Leto LXXV., št. 93
>pedizione tu abboiiamento postale. Poštnina plačana v gotovini.
Ljnblima, robota 24. aprila 194J-XXI
ORJSUKUTTVO OH CJFRAVA: LJUBLJANA
ZASTOPSTVO n ogtMe ta Kraljev*** CJNIONK PTJBBLJCITA ITALIANA &
OOtfCESSIONARlA ESCLUSIVA par 1* etzbbticiti <fi DNIONE PUBBLM3TA fTALIANA S.
•d
MILANO.
Duri combatimenti
nei settori tunisini
Cnttrattacchi delle ncstre traita nel settore meridionale — incroUabfle fiermezza delta diviskme ^Pisttiia44 — Dodici
apparecchi nemiri abbattuti
H Ooarti^re Generale delle Forze Armate pomnnicu in d a ta di 23 aprile il seguente bolleitino ur. 1063:
Nel settort* meridionale del fronte tuni-sino e aumentata, durante la giornata di i eri. la poderosa pressione avversaria, fie-ramente contrastata in rfpctute azioni di cofitrattacco dalle nostTc unita. Morita, tra crocste. speciale m en rio ne la divisione »Pi-stosa«. roman da tu dal generale Palugri i eai fanti hanno sostenuto, con incrollabile fermezza, i reiterati assalti di preponde-ranti forre britanniehe.
Anche nelle settore occidentale. al quale il nemico ha esteso 51 sno sforzo offen-s»vo. duri cnanbai Umeriti sono hi eorso. In
duelli aerei la caeeia gennanica abbatteva
sei apparecchi: quattro »SpHfire« erano i no! tre distmtti da »ostri cacciatori di scorta ad un convoglio aereo.
Velivoli avversari hanno eompiuto ona incursione sa Siracnsa uccidendo tre civili e ferendone tredici: di limitata entita i danni. Su Carloforte (Cagliari) e nei din-tomi di Catanzaro e di Ragnsa sono s tate pure lanciate alcune bombe ehe causavano complessivamente qnattro morti e quattor-dici feriti.
Risultano distrutti da batterie della di-fesa dne aerei: uno precipitato in fiamme ad est di Siraeusa ed uno in mare nei pressi di Pozzallo (Ragusa).
Ostri boji v Tunisu
t ti napadi na£ih ežinie na južnem odseku — Neztom-a odločnost divizije „Pistoia" — Dvanajst sovražnih
letal sestreljenih
Glavu stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil danes naslednje 1063. vojno poročilo:
Na jmmh m odseku luniško fronte se je v teku včerajšnjega dne se ojačil močni pritisk nasprotnika, ki so se mu naše enote uprle v opetovanih protinapadih. Med temi česami zasluži posebno omeni te v divin ja »Pisto "m a« pod poveljstvom generala PalutrUa. katerega vojaki so z neomajno trdnostjo vzdržali ponovne napade nadmoćnih britanskih det.
Tudi na zapadnem odseku, kamor je so-Ta/iMl razširil svoj napadalni napor, so v teku badi boji,
V zračnih dvobojih so nemški lovci zbili * letal, razen Uu-ra so naši lovci kot letalsko spremstvo nekega konvoja pokončali 4 Spitfire.
Sovr37ua letela so te vršila polet nad Si-racuso, pri čemer so bile ubite 3 osebe, 13 pa jih je bilo ranjenih. Skoda je neznatna. *ad Carloforte (Cagliari) ter v okolici Ca-tanzara in Raguse je bilo tudi vrženih nekoliko bomb, ki so skupno zahtevale kot I rt ve 4 mrtve in 14 ranjenih.
Obrambne baterije so uničile 2 letali. Am je v plamenih strmoglavilo vzhodno Siracuse, drago Pa v morje v bližini Pozzallo (Ka^nso).
Junački poveljnik div?Htje „Pistoia"
B«m, 23. aprila, s. General Gšuseppe P&-hKi, junaški poveljnik divizije :>Ptstoia<;, ki je bS omenjen v vojnem poročilu št. 1063 .je med najbolj včditutii lika vojaka in šefi nwe vojske. Bfl je večkrait ranjen v prvi .w**ovni vojni m odlikovan s tremi srebr-mrrri kolajnami, eno bronasto kolajno in z vojnim križem za vojaško hrabrost. Ima aaJi nemško odlikovanje železnega križa H. **Kreda.
General Pahigi se je rodžl v ChiasMrijt: flPtea) 1. jumija 1886. Podporočnik pri pe-Vjti je postal 17. septembra 1911. Udeležil *e je nerijetke vojne in si 16. maja 1913 pri-iotofl srebrno kolajno za vojaško hrabrost, <w se je prostovoljno udeležil, čeprav je bfi bokut, borb pri Sicfi Gaj*bn>chjju. Izkazal se je kot poveljnik odreda in je drzno presi povelje skozi    močno obstreljevano
področje. 20. septembra 1914 je napredoval v poročnika.
Ko je izbrtdmila svetovna vojna, je bil Palugi na alpski fronti na čelu odreda 25 pehotnega polka ranjen. Ranjen je bil zopet 18. avgfusta 1915 v borbah pri Santa Luciji. V novembru tegra leta se je kot kapitan vrnil na fronto, 33. maja 1917 se je zopet izkoizai na bojišču m ai ptrkiobil bronasto kolajno. Pri Pozzuolu je opravil 30. oktobra, tega leta kot poveljnik zaščitnega bataljona, ki mu je bilo zapovedano naj se upira do skrajnosti, z vnemo in odrekanjem fivojo nalogo. Popolnoma obkoljen se je botril do izčrpanja streliva, pa mu je uspelo z odličnim napadom zlomiti obroč nasprotnikov in rešiti ostanek bataljona. Njegovo aajciržaoije je bilo nagrajeno s srebrno kolajno. 17. marca 1918 je postal major in si pridobil tretje veliko odlikovanje, ko je kot poveljnik bataljona pri Ca.se Sorghetto od 18. do 21. junija 1918 najprvo nudil odpor silovitemu ognju sovražnika ob preziranju nevarnosti, nato pa r^a oel-u svo^fih pesakov odločno napreioval pod dežje- r. ognja in zasedel prednjo postojanko tej* jo držal več dni navzlic ponovnim napoidom, ki jih je sovražnik izvedel s premočnimi silami.
Po obisku vojoe šole je Palugi napredoval v podpolkovnika 4. novembra 1926 in je bil dodeljen štabu v decembru istega leta. V februarju 1912 je postal šef štaba divizije v Lavornu. polkovnik pa 25. februarja 1935. V septembru 1937 je postal šef štaba divizije v Gavinani. brigadni general pa 31. maja leta 1940.
Odlikovanja za vojaško hrabrost
Rim, 23. aprila, s. Na predlog r>ucej» fašizma, šefa vlade in mornariškega ministra, so bila odobrena naslednja odlikovanja za vojaško hrabrost:
S srebrnimi kolajnami sta bila'Odlikovana Furlan Fernando, Angela, rojen v Benetkah 10. decembra 1917. pcdpoveljnik odreda in Črna srajca Oi*sino C^ocofisso. pok. Salvatora. rojen v Scoglitti (Ra-gusa) 13. I. 1913. Nadalje je bilo podeljenih 50 bronastih kolajn živečim, 2 kolajni pogrešanim in 713 vojnih krlžev za vojaško hrabrost.
Sedem Srani Italije
Občudujoče pisanje švedskega Usta o vsestranskem italijanskem ttdejstvovanju med vojno
5Wockhohn. 23. aprila, s. _>Svenska Dage-btadet« piše: Italija ima »daj sedem front. 3a vse Italijane je najvažnejša prva: sredo-aemđka Brez Afrike Evropa ni več Evropa *> je geslo, ki se že nekaj tednov ponavlja
I>ruga fronta je evropska fronta. Tretja je fronte, konvojev, četrta fronta bombardiranj. Vsak Italijan je prepričan, da se bodo anglosaški napadi na Italijo še pomnožili po številu in sili, toda ta zavest ne povzroča panike. V Italiji in Nemčiji ojačuje oblast ob uničenih ognjiščih in izguba nenadomestljivih spomenikov omike državljane v želj! po maščevanju. Ta želja odločne prevladuje.
Peta fronta je fronta dela, šesta pa notranja fronta. Na tej fronti se lahko mnogo man;    opravi,    kakor mislijo izven ItaUje.
Občutek za potrebo po borbi in volja do borbe sta zelo močna v Italiji. Nihče ne more pričakovati da so Italijani vsi enega mnenja, toda glede enega vprašanja ni med njiim nesoglasja, namreč glede nujnost borbe.
Sedrra fronta je kulturna fronta, Z voljo, ki je *Jdnejša kot kdaj, dela Italija na tem, da spoznavajo v svetu njen jezik m njeno književnost Število italijanskih predavateljev, ki potujejo po Evropi, vedno narašča, kakor tud- prerodi iz italijanskih knjig V enem izmed najvažnejših listov Italije snu, čitali nedavno načrt za centralo studij evropske omike,
Baport federacij poljedelskih delavcev
Bfm, 22. aprila e. Predsednik faftfMlčne konfederacije poljedelskih delavcev j« sklica* k raportu tajnike narodnih federacij te kategorije, predstojnike konfederalnih uradov ki šefe uradov za vzporejanjs- S imean
poljedelcev je predsednik goreče pozdravil novega tajnika Stranke Carla Zcorzo in novega ministra za korporacije Tu!ha Člane tt i ia. Poudaril je, da se morajo navodila tajnika Stranke takoj izvesti v celoti v okviru poljedelskega sindikalizma, k^utere-gra pred sta vniki morajo prilagoditi svoje življenje in svoje dejanje duhu m besedi objavljenih točk. Nac. svet. Bignardi je nato naznanil, da konfederacija zbira podatke o poljedelskih delavcih, ki so p^dli v vojni in ki so bili odlikovani za vojaško hrabrost, da bo ovekovečila dostojno njih spomin in da bodo njih imena za zgled poljedelskim genera ci jam.
Plemenit prispevek
Ncapetj. 23. apr. s. Vite« velikega knža, baron Pietro Campagna, imetnik zlate zvezde za poljedelske zasluge, iz Neaplja je dal prefektu v Cosenzi ob prazniku rojstva Rima na razpolago en milijon lir za splošno bolnico in otroško zavetišče v Coriglianu Calabru
Japonski veleposlanik ca Rim prispel v Budimpešte
Budimpešta. 23. apr. a. Iz Sofije je prispel novi veleposlanik Japonske v Rimu Hitaha, ki ho nadaljeval pot ▼ itaBjansko prestolnico v soboto.
Tok*n, 23. apr a. Pod , niatrakega predsednika Toja m je aoatal ministrski svet. Tojo je obraatoiU namen nedavne delne preosnova vlade tac ja anova potrdil neomajno voljo do nadaljevanja viaj. ne do
UDARCI SOVRAŽNEMU LADJEVJU
Nemške podmornice so potopile 16 trgovinskih ladij s 121.5*0 tonami
ter 2 rnšilca in 1 podmornico
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. apr
Nemške vrhovno poveljstvo objavlja naslednje izredno vojno poročilo:
Sovražno trgovinsko ladjevje je u trpek) v Sredozemlju in na Atlantiku nove težke izgube. Y boju proti močno zavarovanim konvojem so naše podmornice zopet potopile 16 trgovinskih ladij s 121500 tonami, med njimi več ladij, na katerih je bilo vojaštvo, ter 2 ruSilca m 1 podmornico. Dve nada j-nji ladji sta bih torpedirani.
*
Berlin, 23. aprila, s. Glede novih uspe. hov nemških podmornic, ki jih --oroča današnje izredno poročilo glavnega stana nemških oboroženih si L se dozna vajo naslednje podrobnosti:
večina sovražnih potopljenih Indij je Knžariia na Atlantiku in v Sredozemskem morju. Ena izmed njih, neki p *~>ik velike tonaže močno natovorjen z lesom za Anglijo, je bil potopljen v Severnem Atlantiku. Nekaj dni je bilo morsko področje, kjer je bila ladja potopljena, pokrito na kilometre v dolžini in širini s plavajočim iesom.
Trije parniki, natovorjeni s strelivom, so bili tudi zadeti s torpedi istih nemških rx>dmorriie. Ker je tovor teh treh sovražnih potopljenih ladij obstojal po večint iz visoko eksplozivnega materiala, so nas^aie ob zadetkih s torpedi takoj izredno silovite eksplozije, ki so dobesedno raztrgale ladje in v veliko razdaljo odnesle razbi-
tine. Med tema tremi ladjami je bil tudi 7.000-tonski parnik, ki je šele nedavno prišel iz ameriške ladjedelnice.
V tem področju Atlantika ae je tudi, kar je neobičajno, zgodilo, da se je nemška podmornica spopadla s sovražno podm< Nrnioo, jo zapletla v borbo in jo potopila s torpedom.
Posebno važni so uspehi nemškega pod-morniškega orožja v Sredozemskem morju, kjer so bili potopljeni številni sovražni parniki s četami. Ti parniki so se prej uporabljali za prevačanje potnikov preko Oceana. Med njimi je bil prekooceanski 20.000-tonskj parnik. Potopljen je bil tudi en rušil ec iz spremstva ladij za prevažanje čet. Vse ladje, ki so bile potopljene v Sredozemskem morju, so plule proti severnoafriškim pristaniščem, tako da se k izgubi dragocenega ladjevja pridružuje tudi izguba moštva in vojnih potrebščin za tirniško fronto.
V celoti je ameiiško ladjevje izgubilo 16 tovornih ladij s 121.500 tonami. V tukajšnjih vojaških krogih poudarjajo, da je akcija podmornic vedno bolj razsežna in da so vsa morska področja pod nadzorstvom nemškega podmorniSkega orožja. Novi uspehi sc bili doseženi ne samo v Sredozemskem morju in v predelu Atlaoitika, kjei
} .nemške podmornace najbolj živahno delujejo, temveč tudi v vodah GienLandije, Nove Zemlje in Zedinjenih držav.
Knmcovo priznanje
F:'m, 23. aprila, s. V torek je ameast:1 mornariški minister Knox izjavil, da bedo rdri^ženi narodi izgubili vojno, če jim re bo uspelo uničiti mornaric rxHtmornu trojnega pakta. Kako je spk>h mogoče unu mornarice, ki »talno naraščajo po atevlltl »n sili?
Na pelitičnem ozadju odkrit;a TfUBaanc vega odbora, ki je priznal potop    v 12 milijonov ton angleškega brodovja v 1. 19'.' je Knoxova izjava vzbudila ve1 'k Vtis f 9 »'h glavnih mestih Resnično je tp tajava je mnegim misliti.
Razočaranje z novim tipzm ameriških ladij
Buenos  Aires, 23. apr.. .s. Kakor poročajo iz washin gton.sk e ga  urad i m njo ladij, je ameriška vlada sk'om^ Sm prej popolnoma prekiniti grad lj BOO-
tnega tipa *Laberty^. Ta sklop Je pTiii-sati očividno slabim  izkušnjam  t oh ladij.
Brodolomci s potopljenega ameriSkega parnika
Lizbona, 22. apr. a. V tukajšnje prstani^č«. je prispel  portugalski parnik  »Caritas«   ^ 14 brodolomci   z   ameriškega   parnika »Char\s Pinkely«, katerega ie na Atlantiku Id padli neka podmornica O*.
Brc* pomembnejših bojev na ruskem bojišču
KoSni letalski napad na
Ir Hitlerjevega g ravnega a*«n«^ 33. apr. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je obja^-vilo danes naslednje poročilo:
Na vsej vzhodni fronti včeraj ni bilo no-nenesB cmen^/e  vrednega  bojnega delo-
vanja.
Letalstvo je fz.vedlo preteklo noč hud napad na oporišče Poti ob obaH črnega morja.
Na ran-*'k i zapadni fronti se nadaljujejo
hud? krajevni boji. Pri uspešnem napadu, ki je bil javljen dne 22. aprila, je bilo pri- j vedenih več sto ujetnikov, razen tega pa zaplenjenih alf uničenih 5 baterij in 50 motornih vozil. Hitra nemška bojna letala so razkropila v nepričakovanih napadih rz majhne višine izhodiščne postojanke oklopnih voz in motornih vozil sovražnika.
Z znatno nadmočrdini silami izvedeni napadi proti nevnško-italljanskim postojankam na južni tuniški fronti so se izjalovili tudi včeraj ob fc-žkili izgnbah za nasprotnika.
Sovjetska letala so metala preteklo nor brez načrta rušilne bombe na vzhodno prusko ozemlje. EK*a izzneU napadajočin bombnikov sta bila sestreljena.
Razdejanje v Potifu
Berlin, 23. aprila s. Glede včerajšnjega udejstvovanja nemškega letalstva v juž-:iem odseku vzhodne fronte se doznavaj o naslednje podrobnosti: Preteklo noč je močna skupna nemških bojnih letal odletela nad oporišče Poti in ga hudo bombardirala. Bombardirano pristanišče ni saino odlična razklada ina postaja za gorivo, temveč tudi izredno važno pomorsko oporišče za Sovjete, ker se nahaja 100 km severno od Batuma in ga led ne zapira niti v najhujš. zimi.
Napad, ki je bil izveden ob odličnih okoliščinah vidljivosti je popolnoma presenetil boljševike, tako da se je poizkus sovražnega protiletalskega topništva, da bi bila nemška letala zaustavljena, popolnoma izjalovil. V dokaz, da so se nemška letala lahko nemoteno zagnala proti objektom in odvrgla svoje tovore bomb, so obširni požari, ki so jih nemški piloti opazovali takoj po bombardiranju na raznih krajih mesta. Zlasti v vzlodnem delu pristanišča so bila hudo zadeta skladišča in za vojno važne naprave, skoraj popolnoma na so bile uničene naprave v ladjedelnicah. V okolici Potiia so bile zadete m porušene tudi barake za čete.
Na stotine nemškib letal je napadlo Poti. odsek južno od Novorosdjsfca. sovražne edinice v premikanju in sovjetska prometna pota. Med tem ko ao strmoglav-ci z bombam: zadevali sovražne postojanke, so bojna letala odmetavala svoje
tovore na motorizirane kolone pehote, težki bombniki pa so prodrli hrbet sovražnega topništva in bombardirali zbirališča čet m topovske postojanke. o Nenaden napad skupine rušilnih letal, izveden v nizkem poletu, je povzročil obširne požare v skladiščih goriva, na tleh pa je bilo uničenih 8 sovražnih letal. V noči na 23. t. m. so druge skupine nemških bojnih letal bombardirale na področju med Novorosijskom in Jelene ikom boljševičke ofenzivne naprave to povzročile sovražniku hude izgube
odsekih vzhodne fronte, je nemško ieaa:-atvo še na.cia.lje učinkovito .dizbijalo i^lc-z-niške objekte nasprotnika. V celoti je t»iio uručenih 30 boljševiških letal. Brza bojna letala so včoraj naduhi tuu;
kolone tankov in sovražnih motomin vokai pri Medžes el Babu v za p a-J nem odseku brniške fronte in povzročila aovraJaltoi krvave izgube. Mnogo tangov m motornu* sredstev je bilo oneppoeoblj >nih za tjm ho. Preteklo nc«" so nemška U\žka bojna .»eta«st napadla neko sovražno le&ai'šće v bližini fronte. Več bcnib je zadelo naor^rjo m po-v7XOČi!o hudo škodo. Prav tako je bilo poškodovanih mnogo letal na *ieh, med njimi več večmotornih letal. V JetalF.kih dvobojih 5» bila sestreljena 4 sovražna letala, pro-
tiletalska obrambo, pa Je 5*^trefna šr (Mfta na«paiotno letalo.
Ogromne anglosaške letalske
Berttn, 23. aprila, a. V prvih treh roeae-lt*i tejfa leta so Ang loain enčn n i Isgllb U med napadi na zasedene države na zapa-m in na nemško oaemlje 491 bombnikov. N i-dal^c je nemška protiletalska obramba, k kor se doznava iz vojaškega vira, od 1. dQ 20. aprua sestrelila 24S svvrrLžnih letal. T> ko ao Angk?«merioajxi izgubi": lotos samo v Evropi skupno 730 letal. V tem številu o . zapopadeni sovražni lovci ki so bili laatrao ljeni v Evropi in izgube »vražDika v s-verni Afriki
Nad Francijo ponesrečena angležka večm o tomi ka
Pari«, 22. aprila, s.    Pri AirJen.su sp ft zrušilo večmotorno angleško bombno letaU» F'u.-.aJka je bila ubita.  Neki štiriniot\>rniK tipa Halifasc je ekspl odiral    pn Man t T>i-dieru, potem ko se je osvobodil svojih b<>" katere je odvrgel na neko hišo. Badam nor posadke se je uhikk.
Dr. Tiso pri Hitlerju
Slovaški efcisk v Hitlerjevem glavnem stana je potekel v ozračju tovarištva in prijateljstva ter znova potrdil neomajna povezanost Slovaške s silami Osi
aprila, a. V dopolnilo dana«, njagm vojnega poročila nemških oboro**-nih aH se doznava iz pooblaščenega vira, da je nemško letalstvo zadalo včeraj nadaljnje hude izgube južno od Novoroatjaka
y saejaiM
Iz   Hitlerjevega    glavnega   stana, 23.
aprila, s. Hitler je sprejel danes v svojem glavnem stanu predsednika Slovaške dr. Tisa, ki so ga spremljali predsednik ministrskega sveta Tuka, notranji minister Sanjo Mach in minister za narodno obrambo general Katlos.
Hitler se je prisrčno razgovarjal z dr. T*som o vprašanjih, ki se tičejo borbe obeh držav proti boljševizmu in proti an-gloameriški plutokraciji za svobodo Evrope. Razgovori, katerih so se udeležili z nemške strani zunanji minister von Rib-bentrop in feldmaršal Keitel, s strani Slovaške pa predsednik ministrskega sveta Tuka, notranji minister Mach in general Katlos, so potekli v ozračju tovarištva in prijateljstva, ki označuje obstoječe odnose med Nemčijo in slovaškim narodom. Slovaška se bori s hrabrimi oddelki svoje vojske ob strani nemških oboroženih sil skupno s silama trojnega pakta iai oo zastavila vse svoje enereiie za dosego končne zmage.
Razgovorov med Hitlerjem in dr. Tisom so se udeležili tudi opol no m oceni minister Nemčije v Bratislavi Ludin, opolnomočoni rmnister Slovaške v BerMnu ćermak m nemški general, dodeljen slovaškemu rrrrrrt-sti-stvu za obrambo Sehlieper.
Berlin, 23. aprila, s. Z obiskom dr. Trsa. državnega šefa Slovaške, v Hitlerjevem glavnem stanu se nadaljuje vrsta izredno veznih sestankov v okviru evropske politike, katere smer se določa po razgovorih
med Hitlerjem in Ducejem in ki kažejo neomajno vzajemnost politične in vajaške zveze sil trojnega pakta.
Slovaški obisk je potekel, kakor ae doznava v berlinskih političnih kregih, v duhu popolne prisrčnosti in globokega prijateljstva, ki veže že dolgo nemški in slovaški narod in ki se kaže vedno bolj očitno, slasti odkar je sk vaški narod prod leti dosegel svojo narodno neodvisnost. Med sestankom, ki je trajal več ur in katerega so se udeležiti predsednik slovaškega ministrskega sveta Tuka, notranji minister Mach in minister za narodno obrambo general Katlos kakor tudi nemški zunanji minister v. Rib-bentrop in maršal Keitel, ao bila vsa politična in vojaška vprašanja, tačoca ae stanja sosednostl ki združuje po volji usode danes obe državi, predmet globoke izmenjave misli, ki se je zaključila v popolnem soglasju gledišč. Med temi razgovori se je ponovno ugotovila trdna volja obeh narodov po nadaljevanju borbe za osvoboditev Dvored boljseviško nevaraestjo in
riško plutokracijo, ki je z njo zvezna. Na ta način se bodo ustvarili pogoji za popo' ma avtonomno življenje evropske cehne n.i osnovi dejanskih interesov narodov, k: a njej prebivajo.
šef slovaške državet predsednik mm istrskega sveta, notranji 'minister in minister za narodno obrambo, so se udeležili ■ sso-jim spremstvom obeda, ki ga je priredil v čast gostov Hitler. Z nemške stmni so se udeležili obeda razen Hitlerja zunanji *r»i-nister von Ribbentrop, maršal Keitel, | f tiska dr. l>'etrich in vojaške osebnosti, z.---čer je bil šef Slovaške z osebami sprem.«* gost nemškega zunanjega ministra.
Madžarsko-bo Ig 3 r~': o prijateljstvo
Budimpešta, 24. apr. a Minister za trpežno m promet je odpotoval v Bolgarijo, kjer se bo zadržal tri dni in 9c Bdclclfl 26. t. m otvo rirve velesejma v Plovdivu. Preden je odpotoval, je nekemu sodelavcu mad/arske agencij© i/javil naslednje:
Ko se podajam v Bo!i»ariio sprejemam 7. tsk-dovoljstvom vabilo bolgarske vlade in uresničujem svojo staro željo, spoznati prijatelj bolgarski narod. Vem. koliko se v Bd^ariji dela navzlic vojni, in zaradi terja bom s posebnim veseljem obiskal velesejem v Plovdivu. Mi Madžari ne gremo ▼ Bolgarijo nikoli kot tujci, temveč kot sorodniki in prijatelji, povezan' nc «*amo z fjK»r>od^u^imi in kulhirnimi odt><>*\ temveč tudi s toplimi čustvi
Dr. Mile Budak, hrvatski
9
Zagreb, 24. apr. e. Poglavnik je • svojim dekretom imenoval sedanjega hrvatskega ministra v Berlinu dr. Mile Budaka za zunanjega ministra namesto dr. Mladena Lotfcovića. Dr. Lorković ohrani naslov ministra ;n je imenovan za člana državnega sveta.
Nara2£a)o£e Število
ujetnikov na Ritafskem
Nansing, 23. aprila s. Glavni stan japonskega ekspedicijskega zbora na Kitajskem lavlja, da je bilo v marcu ujetih 4.064 komunističnih in 1-834 čungkinških vojakov. Poročilo poudarja, da Število ujetnikov stalno narašča, hi podčrtava, da se to dogaja zaradi slabega ravnanja čtmgkinAke vlade s četami in zaradi naraščajočega uglede Japonske v Aziji no velikih dose,
Stran 2
»SLOVENSKI    NT.\RO D«, sobot r, 24. aprila 1«43-XXT.
Stcv. 93
Sprejemi pri Visokem komisarju
Eksc. Grarfoli Je sprejel dirigenta Sijanca ter predsednika Zveze profeskmistov in umetnikov
Visoki komisar je sprejel dirigenta Draga
Marija Sljanca. ravnatelja Ljubljanskega simfoničnega orkestra katerega je spremljal pref. Franc Capponi Ušak- upravnik istega orkestra. G, Stjanec je poročal o dosedanjih ljudskih koncertih, ki so se vršili pod pokroviteljstvom Glasbene matice Ekscelenca Graz'clj je izrazil zadovoljstvo nad :zvr?cn:m delovanjem na umetniškem polju in nad sijajn:m uspehom dosedanjih koncertov Podal je navod'la za njihovo nadaljevanje z 2c!jo. da bi sc obdr*
Velika noč
žali tia isti umetniški visini. V ta namen je dal svoj prispevek 15.000 lir.
%   * *■
Ekacelenca Grazioli je sprejel predsednika Zveze proresicnistov in umetnikov mg. Pirk majerja v spremstvu ujnika Prunka. Predsednik mu je poročal o vprašanjih, k: se nana šajo na omenjeno Zvezo s posebnim obzirom na brezposelnost med profes-onisti io umetnik-Visoki  konvsar   je za  nastop j ječe praznike podaril 25.000 lir, da jih razdele med najbolj potrebne.
naj nam okrepi vero
Ljubljana, 24. aprila.
Velika noč. praznik vstajenja, je poleg božiča največji prazn k v letu Ves krščanski svet jo praznuje že skoraj 2000 let. Sredi pomladi, ko se bujno obnavlja življenje v naravi, sc leto za letom spominjamo najveličastnejšega dogodka :z Kristove^a pezemskega življenja, ko je pa izročilu 6v pisma po hudem trpljenju in smrt: premagal uničevalne sile in vstal iz groba k no\emu /:vljcnju
Počastitev tega nadnaravnega, čudežnega mi» •ttrija ki navdaja vernega kristjana z upanjem, da ga čaka po vsem zemsktm trpljenju po smrti boljše in lep:c življenje, je cerkev postavila v dobo. ko se v narav: \sako leto podGbno skrivnostno obnavlja življenje. Tako je praznk približala tudi pojmovanju človeka najširših ljudskih vrst. Ta človek ne ljubi filozofiranja in globokega premišljevanja o skrivnostih, ki so združene /. /'vljenjem in smrtjo, pač pa je mnogo dovzetnejši in sprejemljivejši za vse. kar se dogaja neposredno okoli nitga Veliki dogodek v Krstovem življenju je zanj razumijiveJM in verjetnejši če se 6pomni nanj v dneh. ko sam začuden opazuje in občuti, kako se v naravi po zimskem mrtvilu prebujajo zopet vse rastne in plodne sile.
Velika noč je tako verski in naravni praznik. To občutj kmet še mnogo bolj živo kakor meščan. Tesneje povezan z vsem dogajanjem v naravi sc kmet čuti kot del tega dogajanja. Zaveda se, da bo tudi njemu šlo debro, če se bo življenje narave, vseh tist.h sil, ki so mu nedosegljive in neukrotlji\e. razvijalo ugodno in skladno. Izgubljen pa bo brez usmilje« nja. čim bo narava njegovemu trudu postala sovražna. Meščan zre na utripanje narave z drugimi očmi, ker jc skrb za pridelovanje prehrane prevalil na druga ramena. Opazovanje iz dalja\e nam zbuja vedno drugačne siike in občutke, kakor če neki dogodek neko sliko sami doživljamo, odnosno smo celo del ttga dogodka, te slike.
Iz te razlike nam bo jasno tudi, zakaj kmečki človek, ko se naseli v mestu, kmalu pozabi na vse lepe. domače šege in navade, ki so združene v niegovem domačem kraju « praznovanjem velike noči. Za meščana so brez vse* bine. pramc. ker so pač zrasle in ac izobliko*-
vale v drugačnem življenjskem okolju in so prilagođene drugačnemu pojmovaniu življenja
m sveta. Ne čuti njihove poezije ?n ne pojmuje njihovih globok h korenin. Meščan spozna naravo le površno, ko ae od časa do časa odtrga od svojega vsakdanjega dela po pisarnah n tovarnah in pohiti na .zlet s!' daljši <ximor na kmete in v letovišča. Tedaj :o poišče in skuša najti v njej m.r. okrepitev m zdravje. Če to doseže, je zadovoljen in *e za druge strani življenja v naravi ne zanima. Ostanejo mu tuje Zato mnogokrat vidi samo za sebe prikrojeno poezijo ne vidi pa senčnih strani življenja v naravi. Morda bo ugodna posledica te vojne tudi ta da bo ? njenim koncem vzpostavljeno zrrpet boljSe medsebojno razumevanje med kmetom in meščanom Nai bi prodrlo spoznanje, da smo v vsem življenju tesno navezani drug na drugega in da moramo delati složno vsi za enega in vsak za vse. To pa je mogoče le tedaj, če bomo pravilno cemT vsakemu stanu lastne težave in upoštevali da nam je na sedanji stopnji človeške nrrke :n prosvctljencsti potreben tud' doprinos, ki ga prinaša zastupnik drugega stanu.
Letošnja velika noč bo šla m mo nas. kakor se spodobi za zgodovinski čas. ki ga prčživ« ljamo brez kakršnih koli velikih praznovanj. Ne bomo se oddaljevali cd svoj "h delovnih mest. niti zapuščali svoj:h družin. Tudi domače praznovanje bo mirne j;e in mize založene v skladu s časom Kjer ho debrot Še kaj več. se bo nedvomno našla dobra roka. ki no po stregla vsaj skromno tudi tiste, ki so v težavah. Tako naj sc izkaže medsebojno razumevanje in čut najosnovnejše Človeške solidarnosti, na kateri bomo grad li. ko bo sedanja vojna zaključena, novo družbo.
Praznik verskega nrsterija čudežnega vsta* jenja od smrti in praznik obnove življenja v prirodi nam bodi letos predvsem duhovni praznik. V mrnem domaČem razvedrilu čr-pajmo novih sil za optimizem k* nam bo omogočil prestati vse težave. Velika noč botli za vse obnova vere in zaupanju v lepšo 1 d nost, ko bo človeštvo kakor Kristus m kakor priroda po vojni zopet vstalo k novemu, lepšemu življenju.
Zadnja pot Rlftarda Jaku?;! C3
Do zadnjega počivališča fe zemsfee estanke nesmrtnega mojstra spremila vsa kulturna Ljubljana
Ljubljana. 24. aprila.
Včeraj popoldne se jc kulturna Ljubljana dostojno poslovila od zemskih ostankov akademskega slikarja Riharda Jakopiča, ki je bil eden izmed glavnih stebrov slovenske upodabljajoče umetnosti. Njegovi zemski ostanki so bili položeni na visok oder v njegovi delo-vni sobi v Stanovanju  na   Novem trgu.
Brž ko se je razš rla novica o smrti slavnega slikarja, ponosa slovenske umetnosti, je Visoki Komisar takoj naroČil predsedniku Zveze .svobodnih, poklicev m umetnikov, da v njegovem imenu izrazi sožalje pokojnikovi druž ni.
Stanovski tovariši, prijatelji :n znanci, ki rh ji imel veliki pokojnik izredno veliko število, so se cd njega druo za drugim poslavljali in kaj kmalu je bil Kihard .Likopič skoraj dobesedno zasut s krasnimi >opki različnega cvetja. Za našo likovno umetnost nenadomestljivi pokojnik je zaspal večne spanje kakor
človek, ki po poštenem delu pokojno leže k zasluženemu počitku. Njegovega obraza tudi smrt ni spremenila. Negibno je ležal tam na odru in je bil prej podoben pokojno spečemu živemu človeku kakor pa mrtvecu.
2e mnogo pred 3. uro sc je zbralo pred kapelico sv. Jožefa na 2alah izredno veliko šte-v:lo pogrebcev. ki so prihiteli, da spremijo zemske ostanke Riharda Jakopiča do njegovega poslednjega doma. Pogrebnim svečanost;m so prisostvevvali tudi mnog' predstavniki naše javnosti. Med drugimi so b:li prisotni zastopnik Visokega komisarja, nadalje mestni svetnik polkovnik Andrejin, načelnik kulturnega odseka mestne cbčine dr. Pretner in sodnik Mulaček, ki so z3stopali ljubljanskega župana Leona Rupnika in mestno občino ljubljansko. Ljubljansko vseučilišče je zastopal rektor prof, dr. MHk0 Kost Slovensko akademijo  znanosti  in   umetnost predsednik
dr. Vidmar in tajnHc dr. Ramovš. Pokrajinsko zvezo svobodnih poklicev in umetnikov njen predsednik inž. Milko Pirkmaier, Narodno galerijo njen predsednik dr. Lran Windischer. Društvo slovenskih likovnih umetnikov predsednik akad. slikar prof. Saša Šantel in zastopniki vseh drugih ljubljanskih kulturnih ustanov Nadalje so bili se prisotni: zastopnka našega impresionizma Mafija Jama in Matej Sternen. premnogi stanovski tovariši, vseučili-Ški profesorji, člani Akademije znanosti in umetnosti, med njimi F. S. Fmžgar m dr. La-/ovfc, številni prijatelji in znanci, posebno zastopstvo arhitektov, knjvevniki in glasbeniki, zastopniki tiska in še mnogo drugega občinstva.
Ob napovedani uri je ljubljanski stolni kanonik dr. Klinar ob asistenci treh duhovnikov opravil žalne molitve, nakar je dr. Vidmar v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti spregovoril nekaj ganljivih besed o ne-vcnljivem delu nenadomestljivega pokojnika. Med drugim je poudaril vaznest Riharda Jakopiča za našo upodabljajoča umetnost sploh io je podžrtal neprecenljive zasluge, ki jih je Imel za Akademijo znanosti in umetnosti, kateri član je bil. Dr. Vidmar jc nadalje kratko orisal ogromno življenjsko delo mojstra naših tepresionistov in se je dotaknil njegovega delovanja ns področju upodabljajoče umetnosti
Po govoru predsednika Slovenske akad«. mije znanosti in umetnosti ee je Izpred kapelice sv. Jožefa zvrstil dolg" pegrebni .spre-
vttd proti cerkvici Sv. Križa na pokopali-
šču. Na;'prej so nesli mnogo krasnih vencev, sledila je pokojnikova krst?., ki jc bila vsa obsuta s cvetjem. Za krsto fo strpMl užaloščeni sorodniki, za njimi predstavniki oblasti in ustanov, vseučiliški profesor-ji. člani Akademije znanosti ;n umetnosti, dolga vrsta stanovskih tova"šev in drugi, ki spremljali velikega r-rkojnlka na zadnji peti. Sprevod se je ustavil pred cerkvijo, v kateri je stolni kanonik dr. Klinar bral Žalne obrede, nakar so krsto prenesli do odprtega grroba.
Pred Odprtim grobom se je od pokojnika v imenu Društva slovenskih likovnih umetnikov p-.slovil predsednik akad. sVkar prof. Saša Santel.
Med drugim je dejal: aV 'menu Društva
slovenskih likovnih umetnikov Ti sporočam. dra°:i mojster, zaonje iskrene posulia-
ve slikarjev in k'parjev. Tvoje ime ni bils samo ime našega na;marKantne;šega tovariša — bilo je več ko to: Označba za dobe, v kateri se je povzpela slovenska likovm umetnost do neslutenega razvo-a. pa tudi označba za novo gledanje na ustvarjamo delo likovnega umetnika. Iz nemškega M> nakova si presadil nove sveže ideje slikarstva na slovenska tla. a vendar nsi bil nikdar posnemalec. temveč si od začetka sledil le svojemu čuiežnernu notranjemu nn-genu, ko si iskal zmeraj nove načine barvnega izražanja. Iz impresionističnega plene-rizma si našel razvoj v ono, sk raj abstraktno birvno muziko, kjer je predmetnost stopala v ozadje, a se je bistvo Tvo;h neštetih ustvaritev javl.aio v globrka občutenih bavrnih s:zvoki.h Tako slikanje, zlairti ob prelomu starega akademizma, ni mcelo biti popularno in zato Ti 6'roko občinstvo ni moglo slediti. Vsak drugi na tvojem mestu bi bil kloni, a Ti si v glob-kcm prepr -čanju svejegra poslanstva neustrašeno nadaljeval in si ostal svojemu programu zvest do svoje smrti. Veliko zadcJčenje Ti je morah biti, ko si videl, da so Tvo.a stremljenja n*-šla zmeraj večji krog strokovnjakov in laikov-, ki so Te razumeli. Zlasti med mlajšimi generacijami likovnih umetnikov se je število oboževalcev Tvoje umetnesti večalo od leta do leta. Pri tem je v veliki meri sodelovala tudi Tvoja osebnost. Tvoja vse stranska globoka izobrazba. Tvoja sposobnost, ki si z njo z živo besed- zastopal svoje umetnosne napore, so Te oblikovale v osrednji lik med vsemi slovenskimi slikarji. 2e Tvoja zunanjost, ki je spominjala na klasdčrte figure renesančnih mo;strov je vplivala sugestivno na vso Tvoj} okolieo Bil si mlajšim vodnik, učitelj in oče obenem. Spoštovali smo Te vsi, ne samo kot slikarja, temveč tudi kot f lclcga, ki ni gledal n'kdar na mrls slovenske razmere s kakega strankarskega vidika, temveč iz širokega vidika človečanstva, ki sta mu dobrota in lepota edina prava kažipota.
Rihard Jakopič- Nikdar ne bomo pozabili Tvojega zvestega sodelovanja pri vseh borbah, ki smo jih vodili za dosego boljših slovenskih razmer slovenskega likovnega umetnika! Predsedoval si dolgo vrsto let našim društvom, zlasti Udruženju slovenskih oblikovnih umetnikov, na katero smo polagali velike nade. Samo ob sebi je bilo razumljivo, da smo Te po II. kongresu v Ljubljani izvolili za svojega častnega pred-
Nagrada ob priflU rojstva dvojčkov
Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Fabjan Antonu in Ka-rolim. Ljubljana. Celovška cesta 43. ob prilik'i rojstva dvojčkov nagrado v Z3,»sku
600 lir
sodnika in da Te je DSLU imenovalo za svojega častnega člana. To so bili zunanji znaki našege globokega spoštovanja do Tebe, človeka in tovariša, ter do Tvoje umetnosti.
A sedaj, ko se za vedno p«»sL2vljaš od nas, se nam v pravi luči obnavlja spomin na vse Tvoje življenje in bivanje med nami. V globoki žalosti tugujemo ob odprtem grobu, ki nam bo za vedno skril Tvoje blago obličje, a Tebe dragi in visoko spoštovani prijatelj in tovariš, ne bomo nikdar pozabili. Tvoja umletnost. Tvoja beseda. Tvoj lik nanri bodo do smrti ostali živi in še nam boš in ostaneš učitelj in predsednik. Slovenskemu narodu pa bo Tvoje ime vedno predstavljalo enega izmed glavnih mejnikov v razvoju njegove mlade, a procvita-joče kulture.
Po govoru akademskega slikarja Saše Santla so pevci zapeli neknj ganljivih ža-lostink, nakar je zemlja zakrila zemske ostanke Riharda Jakopiči, nesmrtnega slovenskega umetnika.
Športni pregled
Športne prireditve na velikonočne praznike
Naši športniki so nam pripravili za velikonočne praznike pester spored prireditev Nastopili bodo nogometaši in table-tenisti, in sicer po naslednjem redu:
V NEDELJO: Ob li: na Hcrmesovem stadionu v Šiški
začetek nogometnega turnirja z naslednjimi tekmami: ob 14. Ljubljana r^z.—Hermes rez., ob 15. Hermes—Dopolavoro tobačne tovarne in ob IG. Ljubljana— Mladika.
V PONEDELJEK:
Ob 9. dopoldne v prostorih Korotana na Bafcevnifcii začetek VII. nagradnega table-
tenjškega turnirja za prvenstvo Ljub'jane.
Dopoldne in popoldne bodo odigrane naslednje juniorske discipline: turnir moštev in turnirja dveh skupin poedincev.
Ob 14.: na Hermesu vem stadionu v Šiški nadaljevanje nogometnega turniri a k naslednjimi tekmami: cb 14. Ljubljana jun.—Hermes jun., ob 15. premaganca prvega dne in ob IG. zmagovalca prvega dne.
V nedeljo bo v Italiji odločeno, kdo bo lelojiiji državni nogometni prvak. Zadnje kolo prinaša v jltvizij] A naslednje tekme:
K.m: L.azic—Atalanta, Bologna: Eologna —Ugaria, Pari: Bari—Torino. Milan: Am-bresianz—Vcnc.ia, Livorno: Livorno—M$-l?no. Torinc: Juvcntpa—Vicenza: Genova: Genova—F.orcntina in Trieste: Triesiina— Renta.
V d.viziji B ;e na sporedu XXX. kolo z naslednjimi tekmami:
Cremcna: Cremcnese—Savona, Videm: Udincsc—Fčscara, Siena: Sicna—I*isa, Pa-lermn: Palerme—Pro Patria. Novara: No-vara—Fantu la. Rim: Mater—Aiessandr a. Pcdeva: Padova,—Modena, Spezia: Spez a —Brcscia in Anccna: Anccnitana—Napoli. K demačim
K ti3xsia£ifti vci.fc istočnim
Prireditelja domačih vel konočnah športnih prireditev Hermes in Korotan sta nam poslala Obširnejša članka, ki naj b opozorila naše č.tate'ie na njuni prireditvi. Za] nam primanjkuje prostora, da b; ju oriebčili v celoti,
VeUkcnocni nogometni turnir na Hermesu bo ran miv predvsem, ker se bosta zopet srečala Horrn.es in Tobačna tovarna in Ljubljana in Mladika, ki imata račune še iz lanskega leta. Lepa in napeta bo nedvomno tudi ponedeljkova fnalna tekma,
saj je daroval Hermes za zmagovalca lep pokal, za drugega final.sta lepo darilo m za zmagovalca tolažiine tekme tudi pokal.
Tabletenifiki turn r Korotana bo odigran v dveh ebrekih. Na veiikonc^ni ponedeljek bodo začeli meriti svoje moči jun -orji. terei bodoči nasledniki današnjih naj-
bo >ih. Zq na prejšnjih prireditvah v letošnji . sezoni smo videli, da je med ju-n orji nekaj izvrstn h talentov, Ne da bi hcte'i druge podcenjevati, opozarjamo na Št. Strojnika. Potočnika, Medena. Mlakarja, Zr.vašnika in Grepla. Ti bodo vložili vse svoje sposobnost; tudi v ta turnir, saj ne gre mmo za čast. temveč tudi za razne prvenstvene naslove in lepa darila. Juniorski turnir se bo začel v ponedeljek n nada'jeval v torek dopoldne. Sodeluje-] o   člani   Korotana,   Hermesa in
Mladike.
Na obe prireditvi je vstopnina zelo nizka in za vse ljubitelje našega sporta zmogljiva. Prireditelja vabita k čim številnejšemu posetu.
— T>°nald Bud^e in Roben R»Sfr?s sta zavzela prvi dve mesti v ameriški listi na]* bol.ših ten:ških profesionalcev. V njej nista zastopana niti Perry n:ti V/ood. ker sta se premalo udeleževala lanskih ameriških teniških prireditev.
— Vežbanje madžarske nogometne repre-\ zontance. Glede na bližnjo meddržavno no-i gometno tekmo r. švco je madžarska nojro-j metna reprezentanca nedavno Igrala tre-I ning tekmo z nck:m klubem drugega liga-j škega razreda. Reprezentanca je zmagala j 9 : 3.
— Portugalska nogometna zve-sa je obja-I vila sklep, da ne bo igrala medržavnih te-i kem. Tako besta odpadli tudj že perfektu-I irani tekmi s Španijo 'n Francijo,
Meddržavna nogometna tekma med §vi-! co in Madžarsko bo 16. maja v ženevi I Madžari so sedaj že določili svojo postavo. ! Nastopili bedo z naslednjimi igralci: Csikra i (Ferencvarcs). Szuecs (Salgotarjan). Sza-
lay (Csepel), Sarocj III in Polgar kba Fe-! renevaros). Perenvi (Veliki Varadin). Ne-
meth (Vasas),   Szusza in Zsengeller (Uj-
pest)     Limacsko  (Salgotarijan)  in Toth
(Veliki Varadin).
— Medmestna plavalna tekma. V nedeljo je bila v Monakovem medmestna plavalna tekma Monakovc—Augsburg. Zmagali so Monakovčani. ki so bili prvi v obeh moSkJh in obeh ženskih štafetah. V waterpolu so porazili svoje nasprotniKe 11 : 7.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
KINO SLOGA
Drama pravega bratstva in velikega junaštva v velefilmu
Junaki zraka
V glavni vlogi: Oino Cervl, Antonio Centa« Adriana Benetti
Poleg tega še dokumentarij >HALO,
KDO GOVORI?« Radi velike dolžine filma ob delavnikih samo tri predstave, in sicer ob 2.30, 4.45 in ob 7. uri; v nedeljo pa še ob 10.30 uri zjutraj.
KINO UNION
Telefon 22-21
Odličen film iz življenja velikega skladatelja
Rossini
V glavnih vlogah: Nino Besozzi in Paola Barbara
Predstave: na veliko soboto ob 19.30; na praznike ob 10.30, 15.30, 17.30 in
19.30 uri
KINO MATICA Telefon 22-41
NAS VELIKONOČNI SPORED
Najboljši pevski film pretresljive vsebine očarljive Žarah Leander
Na njegovo srečo
Predstave* na veliko nedeljo in velikonočni ponedejek ob 15., 17. in 19.15 uri; ob delavnikih ob 17. in 19.15 uri
MATINEJA
Trgovec s sužnjami
Predstave: na velikonočno nedeljo in velikonočni ponedeljek ob 10.30 uri; ob delavnikih samo ob 15. uri
KINO MOSTE
La Jana, najlepša plesalka na svetu v filmu. — V ostalih vlo<rah: Hans Mo*cr, Atila Horbiger
Ljudje iz varijeteja
Pretresljiva zgodba ljubezni in materinstva. Libertad Lamarque, največja tragedinja v f :lmu
Zavržena
Scbota. nedelja, ponedeljek ob ^2., 1ij5. in  ^iS. uri — Predprodaja od 10.30 dalje
V soboto, nedeljo in ponedeljek ob uri zvečer
Ljudje iz varijeteja
ivahen trg pred prazniki
Ljubljana. 24. aprila.
Današnji tržnj dan se je začel že na vse zgodaj. Frve prodajalke so prihajale na trg že okoli 6.30. Do 7.30 je bil zaseden z vozički, ni žicami in klopmi ves zgornji del trga ped spomenikom Valentina Vodnika. Vzg'eđu prodajalk so sledile tudi gospodinje in se je kupč ja razvijnla živahno že v najbolj zgodnjih urah. Dotok novih velikih količin zelenjave pa je bil hitrejš'. kakor so jo utegnile gospodinje n-ckupiti. Deloma zato, ker so se danes prodajalke še posebno založile, deloma pa tudi zato, ker mnogo gospodinj ni utegni'o zjutraj najprej na ti g. Zdelo se jim je važnejše, da se prej založ jo z mesom in so bile mesnice polne povsod, čim so jih mesarji odprli.
Proti poj 8. so privažale največ Trnov-čanke in Krakovčanke prave gore vsakovrstne solate in drugih vrtnin. Velike kosare so bile prepolne in mnoge so si pomagale s platnenimi pogrinjaii. Tako je V!lo po vrtnine dovolj na razpolago, domače in uvožene. Najbolj je razveselilo gospodinje, da se je pocenila beiivka. 2o med tednom so ii prodajalke ob vedno večjem dovozu same znižale ceno, V petek oa so maksimirali tržni organ; ceno na 10 lir za kg. Danes se je prodajaa splošno po tej ceni. Tako je bila ta sočna mlada solata za veliko neč dostopna tudi manj niemcžn m
Nespremenjene so večinoma ostale cene špinači. radiču, regratu in drugi solati. Regrata  je bilo sicer  bolj  malo. vendar
dovoli, da se ie ta? lo majnšo povpraše-vanje. Gospod;nje. ki so si želele privoščiti za praznike glavnato solato, so io dobile na miz cah. na katerih prodajajo uyoSeno zelenjavo.
V skladu s prazniki so mnoge gospodinjo povpraševale danes po hrenu. Prodajalke, ki so ga pripeljale, so ga prodajale t>o 4 lire k?. Šel je zeo naglo v denar. Sploh so gospodinje kupovale :n se zala* sale z vso zelenjavo, ki ie bila na prodaj. Pori. kislo zelje, cvetača. korenje, za vse je bilo dovolj prostora v gospodinjskih mrežicah. Kupovake so j h napolnile, kolikor je bilo prostora.
Nič manj ni bilo živahno okoli prodajalk cvetja. Na trg so davi pr nesli že prve domače tulioane in vejice Španskega bezga. Za vabljivo cvetje je bilo dovolj za-n'manja, dasi ni b.lo prav poceni.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik stev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 z 2.30 Ure. v kosih od 400 do 1.000 gr 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna p«en»čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3. K's, 49Ć vinski 6.35 lire za liter.
4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenziran^ mleko v dozaji po 880 g 15.90 lire za dozo. v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo.
5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za k5. v kockah 8.35 Ure.
6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za atot; mehki roblanci (zamanje)t približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot: trda raz žaga na drva 40 lir za sto t: enotno mil°, ki vsebuje 23—27% kisline, t.10 tire za kg.
(Se/eznica
KOLEDAR
i: ?obota. 24. aprila: Jurij. Jutri: Nedelja. 25. aprila:   Velika noč, Marko.
Pojutrišnjem: Ponedeljek. 26. aprila; Klet
in Marc.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Za njegovo srečo in Trgovec s sužnjami.
Kino Sioga: Junaki zraka. Kino 1'nion: Rossini.
Kino Moste: Ljudje iz varieteja tn Zavržena.
Razstava akad. slikarja Rika Detoeajafca
v Obersnelovi galeriji.
Spominska razstava umetnin Ivana Vyv-potiča v Jakopičevem paviljonu.
PRIREDITVE NA VELIKO N O C IN PONEDELJEK
Kinematografi nespremenjeno.
Vodstvo na Vavpotićevt retrospektiv ni razstavi v ponedeljek ob 10.15.
DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Dr. Piccoli, Bleivveiaova
cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62 in Gar-tus, Moste, Zaloška cesta 47.
Ponedeljek: Dr. Kmet, Bleivveisova cesta št. 43; Trnkoczv del., Mestni trg 4; Ustar, šel^nburgova ulica 7.
Nedeljske dežurno zdravniško službo bo opravlj.ila od sobote od 20. do ponedeljka do S. mestna zdravnica dr. Joiica fcitko, Pletersiukova 13.
Nakaznice za obrtniški
fietrslej in bencin
Obrtniki,  ki  rabijo petrolej in bencin,
! naj dvigajo nakaznice pri Pokrajinskem I svetu korporaCij. Betb/'vnova ulica št. 10
po sledečem  redu:  Od 1. do 3. mizar.i.
knjigovezi, slikarji, urarji, gl a vel jI in cm,
tiki. Od 3. do 5. mehaniki, ključavničar m. i kleparji, steklarji tal elektrotehniki. Od f>. ' do 7. krojači, modistke in krznarji.
Skupne prošnje za nakazilo j« rlofcfl j Ods<*k za obrtništvo.
Kclnr ne dvigne nakazn!ce do določerr-, ^a roka, mu ista zapade m se bo izdala
strankam,   ki rabijo večjo   koli<* no.
Navedeni roki veljajo za VM bodoč« me,
srce v tem letu in se ne bodo več ob lav-I Ijall.
Razdelitev sardin
Za tekoči mesec april se bo od jutri. t. j. 24. t. m., dalje delila dečkom in mladeničem od 9 do 18. leta, ki bivajo v me*tu Ljubljani ter so v posesti prsdpisane dodatne nakaznice OM C, na odrezek V nakaznice po 1 škatlica sardin v olju v koo-ntcti tezi 200 g po ceni 7.S5 lire.
Razdelitev marmelade za mesec april
Prevod javlja:
Za mesec april se bo od jutri, 24. t. m., dalje ljubljanskim potrošnikom začela deliti marmelada po 250 g na vsako ooeho. Ker so olrezki živilske n&ikuzruce že izčrpani, bodo morali trgovci pritisniti lasten žig na hrbtni strani nakaznice.
Potrošniki iz pokrajine bodo prejeli marmelado v isti količini in na liti način, ka>-kor bodo to določale odredbe, ki jih bodo izdali civilni komisarji okolišev.
Marmelada se bo potrošnikom prodajala po 16.o5 lire za kilogram.
Is «!?&raiine Trfeste
— Pogostitev z vzhodnega bojišča vrniv-š»h se častnikov in vojakov. V Domu mladih [ta i r.nk v Triestu ie bilo pogoščenih okoli 200 častnikov in vojakov, ki so ?• nedavno vrnili z vzhodnega bojišča v Trieste. Pogostitev je požrtvovalno pripravila strankina organizacija. Svečanemu kosilu je prisostvoval tudi Zveznj tajnik G. Span-garo v spremstvu Zveznega podtajnika in G. I. L.-ovega podpovel jnika Melona. Po kosilu je sporočil Zvezni tajnik vmivšim se častnikom in vojakom prisrčne pozdravne besede. Za pogostitev se je zahvalil v imenu vseh vnjivSih fe častnikov i*1 vo~ iakov polkovnik Umert Valitutti. Zvezni tajnik se ie deli časa razgovarjal s posameznimi čaitnflci in vojaki, zlasti z ranjenci, Ki ro mu pripovedovali o podrobnostih vojnih n'.-:cii na vzhodnem bojtSču. Poj*o?titev je potekla v najlepšem soglasju in tovarištvu.
— Milanska odrska skupina v Verdijevem gledališču. Te dni nastopa na odru triestinskega Verdijevega gledališča igralska skupina milanskega gledališča Odeon, ki jo vodi Luigi Carini. Med drugim je Uprizorila ttrdi novo odrsko delo T. Mu. h tescuja pod naslovom 'Sanje v zimski noči«. Sodelujejo v- vodilnh vlogah Anto-nela Petrucci, Mercedes Bri.šnone, Lina Bacd  Karo! Lombardi <n Edvard Tc^mo.o.
_ Literarni večer. V veliki avli Dantejevega liceja je bilo nadaljevanje cikla o sodobnem italijanskem pesništvu. Predaval ie pi^ateli Umbro Apollonio o Angelu BnrLlu  in Karolu Betocchiju.
— Od'jkovanie  za  poljedelske za«lug^.
Odlikovan je bil z zvezdo za zasluge na poljedelskem področju za leto 1943. baron Deme+n | Economo.
— 1'scdi n padev v podpalubje. ri21etni Vid Mozir.a iz Molfette je bil zaposlen na krovu nekega parnika v priltanišču >Duce d' Aosta . Po nesrečnem naključju je padel devet metrov globoko v pod palub je, kjer je obležal s poškodbami n glavi in čelu ter z zlomljeno levo stegnenico. Nesrečnega Mezino so nemudoma prepeljali v trieatln-sko bolnišnico, veni ar vzbuja njegovo zdravstveno stanje resno »krb.
— Sestanek županov in občinskih tajnikov. Triestinski prefekt je zbral k raportu župane ter občinske tajnike iz pokrajine Trieste. Dal Jim je točna navodila g!ede razporeditve cen, ki se morajo strogo držati v vsaki občini.
— Smrtonosne opeklina. Mala Silve na, Germani se je doma polila z vrelo vodo. Prepeljali so jo v triestinsko bolnišnico Kraljice Helene, kjer pa je revica kmsfcu po prevozu podlegla za smrinonosBiinii posledicami opeklin.
Poravna] Slin prej
zaostalo naročnino!
5tev. 93
*S I Q V ! \ s k l   VAR n D«. p- ' • **** j—t
Stranj
DNEVNE VESTI
Prijetne velikonočne prca* itike želimo naročnikom, oglaševalcem, čitateljem in prijateljem „Stov. Naroda".
*
Italljansko-mmunska manifestacija v milanskem Ftlološkem ki\zku V navzočnosti romunskega generalnega konzula v Milanu, odl'čnih predstava kov milanskega kulturnega življenja ter Številnega občinstva je bila v prostorih milanskega Fuo-lcskega krožka prisrčna italijansko-rumun-ak kulturna manifestacija. Krožkovni predsednik D^nte Dni je prvelieeval v svojem govoru rojstvo Rima in skupen latinski izvor italijanskega in rumunskega naroda. Zatem je predaval prof. Dragos Vranceanu o temi: »Veliki prijatelj Italije — rumun-ski pesnik Oktavijan Goga.« Očrtal je življenje in mišljenje znamenitega rumunskega pesnika ter njegovo prijateljsko razpoloženje, ki ga je g:jU do Italije ter italijanskega naroda.
Smrtna nesreča dveh mladih planincev.
Iz Bielle poročajo: Prebivalstvo vsega bi«ll-skega okorSa je pod težkim diskom usodne smrtne nesreče, ki se je pripetila v predalpskih plan nah in ki je terjala življenje dveh nesebičnih, vnetih   mladih planincev VaHerja Frignamja   in   Giancarla Vagli3 Laurina. Pred desetimi dnevi sta se vzpela v planine, pa se nista več vrnila. Navzlic marljivemu iskanju okoli 40 prostovoljnih reševalnih patre 1 ter večje skupme gojencev alpinistične šole v kraju Apsti se ni posrečilo najti njunih trupel in ne pojTsr.'t: n;'une usode,   že se je zdelo, da bodo vsa prizadevanja zaman, ko je ena od patrol prinesla žalestno sporvč'lo.   Ugotovili so, da sta se Frignanf ter L»aur:na vzpenjala po dr»lej še neobvladani strmi steni alpskega vrha Bose. ko sta »e zaradi izčrpanosti prekotalila v globino, kjer sta obležala s smrtnimi poškodbam'. Trupli vrlh, smrtno ponesrečenih  planincev sta bili prepeljani v njun rojstni  kraj  Biello,   k;er   sta   b'II pokopani ob številnem spremstvu plezaiccv in planincev iz vsega biellskega področja.
Zdrav' trojčki. V kraju Vedano al Um-bro pri Milanu ž;vi gospa Josipina Colnrn-bo. rojena Grilli. ž>na mehanika Marija Colomba. mati štirih <~ti«ok. Te dni je rodita krepke, zdravetrojčke, hčerkico in dva sinova. Pri krstu je prejela hčcrfca 'rre Italia, oba sinova pa Benito in Adolf. Do Jcčeno je bilo, d>a se vzgajata dva Otroka ■v p-rkr^jinskem zavodu za zaščito dere. Razen tega je izročil predsednik nac. svetnik Marinott.i materi trojčkov nagrado 1000 lir. Mati in trojčki se počutijo dobro in 50
vsi čili ter zdravi.
— Srečon°snc številke. Pri žrebanju zakladnih bonov z zapadlostjo 15, februarja 1949 so bile  izžrebane  sledeče milijonske
ter polmilijonske nagrade: Serija I nagrada milijon lir za št 1,287.175, pol milijona lir za št. 1.95o.6*72. V seriji milijon lir za št 1,085.498, pol milijona lir za št. 1,730.390. Serija M milijon lir za St 1.160.941, po! milijona lir za št. 1.649.107. Serija N milijon lir za št 829.620, pol milijona lir za št 1,116.103. V seriji O milijon lir za št. 1.130.706. pol milijona lir pa za št. 1.894.607. Serija P milijon lir za št. 153.552. pol milijona lir za št. 523.567. V seriji Q mlijon lir št 410.369, pol milijona lir št. 1,356.286. Serija R milijon lir za št. 34.636, pol milijona lir za št 539.444. Serija S milijon lir za štev. 469.114, pol milijona lir za štev. 1.559.222, V seriji T milijon lir za štev. 1.118.894, pol milijona lir za št. 731.942.
— Smrt znanega mecena. V M Parni je umrl comm. Ferdinand du Chene de Vere, ki je bil zelo znan v umetniških krogih, ivi jih je zelo požrtvovalno podpiral. Posebno vneto se je zanimal za napredek slikarja Antona Mancinija, kj je imel v pokojniku velikodušnega mecena. Po rodu je bil Belgijec, pa je prišel v mladih letih v Italijo, ki jo je iskreno vzljubil. Postal je italijanski državljan in si pridobil velike zasluge na industrijskem področju.
— Čreda ovac je požrla spečemu pastirju 7000 lir. Mladi pastir Edvard Nardini iz Modene je pasel svoje ovce nad naselbino Villanova Marchesana. Ko je bil utrujen, si je pripravil ležišče pod drevesom. Namestil blazine si je dal pod glavo jopič. Pri tem pa ni opazil, da mu je iz notranjega žepa padla listnica, v kateri je bilo poleg raznih dokumentov 7000 lir. Zaspal je in se prebudil, ko je bilo že prepozno. Okoli sebe je videl ovce, kj so se trgale za vsebino listnice. Ubogi pastir je brž skočil na noge, da bi rešil, kar bi bilo še mogoče rešiti, toda dokumenti in bankovci so bili po veČini že v želodcu ovac. Omenjeni denar je prejel Nanrdini od svojega gospodarja za neka plačila.
— Koncertna turneja nemške sopranistke po Italiji. V Italijo je prispela odlična nemška sopranistka Elza Dombergor, ki bo nastopila z izbranimi pevskimi točkami v vseh večjih italijanskih mestih. Njen sloves sega po vsej Evropi. Pri klavirju jo spremlja R hard Simonceili. Poje r>red-^"sem sk ladbe Beethovna na besedilo Goetheja, Schubcrta na Schumannovo besedilo, Wolfa na Morikejevo besedilo in R. Straussa na Brentanovo besedilo. Njen prvi prihodnii koncert bo v Cremoni.
— Priznanje neustrašnemu volčiču Antonu Ca', i ju. Volčič Anton Cal i iz Paler-ma bo sprejet v kolegij G. I. L.-a v znak priznanja za njegovo neustrašenost. Kakor znano, je bil mali Cali štir.krat ranjen ob priliki sovražnega letalskega napada. Njegov bratec je ob sovražnem letalskem napadu izgubil življenje. To je Antona Calija tako razkačilo. da se ni zmenil za svoje rane, ampak zgrabil za puško, da bi streljal na sovražne letalce. Volčič Tonček Kali ima deset bratov.
—- Peter Ma sca crn i dirigira na Seal i svojo opero »Prijatelj Fric«. Slavni skladatelj Peter Mascagni je po daljšem presledku spet stopil za dirigentski pult milanske Scale in dirigiral svojo opero »Prijatelj Fric«. Nosilca obeh vodi'nih vlog sta bila Magnonijeva in Tagliavtni. Skladatelju ter izvajalcem je priredilo občinstvo tople ovacije.
Smrt znanega italijanskega boksača. Iz Rima poročajo: V rimski bolnišnici San Giaeomo je umrl nekaj ur po svojem srečanju z boksarjem Di Stefanijem po vsej Italiji, pa tudi preko italijanskih meja znani italijanski boksar Emor PertiearolL Vest o njegovi smrti je vzbudila toplo sočutje zlasti med rimskimi športniki. Ob izbruhu sedanje vojne je bil poklican Per-ticarol pod orožje. Udeležil se je bojev na
grškem bojišču. Po končani vojni na balkanskem področju se je vrnil v Rim in je bil uvrščen v sestav cestne milice.
— Nesreče. Na Teodorja Hribarja, 18-letnega posesmkovega sina iz Velike Loke je padlo v gozdu drevo in ga občutno poškodovalo. — Nerodno poškodbo je dobil 7-letni sin čelezničarja iz Ljubljane Josip Marego. ki mu je nekdo vrgel kamen v glavo. — Marija Hrastar, 4-letn: sin železniškega poduradnika iz Ljubljane ie padel po stopnicah in se poškodoval po obrazu. — Pavla Mencilj, 36-letna zaseb-nica iz Ljubljane se je usekala v desnico. -— Katja Kranjčeva, 24-letna posestnica iz Cerknice je padla z voza in si zlomila desno nogo. Franc Grum, 59-letni občinsk. ubožec iz Polja ie padel in si zlomil levo nogo. Vsi ponesrečenci so se zatekli po pomoč v splošno boln šnico.
IZ LJUBLJANE
—lj Razvedne table in tablice. Vsa tisto kar se nalaga lastnikom stanovanjskih in drugih hiš glede rednega pometanja hodnikov, je nedvomno in brez ugovora imeti za lepo, umestno in zares zelo potrebno. Toda razen na tla, n2j se gleda posebno še na nekaj drugega. Mislimo namreč na čiščenje ali umivanje orientacijskih tablic in tabel, kajti te so tu in tsm večidel tako zamazane, prav za prav zaprašene, da se dajo ponekod komaj še p:-ečitati napisi, števila in številke. Cedenje omenjenih tabel in tablic naj oskrbuje od časa Jo časa zatorej ali mestno poglavarstvo samo ali pa naj ukaze, da mora sleherni posestnik gledati tudi v tem pogledu na snago, ter tako, kakor je zdaj. naj nikakor np ostane.
—lj Popravljanja cestišč. Izza sredine tekočega meseca se pojavlja v ulicah in na cestah, tis kovanih z granitnimi kockami, skupina mestnih delavcev, ki ima dvokole-sen voz, naložen s peskom, rovačo. lopate, grablje in kopačke s kladivom na drugem koncu. Ti delavci morajo pol?goma popraviti na poedinih mestnih prometnih žilah vse tisto, kar je bilo lani ali pa mori a še prej po potrebi prekopano, oziroma vse nastale vrzeli zopet zadelati s kockami. Ugodno vreme delo tako pospešuje, da bo lahko po vsej priliki povsod kmalu opravljeno.
—lj Izvrstna sortirana fina, ru !""n in bela vina bomo točil, za |>nz i. \ > tu I' č**z ulico. — Gostilna »L.Ovšta«. —li   Dnevna   blagajna   v   Oper1,  ki ima
prečprodajo za operne in dramske predstave, bo danes, v soboto, odprta samo dopoldne. Popoldne ne bo poslovala, pač pa
v nedeljo od 10.30 dalje V Običajnih poslovnih urah.
—lj   Kitara  je  instrument,  ki   ie noče
bno v zapadn; Evropi zredno priljubljen in velja predvsem v Španiji   in Franc-'
kot narodni :nstn;m?rjt V teh dveh deželah   imamo  posebno  v   prejšnjih stoletjih
najrazličnejše umetnike, ki ?o z v?o vir-tuozncstjo obvladali ta instrument in napisali za njega izredno mnogo najrazličnejših skladb. Tudi pri nas je kitara pre-I cej   znana,  vendar le  kot  Instrument za j preprosto spremijevanje petja, v zadnjem j času pa se je začela gojiti na kitari z vso vnemo tudi koncertna   igra,   za  kar ima največ zaslug g. Stanko Prek. ki je pravi mojster na tem instrumentu. G  Prek ie priredil že p3r solističnih kitarskih večerov, sedaj pa jc zainteresiral za komorno i glasbo flautista g. Korošca in vio'ista prof I Karla Jerajn. Skupno z njima Je sestavil Trio, ki bo prvič javno nastopil na koncertu v torek, dne 27 t. m. ob 7. uri zvečer v mali filharmonični dvorani ter izvajal tri  Tria za  flauto, violo in kitaro Na koncert opozarjamo; vstopnee v Knjigarni Glasbene Matice.
—lj Tenorist Mi'oš Brftnik. ki bo kon-certiral v petek, dne 30 t m v veliki filharmonični dvoran: s: je določi za svoj prvi javnJ koncert v našem mestu naslednji spored: I. del: 1) Mib'ott.: Ubogi mornar; 2) Hoffmeister: Narcisov cvet. 3) Krek: Izkušnja; 4) Lrvjcvic: Iskal sem ovojih mladih dni; 5) Škerjanc: Viziju, 6) Blii: Čriček prepeva; 7) Grleg: Ero=.
3) Spross:   Včeraj  in  danes.   II. del:
1) Il-indl: Arija iz oratorija Mesija; 2) Mozart: Arija Don Ottavija iz opere Don Juan; 3) Massenet: Sanje iz opere Manon;
4) Čajkovski: Arija Lenskega iz opere Evgenil Onjeg n; 5) Gounod: Arija iz opere Faust 6) Rossini: Arija grofa Almavive iz opere Seviljskj brivec. To je izredno bogat spored, ki prinaša lep izbor samospevov iz raznih literatur in vrsto najlepših tenorskih arij, kar jih ima svetovna operna literatura. Tenorist Miloš Brišnik je študiral v Ljubljani in v M lanu. Pri klavirju bo pianistka Silva Hrašovčeva. Začetek koncerta bo točno ob 7. ur zvečer, predprodaia v Knjigami Glasbene Matice.
—lj Prebivalstvu in lastnikom mlekarn. Mestni preskrbovalni urad obvešča vse lastn ke mlekarn, da morajo biti po nalogu Prehranjevalnega zavoda Visokega ko-misariata na velikonočno nedelio odp-te ljubljanske mlekarne od 10. do 12 ure dopoldne. Edino mlekarne Doberlet. Jemni-kar, Vidmar. Potokar in Koplenik bodo odprte od 13. do 14. ure. Vsi potrošniki in upravičenci naj zato gredo po mleko samo ob navedenih urah. sicer jim bo obrok mleka zapadel.
—lj Akvarel jc nedvomno najtežja slikarska tehnika ..vendar se zdi, da so ga začeli naSi ljubitelji upodabljajoče umetnosti v zadnjem desetletju neupravičeno omalovaževati. Med razstavami olj, grafik in risb nudijo odlični akvareli prof I. Kosa, ki so razstavljeni v izložbah umetnostnega salona g. Kosa v prehodu nebotičnika, prvovrsten užitek. Slike odlikuje živahnost barv. Na ogled je postavljenih 18 najnovejših portretov, krajin in cvetličnih tihožitij. Slike bodo občinstvu na ogled samo še nekaj dni.
—lj TJmrir »o v Ljubljani od 16. do 22.
aprila. Novak Jakob. 82 let, gostilničar pa posestnik. Zalc5ka c. 89, Kavčič Ana, 51 let. tov. delavka. Vidovdanska e. 9, Mrvar Marija, roj. Kreiner. vd. Blaha, vdova žel. pod uradnika, Japljeva ul'ca 2, Boncelj Frar-Čiškat roj. Leskovec, 65 let, vdova vlako-vodje drž. žel. v pek.'. Vodnikova c. 8. Seiko Frančiška, roj. Novak, vdova pisarn, sluge. Vidovdanska c. 9. Plesničar Magdalena, šoštra Maksimiljana, 34 let Marijina seatra čudodelne svetinje] Zaloftka e. «, Foajaear Marija, roj. Arta«, TS let, vpokojenka tob. tovarne, Postojnska ul. TO, Abe Marija. 8« let, postrežn'ea. Japljeva ul. t. RcŠker Frančiška, roj. Kastelie, 61 let. žena gostilničarja in posestniki. Sv. Fl-rijana ulica 13, Jakcpič Rihard. 74 let, akademski slikar, Novi trg 2-I.t Mozetič M;haela, 43
let, zasebnica, Celovška c. 32. — V ljubljanski bolnici so umrli i Lorenci Ivan, 73 let, žel. delavec v pok.. Sv. Petra c. 39. Ostanek Ciril, 6 mesecev, sin delavca, Dob 5, fit. Vid
pri St'cni. Anderluh Jožef, 51 letf ključav. pomečnik. Obrska ul. 18, Eberl Viljem, 46 let, delavec, Ulica sv. Marka 16. Jager Roman, 19 let, žel. delavec, Tržaška c. 1?4, Cemažar Mihael, 56 let, Davče 18, občina Sprica pri Skofji L#cki. Busčaj Marija, 40 let, žena posestnika, Kompolje 1, obč. Vi-dem-Dcbropol e, Ravn;kar Josip, 63 let. trgovec, Natlacenova nt 19. Fabjan Cir-1, 60 let, postajni načelnik v p., Hebereteinova ulica 22, Stenovec Marija, 50 let, hišnica, Gcisrposka ulica 10.
—lj Ovojne vrečice »n ftk&tte za pošiljanje svojim dragim dobite v trgovini >Pod Velbom-r Stari trg 3.
—lj Živo zanimanje v krogih ljubiteljev na$e upodabljajoče umetnosti je vzbudil tudi nastop ljubljanskega zdravnika dr. B. Hl.ivatvja. ki je v kavami >Slon« postavil na cgled 11 svojih akvarelov. Njegova dela pričajo o tankem čutu in o dobri okvarelski tehniki. Dr. Hlavatv je znan tudi po sodelovanju v »Umetnosti«. Njegova dela zaslužijo vso pozornost.
—lj Vsem tovarišem, ki so diplomirali lansko jesen na oddelku VP§ fllozorske fakultete kr. Univerze v Ljubljani. Po nalogu dekanata filozofske fakultete sporočam vsem tovarišem, k; so diplomirali lansko iesen na VPS. oddelku filozofske fakultete v Liubljani, da so sedaj diplome v tisku ter da bo stala tiskovina predvidoma za vsakogar po 20 lir. kateri znesek naj mi blagovoli vsakdo nakazati osebno ali po nošti do 1 maja. DipL takso bo plačal vsakdo ko bo dvignil diplomo na dekanatu. — Bratok Rudolf. Ljubljana VII. Ul ca sv Marka 22.
—lj Chlanti vaJpol:cello, »amarone«, »su-periorecr, classico In razne originalne steklenice nudi za praznike gostilna Lov&n.
—lj Interesenti za nakup Vavpotičevih *!ik In risb izvedo pri razstavni blagajni v Jakopičevem paviljonu, katera dela so naprodaj. Ker je bila umetnikova zapuščina plela, slik ni veliko: večja izbira je v risbah in akvarelnih osnutkih, ki tuli morejo, primerno uokvirjene, dobro zastopati v naših icmovih pokojnikovo umetnost.
—lj Vodstvo na Vavpo-tičevi retrospektivni mr^tavl bo v ponedaljek, 26. aprila ob četrt na enajst.
—lj Rdeči križ poreci: V pisarni I. R. K. a. s. Liubliana. Via Ariella Rea (Gospo-svetska) lil. se nai med uradnimi urami oglase o^ebe ki so poslale pakete naslednjim K;-: Ado'f. Zupančič. Švaj^er Franc. Peterle Alo'z. Periin Gabr jel Za-lar Matic. Arko Anton. §pre:cer Ana. Sta_
rufifl Tv**n   r*p,p pTpn
— I j Tiir*^n, Krt:'j f'^m^I" v n^vi
pravkar :7sel v Kr.JiVcrnj Tiskovne zR-ebrojre. Se*er?bxirsjova ui;ca.
—lj Instrukcije — X«H-1 (Turjtukl) trqr št. 5-I1I. Dijakom vseh šol za vse razrede in predmete dajejo oh Koncu  leta uspešno
pomoč po dve uri dnevno dopoldne ali po-po'dne diplomirani filoeofi. Honorar nize':. Pripravljajo se lijaki za razrelnc izpite. Privatisti dobe strokoven p-njk. Prijave dnevno cd 8—12 in od 14—16: Novi (Turjaški) trg 5-III. Instrukcije.
—lj Za \>!iko noč danite otr^k^m Knj~-qr«\ ki i:h dobite v bogati izbiri v Knjigarni T skovne zadruge v Šelenburgovi ul 3. Opozarjamo z'aati na velik izbor slovanskih slikanic, ki i h izdaja Kni garnp Tiskovne zadruge v »Polici za male«. Do sedal so izšle: 1 Princeska Zvezdcma 2. Kralj Debeluh n sinko Debebnko. 3. Prigode nagajivega Bobija Pravkar ie v tej zbirki izšla kot četrta slikanica: »B*ba« Mare Tavčarjeve z bogatimi zvirnimi le-soreH  i«|  O Gr^narija.
—Ij Društvu >.D«;m sleph« v Ljubljani
so darovali v počastitev spomina pokojne-
era cnsrvoda gradbenega direktorja v pokolu inž Antona KI narja njegovi nekdnnjt uradni sodelavci lir 500  Nailen.Sa hva'a
Vittorio Emanuele III ad una cerimonia militare — Fotografie a colori e riproduzioni fotogra-fiche della guerra — La Valetta senza flotta — La battaglia estenuante sui mari — Churchill e Roosevelt a Casablanca — Manuela Del Rio. la celebre dan-zatrice — Cabaret notturno per soldati e molte altre lnteressan-ti documentazioni.
La storia &. una rivoluzione troncata — Resoconto di una lotta senza esempio del Gruppo >Tirolesi* — Qualche cosa di mteressante sul pane di guerra. Sulla prima pellicola a colori eseguita con truceo — »L'Euro-pac non piu grande della Sviz-zera? Risposta ad una domanda che non e affatto ingenua come sembra e moltri a!tr: Intcressanti articoll.
Provvedetevl aneora oggi deH'ultima edizione della grande   rivista lllustrata
europea-
iS
In vendita ovunque a L. 3,—
nchiesta otterrcte un numero di saggio serivendo a:
DI Conno Milano. Via Settala 19
Radio Ljubljana
NEDELJA, 25 APRILA 1943-XXI
R (M3: Napoved časa; poročila v ital" i-'n^čni 8.13: Koncert 'z\aja organist Luigi Rui/i. 10.30: Prenos pete mak iz bazilke Sv. Pavla v Rimu. 12.00- Kaztaga evangcJtja v italijanščini (o. G.B.Marino). 12 15: Razlagi evangelija v slovenicmj (o. K Sckovamč) 12.><>: Poročtu v  slcv£n^ći!V.    12.4.^:  komorna glasba.    1   I M J;
N« «oved časa: peroćili \ itaHjansĆini 13.10: Poročilo Vrhovnega povclin^tva Oboroženih
sil v slovenščini 13.13; iSimfor.ič. gfasba. 13.30: Orkester C^ctra. vodi d rtfgfent Barzizza. 14 00: Poročila v italijan.'č ni.   14.10:  Operna glasba.
14.40: Peamj in nape vi. 1500: Poročila v slo-ven čini 17.16: Inž Novak \'iktor- Merjenje
:n knjiženje v gozdnem pnspodar?tvu. Kmetijsko predavanje v slovenščini. 17 35: Pisana glasba. 1^.30: Pcrovila v si(.vcn:č:iu. 19.45: \\ riču komentar v slovenščini 20.00: Napoved easa; Poročila v italjan:čmi. 20 20: Filmske pesmi, izvaja orkester, vodi dinqcnt Petra« lia. 20 50: Koncert radijskega orkestra in ko-c'<M zbora, vodi d;r'c?nt D M. Sijanec. Slovenski u'asba. 21 20: Klasičn: orkester, vodi dirigent Manno. 22 00. Predavanje v slovenščini . 22.10: Orkester Cetra, vodi dirigent Bar-7:z/a. 22.45: Poročila v italijanščini
PONEDELJEK, 26. APRILA 1943-XX1
730: Pesini *n napevi 8.0(): Napoved časa; poročila v italijanščini 12.20: P'osče 12.30: Por< žila v slcven'ćmi. 12.45: Lahka glasba 13.1^0: Napoved easa; porrčila v talijanščini. 13 10: P-.:. :-:!o Vrhovnega poveljnštva Oboroženi sil v eloven-čin:. 13 12: Klas'ćn' orkester, vodi d'ri<2ent Manno. 13.45: Operna glasba na plc-čah   14.00: Poročila v iralijamc" ni   14 10:
Viktorja Emanuela III. pri vojaški proslavi — Barvaste fotografije in fotografične posnetke vojne — La Valetta brez mornarice — Deprimirujočo vojno na morju — Churchilla in Roose-velta v Casablancl — Manuelo del Rio, slavno plesalko — Nočno zabavišče za vojake in mnogo drugih zanimivih dejstev.
Zgodovino o preprečeni revoluciji — Poročilo o breprimerni borbi edin'ce »TirolesU — Nekaj zanimivega o vojnem kruhu — O prvem barvastem filmu izdelanem z montažo — Ali ni »Evropa« večja od Švice ? Odgovor na to vprašanje nikakor nI tako preprost, kot izgleda, in mnogo drugih zan'mivih člankov.
PrcMirbite si *e danes poslednjo i/dajo velike ilustrirane   evropske revije.
Si*'
Naprodaj povsod za 3.— lire.
Na zahtevo boste prejoli poskusno številko, će pišete na naslov:
Di Conno Milano, Via Settala 19
Koncert radjskeja orkestra, vodi dirigent D. M Sijanec. Cilasba /a godalni orkester. 14.40: Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenji iqi. 17 00: Napoved časa: pcfočtla v Italijans< uj. 17 13: Koncert kmečkega tria. 17.33: Peaca 'n napevi. 19.30: Poroč la v sluvcn^čmi. 19.45; Politični komentar ^ slovenščini. 2o.(M>: Napoved časa; poročila v italijunSčios. 20l2O: K1«m sični orkester, vodi d: r gen t Mauno. 21 10: t )r-kester, vodi dirigent ki/j. 21.40 Preda\ .m ic. v slo^'enščini. 21 30: Koncert tria SantcUmi do-Pellicc a Arnfithcatrof (Ornclla  Puliti ,Santo>
Iit]uido — klavir, Arngn l'elliec a — violina. Massigno Amiitheatr<f — celo). 22.30: IV^mi
in napeti. 22.45: Povc&la v italijanščini.
Iz pokrajine Gorizia
— Podelitev duhovniških recl°v. Pr^1e-kl; teden je podelil gorizijski nadškof K. Margotti posamezne duhovnike redove okoli 60 bogoslovcem. ki pripadajo g>>ri-zij-ki nadškofiji ter trostinski in capod-istrijski Škofiji. Slovesnosti je pr:sostvt/\-al tudi triestimki .n capodistrijski ikoi m^n«. Santin.
— Vsak dan nezgode. 39-letno go«n>>dU njo Marijo Smet iz Rive Piazzutte je povozil neki avto. Revica je obležala s poškodbami na hrbtenici. Z lestve je p;, tla 48*letna gospodinja Katarina Krmavcr lx Caporetta in obležala s poškodovano b.b-tenico. Levo nogo si je ranil med l^re-dijak Petruz Volnea iz Cormona. Ponesrečenci so se zatekli v gorizijsko bolnt-šnico.
— Zvezdo za poljedelske zasluge |tfl prejela Franc Mariza iz Gradišče d Isonzo ter Sist Cecoti  iz Cormonsa.
Delniška družba pivovarne
LJUBLJANA
želi vsem svojim cenienim odjemalcem
ve&eCe
velik
onoene
ptaptlfke
Za krompirjem je na vrsti fižol
davna navodila, kake on pripravimo zemljo, kdaj ga in obdelujemo — Fižol potrebuje manj dušika kakor
LruMjaivs.   34. apnii
V okviru predavaraih veeerm Sadjarske in
vrtnarske podružnice Ljubljana L je ▼ torek govoril rn<». Ivana Zaplotnik o saditvi in gojitvi fižola. Kakor že prejšnje njegovo prt* davanje <■ krt.mpirju je tudi to privabilo številne poslu^lce, ki so bili zelo zadovoljni s si rokovnjaški m tolmačenjem predavatelja in so mu po zaključku predavanja stavili razna specialna vprašanja. It kujanj ing. ZapJotni-ka povzemamo glavne misli in navodila rud-za nase čitatelje, ki bedo nedvomno posvetil' Nad:tvi fižola prav toiikšno pozornost kakor krompirja.
Fižol potrebuje prav tako zemljo kakor krompir. Ne mara ne premekre. vlažne zemlje in ne preslabe. V lažjih zemljah boljše uspevajo nizke sorte, v težjih pa visoke sorte f;žo!a. Glede obdelave velja tud* za zemlja namcninio fižohi, da jo je najboljše preorati r»7riroTna prekopati v jeseni, jo pustiti v surovi brazdi oziroma grudah m jo 8pomla<l: povleči oziroma zravnati Posebno letošnja suha pomlad di kazuje, da je ta postopek zelo dober.
leseni prekopana zemlja krije v scr»i še vedno do-voJi vlage, medtem ko «e je sedaj obdlana /c zelo presušila. Gotovo Vx» slednja zato tud'
slabše rodila.
Fižol potrebuje Dre d vsem fosforja in kalija
Za vsakega sad:lca fiži.-la je zlasti važno da ve. kako je treba fižolu znojiti Fižol potre baje drugačno gnojenje kot krompir Pri vseb rastJ;nah ki jih gojimo za hrano, za pridobivanj«.   <novj  zn oWcko itd.,  lahko ugGiOJVUttO
lth) skupno stvar. Vse st> zelene. Zelena bar-\-d je osnovnega rrornena za življenje na zemlji. Daje jo ustno zelenilo ali klorofil, ki je nujno potreben z.: ra.stlinflko življenje. Samo zeleni tisi lahka napravi iz zraka in vode na soncu škrob. Za tvor jen je škrobi* je sončna svetloba nujno potrebna. Iz tegj* osnovnega pnrvila izhajajo vsa druga.
Oe rastline analiziramo glodc na njiho»ve sestavne dele. ujjctovimo, da so sestavljene iz vode (vodik in kisik), ogljika, žvepla, fosforja. <hišika kaliia. kalcija, železi, SftHcija magne= rija k Jo ra in se nekaj drugih prvin. Vse to mora dobiti v zadostni meri Ogljik dobiva s pomočjo listov iz sraka, vse druge snovi pa preko korenin iz: zemlje. Hrano črpa le. če je raztopljena v vodi Velika večina rmenovanih prvin jc rastlini v zemlji na razpolago v zadostnih količinah. Premtflo je predvsem dušika, fosforja m kalija ter od časa do časa *ud; apna. Zato moramo dovajati rastlinam irašična,   fosforjeva   ter   kalijeva   gnojila in
J^pTO
Stročnice črpajo dušik tudi iz zraka
Vefrka rečena rastlin se hrani tako. kakor »amo zgoraj opisali. Fižol pa tvori z nekaterimi drugimi rastlinami izjemo. Spada med stročnice, ki vo sposobne črpati vy zraka ne samo ogljik, temveč rudi dušik. Vsem drug m "astlinam moramo dušik dovajati r obliki hlevskega ali umetnega gnoja, stročnice pa se nalagajo z njim neposredno iz zraka. Med »tn čnice r^števmo predvsem poleg fižola jrah. bob. lečo m vse detelje. Razen iz zraka krpajo stročnice dušik rudi iz zemlje.
ČSe Tzrujemo katero koli stročnico r polni rasti, opazimo na koreninicah majhne kepce., Unrnoljčke. Tc kepce povzroče posebne bakte-ri je. ki jim rastlinske korenine dovajajo vse. ^ar potrebujejo za življenje. Te bakterije so v nasprotju z drugimi srjooobne črpati dušik / zraka. So zelo majhne, ne živijo dolgo ;n sc hitro množijo. Ko poginejo, ostane dušik nabran v gomoljčku rta razpolago stročnici, ki ga tudi takoj izrabi.
V začetku rastlina zaradi bakterij trpi. Ko preboli napad in črpa od njih dušik, si naglo ^»pomore. Tako lahko pri vseh stročnicah or*a ni]Lmo. da v začetku zelo lepo rastejo, nato 10 do 14 dni omahujejo, kasneje na st zopet popravijo. Na sožitju med bakterijami m stročnicam] je osnovano tudi posebno gnojenje. Dti^ičnih gnojil potrebuje fižol znatno nmni kakor druge rastline. Za ča* ko jih ne dobiva w. koreninskih bakterij, eadostuje ena tretjina normalne ko ličine.
Zelo hvaležne so stročnice za vsak- ttirvca fosforja in kalija. Tako na primer detelja zelo bujno raste, če jo potresem o z lesnim pepelom, v katerem je precej kalija in Fosforja. Pri fižolu za stročje potresemo manj fosforja, če pa hočemo imeti zrna, s fosforjem nc smemo štediti.
Za fižol potrebujemo na ar 1 kq dušika, 3 do 4 kg fosforuega gnojila n 2 do 3 kg kaliia. DoSkovo gnojilo moramo potrositi zelo zgodaj. Količina fr^fornega gnojila sc ravna po vrsb. Kostne moke je treba več. medtem ko Nciperfctstata zadostuje označena množ;na. Tu= di kalija natrosimo več ali manj po kakovost' zemlje.
Fižol sadimo okoli sv. Florijana
Fižolov o seme naj bo adravo. dozorelo in neprestana. Zdravo seme spoznamo po tem. da fro zrna čista m nimajo po sebi madežev in peg. Dozorelo seme preizkusimo s kalil-n.m poskusom. Deloma se da sklepati o do-zorelosti tudi po debelosti. Drobna rn slabo razvita zrna sn po navad; slabo dozorela. Starost <e pozna po barvi. Staro zrno Je temno. Cc je bil dobro spravljen, te za saditev primeren tudi predlanski fižol.
Po kmečkem pravilu se fižol sadi okoli svetega Florijana (4. maja). V splošnem torej v začetku maja. Ker potrebuje 10 dni za sk.v titev, bo tako skalil pc zadnjih slanah. Če ga slana pomori. «a moramo še enkrat posaditi. Kdor sadi fižol pred majem, tvega, da ga bo moral saditi še enkrat. Kasneje je možno saditi fižol ves maj in junij. Bolj pozno pa je zopet tvegano zaradi zgodnjih jesenskih slan.
Globina in razdalja saditve
Fižol sadimo približno trikrat tako globoko, kot je seme debelo. Vedeti moramo, da potrebuje za skalitev mnogo vlage. Glede razdalj 'e različno pri nizkem in pri visokem fižolu. NJizke vrste fižola sadimo na dva načina: v kupčke >n v vrste. Če ga sadimo v kupčke h do n zrn. naj bo razdalja V) do 40 cm. Zaradi nadzorstva nad razvojem in r&stio rastlin pa 2a je boljše sad;ti v vrste. Vrsta naj bo od vrste oddaljena po pol metra, zrno pa od zrna 10 cm. Tako potrebujemo za m- 20 zrn  medtem ko pri sajenju v kunčke 50 zrn.
Pri saditvi visokih fižolov je važno, ali ga sadimo eno vrsto ali več vrst skupaj. Če sa-dhno eno vrsto, je razdalja manjša. Vrsta rtaj b ) od vrste oddaljena en meter. Če je več vrst na; bt preklja od nreklje 80 cm do 1 m narazen. Na prckljo rx.sadimo R do 12 zrn. več nikakor ni priporočiijvo Če posadimo več zrn, morajo biti preklie bolj narazen. Zrna 1 razporedimo okoli prekljc v tri flflcupme. Od prekli naj hodn oddaljena za dobro ped.
Kakšne sorte bomo pridelovali
Fižola je zelo mnogo sort in ga razlikujemo po rasti, namenu uporabe, po barvi in po času dozorevanja. V glavnem dajejo nizke stročne sorte boli zgodnji pridelek kakor visoke. Nizke sorte za zrnje pride-
lujemo večinoma rta pojju. Visoke fjaotore sorte so bolj zahtevne; pa tudi več rodi j a Za vrtne pridelovanje je vclAvi izbira med
visokimi sortami.
Pri nizkih stroenih sortah pride v po-
štev: saksa. triurni, delkates. berlinski, 100 za enega, mont d*or. maslenec Nizke sorte za zrnje pa so rdeči ribenčan, mandalom
prepeličar. fižoli ca i« rjavo koks. Najbolj odporna sorta proti boleznim in suši >e rberjčan, boljši pa je prepeiicar. ki je pa bolj zahteven.
Visokega fižola za ^tixWrje Je p—i tedko veiSco sort. Krivček je okusen, je pa slab v tolika ker je pozen in je občutljiv za vdrto pegavost. Zrnja skoraj nima. Bele sorte z zelensmi listi so nrkojstrovTtfca in Ve-digen. Priporočljiv je ciprno, ki je uporaben tako v stročju kakor v zrnju in suh. Napram lanvćku je še enkrat boljši Na večjih slatoših kosah zemlje se izplača porušiti z navadnim koksom, lei m za stroČTe, da rje \*ediko prkJelloa.
Negovanje in bolezni
Vusofeerrtu     fižolu     poestavinao pauk.lje.
r>redno ga gadimo. Tako vemo kam posaditi zrna in ne delamo fcalečim rastlinam, škode. Okopavamo fižol prav tako kakor
krompir večkrat. Okopavamo ga zaradi plevela, z okopavanjem se borimo proti suši in rahljamo zemljo. Pri visokem moramo tudi paziti, da se ovije okoli prekel. /lasti v vetrovnem vremenu.
Od bolezni sta nevarni zlastj dve: mastna pegavost in vdrla pegavost, ki napadata zelene stroke in zrnje Borimo se prota njima predvsem s tem, da sadimo zdravo zrno. Pozneje napadajo fižol zelo rade uši. Zatiramo jih s tobačnim izvlečkom in drugimi škropiva. Fižolov e pršice napadajo liste, da so včasah popolnoma i rdeči. Zatiramo jih s škropljenjem. Zadnje čase se je pojavil nevaren sovražnik: hro-šček fižolar. To je zelo hud škodljivec, ker ima na leto več rodov. Najraje se razmnožuje v temnih shrambah, kjer se zelo razplodri in prerešeta vsa fižolova zrna. Napadena zrna *je treba uničiti na ognju aLi s kui-vanjem_ Za hrano niso več uporabna. Dobro je fižol večkrat pregledati m •napadena zrna odstraniti ter uničili.
Italija rv4d lovee v pole*«
Babice telovadijo
V mestu Geri v Nemčiji so priredili nedavno ženski telovadni nastop v okviru zdravstvenega tedna. Na njem je nastopilo nad 50 žensk v starosti 50 do 70 let. Med njimi je bilo 10 takih, ki imajo že vnuke. Čeprav že močno v letih pa v telovadbi niso prav nič zaostajale za mlajšimi.
Bolgarija pssp^iife lov na delfine
Organizacija posetwrh ribiSkh skupin za ribolov oh obali
Z organizacijo ribolova v reklih ter ob obalah Črnega in Egejskega morji sta bila pooblaščena ribarski oddelek v kmetijskem ministrstvu in urad za morski ribolov v trgovinskem ministrstvu. Gre predvsem za lov na delfine v morj;h. V tu namen dobe \se ob* stoječe ribolovske organizme-.k- posebne oddelke za lov na delfine in na n^nolago jim bodo dani tudi motorni čohv Ribolovske organizacije morajo v 15 dneh ustanoviti posebne rbiške *kupine in jih opTenit1 z ^em potreb nim za lov na delfmt. Glavni preskrbovalni komisariat bo dal okrainim komisarjem potrebna navodila in smernice glede organizacije ribiških skupin in nj?hovt preskrbe z živili. Ribarski oddelek kmetijskega ministrstva, ki mu bo poveriena vsa kontrola nad uresniče= njem teoa načrta, bo skozi vso sezono zalagal ribiške skupine z bencinom, mazili in drugimi potrebščinami, da v lovu na delfine ne bo zastoja. V svrho izpodbujanja ribičev bedo zvišane premije za vsakega ujetega delfina na 300 levov.
Vse trgovine z ribami in vsri ribe predelu-ječi obrati na obali Črnega meria morajo zbirati rib it odpadke in iih pošiliati obema topil-
nicama ▼ Burgasu in Varni, kjer se bodo pre^ deloval' v ribje olje in ribjo moko. Trgovinsko ministrstvo določi cene ribjega olja. ki snorajc biti prilagođene uvoženemu ribjemu olju. Določene bodo tudi cent iz ribjih od-nacJk'jv izdel;JncL'a olia in moke Po potrebi bodo pa zsrajene ^e druge topilnice na obali Črnega mor »a. Vse Tslrge ribjega olja in rib-i;h odpadkov je treba priiaviri. trgovinsko m>-ntstisivo pa bo dodeljevalo ribje o»!je po do-*-cdsni;h nTcdp;,y'h. Vodje ribnlova na crnomorski n egeisk' obali kakor tud^ vodje .w&a-nizaciic ribičev ki nai organizirajo lov na delfine in /b4ranie nbj:h odpadkov, spadaio pod <lol~?be zakona o civilni mob'lizaci?i.
Ravnateljstvo za vodni promet bo letos spomladi organiziralo državni ribolov. Na raz polako ima nekaj zastarelih ribiških ledij, ki pa za uresničenje državnega načrta o ribolovu niso pnkladne. Bolgarija gradi zdaj pet novih ribiškib pomikov. Ker hladilnice v Cavali za spravljanje m konserviranje rib ne zadostujejo, namerava zgraditi ravnateljstvo nove hladilne naprave, za kar bo pa potreben poseben kredit.
Čuden pogrebec
V okolici Pettenbacha pri Lienzu so nu-šli pred leti med košnjo mlado smo. Kmetica se je zavzela za njo in jo jela pitati. Dajala ji je mleko iz steklenice. Dolgo je živela srna udomačena na kmetiji, nekega dne jo je pa popihala v gozd. Nenadoma je kmetica umrla in na pogrebu so pogrehci opazili, da jim sledi ob poti na večji razdalji srna. Po zanesljivem znamenju sr spoznali v nji srno, ki jo je bila zredila kmetica. To je nov dokaz, kako zveste in hvaležne so živali človeku za pozornost in dobroto.
MIGLJAJ
Miha  pripoveduje  v družbi:
— Videl sem film o potresu. Ljarfje božji, to je bilo strašno! Vse je frčalo križem po zraku: lonci in jedilni pribor...
— Grom^ka strela ... polnoč je že skoraj, jaz sem pa hotel biti doma že ob de->etih! — pravi Štefan in plane pokonci.
VJirDNA SOSEDA
— Letos bo malo >;ii!.>a. Ne samo da ga je uničevalo neprestano deževje, adaj so
j navalile nanj še cele jate vrabcev. — po-i toži Mica svoji sosedi. — Kaj naj .storim ?
— Hodit ^ čez dan večkrat na vrt. pu «i { vrabci ne bodo upali blizu.
Z.VVAROV AJSJK
Znanemu glasbenemu kritiku je. neki r*»»-nist pravil, da so njegove roke zavaa>0Maf*r> za 50.000 lir.
— Gospod, — Je monil kritik, - - kak** visoko bi moral jo-z. poUm Li«ktn» »atuctro-vvjjti svoja ušesa.
Križanka št. 63
premogovne šsiil^stri^e
Gospodarsko mmistrstvo v Ankari je pripravilo osnutek zakona o ustanovitvi organizacije premogovne industrije in ga poslalo pristojnim ministrstvom. Ustanovljena bo državna organizacija s sedežem v Ankari, ki bo priključena gospodarskemu ministrstvu. Njena obratna glavnica bo znašala 50 milijonov turških funtov. Po potrebi in po sklepu ministrskega sveta se bo pa lahko obratna glavnica zvišala na 100 milijonov funtov. Organizacija se bo pečala z obrtnimi in trgovskimi posli na polju pridobivanja in razpečavanja premoga in njegovih derivatov, gradila bo železnice in žične železnice za prevažanje premoga iz premogovnikov v pristanišča, na železniške postaje in skladišča. Preskrbovalo bo rudniški les. gradila elek+rične centra"! e in opravljala splov vse v to svrho spadajoče
posle. Lahko bo ustanavljala podjetja doma in v inozemstvu.
Nova organizacija prevzame vse pravice, kar jih je imela doslej v pogledu izkoriščanja premogovnikov in premogovne industrije vobče Eti banka. Na njo preidejo vse pravice pristanišč Zonguldak in Cata-lakzi, prevzame pa tudi vse državne premogovnike. V razdobju do 15 let lahko najema organizacija za svoje potrebe kosojila do polovice svoje obratne glavnice.
Mačka čuva mlade gosi
V nekem kraju S!ezwig-Hollsteina so vzeli mački sedem mladičev. Mačka si je pa kmalu poiskala drugo polje dela in skrbi, in sicer v škatli iz lepenke, v kateri je bilo 7 mladih gosi. Legla je k njim in mlade gosi so se zatekle pod njeno okrilje vedno, kadar jim je pretila nevarnost. Mačka je čuvala mlade gosi. dokler niso toliko odrasle, da jim njeno vrruštvo ni bilo nič več potrebno.
Besede pomenijo
Vodoravno: 1. pokrajina na Hrvat-.*cm. 5. mesto v Italiji, 10. obmorski pas celine, 14. vprežna žival. 16. siromaštvo, pomanjkanje. 17. najstarejši, najčastitlji-vejši mož. 18. Luthrov na.-protnik (fon.). 20. zb'tje. združenje, 21. egipčanski sončni bog, 22 gea na KOToškem, 23. pol fare. 24. domača Žival, ^: število, 27. oblika pomožnega glagola, 2S doba. razdobje, 29. gors v Zgornjem Engradinu, 30. moško ime. 32. drŽava v Ser\-erni Ameriki, 34. domača žival. 36. velike enote čisa (hrv. narečje}, 37. mestece v Vojvodini, 3-3. kultura, psrosvitijencst, 38. gol. neoblečen 40. reka na Hrvatskem., 41. španski spolni k. 42. latinsko kratrca za »v le*na Gospodove m«, 43. tatar/::- nc:*lavcu\ 44. iridp. 45
del muslimanskega svetega pi. rr.a, 47. kre -tica za sledeči, 48 razsulo, polom. 50. ia-poricka mera. 51. zli bogovi v slovanski mitologiji. 52. društveni sestanek. 54. sve-terpisemska oseba. 56. prijeten duh in okus, 57. nevarna bolezen. 58. grška boginja.
Navoično: 1. reka v Jvžni Srbiji. 2 športna kratica, 3. dol glave, 4. del radijske napeljave. 6 začetek abecede. 7 italijansko mesto. 8. r^sem. 9 predlog, 10 organ enoga izmed čutov. 11. zabavišče. 12. pesniško okraj^ian veznik. 13. zapadni del siednie Grči.ie. 15. japonski denar, 17.
dva skupno, 19. hlevski delavec ^2. .-.umišče v severni Afriki. 23. zaničljiv. > meh i j i v naziv za gospoda, škric, 25, skavt-ska organizacijska enota, 27. veter, dih, 28. imski uradnik. 29. nemško moško ime. 3L pol note. 32. ^etopisernski kraj v Galileji. 33. umetnikova delavnica, 34, slika, fi^rnra, 35. razum pamet, 40. švicarski kanton, 42. mestece v Poadižju. 45. oblika pomoznec« Glagola: Noetov sin. 46. država v Severni Ameriki, 47. glasnik, poštar, prenašak-c važnih sporočil, 49. lahkoatletska disciplr-rta. 51. oblika pomožnega g3agola, 52. Sntr" čnrio (avtom, značkah. 53. površinska me*
ra. 55. fraoooskJ spolnik.
REŠITEV KRI2ANKE St. 62 Vodoravne:  l. m moderen; o. epijjo«;
H>. to; 11. Vtkn; 12. pa; 13. Aken; 14. kr;
16. ris; 17. krača; 19. lahek; 20. običaj; 23.
lo; 24. sr; 25. ud; 26. ro: 27. Toskana, 31. lai:
12 um: 33. kap; R uija: 36 at. 37. ffro/e;
38. pa: 3° CC; 41. \r7< :.a; 45, \al: 46. fo-
pk; 48  anana-: 4«  vi, SO. nit; 51. Italo; 53.
arr; 54. Ra: 55. ban.
Navpično:   1.  nevarnost: 2. epiki. X
in:ost: 4. o^nn; 5 Df.n: o. en; 7. eta; 8. noč
12. prah; 14. kraj; 15  '^ako; 17. klada; IS.
čelo: 21. brokat: 22. čuku 20. Ra; 28 srp; 29.
narodnost, 30.  F:  t:   O. ajec; 33. karavaa*;
34  žar; 35. i/; 37  p18. Pilat; 40. ciklon-
42. ranim; 43. ova a, 44. lj; 47. a\Ia; 52. ah.
63
@ PRODAJALEC
STRUPOV
ROMAN
Zakaj bi torej ne mogla živeti zopet samo zase, toda ne v Litvi, kjer so zime tako ostre, temveč kje v okolici Pariza, v bližini velikega gozda, kjer bi se lahko nemoteno izprehajala, kakor sta se na bregovih Nemena in od koder bi mogla prihajati v veseli Pariz, kadar koli bi zahrepenela po njem?
Grofa je zapeljal ta predlog, ki je v njem videl dokaz ljubezni, na kateri mu je bilo toliko ležeče. TaJcoj je začel iskati primeren kotiček in ker denar pri njem ni igral nobene vloge, je imel kmalu kupljen grad Darrimarie-les-Arcs v enaki razdalji od Fontainebleaii in Moreta, tako da je bil torej tudi Gourneville čisto blizu.
Nakup tega gradu pa ni bil delo golega naključja. Za to je poskrbela madame Mauduitova, manikirka goepodične Dharielove. Etlennetta ae je delala, kakor da o tem ničesar ne ve. Pogajanja je prepustila svojemu ljubčku in njegov predlog je brez ugovora
sprejela. V resnici je bila pa ona tista, ki si je bila izbrala prav ta srrad, da bi mogla iz njega zopet vstopiti v Kristijanovo življenje. Zaenkrat se ie pa igrala z grofom Steingelom — kakor ji je rekla njena prija tel jca Merietta, ki jo je bila povnbila z Vertemoussom za nekaj dni v grad — In da bi ne pozabila svoje umetnosti, si je na vse načine pii-zadevala zmešati mu glavo tako temeljito, kakor jo je vsakemu moškemu, ki se je ujel v njene mreže.
Nekega jutra, ko sta se Vertemousse in grof sprehajala po parku, sta sedeli madame Mauduitova in Marietta v budoarju grajske gospo in zaupno kramljali. Nobene tajne nista imeli, kajti že davno sta se poznali do vseh podrobnosti in vedeli sta dobro, česa sta zmožni.
— O. tebi. Etiennetta. — je dejala Mauduitova — veni, da si v mržnji vedno močnejša krkor v ljubezni. V tega malega Vemiera si bila zaljubljena. Še vedno ne vem. zakaj, toda všeč ti je bil. a vse drugo je tvoja stvar. Toda nikoli ga nisi ljubila tako. kakor ga zdaj sovražiš. Ah ni res?
— Grdo je ravnal z menoj.
— Moški, ki ne stori vsega, kar hočemo od njega, ravna vedno grdo, — je dejala Marietta.
— Da, seveda, mucke moje. kajti čemu bi prav za prav živele, če bi ne imele svojih muh? Saj niste nič lepše od žena iz tako zvane boljše družbe, pogosto ste mnogo starejše, po svoji izobrazbi se ne morete primerjati z njimi in tako jih skratka pre-
I kasate samo v umetnosti ljubezni. Iz prebrieanih
moških delate beda ko in v tem je vaia. moč. In to je tudi edino pojasnilo vi.šiii uspehov. Sicer pa, vse velike kroiilke mor ki h od Kleopatre tja do madame Dubarrv ka^or virlite, dva redita primera so si zagotavljale v. jo nadvlado s tem, da so delale iz svojih ljub'k c / bebce. Ne da bi vam hotela delati krivico raisl! a. da smem, sklicujoč se na te sijajne primere, ti citi brez žalitve, da vodi Marietta svojega Vener.iouf.sa na vrvici kako** kužka in da ravna naša draga Etienaetta z grofom Stein-?c!om. kakor da j« ljen sluga. To vam rada priznavam, toda vprr šu iem se, zakaj se ne zadovo-ltite s svojimi us] :hi in zakaj se naša Etiennett?-nepaestano muči z raznimi zloveščiini načrti, kako bi jo zngodla temu bedastemu Kristijanu. Saj je življenje tako kratko, zakaj bi torej sejali vanj še več žalosti kakor je že it?k prinaša samo? In nič ni tak- žalostno m rezdravo kaker želja po osveti.
— Mauduitova, ti govoriš danes kakor hišnica, — se ie razburila rtti-rnetta. — Tvoji sreči zadostuje mehak naslanjač pri peči. velik lonček bele kave in senzacijonalna poroČSa, toda meni to ne zadostuje. Pogrezaš se vedno globlje, draga moja. prej si bila drugačna. Rodiš se in svojemu udobju na ljubo pozabljaš na žalitve. Pojdi v hiralnico, kajti tam te bo še kdo poslušal. Mi dve se pa ne razumeva.
— Molči vendar, zakaj se pa tako razburjaš —
— Ni pravega užitka in radosti razen v osveti. Ljubezen je samo polovična naslada. Sicer pa, če je človek srečnejši, se mora pri tem dolgočasiti. Toda storiti kaj res hudega, to je užitek!
Oči so so ji zaiskrile. Na obrazu se ji je poznala divja maščevalnost in Iztegnila je celo roke, kakor da hoče zgrabiti svojo žrtev.
— Toda za to žalitev mi nc bo odgovarjal samo ta ubogi bedak Kristijan, ne, za njo mi bodo odgovarjali vsi, ki so biii pri tem kakor koli udeleženi. Njegov cče, ta sod alkohola, Id bi ga z veseljem preluknjala, če bi le mogla, ta njegova razuzdana žena in njen ljubček baron Templier...
— Ne. draga moja, ti se zate prav nič ne zmenijo in zato ne boš ničesar opravila proti njim. Raymon<-I Templier je zelo prebrisan mož in znal si je pravočasno zavarovati hrbet. Tudi madame Vernierova je namazana z vsemi mažami, poleg tega je pn silno bogata in o nji pravijo, da je prekosila vse s svojim razumom. Išči torej koga dra-gega.
— Človek nikoli ne ve, kdaj in kje se mu ponudi ugodna prilika. Preostane mi pa še Kristijanov* žena, ta lokava svetlolaska, ki je pravi krivec vsega, kar se mi je pripetilo. Oh. da, ta mi bo poplačala vse. In če bom kaznovala njo. bom s tem kaznovala tudi vse druge.
— Kako jo pa hočeš kaznovati, draga moja?
— Ona ljubi svojega moža in je torej lahko ranljiva. Kar se pa tiče Kristijana... Če bi šel slučajno pod mojim oknom, bi zadostovalo požvižgati mu in že bi bil pri meni___
— Toda on slučajno ne bo hodE pod tvojim oknom...
— Bom pa jaz hodila pod njegovim,
ttarjnje Josip — Za Narodno tekamo Fran Jeran -~ Sa tosaralul del bata: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani