v kratkem slišalo, da jo Iteust ponudil svoj odpust. Na dalje so pripoveduje« da postane baron Kdclsheim na mesto barona Kuhna državni vojni minister; drugi trde, da je to mesto namenjeno projšnjomu c. k. na moBtniku na Ceskem, generalu Kollerju, in zopet tretji vedo, da ima Koller postati c. k. namestnik na Ceskem. Čehi seveda ta glas z veliko nevoljo sprejemajo. O cislajtanski ministarski krizi je zdaj precej tiho. Da celo „N. Ir. Pr.% najhujša nasprotnica Potookijovega ministarstva v obširnem dolgom članku razlaga, da mora sedanjo ministerstvo toliko časa ostati v službi, da so v državnom zboru določi osoda tistih sprememb in koncesij, ki jih je 1'otocki obljubil Galiciji- Mi bi obstanek tega ministerstva samo obžalovali. Za nas ni nič storilo, vso staro potrdilo, in vendar so bodo prijaznost tega ministerstva ravno nam očitala, kakor so nam vedno očita Belkredi. Kar so zgoditi mora, naj so zgodi, in čo hi bilo najhuje; čem preje so začne, jo tem prejo bodo prestano! Jugoslovansko vprašanje izjemno v nemških listih nahaja precej trezno in stvaruo pretreaovanje. Začudeni smo včeraj brali v graški „Tagesposti i* Precej stara je že fraza, da je Avstrija poklicana nositi kulturo na vzhod ; ne škodovalo bi kulturo tudi na jugu razširjati. Kultura pa se začenja s svobodo in svoboda je kupčijsko blago, s kterim avstrijska vlada nikdar ni m o g 1 a t r g o-vati, ker ga imela ni. Naš ministor zunajnih zadev se lovi med dvorno reakcijo in lažnjivim libera-izmom in bode težko kdaj našel metodo, s ktero bi krepko narode ob Savi, Bosni, Drini, na Tiinoku, Iskru in na dolenji Donavi osvobodil iz okrožja ruskih vabil, obljub in podkupljovanja. Skriti in neskriti absolutizem, ki je od nekdaj v Avstriji imol svojo domovino, ki ne urno uič pozitivnega in plodnega stvariti, ki nikdar pametnega noče in vedno vbo dobro ovira, ta so bode tudi zdaj kaznoval samega sobo. Na Ogerskem že ir narodno sleparije nimajo nobenega razuma za gibanje jugoslovanskih narodov. Naravsko bode nasledke to slo-pote s časom imela trpoti tudi Ogerska, Se bode pač osoda dovršila in so pokazali naslodki noplodne legiti-uiistične in oskosrčno — sleparske politike." No čo žo naši nasprotuiki tako govoru, ali smomo ali moremo mi molčati? Francoska armada je začela napadanje. Pa-rižka posada vzajemno dela z armadami izven Pariza. Ze 2G. in 27. novembra so so pri St. Cloud hudo tolkle prednjo straže. Isto noč so Parižani s svojih trdnjav začeli hudo streljati. Prvi velik naskok Parižanov na obležne Nemco jo bil 29. p. m. Morili so proti jugu, kjer bi so bili radi združili z loarsko armado. Omenjeni dan so to ni moglo zadržati, ker je bila loarBka armada drugje zgodi. 30. p. t. jc Trochu poskusil nov naskok proti jugu z istim namenom. O vspehih so zdaj še no da nič določnega poročati. Prusi se babajo, da so povsod zmagali, vendar bo poročila no glase tako zmagonosno, kakor pri prejšnjih bitkah. Francoskih poročil o glavnih napadih zdaj šo ni; o manjih bitkah Irancoske vesti povsod trde, da so se Francozi dobro držali in se srečno vojskovali. Torej bodo še treba čakati natančnejih vesti, kajti po zadnjih tolegramih je videti, kakor da bi bili zmagali Prusi in Francozi. Pruske poročevalci pravijo sicer, da je nomška obsadua armada okolo Pariza zdaj povsod tako močna, ka ni misliti, da bi Franoozi prodrli iz Pariza in to tem manj, ker bi bilo bajo loarski armadi vsled novih nezgod nemogoče hitoti obloženemu Parizu na pomoč. Ako jo verjeti pruskim vestim, bila bi severna francoska armada skoraj čisto pobita iu bi hitela proti Lillo, da bi so tam za ozidjem zavarovala, kakor so jo Bazaino pri Motzu. Ako bi so vso to potrdilo, stalo bi res slabo s Francozi, a francoski telegrami kažejo šo preveč sa-mosveti in poguma, da bi Francosko že zdaj šteli med zgubljene. Londonske novine prinašajo novorjotno vest, da bi bil pruski kralj sklenil pogodbo z ujetim Napoleonom. Po tej pogodbi bi se Elzasija odstopila, Motz kot trdnjava razdjal, in iz Elzasije, Luksemburga, Belgijo, Renske Bavarske in Hcsonskega bi so napra-iln neutralna država med Nemško in Francosko. Antverpen bi postni svobodna ladijoataja. Angleška jo tem zadovoljna. Prusija samo še čaka, da bo uda Pariz, - To bo vse menda prazne kvanta. V r u s k o - t. u r š k i h zadevah, ki kažejo vsaj na videz mirim lice, so zdaj vbo napeljuje na konferenco. Piše so o tom mnogo, a večidel so menda samo ugiblje. Itaznc stvari« • (Slo v. Pravni k) naznanja : „Z novim lotom 1871. nastopi „Pravnik slovenski" drugi tečaj. Obilna duševna podpora prvoga slovonskega pravniškega lista in priznanjo dosednnjih gg. naročnikov nam jo spričevalo, da jo koristen in potreben, ako resno hočemo, da jozik Blovenski zadobi v javnem življenji tisto veljavo, ktero žo imajo vsi drugi razviti jeziki pri svojih domačih oblastnijab. „Pravnik" so bodo trudil, tudi zanaprej širiti državoslovne znanosti, ktero so v ustavni državi potrebne za vsakega državljana, cn bode raspravlja] pravosodne in upravne zadeve, da postane glasilo izobraženih državljanov v obie, ter domaČih pravnikov in županov na pcseb. Trudil se bode neprenehoma : -jansko dokazovati, da je jezik slovenski že sposoben za! javno življenje, ker se sicer pievažna opravila te stroka ne morejo oskrbovati v duhu prave svobode Ka vsesvetae omike. Raba narodnega jezika v javnem živ^enji je znamenje narodnega živobit;a. — Dosedsjnim sodelal-cem izrekujemo presrčno zahvalo za njih priponcoC. ter jih prosimo, naj v povzdigo narodnega :..<:v^> i.a-daljujejo pričeto delovanje." 13. itev. .Trav.- prinaša sledeči bogati zadržaj : D^dno pravo. — Hudodelstvo težke telesne poškodbe. — Nekaj o mlinarski postavi in o tarifi za goveje meso. — Brez udeležbe županskega načelnika ne BOgO zapoCet: soseske niti pravde zaradi motjene posesti. — Samovoljno jemanje že podrtega lesa po opravičanill do gozdnih sluioonti se ima za tatviuo kaznovati — Obrazec proŠDje proti previsokim davščinam od služeb. — Naimenovanja. — Vabilo na naročbo. — r.— (Vesoljni jezik. Župnik .Turi Humar iHoinun iz Crmcšnic je izdal pod naslovom ,der uni-versaldolmetsch tur alle nationender srde" pasigrafiCco delo. ki se sprejema sploh s Uhođenjem. Misei je čudno originalna, zlasti v izpeljavi in ako dobi gospod Holmar dosti učencev, imamo čisto poseben jezik na mnogojezični zemlji . mislimo pa pri vsem, da bi bil gosp. župDik čas . kar ga je delo stalo, lahko bolje obrnil, dasiravno se jezikoslovci še niso izrekli. * iK statistiki potresov.) Po vladnih pregledih je na Laškem letos vsled potresov bilo j i-bitih 9?, ranjenih 229 ljudi ; 2225 bul se :e podrlo. —r.— Iz Ljubljane) se nam piše 30. nov. Predvčeraj so pismonošo M.....pri tokajioi pošti zasačili in v zapor odpeljali, ker je na sumu, da je v komtoaru trgovca Lukmana raz mize vzel pismo z 1200 gold. Njegovo stanovanje se je preiskalo. ■ (UpOf Krivošijcev) je prizadel stroškov i 4,019.770 gld. Ce se pomisli, da se je samo za nakupovanje konjev in mul 37.127 gld. potrebovalo, da sej je zatelegraiovalo ?4 76 gl.l. itd. ai čuda. da se je na-i kopičil tako velik znesek. Iu čemu vse to V Le zbogj vladine trme iu nesposobnosti, da ue te'eino neum- j uosti njenih uradnikov. • VK u p i s r e b i a. V London se je pretekli] teden pripeljalo po železnici 18 voz samega srebra v; amerikanskih dolarjih. Tri cele ure je trajalo prelaganje in IS težkih vozov je peljalo srebro v angležko banko, kajti bilo je vsega vkup 14S centov srebra, tedaj okoli 5,000.000 gld. Naraven plin V mestu Eri« t Pennsvl-vaniji se nabira pod zemljo mnogo naravnega plina. Mesto gasometrov so vrtajo vodnjaki, iz ktenh prihaja plin na povrs^. Do sedaj ima;o 14 tacih vodnjakov. Nahaja se plin "Oo če vi;... pol zemljo in iz vsacvga vodnjaka se dobi na dan 204)00 kubičnih čevljev. * [Imenovanje.] Ministarstvo notranjih zadev je baje za oskrbnika posilne delavnice v Ljubljani imenovalo gosp. K a r o la T e k a v ć i č a. Potem razpade, kar o tej zadevi piše naš dopisnik iz Ljubljane. Dr. Janez Ovoze\t odvetnik \ »marji pri .TeKali, je odprl svojo PsaarBO -'6. novembra t. 1 v hi*: gosp. Hofbauer-a 00 um ki igrajo 4 đo 120 '.iž. med njimi krasni izdelki na zvončike. na bobne in zvonoike. na nebeško slasbo. na mandolino, na .c-xpre>sion itd. \ rb tega škatljice z muziko, ki igrajo 2—16 viž. med njimi take s neseserji. ita i za smodke. švicarskimi hišami, album-i za ! itogratije, tintniki. shrambami ra rokavice, pis-moteži. globi, etui 7a sraodke, škatljicami za tabak in žveplenke. puncami, mizicami za delo. skieni-(.'iini. pnrU nion.oes-1. uoži za papir, palice, stoii — vse z muziko; dalje ključavnice i muziko. Vedno najnovejše priporoča J H. Heller v Bern-u Švica). Le kd*.■:■ bi posredno naroči, dobi Heller-;eve izdelke. Srečkanje Ker {e lanska razdelitev premij vzbudila za-i ivoljnost, sem tudi ?h to zimo enako razdelitev preskrbe). Kdor ka; kupi. dobi znesku primeren listek i a premijo. Tudi bo po m n oso stranske i želji srečkanje na škntliicez ni u 7 i k o . s r e č k a v e 1 j a 2 g 1 d. v bankovcih. 12 srečk 20 gld. Vleklo se bo začetka aprila. Pregledi s ceniki se vsacemu brezplačno pošiljajo. (3) K p i I C II t i C* Rl i k S* v (božjast) pismeno zdravi specijalni zdravnik za boijait doktor O. fiilliMdi \ zda;: Louisenstrasse 45. — Ozdravil jih je ie nad sto. ItVrnlimi. (89) ! XX 25 c i i a ! (8) Amerikanski patent. Kdo si ne želi lepih, zdravih zob? Samo z novimi električnimi k a v «j u k a s 11 m i krtačami za zobe (brez ščetini jih ie mogoče dohiti. Te najnovejše krtačice. o kterih govori na tisoč« spričeval in pohval, so popolnoma izdelan« iz kavčuka in ima o namesto ščetin — kavčukasta žela. ki morejo segati v najdrobneje votlina zob in odpraviti, kar »e je škodljivega nabralo. Kavčuk ima v sebi električno moč, ki se po ribanji zbudi, in tak' se z da se dar staro vrednost, med tem ko se druge kakorinekoli gumbe v perilu, pri likanji, munganji ah tudi nošenji nre-hitro končajo. \ sacemu duceudu je prideto pismo, ki ^a-rantuje za najbolje srebro in zlato. Cena je zato tako niska, da se more ta artikelj hitrn udomačiti v vsako hišo. 1 ducend najlepše guili. uchiranih srebrnih 35 kr. . gladkih 70 kr. Zanimljiv peresni ročnik. Federhalter.) Ko je Nj. V. Sen Napoleon III. pisal delo Juliu« godi, da se vsled ribanja zob ne očisti samo. ampak) (Ja>«ai\ je naročil, naj mu eden uajurnejših »aehauikariev ■e tudi polira in zabrani proti krhanju. Te krtačite njegovem lastnem napotila napravi peresui ročnik, da naj bi s« po zdravniških f<->dbah rabile pri najmlajih otro-1 «e v okoro pride sitnemu namakanju in da sploh postane cih. da se pride zobnim boleznim v okom. Razen teb do« p,^ pisanju pogrešlji.o v=ako drugo orodje. Naročilo se ie brot te te krtačice skorej ne dade uničiti in se lahko t-nai ,2vršilo i. s. kar najsjajnije, že v b dneh se je N. V. krtača ribi celo leto. Ena taka velja samo VO kr 1 golti, en parni stroj Dampf-Apparat.) za čiščenje škodljivega zraka. Parni kotel tega aparata se napolni s čistilno vonjavo za to odločeno, potem se raz greje na špiritni lampici aparatu prideti, vsled tega se razvije hlap in oprosti naj-večo sobo v malih minutah vsacega škodljivega ali neprijetnega zraka ter jo napolni s prijetno vonjavo. Neobhodno potrebno za bolnišnice, šole. urade, delavnice, stanovanja, kakor tudi za salone. Ta mašina je iz zlatega bronsa prav čedno izdelana, da more veljati kot zaljšalo. En stroj velja 1 f. Steklica čistilne voniave s potrebnim špiritom *0 kr. — Zadosrtuje za ročnik izročil, ti. Gili ari Rochee je idejo še zbobšal in je za to izvrstno delo dobil .">0 napoleondorov . ker je nad vse nade namenu odgovarjalo. Mene jo izdateii še le zdaj opomnil na to iznajdbo in jaz sem vsled tega prevzel edino zalogo za av-tr. ogr. monarhijo. Ta peresni ročnik je iz tinega kineškega srebra, zapirljiv. konstrukcija je taka, da se lahko piše od ram- OO mraka brez vsake ovire in da se lahko po potrebi uravna, kako naj črnilo teče. Oblika e t-legantna in za vsako roku rabljiva, torej «e me vsakemu priporočati a posebno potnikom, uradnikom, pisarnam, doktorjem, učencem. En ročnik velja 1 f l ducend Napoleonovih peres lb kr. Ilavanska vonjava, Jl-i>> mo /:■>■ qet.) ,^at, - Za 1'. kr. cigar:* :o kr. vredna; namreč najceneje cigara se da s pomočjo havamke vonjave »premeniti v pravo Havacko. Ta čisto novo vpeljana originalna esenca - , ." . i se dela iz korenine in grmovja pravega zapadno-ind;;keca jako važna, za vsacega potrebna izoajdbe. i {a, ik...,j:i 2e]i;o:t. Ak:, .e slabioigSU znj« namoči, od-Najviše medicinične kapacitete so dognale, da jej pravi se njen doh in se zameni ca lepo vonjavo izvrstnih galvanizem dobrodejen proti niže zazuamovanirn boleznini.. Havank Btaklioa zadostuje za 500 cigar, velja 1 f. 50 kr. Po naporilu imenitnega pariškega zdravnika to se prstani j Znmaan vednosti vsake večine iz novega zlata napravili z uloženim eiektro- j /.In.lUd MIlilUMl. 100 natrt.ii f. ;'..50 I0o „ w 4.— 10.1 m u 4.5U magnetičnim dratom, ki ima gotovi učinek vbranjevaii in zdraviti vse jrotinške, reumatične in bolezni na živcih itd. Tak gladek prstan velja samo i>0 kr., zdravniki ga priporočajo nositi. \ajno\ejša iznajdba. Srajčna gumbiće za našiti iz pravega 13lotnega srebra. S to iznajdbo se je dosegel vrhunec v tem arti-keljnu. kajti združuje eleganso z varčnostjo, le s*- preračuni, da taka gumba skoraj vekomaj traja iu da se lahko z nerabljivih srajc odreže in na nove prišije . a obdrži ven- ^aj ■ ifd se ]•■ r.emu najimenitnt^i. j. t:<..:.«.>' posrečilo iznajti sredstvo, ktero so desetletja najveće kapacitete na polji kozmetike zastonj iskali. Preservativ proti slabi »api tathempraeservativi mahoma odpravi vsako slabo-dišeč-o sapo . naj izhaja iz slabih zob ali ii drugih bolezni, ker tudi zobno meso zdravo ohrani in tako zobe vtrjuje. Prav priporoča se kadilcem , ker se more za< -tali tabakovi duh mahoma zaineniti za prijetno, dobrodejuo in ■ hlajajočo aromo, tudi kot toaletski predmet nepoerešljiv; ako se zjutraj s to esenco ust,« enkrat spcrO , ostuue prijatni duh ves dan. V «vojem učinku je ta esenca razloč-na od vseh diugdi, ker je čisto nova. od nobenega druzega Se n« znajd^na kemična procedura, od visokih znanstvenih osebnosti preskušena in /a .z\r?tno izrečena Steklica z na- potilom 90 ki Dežni plaSči, v iz nepremočljivega . nerazstegliiveea blaga brez šiva , an-gležk izdelek: ta plašč je tako izdelan, da ga je moč no*-siti tudi pri najlepšem vremenu, ker je na drugi strani podoben najlepši površni suknji. En plašč velja 10 t 50 kr V br.inibo osebe in imenja je neobhodno potrebno imeti dobro orožje; to so no-vozboljšani Lefaucheux-revolverji s zavarovalno zaporic-r., dv :nim kotenjem in C risanimi cevi. « kterimi je mogoče v eni minuti t'krat vstrelji'i. to je že orožje, da ga ni več tacega 1 revolver 7 millimeter t. 13. 1 . d ^ - 15. 1 p 12 .17 ... . . Žepni samokresi, rino damac.-irani, en.»cevni po 1 t. 20 kr. dvocevni po 2 f. 4(.< kr. Varovalcc življenja ali ubijalec. To iz litega železa delano orožje se najbolje priporoča uapadenim v lastu.. hiaii/i>o, kar ima napadeni /urad oblike veliku moč v rokah in je oblika taka. da se da orožje vedno v žepu no*iti ; po 6* kr. Dobrota. se je skazala rsaosiua sesajočemu otroku i izboljšanjem novopatentiraue sesalnice, ki nepotrebno dela vsako dojnico imnogo rečeno!; Otrok «e mrre rediti sede, leže in celo v spanji, in sicer ravno tako, kakor da bi ga mati dojila, namreč brez vsega trnia. Je dokazov dovolj, da otroci, ki so jih dojnice dojile, niso imeli zdravja in moči in da te le kasneje s pomočjo omenjene sesavnice začeli raz-ivi-tati, kar ie lahko umijivo. kajti kolikokrat je treba iskati drugo dojnico, predno dobi otrok primerno mu hrano Le matere vedo ceniti vrednost te iznajdbe. Velja 60 kr, naifineje izdelana i*0 kr. Najnovejša kimrgična iznajdba! Anglež ka samoklistira s sikalnico. rabljiva pri otrocih in odrasenih; celo oslabljene osebe jo morejo orez napenjanja sami na sebi rabiti in se da klistira po potrebi močno ali malo napolniti. Teg* orodja naj bine manjkalo v nobeni hiši. Fo f. Omenjene reči si* v avstrijski monarhiji edino in samo pri p< A. FiMOtlinaiiii na Dunaji . Pralerstrasse dpi« i ni udogt Nr. 26. Itdatelj m v rejnik Anton Tonaila ! • >> f>r Jot* \ nunjak »n itru^l ' •-•fc.'v tiduard Janachltz 380963