252. številka, Ljubljana, nedeljo 4. novembra. X. leto, 1877.
SLOVENSKI
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicib, ter v>«lj* po p u t U prei^aian M avitto-ogorike dežele *a celo leto 16 rid., za pol leta 8 t ld. sa t 'tn leta 4 gld. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom sa celo leto 13 7,a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na
dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. aa četrt leta, — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijak o velja znižana oena in sicer: Za Ljubljano «a četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četirist« pne potit-vrito •» kr., de so ocnacilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so  svote uanšiiratL — Rokopini se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi f*. 3 »gledališka stolba". OpravniŠtvo, na katero  iaj «o bh»,<ovolijo posipati uaručniie, reklamacijo, oznanila, t. j. admiuiatrativne reči, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši.
Vojska.
Peterburg 2. nov. Ohcijalno se porota iz Bogota 31. oktobra: V boji pri Telišu 28. Okt. je polk gardoik ulanov posekal 150 ba-fiibozukov na konjih. Čerkesi so potem prijeli oddelek pešcev, pri Čemer je bilo 50 ruskih vojakov ranjenih in mrtvih, a trije oficirji so bili ranjeni. Princ Albrecht Saehsen-Alten-burgski je dobil lebko rano v nogo, a se je vse jedno hrabro bojeval do konca bitke.
Peterburg 1. novembra. Ohcijalno. V bojih 24. in 28. p. m. pri Gornjem Dub-niku in Telišu je bilo vsega vkup 700O mož turške vojske ujetih. Mej tenu so dva paši, okolo 200 oficirjev, trije Angleži in en carigradski Francoz. Od Angležev je eden polkovnik v turškej službi, dva sta zdravnika. Francoz je bil prostovoljec. — Šefket paša je bežal tudi iz Eadomiric, gonjen od naše konjice. Most pri Radomircih je nepoškodovan v naših rokah.
London 1. novembra. Iz Erzeruma se „1). T/' telegraiuje 31. oktobra: Vsa turška vojska je včeraj popustilu po noči ob velikem dežji v dobrem redu Ilasan Kale. Rusi so za-eeli Koprikioi. Turška zadnja straža je bila popolnem odrezana, pri čemer sta dva bataljonu v ujetuištvo padla. Musapaša je prav komaj ušel. Muktarja nij bilo pri vojski, bil je v Gurgi-Bogaru. Vsak je mislil, da so Busi še več milj daleč zadaj. Turška vojska drži zdaj strašno močno defenzivno pozicijo pri Devebojunu na visočinah v vzhodu od Erzeruma.
Dunajski listi, ki Turke ljubijo, začeli so drugače pisati o vojski nego so pred kratkim. „Z bojišča prihajajo za Turke le Jo bova poročila," tako toži „N. Wien. Tagbl.u In drug Dcm.šk list, vsa fanatična ustavoverna Moba-medauka „N. Fr. Pr.u od petka s teškim arcem mora priznati vendar enkrat, poročila z bojišča nijso ugodna za Turka.
V Aziji so Rusi s silno hirostjo prodrli do blizu Erzeruma in zaseli Kuprikioi, od koder so Turki po noči in v dežji ušli, znamenje, da nemajo ni reda ni poguma več. Sploh je zgornji loudon.-ki telegram turkoljubnega „Daily Telegrupha" iz Erzeruma jako znamenit.
Na Plevenskej cesti Osmanu za hrbtom so Rusi vzeli uže tretjo mesto: Rado mirce.   S tem je vsako preskrbljevanje ali osvobojenje turške vojske Osmauove nemogoče.
Kadar Plevna pade, pojde general Gurko g povečano vojsko zopet črez Balkan nad Adrijanopolj. Zimsko vojevanje je gotovo. Priprave se vse delajo za to.
V celej Rusiji bode decembra meseca tega leta 220.000 vojaških novincev nabranih, t j. 40 procentov več, kot v rednih časih.
Erzerum, glavno mesto Armenije, katero Rusi skušajo v roke dobiti, ima 60.000 prebivalcev, je utrjeno s forti in citadolo. Braniti se ima sč 150 kanoni in 20.000 mož posadke.
Zopet o volitvah na slovenskem Štajerskem.
Iz savinjske doline 29. okt. [Izv. dop.] Prihodnje volitve so vedno bližej in po kranjskih vspehih je začel tudi našim nasprotnikom močno greben rasti, kakor je uže vaš dopisni članek v štev. 250 „Slovenskega Naroda" rekel. Naj jaz opozorujem še na sledeče stvari:
V zadnjej „Zillier Zeitung" od 28. okt. si nekdo z vprašanjem: „ali bi, ali bi ne?" čudno glavo beli. Po dolgej, silno dolgočasnej in pregretej razpravi pa pride ta nemški gospod slednjič vendar do prepričanja: ustavoverna stranka mora vendar enkrat tudi pri kmetih v savinskej dolini svojo srečo poskusiti in tudi tam kandidate postaviti, kjer si jih še do sedaj nij upala.
Najpoprej se tolaži nemčurski gospod pisač, da bode ustavoverna ali nemškutarska stranka v Brežicah tudi pri prihodnjih volitvah kandidata stavila in da nihče ne dvomi, da bo ta njen kandidat tudi zopet zmagal. Ne more se pa omenjeni gospod dovolj načuditi, kako more biti ljudstvo na hrvatskej meji bolj „liberalno", kakor v savinskej dolini, katera je vendar veliko bližej — nemških jaslij.
O, kaka ironija, nemškutarski gospod pi-salec! — Si tacuisses — ali ker dvomim, da bi me latinsko umel, — ko bi bil molčal, prijatelj, bi si bil prihranil blamažo! Ali poznaš ti gospoda Žuidaršiča? Poznaš li tudi razmere v brežkej okolici? Jaz dvomim. Vedi, da je tam omenjeni gospod poslanec pri kmetih vi-sokočislana in čisto popularna osoba, ali to nikakor ne zarad svojega „ustavoverstva", ampak zarad svoje osobe. Če je v Brežicah gospod Ž. kot ustavoveiee voljen bil, zmagala je njegova osoba, nikakor pa ne ideja nem-škutenja. Sploh pa gospod Ž. nikdar ustavo-veiec po vašem kopitu bil nij; on se je moža izkazal in če mu je narodna stranka kedaj proti kandidata stavila, storila je to samo zarad tega, ker je nasprotna stranka bila za njegovo kandidaturo. Iz poročil o zadnjih sejah štajerskega deželnega zbora pa bi se bil tudi ti čisto lehko prepričal, na katerej strani je gospod Žoidaršič sedel. Spoznal bi bil tudi lehko, da ta gospod dobro ve, kdo ga je volil in zakaj? Jeli ti je sedaj jasno, zakaj se je na štajersko-hrvatskej meji usta-voverni (?) poslanec volil?
Dalje  s  piscem ne morem lehko o tej
reči govoriti, li njegovega članka je namreč razvidno, da niti najmanjšega pojma o pomen« izraza „liberal" nema. Ali morebiti pa vendar? — Potem pa čsto gotovo ne ve, kdo je dosedanji kmetski poslanec v savinskej dolini bil! — Bodi si eno ali drugo, čuditi se je, kako more tako drzen biti, da svojo nevednost tako javno svetu kaže !
Sicer pa ga jaz urnem, seveda le za to, ker naše razmere predobro poznam. PisaČ je nekdaj nekaj o liberalnosti zvoniti slišal, a vedel nij, pri katerej cerkvi, in tako pride, da on pojma „liberalno" in „nemško" identificira ; kaj ne? No, je tudi mali argument k njegovej slavi v žurualistiki. Po tem nemškem mnenji je Tirolska n. pr. čisto liberalna, — ker je nemška? Ali kali?
Kar gospod pisalec še dalje kvasi o „klerikalnih" kiikah in o neomejenem vpljivu jezuitov na naše volilce, je taka zmes in ne-u mš čina, da bi skoraj najbolje bilo,'cela reč prezreti. Če na tako žvepljado odgovarjamo, storimo to le iz principa, da ne bo ti-?t gospod mislil, da ima morebiti vendar le prav. Tukaj gre tedaj za resnico.
On govori na dolgo in široko o strašnem agitiranji jezuitov, ki na skrivnem v pridigah in izpovednicah dekle in drugo ženstvo terorizirajo, da potem te doma volilce prisilijo, da morajo klerikalno voliti. Risum teneatis! — Gospodine, saj še nij predpust, da nas tako kratkočasiš ? Kje, v celej savinskej dolini, kje, v celem slovenskem Štajerju mi najdeš enega jezuita? Denes gotovo nikjer več; pač pa so bivali za časa cesarja Jožefa II. pri sv. Frančišku v Stražah, in te bodeš ti najbrž v mislih imel; saj se ti itak iz vsake besede vidi, da še se svojimi idejami res nijsi iz prejšnjega stoletja pota našel. Da ti pa iz tvoje zadrege nekoliko pomagam, vedi dragi nemški pisalec, da v samostanu na"gričku sv. Jožefa pri Celji, katerega ti najbrž za tisto nevarno jezuitsko gnezdo smatraš, še nikdar noben jezuit živel nij. Tam bivajo uže od leta 1852, tedaj uže od početka samostana, čisto nedolžni Inzaristi, ki so si z jezuiti prav malo v rodu. S tem si pa zopet pokazal, da še jezuita nikdar videl nijsi, ker ga ne moreš od Iazarista razločevati, in tako ti je, kakor še mnogim drugim, to ime samo le strašilo, katerega se bojiš, eo ga tudi še nikdar videl nijsi in ga tedaj tudi ne poznaš. č'e pa ti, gospod pisalec, misliš, da nekatere tercijalke, katere hodijo k sv. Jožefu včasi pomoči iskat, na našega kmeta politično le nekoliko vplji-vajo, jo to od tebe infamija, katera se mora le z zaničevanjem pre/reti. Vedi namreč, da so ravno take osobe pri nas najbolj zaničevane in da je ljudstvo sploh, posebno pa tudi naša duhovščina, principijalno zoper nje. Sploh pa moraš, gospod pisalec, tujec v  Celji  biti, —
in to te izdaja. — Domač človek bi gotovo ne mogel take neumščine pisati.
Sicer pa bodi le brez skrbi. Mi Slovenci bomo volili tudi brez tebe liberalno, če tudi morda volimo duhovna. Samo, da naš in vaš liberalizem se ne bosta nikdar ujemala in za to bi res vse tiste vaše prijatelje k prihod-njej volitvi povabil, ki morebiti mislijo, da imajo še prekratke nosove! —
Pomoćne knjige v slovenskoj ljudskej šoli.
Za občni zbor slovenskega učiteljskega društva, priredil F. G o v e k a r.
Z veseljem  pozdravil je gotovo sleherni od nas novo boljšo dobo, katera je napočila za ljudsko šolo in nje učitelje. — Zaupno se oziramo v boljšo in srečnejšo bodočnost. Kajti t vseh krogih  človeške  družbe začenja se pazljivo gledati na delo ljudskega učitelja, za katerega se prej skoraj nihče zmenil nij. Razumevati se začenja preimenitna naloga ljudske šole, ter se več ne prezira tako hladnokrvno nje pomen, vpljiv in velika vrednost njenega delovanja!—Dokazuje nam to zboljšano materijelno stanje ljudskega učitelja. Upajmo, da se bode v tem obziru tudi v prihodnje nadaljevalo.   Vsaj se s tem ne pomaga le ljudskim učiteljem,  ampak pred vsem šolam in tako prihodnjemu zarodu.   Kajti nobena naprava in naredba tako odločno ne zahteva od delavca čvrstega in veselega duha, kakor ravno ljudska šola. — Kakor so se pa temni oblaki zunaj na obnebju učiteljevega življenja začeli polagbma skrivati,  ter jim postaje atmosfera čedalje čistejša,   tako pa oni tudi po pravici želno hrepene, da bi se jim tudi znotraj — v delavnici učiteljevi — skoraj  bolj  svetiti začelo. — Slovenski ljudski učitelji gotovo nijsmo nehvaležni za zaupanje nam skazano; marveč hočemo tudi v prihodnje toliko vest-nejše spolnovati dolžnosti svojega težavnega službovanja, kolikor bolj se ceni imenitnost in važnost opravila,   katero se je nam izročilo. — Ali kakor jeden sam človek nikoli in nikjer vsega ne ve in ne zna, ter dognati ne more, ampak drugih ljudij in tuje pomoči potrebuje, tako je tudi pri ljudskej šoli; učitelj, — naj bi se tudi napenjal do krvavih žuljev, — vsega sam ne more dognati, niti doseči, ako se je Še toliko šolal. Tudi ljudski učitelj potrebuje tuje pomoči, marsikaterih rečij in po-močkov  — kakor delavec v delavnici — da je v stanu svoje dolžnosti prav in zvesto spolnovati in svoj namen toliko lažje doseči. Kajti obilne skušnje učo, da nij nič potrebnejšega pri  važnem opravilu,  katero se ne izvrši v nekih dneh ali mesecih, ampak zato celo leta potrebuje, kakor določnega in jasnoga načrta, kateri se pa le takrat more vspešno izpeljati, ako ne manjka zato dovelj pripravnih in sposobnih pomočkov. Nič pa tudi nij tako nehvaležno, kakor opravljati tako imenitno delo tja v en dan, ter poskušati kmalu to, kmalu ono, dene3 ravnati se po tem, jutri zopet po drugem pomočku, kajti na ta način se ne izgublja le čas in svrha,  ampak tudi dobra volja in ono veselje,  katero je tako zelo potrebno za vspešno izvrševanje tako važnega opravila.
Zato mislim, da smemo brez strahu mi slovenski ljudski učitelji pri svojih skupnih zborih odkrivati pomanjkljivosti in napake nagega ljudskega šolstva, da se popravi in zboljša, kar je slabega in pomanjkljivega, a kar je dobrega, da se tudi v prihodnje obdrži.
Jedna poglavitnejSih napak in zoper vsa
pedagogična načela je uže samo na sebi to, da se prihodnji učitelji in izobraževalci prihodnjega naroda za to velikansko delo v učiteljskem izobraževališči podučujejo in izobražujejo skoraj edino v tujem nemškem jeziku, katerega potem kot ljudski učitelji pri podu čevanji slovenske mladine in slovenskega ljudstva rabiti ne morejo. K temu pride pa potem še druga napaka, da oni, stopivši v dejansko šolsko življenje, nemajo nobene pomočne knjige, katera bi bila pisana v jeziku, v katerem z učenci občujejo. In vendar potrebuje tudi slovenski učitelj, tako kakor nemški, dobrih učnih pomori j, da sam v omiki napreduje, da se od dne do dne za šolski nauk more dobro pripraviti, ter tako sebi podučevanje, učencem svojim pa nauk polajša in poočituje, ter si tudi tako več časa prihrani. Kakor znano, so pa učna sredstva ali pomočki dvojne vrste, bo učna sredstva, ki jih učitelj sam za se potrebuje, in so učna sredstva, ki jih učitelj za svoje učence potrebuje.
Učna sredstva pa, ki jih učitelj sam za-se potrebuje, razpadajo zopet na dve vrsti: so namreč šolske knjige in pomočne knjige. Ako vprašamo, koliko imamo teh pisanih v domačem jeziku, katere bi mogel učitelj pri poduku neposredno rabiti? — Mislim, ako odštejemo „dr. Močnikovega" navoda k pr/ej in drugej računici, potem smo pa pri kraji s pomočnimi knjigami, katere bi bile pisane v jeziku, v katerem občuje učitelj bč- svojimi učenci. Vprašam, ali ne potrebujemo neobhodno za naše šole kake pomočne knjige pisane v domačem jeziku za navod k početnici za nazorni nauk, kakor je izvrstna nemška „Unterklasse" od ITermanna? — Le pomislimo s kakšnim trudom in kolikimi težavami pa tudi stroški se mora mladi, nastopni učitelj boriti, da vse to, kar si je s težavo in trudom pridobil v učiteljski izobraževalnici v tujem jeziku, rečem, da vse to potem raz-tolmači v domačem, slovenski mladini razumljivem jeziku, ter si svoj nauk tako priredi, kakor ga neohodno potrebuje za slovensko mladino.
Kako lehko se pa tudi učitelj poleni, ker mu srčnost upade. Poglejmo dalje, v katerem jeziku je pisan navod k III. računici. Ali nij mar učitelj prisiljen s knjigo v roki, spisano v tujem jeziku, pripravljati se in podučevati ta važni, pa težavni predmet. Vprašam, ali ne mora biti ljudski učitelj pri takih razmerah modrejši in sposobnejši od glavnih učiteljev na izobraževališču, ker on je prisiljen tuje blago po domače podajati slo-venskej mladini. In vendar pričakujemo te prekoristne in potrebne knjige uže toliko časa !
Dalje potrebujemo za sedaj po mojem mnenju tudi pomočnik knjig spisanih v domaČem jeziku „o geometriji, fiziki, kakor tudi navoda o risanji," za katere prositi si. vlado zdi se mi zelo potrebno. Kajti, nij še zadosti, da se prihodnji odgojevalci naroda v učiteljskih izobraževališčih uče le teorije , ampak podati se jim morajo potem tudi vsa oua sredstva, po katerih se mladina in naiod najlaže podučuje in izobražuje, in to so ravno pomočne knjige, spisane v domačem jeziku. — Zato se predrznem izreči, da tudi nemški učitelji svoj materin jezik ravno tako ali še bolje znajo, kakor mi svojega, pa vendar še nijsem bral, da bi komu na misel prišlo, da bi Be nemški učitelji podučevali in za svoj stan izobraževali v kakem tujem jeziku, ali
da bi se jim silile pomočne knjige, spisane v tujem jeziku.
Primerno se mi torej zdi, da izrečemo denea javno svojo željo, da bi dotične Šolske oblasti blagovolile nam preskrbeti uže skoraj tako potrebne in težko pričakovane knjige, spisane v domačem jeziku. Vkljub še tako umetno izdelanim načrtom prave i/omike in pravega napredka ne pri naših ljudskih učiteljih, niti pri naših ljudskih šolah, tedaj tudi pri našem narodu, ne smemo in ne moremo pričakovati dotlej, da se tukaj razmere ne / boljšaj o.
Iz „Tovariša."
Politični razgled.
V Ljubljani 3. novembra. Gospoda Razant in MatlekoviČ sta pozvana izdelati o«Iwo terrifo, ki se bodo vsled sklepa ministrov obema parlamentoma predložila, menda še ta teden. Kar se bodo zarad trgovinske pogodbe z Nemčijo še dogovarjalo, hoče Bismark da se v Berlinu, no na Dunaji.
MMrrmtstci rObzor" govori o ogerskem budgetu, pa pravi na konci: „Kada se austrijski deficit spomene uz ugarski, onda se istom vidi pravo finacijalno stanje monarkije i onda se dade suditi, kakva bi ju nesreča mogla sustići, da se nekako zaplete u iz točnu mrežu."
Iz Srbije prihajajo vesti, katere bo nepričakovane, ako pomislimo, da se je včeraj še govorilo o miru. Telegram „Pol. Cor." pravi, da so Čerkesi ob Timoku prestopili mejo. Zaradi tega so brž odposlali v Zuječar brigado vojnikov iz Gradišta. Ob jednem jo prišlo mnogo vstaških vodjevod, mej njimi vo-jevoda Amelica, prosit od srbske vlade pomoči za nadaljevanje vstaje v Bosni. Kakor govore pisma, pripravljajo se v Srbiji vedno na boj, dasi ne pošiljajo ravno posebnih voj-. n i h oddelkov na meje. Vse kaže, da ne bodo onih vojakov, ki so uže razpostavljeni proti sovražniku, klicali domov, nego bodo celo za vojsko obskrbeii brigade, ki bo sedaj v Be-lemgradu, Semendriji, Kragujevcu, Požarevcu, Šabcu in v Jagodini, samo naročenih oblek in orožja še nemajo dovolj za nje. V obče pa se more izpoznati, da bode Srbija z orožjem v roki Čakala, kedaj in kako bodeta Rusija in Turčija končali vojsko, in če bode treba, če bode od Rusije ukaz dobila, pojde nemudoma v boj za Bveto stvar, za katero je lani sama štiri mesece celej Turčiji krvavega posla dajala.
Kako silno resno je vojevanje za liitsc kažejo številke vseh izgub. Rusi so namreč od početka vojske izgubili 01.942 mož.
Pred sodnijo je prišlo v M*o.terbu»*!/n 196 osob obtoženih zarad politične zarote, največ nihilistične. Obravnavo bodo trajale dva meseca. Iz obtožencev je 100 možkih 30 ženskih, prič pak 000. Obravnava bo tajna.
Iz Varigraiim se poroča, da se zopet agitira za povrnitev Mithat-paše v Turčijo, stvarnika turške '„ustave".
fV(iH('f»j;.> republikanci ostajejo složni in — zmerni, ter tako na novo dokazujejo, da nijso radikalci. Časopisi ločijo Mac-Mahona od ministerstva. Prvi lehko ostane še, drugo naj odstopi, in predsednik naj ne vodi ve5 osobne politike, pravijo.
Iz MiertitHt se poroča, da je po noči na 1. novembra umrl stari general-feldmaršal VVrangel.
Dopisi.
I JE Gorice 1. nov. [Izv. dop.] Obe zadnji zmagi generala Gurka smo tudi goriški Slovenci primerno praznovali, nezrneneč se za jeze peneče turkofilo, kateri sedaj abotno sami sebe smešijo s tem, da pravijo : Turki so res bili tepeni, a gotovo je tega kriv le njih tajni strategični plan. Kdo se ne smeje?
Prav malo nas brigajo vsi krščeni in ne-krščeni turkofili, ki sedaj v turških listih toliko humbuga uganjajo z onimi 320 bulgar-skimi Židi, temi pijavkami in oderuhi vesoljnega sveta.
Nesramno je pač, da pripisujejo Runom prognanstvo teh Židov, mej tem ko je poštenemu svetu znano, da so jih le domači zapodili iz posestev, katere so si ti zidovi gotovo zvijačno ter krivično od uboge raje prisvojili.
In ti brezsrčni ljudje sedaj krokodilove ■solze točijo za peščico zidov, njim njihove ne-nasitljive žepe kot demonstracijo proti Slovan-stvu polnijo. Ti ljudje pa nemajo niti pomilovalne besede za tisočero žen in devojk, katere so njih bratje Turki brez usmiljenja posekali, jih v sužnost odpeljali.
Zdaj, ko so zasijali orožju naših bratov lepši dnevi, oznanujoči končno gotovo zmago pravičnih Blavjanskih čet nad krutim tisočerim tlačiteljem krščanstva, zdaj bi radi mir skle pali ti Bovragi slavjanske svobode, ter ubogo bulgarsko rajo bi naši turkofili pomagali z azi-jatskim barbarom vred zopet ukleniti v sužni turški jarem, pod katerim je tisočero let zdi-hovala.
Tukrat, ko so Rusi imeli pred Plevno neudačo, nijste želeli miru, nego nadepolni ste dan na dan pričakovali, da bodo Rusi popolnem uničeni, njih vojska po Dunavu v črno morje splavala, ter Slovanstvo za 100 let potrto. Zdaj, pravite, je rešena čast ruskega orožja, katero ste pred nedavnim Rusom na veke izgubljeno smatrali. Naj se mir naredi, želite, ker se bojite, da bo vendar enkrat nehalo vaše krivično gospodstvo nad Slavjan-stvom, če rusko orožje vašega sobrata Turka iz Evrope izpodi, onega, kateri vam pomaga ubogo slovansko ljudstvo odirati. A sveta Rusija nij poslala tisočere in tisočere svojih hrabrih sinov, da bi se le z orožjem poskušali, komu gre orožja čast, nego sveta Rusija je šla v boj se sveto nalogo, osvoboditi uboge pod Turkom vzdihajoče Bobrate, priboriti Ju-goslovanstvu milejšo prostejšo bodočnost, in dokler tega ne izpolni, so vse vaše želje za mir, ker vam gre za kožo, iz golega sovraštva do Slavjanstva — pia desideria !      T—e.
Iz It ur k 4" pri Divači 1. novembra. [Izviren dopis.] Letošnja vinska trgatev je dokončana. A žalibog Blabo. Pomladanski dnevi so bili prav dobri. A prišla je burja, prišel mraz in je popolnem zarod uničil. Kasno trte so malo obrodile, zgodnje nič. Tisti, ki je pretekla dobra leta pridelal 70 do 80 čebrov vina, pridelal ga jo letos 12 čebrov. A kaj vprašate, dragi čitatelji, kakšno da je? Ne vem, ali je vino, ali jesih. Na Drobtinah bo^ ga držali po celili dvajset dni j. — To je stara navada, ali bi rekel stara napaka. Nekateri so ga delali po novem. Poduki gospoda Povšeta in našega bivšega gospoda učitelja Perniška so se prijeli. Tudi to no bo dobro. Pobirano je bilo v mrzlih dno vih in se nij moglo dolgo časa pogreti.
Ozimina jo srednjo obrodila. Koruza prav slabo, na polovico; jesenskih pridelkov nij skoraj nič. Mi Barčani imamo dosti sadnega drevja. A, žalibog, uže dve leti nobenega sadja. Kaj bo za denar? Neprenehoma dohajajo plačilni nalogi .... ^————^—————
i>omače nI van.
— (Ponarejanje bankovcev.) Piše j ee nam od tu: Zopet je bankovČarja ujel j mestni policaj M. v petek zvečer okolo devete!
ure na mostu šentjakobskem. Mož, imajoč slabo vest, Be je namreč nekako bojazljivo oziral okrog ter izbudil s tem sum pri javnem stražniku, ki ga je prijel in tiral na rotovž. Tam so ga pak preiskali in našli pri njem 28 ponarejenih desetakov, a 9 poštenih goldinarjev, ker je bil najbrž en desetak uže oddal. ZasaČenec je baje doma iz Mokronoga ter se zove Rus.
— (V ljubljansko deželno bolnico) pride za sekundarija drd. Ignacij Je-lovšek.
— (Nova slovenska knjiga.) Neu-trudljivi slovenski vojaški pisatelj, stotnik Ko melj, je zopet izdal slovensko knjižico za naše vojake: „Službovnik slovensko nemški za cesarsko in kraljevo vojsko po vpra šanjih in odgovorih. Drugi del. Bojna služba." Priporočamo to knjižico našim vojakom. Dobi se pri pisatelju, c. kr. stotniku A. Komeljn v „Militiir Stations Comando zu Vahrn b. Bri-xen", po 35 kr.
— (Slovencem v posnemanje) „Bratovščina hrvatskih ljudi" v Istri, ki ima namen, podpirati ubožne Študente iz Istre, je imela 8. oktobra svoj letni občni zbor. ki ga je vodil nie predsednik in župnik v Kastvi, č. g. V. Vlah. Društveni tajnik, gosp. Ernest Jelušič, je v daljšem govoru delovanje te bratovščine v nje triletnem obstanku razkladal ter tožil, da nij še nad 000 članov, ki bi redno plačevali letne doneske. Bratovščina ima zdaj premoženja okolo 2500 gold., letos je narastlo za 521 gold. 5 kr., mej tem so največ nabrali vseučiliščniki v Zagrebu, kateri so v ta namen bili priredili sijajen ples, katerega čisti dohodki so iznašali 202 gold. Ta bratovščina je letos podpirala osem dijakov, katerim je vkupno razdala 210 gld. Na občnem zboru se je naposled sklenilo, da utemeljitelji odslej imajo vplačevati, namesto dosedanjih 20 gld., vsak po 23 gld., a da se jim dovoli to vsoto društvu izročiti v teku dveh let. Slovenci še nemarno take družbe in vendar je je silno treba. Ves duševni preporod, kolikor ga je v Slovenstvu, imamo zahvaliti večjidel le možem, ki so težavno in s podporo študirali. Moramo torej misliti, da tudi oni ubogi dijaci, katerim mi do omike pomagamo, bodo enkrat držali narodno stvar našo po konci.
— (Za Logatčane) je zopet prišlo 1433 gld. in 43 kr.; nabrana je ta svota na Dunaj i.
— (Šest let star požigalec.) Pod-strmom v krškem okraji je Janezu Tomšiču zgorelo vse poslopje. Zažgal je šest letni mali njegov sinko Janezek s klinčkom na enem kraji skoro do tal visečo slamnato streho. Zavarovan oče nij bil.
— (Spod Čavna na Goriškem) se piše „S1.": Kar se po Vipavskem v obče le tine tiče, se mora v oziru vinskega pridelka z malimi izjemami k slabim letinam prištevati, t. j. ne glede kakovosti, ampak glede koli-kosti. V oziiu kakovosti je lotosu je vino, ker se je sploh v suhem vremenu trgalo, boljše, kakor smo pričakovali, Kolikost je pa zelo pičla. Plačuje se po 12—14 gld. kvinč. (Kvinč je poldrugo avstrijsko vedro ali 00 bokalov, po novej meri pa 84 litrov.) Se ve, da bi bilo vino zarad male množine veliko dražje, ali kor se „petiot" po mestih — na deželi se dozdaj še nij — zelo toči, se ve da ne pod pravim  imenom, ampak pod goljufnim ime-
nom pravega vina, znižuje to prav zelo vinske ceno.
— (Razglas obligacij kranjske zemljiščine odveze), ki so bile 31. okt. 1877 izsrečkane : S kuponi po 50 gl. št 191, 302, 440. — S kuponi po 100 gl. št 190, 271, 317, 380, 413, 452, 465, 653, 871, 927, 1114, 1122, 1139, 1179, 1232, 1248, 1279, 1314, 1426, 1457, 1480, 1484, 1553, 1693, 181G, 1831, 1846, 1942, 2029, 2105, 2137, 2198, 2260, 2273, 2279, 2342, 2549, 2702, 2704, 2730, 2787, 2854, 2917, 2934, 2938, 3089, 3096, 3125. — S kuponi po 500 gld. štev. 2, 79, 120, 166, 458. 520. 606. 007, 657, 670, 683, 734, 705, 768, 770, 788, 807. — S kuponi pT 1000 gld. št. 12, 83, 95, 158, 160, 216, 399, 731, 856, 1099, 1210, 1306, 1326, 1367, 1382, 1444, 1446, 1451, 1518, 1550, 1630, 1604, 1749, 1756, 1757, 1845, 1888, 1800, 1912, 1977, 2008, 2070, 2143, 2147, 2104, 2244, 2258, 2273, 2459, 2462, 2501, 2528, 2532, 2549, 2561, 2587, 2019, 2057, 2685, 2717, 2744, 2758, 2817, 2821, 2823, 2832, 2834, 2852, 2800, 2*95, 2902, 2915, 2926. — S kuponi po 5000 gld. štev. 83, 189, 339, 421, 505. 590. — Lit. A št. 324 za 400 gld, št. 330 za 2890 gld. Lit. A št. 906 za 1010 gld., Št. 1280 za 270 gld. Lit. A št. 1564 za 4000 gld, št. 1892 za 300 gld. — S kuponi po 5000 gold štev. 75 z deželnim zneskom 4620 goldinarjev. Omenjene obligacije se bodo v izsrečkanih kapitalnih zneskih v avst. velj. po šestih mesecih od dneva, srečkanja po predpisu postavnih pravil v gotovem denarji pri kranjske) deželnej blagajnici v Ljubljani plačevale, katera bo tudi za neizsrečkani znesek 380 gld. obligacije št. 75 za 5000 gld. nove obligacije izdala. Zadnje tri mesece pred zapadnim obrokom zamenjuje (skontira) deželna blagajnica v Ljubljani izsrečkane obligacije, kakor tudi vse kupone kranjske zemljiške odveze proti 5°/0 natančno po dnevih zaračunjenemu odbitku na korist zaklada kranjske zemljiške odveze. Razun omenjenega se še to na znanje daje, da se lastniki sledečih, uže poprej iz-srečkanih obligacij še nijso oglasili za plačilo, namreč s kuponi št. 74, 260, 443 po 50 gld.J s kuponi št. 137, 346, 347, 494, 552, 001, 1254, 1409, 1843, 1855, 1861, 1937, 1939, 2011, 2041, 2051, 2144, 2369, 2576, 2577, 2746, 2823, 2928, 2947 po 100 gld.; s kuponi št. 203, 211, 218, 310, 425, 446. 553, 569 po 500 glđ.; s kuponi št. 234, 244, 290, 395, 507, 753, 893, 987, 1590, 2037, 2254, 2302, 25G9, 2741, 2830 po 1000 gld.; s kuponi št. 389. po 5000 gld.; št. 1557 lit. A. za 100 gld. Ker po nastopu za izplačanje iz-srečkanih obligacij odločenega časa pravica na plačevanje obresti odpade, torej "se lastniki navedenih obligacij opominjajo, naj se oglasijo za izplačanje kapitalnih zneskov, ter se bodo obrenti, ako bi jih privilegirana c. kr. avstri-janska narodna banka na kupone iz dobe po nastopu za izplačanje kapitala odločenega časa izplačala, pri izplačanju kapitalnega zneska obligacij odtegnile. Kranjski deželui odbor v Ljubljani dne 31. oktobra 1877.
Razne vesti.
* (V G rad c i) hote ustanoviti družbo, katere člani ne bodo več pozdravljali z odkrivanjem, kakor je doslej v navadi, a ob zimskem mrazu ne posebno zdraju v korist.
* (Most preko Bospora) hote napraviti in načrt o tem sta ne kov amerikanski inžeuer 1'ads ter kapitan Lambert pred-
ložila turškej vladi. Most bi ^.]o lfi ^ kanskih stebrov, dolg bi t>il 60O0 angleških crevijev, a širok 100 a, č. ter ob jednem bt šla preko njega tudi Železnica. Najgloborje morje bosporsko meri 100 črevljev in v dnu je skoraj sam pesek. Ta zgrada bi stnla 25 milijonov dolarjev, za kar seveda Turčija nema denarja dovolj, zatorej nij misliti, da bi se dHo tako kmalu pričelo.
* Stara dogo dba.) Ponosni car Nikolaj je bil zelo strog človek, samo proti svo-jej jedine j hčeri Mariji je bil jako mil in prijazen, kajti ljubil je svojo lepo hčer nad vse. Nekega dne pak opazi na njej nekakovo iz-premembo. in ker se je toliko brigal za svoje dete, vpraša jo, kaj jej je, na kar ni i dobil nič odgovora, hčerko pak je oblila rudečica in jela je plakati, ter prikrila obraz v blaz;ne. Car, izpoznavši uzrok temu, zr'epeče hčeri vprašanje na uho, na katero je prikimala. -Torej zaljubljena?" ponovi še jedeukrat, „a kdo je ujel mojo golobičico ? Kdo je bil tako srečen?" Marije pak je bilo src m in zopet je začela plakati, a car naposled jame ze' prijazno in ljubeznjivo vpraševati: rAli ga poznam?'4 — Marija prikima. — „Ali ga mno gokrat vidim?" — Zopet prikima. — rAli je plemenite krvi?" skoraj bojaz'jivo pravi oča.
— „Da.w — Carju nij bilo več tako tesno pri srcu, in radoveden reče nadalje: rA povedi mi vendar, kakov je tvoj ljubimec?" — „Zeleno uniformo ima in jedini ju, ki ne nosi zlatega ovratnika," deje hčerka ter kakor srna plaue lehkih nog iz sobe. Car jame n.isliti in premišljevati, kdo bi bil ljubljenec njega hčere
— napos'ed pa ga ugane in nezadovoljen ski-muje z glavo, kajti, vidi se mu, da je hči izbrala prenizkega rodu ženiha.   Kmalu potem pa se je vse čudilo, kajti priprost kapitan je na jedenkrat bil general, odlikovan z redom Aleksander-Nevskim, bil admiral vse dr zave z maršalsko oblastjo, bil je pravi državni svetnik in — veliki knez ter zet carjev. Ta srečni človek pa nij bil nikdo drugi, nego vo jevoda Maksimilijan Leuchtenbergski. A zakaj odkrivamo stare skrivnosti carskega dvora v Peterburgu? Nu, ker je baš zadnje dni sin tega vojevode in carjeve hčere Marije — princ Sergij Leuchtenbergski — umrl junaške smrti na bojišči.
Vužno
je naznanilo v denašnjej Številki Samuela Ileck-eche.a Btar. v Hamburgu. Ta hiša si jo radi prompt-nega in zanesljivega izplačevanja dobitkov tu in v okolici dobro ime pridobita, ter vsacega iih tlenašuji inBPrat opozoruicmo._
Trin^ cen«
▼ I j i bij a-ii 3. novembra t. 1. j Pšenica hektoliter 9 jpld. 43 kr.; — rež 6 gld. 80 kr.; — ječmen 5 gld. 53 kr.; — ovea 3 gld. — 26 kr.; ajda 6 gld. 18 kr.; — proart 5 gld. 53 kiv mmm koruza 6 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 04 kr.; — fižol hektoliter 7 gid. 50 kr.; masia kilogram — gl. 94 kr^ — mast — gld. 80 kr.; — ipeb Mšen — gld. 66 kr.; — apeh povojem — gid. 74 kr.; jajce po 2'/, kr.;— mleka liter 7 kr.; govednine kil«-gram 54 kr.; — teletnine 50 kr.; — svinjsko meh.' 52 kr.; — sena ICO kilogramov 2 gld. 11 kr. — slame 1 gold. 60 kr.; — drva trda 4 kv. metrov fy goi(!   50 kr.- — mehka 4 trlr* 50 kr.
v breinpnem stanji. Trpel sem vslod prsni a H čut-Mmih bolečinah, in sicer tako, la m^m od dno do \aa -idno ginik in to »»preiilo je dolgo čis* moje '.it dlje. Čul Bera od Vašo čudaoolne ftevalesciere ,>ruel sem jo rab't i io ugotovim Vas, d* so Soda ..•o mesečnem ulitku V .'Se ttčuo In okuauo ito i 'eecičro popo nem *&sT, tako, da braz a:.jma |egi tros rja moreni nopet pisati. Za adi tog« pnporueaa vsem m   ro   D imoruo  prav   cui.6    u  oku- i
hrano kot rajbojsi pripora .ček, ter oaUnem Va* idaiu
Gabriel Te/tchnur. alnšatelj javuih višjih trgovskih šot. Pismo visoko plemenito markize de Brehan.
No apel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolesni na jetrah bilo ji moje stanje liujšanja in bolečin ssake vrate sedem let sem strašno. Nijscm mogbi niti čitati niti pisati tresle so se vse čutnice na celeni životu, slabo pro-bavljenje, vodno uespanje, tur »eni Upola vodno n« ..'i/.Oi ažunji čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenutek M um u pustilo, in pri ujm bila sem melanholična najvišjo stopinjo. Mnogi zdravniki poskusili bo vsu, brez da bi uiojo boločme zlajsali V polnej obupnoau poskusila seui Vašo Kevalescicre in sedaj, ko jo uživam tri mosece, zahvaljujem se bogu. Revalesciere zasluži največje hvaio, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v staiije, da morem mojo društveno pozicijo zopot uživati. Dovolite gospod, zagotovjetija mojo prisreut hvaležnosti iu popomegu spoštovanja.
Markize do Ur t; lian. V pHharlib puži'j;.\n     p%H .uum . ? .uu. •<.»■■ z. I ftiflt S gold. 60 kr*, 9 fanta 4 Qul<L 60 sa, 6 hu* kOV i'J gold., VJ funtov 30 vsold,, 2*. i'uutov tfii guki /:tevaleB03Ci-o->.?i*ooit>« v (ntiUstib in Kevalesciore Chocolatče v prahu IS CM 1 £id. 50       Ak ias J g» ■o tx., 4* tuš a gl. »okr., * pi»ha KA t H-j ttu gi -''rotijo: Dr. Bftrrv    Uoiap. na S**4 luajii Wa>iJt' ^aoih»s«.'A«S4i ft. >.', kakor v        •:»o«tiži pri dobri oiarj'.h ir. spooorijgkih srgovir>ii; indi .•     «*':..- \ au aajfbcn hdi ua vso nrsje pa ,j«iaiit« r.k':^&ntnn s. o.'>v«oijjfc. V iLja^tuil *id. ii.,ar, J. 8 v o t» o<*& Ijkar pri „zlatem orlu", / Reki pri iokirja J. P t« dami;, v Celuvun pn lokarjn !iira laohorj u, *<l»ij«'»u pri iokarju  AJjiuoviću, v Trutu pr tekarjn Jakobu 8erravallo, pri dro^oristu P. lio ni: a '    J. H i'unlnr, « V,t\*lru nri A n 'i r o v o n. (144)
lire/ bolečine se delajo
operacije na zobeh
z nurko/.o rMvenel i i nega gnz» (iut»tgat») — ali mifli«.\i«luI-f;u/.oiri.     ^822—4)
Umetne zobe in zobovja
po najnovejsej metodi brez bolečine vpoatavlja
zobni zdravnik Paichel,
v Ljubljani, pri llradeokegamostu, I. nadstropje.
(jlavni dobitek ev. 375.O00 mark.
Naznanilo
sreče.
Dobitke garantira država.
Vitih oOiDijfi koč iu z(ii'»¥je Dreis iekt in bvef stroškov p« tovrstni
Mmmn U Bari:}
SO L«t ue je sij boleiui, ki bi jo ue blia ^ vdr*-Tila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrađenih i otrocih brez medicin in BtroSkov; soritvi vuo bole&o v ielodcu, na živcih, dulje prune, i uh jotrab; zioit i naduho, bolečino v ledvicah, jeiiho, kafiolj, nepre bavljenje, zaprtje, prehiajonjo, neapanje, ulabosti, zlAtk lilo, vodenico, mrzlico, vrtogiavje, silonjo Itrvi v gi:v\o iamonja v uaouih, »labosti in blevanje pri noaočtb Otoinost, diabot, trgaujo, shujsanjo, biedioioo iu pro blajonjo; posebna bo priporoča za iojoneo tujo boijo nego dojnifiino mleko. — Izkaz iz maj t>O.0tX> spriu;. val zdravilnih, brez vsake medicine, uioj njimi spn* ©evala profesorja Dr. Wurzei'ja, g. 1". V. B Tega profesorja medicine na vBoučiiiici v UEariborn sdravibaoga svčtnika Dr. AugeJetrna, Dr. Buoroiami« Mi. Campbella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Vti, groonjo v url Mtuarr, Murkizo de Brehan a mnogo druzih imuidtnib Oiub, «o razpošiljava na posebno zahtevu:yo zastonj. Kratki iskas is 80.(100 epričevaiov.
Na D u u a j i, 13.   .rila 1872.
Prešlo jo uže sedem  m ca cev, odu ar sem bil
Lanena olja
kupuje tvoruivu oljuntilt barv
6r. Popoviea v Zagrebu,
tor prosi za najmanjšo ceno in priposlatev uiajhone stokieničiee olja na ogled. (819—2)
Vabilo za udeležitev iloltilkiiiili iiakljuc*eli
od države Hamburg garantirane velike denarne loterije, v katerej se bode gotovo dobilo črez
H milijonov mark.
Dobitki te koristne denarne lotciije, katera obseza vs'ed načrta samo 8o.(J0U srečk so sledeči: namreč 1 dobi;ek evont. 1175.000 mark, sper.ija no mark 2.'iO.()IIO, 12.'».0<I0, HO.OIM), (10.IMI0. oO.OOO, 10.1)110, IICi.0III>. ti krat po :;o,iM>o iu 26.1100, 1(1 krai [m ^0.000 in lo.OOO, 21 krar \>> I1MMI0 iu 10.1)00, :il kiar \n< S.000, (1.000 iu 51101», 50 kril p.. 40IIO, :n»ii» in ^:,00,~20li ki.it po ^1T>II, 1'IIIM) iu 1501), 112 Krar p.> 1200 in HHHI, Kitil krat pn 500, :t<)0 in 250, 2H2-U> krat p.. 200, 175,  150, 1^4 ill I2l>, I5s:it>
krat pu !ll. 1)7. 55, 50, 10 in 20 mark in dospejo č ez iujkaj mesecev v 7 oihlelkih do gotov» odločbe.
Prvo dobitkino žrebanje vršilo so bode * I u/.!»«• no in velja za-njo
Cela originalna »rećka samo 3 gl. 40 kr. Pol originalne srećke     „     1  „  70 n Četrt origiualne srei-.ke „   — „  85 „
in razpošiljam to <»<1 drŽave gar»utir»ue oii^iuitliic itrečko (nikakor prepovedano piiiiiir.M" proti I raiih irauicj iniposi J jul \ i znesku alt )>a proti p«> -tm-nni povzetku tudi na iiMJo«I<lnlj«*iic kruje.
Vsak udeleftmk dobi od meno poleg svojo originalne srečko zuNtunj tudi originalni načrt z vtisnonlm državnim grbom in po dovršenem žrebanji pripošjo so takoj vsacemu brez '/ulit e vanj a sIii/Im-iii spisek žrebanja.
Izplačevanje in razpošiljanje denarnih dobitkov
do  interesentov  izvršujem sum tllrcktuo in   i»r»iii|ilu«»  in z ' uujzaueHlfivejtiJiu iuolčau|viu.
Vsako naročilo more si vsak preskrbeti s poštno nukazuico ali pa priporočenim pismom.
Mi Obrne naj se tedaj vsak zaradi prihodnjega žrebanja z naročilom zaupljivo no
Mm 15. novembra t. 1. ■■
do moje iirrao
Samuel Heckscher sen.,
bankirna in izmenjevalna pisarna
v Hamburgu.        (329—3)
© • -"g 2.S.
«     P § - 3<2 a.a.
S o o
• 5 "r:, ero
• j» P
-   7C .
p
cr
o
rf— V '.C CC      —< O H*. —! o M B
pa
co ~. ej' i—' "-i i  -o oo t-i •
O M C O ^' I   O' ŠJ< U" O
Javna izjava!!
Neugodne razmere nas silijo, da razpustimo svoj dta-blissement na D u n a j i in da vso zalogo blaga razprodamo pod fabrisko ceno.
Da urno razprodamo, prodamo za samo
■■ gld. 6.15 [J
sledeče praktične in dobre predmete:
1 precizijska ura s priročno verižico vred; jamči so za eno leto za pravilno hojo.
1 mizna lampa s varnostnim gorivom, jako praktična.
1 mizni prt, eleganten, pisan, iz fino angorsko volne.
10 jeklorezov, kopijo slavnih mojstrov, s katerimi se dve sobi lehko o k i n oa to.
1 kuhalni aparat za čaj, s katerim se v ..' minutah skutia najboljši
čaj.
1 terakota-kip, ob enem gorivo, fino izdelan, kinča vsako salonsko mizo.
1 domino, kompleten, v leseni škafe lji.
1 škatlja za sladkor, palisandrov les, /. najlepšim kipoie/aiiin de-Vaeh teh naštetih 50
ld.
iom okinčana in z vekslrnim zaporom.
klešče za sladkor, iz vedno bele kovine.
kosov arom. zdravilnega mila nd
dr. Duponta.
miznih nožev s močnimi rogovi
in jeklenimi rezali.
vilic z močnimi rogovi.
zllc, c. kr. patentiranih, vodno
belih.
kavnih žlic, c. kr.
vedno belih.
žlica za juho, c.
masivna.
žlica za mleko, c, masivna.
patentiranih, kr. patent., patent.,
kr.
50 kosov.
<kup samo
Naslov
kosov stane
Em Za vso predmete so jamč .    *. t>rcinis<e l^x|>or<-14.<>iii|»agiiics ■ \Vien,Burgring3. NaroČila z deželo proti povzetju urno. (250—9)
UMMMMMOiiS&bi
Izdate J in ortinjic Joiip Jurčič.
Lastnina in tisk aNarodne tiskarne'