Leu im stevnRo 97. u LMM, v ceirteR 30. man razs. Cena Din 1*50 Uhmia vsak dan popoldne, ix vre mil nedelje la pravnike. — laser a ti: do 30 peti t a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji fnserati petit vrsta 4 D; notice, poslano. Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — »Slovenski Ilarod« velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i Upramtstvo: Rnailova ulica stav. 3, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Bnatlova ulica it. 5t I. nadstropja. — Telefon itev. 34, PT Poitnina plačana v gotovini. Nepoboljšljive države Dobro poznamo tisto srednjeevropsko politiko, ki je pred in zlasti med svetovno vojno propovedovala vse-nemški imperijalizem ter si v to svrho zasužnjila Avstrijo, Madžarsko in deloma Bolgarsko. Na tako politiko je računala tudi Bolgarska pri svojih asplracl-jah proti Srbiji. Berlin. Dunaj, Budimpešta in Sofra so se tako zvzali na žive fn mrtve. Iz te kombinacije je po svetovni voini izpadla Turčija, ki je prej nadaljevala nemško imperialistično politiko proti angleški Sprednji Aziji, proti Perziji, zlasti proti Mezopotamiji. Prva leta po svetovni vomi, ko so se v Berlinu, na Dunaju, deloma v Budimpešti ter v Sofiji etablirali nekoliko svobodnejši politični režimi, ki so nekaj dali na demokracijo ter na pacifistična, pravična mednarodna stremljenja, smo menili, da se nekdania srednjeevropska fmperiialistična politika nemških drčav za vedno pokoplje. Zmotili smo se! Bistvo je ostalo isto, neizpremenieno! 2e zopet se kažejo konture te nekdanje vsenemške. srednjeevropske imperüa-Iistfčne politike. Med Nemčijo in Avstrijo se že dlje časa vrše sistematični razgovori za popolno združitev. Velika Nemčija hoče segati od Severnega morja pa do Karavank. Da se tej bodoči zvezi priključi tudi Madžarska, ni dvoma. Enako ni dvoma, da se ta zveza nadaljuje tudi na Balkanu. Končno se te i pangermanistične politike sigurno po-jprime tudi Bolgarska, če seve obvlada-[ jo v ti državi Cankovi režimi, režimi nacionalističnih in revanšnih bolgarskih politikov. Kako hladno je bilo razmerje Nemčije in Avstrije do Bolgarske Stam-bolnskega, kako prijazno je danes, ko vlada g»osp. Cankov, ki računa na re-vanšo z Jugoslavijo in ki zato rabi zunanje pomoči, seve najraše pomoči velike zveze, kakršna je bila Nemčija, Avstrija in Madžarska. Na Dunaju in v Berlinu nastopalo bolgarski poslaniki kakor doma. Kar rečejo, se jim izpolni. Ukaže*? zapreti, izgnati in event. izročiti v Sofijo zemljoradniške emigrante in dijake, takoj poseže policija vmes in aretira designirane Bolgare. Te dni smo videli, kako je graška policija razgnala zbor bolgarskih diiakov-emigrantov, ki ne soglasno s Canknvo notranjo politiko. Dunajska policija je preiskala stanovanja dunajskih bolgarskih študentov. Časopisje javlja, da jih celo izroči bolgarski vladi. Isto poročajo iz Berlina. Tudi berlinska policija je aretirala v Berlinu živeče bolgarske dijake ter jih zapodila iz Nemčije. Tako daleč je padla demokracija, mednarodna gostoljubnost, pravičnost in politična toleranca v Avstriji in Nemčiji, da teptajo ta načela, čim zahteva bolgarski poslanik! Ve se in jasno je, zakaj! Nadaljuje se srednjeevropska IniperiiaTlstična politika, ki računa z Bolgarsko in na katero se tud Bolgarska naslama, da zasigura makedonsko re-vanšo! Države, o katerih smo menili, da so miroljubne, da so demokratično Izpremeniene, da so se naučile v svetovni vojni spoštovati tuje pravice, politično toleranco in da si hočejo urediti demokratično, pacisistično, pravično mednarodno politiko, «e vračajo k srednjeevropskemu in balkanskemu imperi-jaTzmu, k spletkam, k novim mednarodnim konspiraeram. So sicer malenkosti aretacije bolgarskih d»*s»Uov. rn:rt r»rpo!it!čnih, torei n^cnrotH v mišlienju preganjajo dijake, ki študirajo na nemških univerzah in bi morali uživati gostoljubje držav ki pravijo, da so demokratične in pacifistične . . . POSET DR. BFNEŠA NA DUNAJU. — Dunaj. 29. aprila, (fzv.) Avstrijska vlada Je dobila poročilo, da češkoslovaški zunanji mnistenr dr Beneš poseti na svojem povratku s konference držav Male an-tante v Bukarešti dne 13. in 14. maja Dunaj. Dr. Beneš os*ane na Dtmaiu dva dni. Sprejme ga zvezni predsednik dr. Hainisch 't dr. Benešu na čast namerava prirediti y***L;si!;i vlad£> več svečanosti Ukaz o popolnitvi vlade danes oodpisan! — Intrige klerikalcev in opozicije brezuspešne« — Radičevci skušajo priti v vlado I — Beograd, 29. apr. (Izv. Ob 12.30) Dane ob 10.4? dopoldne je Nj. Vel. kralj Aleksander II. sprejel m?n. predsednica g. Nik^lo Pašiča v daljši avdijertci. G. min. predsednik le ostal pri kralju do 11.30 dopoldne. Nekateri ugledni irll-tikl trdiio, da je danes podpisan ukaz o spop?!nitvi vlade Narodnega bi;k*. Te vesti še ni mogoče popolnoma točno kontrolirati. — Beograd, 29. aprila. (Izv. ob 12.30). Današnja «r?eč» objavlja daT*še brzojavno situacijsko poročilo iz Zagreba. Poročilo naelaša: Padičevci so storili vse mogoče, da se priDravijo za vston v vlado in da üb sorejmejo v vlado. V tem oziru so rim dali Dopolnoma svobodne roke ostale skupine bloka «Narodnega snorazuma in seliaške demokracije*, zlasti davido-vič^vci so privolili v to, da vstonffo radičevci v vlado kot eksponenti bloka «Narodnega snorazuma» in da im?no v vladi RR zastopati politiko, začrtano v znani izjavi snorazumašk^ea bloka, ki io ie bil dal lansko leto v narodni skupščini g Liuba D^vidovič. Klerikalci pričakujejo od radičevcev akciio.kl bi do-nesla kot prvi nsoeb rarn?»r| Narodnega bloka In po mo^^st« razkol v n^ro^no-radlkaln! stranki. Tzdano ie geslo, da je treba za vse rad;6evcem in klerikalcem nemile akte nrorlasiti kot edino odgovornega g. Svetozarja Pribičeviča, čeprav so bili ti akti izdani od radikalnih ministrov. V tem o7??*n ie dnrr! ves tisk tako-zvanega bloka narodnesra srtoraz'^a navor^la, da p*še z* ko*»*b'n»c;io RR, kl v bistvu ne ro™en'a ir£es~r drug5*»a kakor nad?1!evanie D*vidov?£eve politike in wl^r'io itsoenov 7*dniih volitev. Opoziciionalci nričaknieio. da bo Radič s svoüm znanim temperamentom končno sam to kombinaono zrušil in da bo notem zelo kompromitirana naroemo-radikalna stranka, na kar rride zooet na dnevni red vnrašanie vlade Ljube Davidoviča z novimi volitvami. — Beograd. 29. aprila. (Izv.) Današnli dan Je v notranjepolitičnem oziru najživah-nejš:. 2e dolgo Časa je opozicija napenjala vse sile, da bi preprečila nadaljnji obstoj vlade Narodnega bloka. Opozicijonalci so že mestoma triumfirali, ker ni bila izvršena na- povedana spopolnitev vlade Narodnega bloka. Danes je toliko gotovo, da bo Narodni b!ok še nadalje obstojal ?n da je min. predsednik g. Nikola Pašič eden najodločnejših zagovornikov in braniteljev sedanjega vladnega sistema. Opozicijonalnj krogi so že smatrali, da je odločena« usoda vlade Narodnega bloka. Želeli so. da za vse, dosedaj storjene odredbe napravijo odgovornega edinole mni-stra Svetozarja Pribičeviča. Zato so se posebno angažirali slovenski klerikalci, računajoč, da bi prišli v slučaju kombinacije RR na svoj račun in b5 po tem radičevce zlorabljali za svoje namene. Vaš dopisnik ie danes prejel na najpri-stejnejšem mestu narodnoradikalne strank«?, točne informacije, da narodnoradikalna stranka ni imela nikakih.Dogajanj z radičev-ci, jih n:ma in jih tudi v'bodoče ne bo imela. Vse zadevne vesti so prosta izmišljotina in navadne intrige. Politični krogi danes trde, da je že podpisan ukaz o popolnitvi vlade Narodnega bloka. Opozxijonalci so danes vrgli v svet zadnji trumi proti g. Svetozarju Pribičevl-ču, ki ga vedno obtožujejo, da je edin! on kriv nesporazuma med Srbi in Hrvati. Očitajo mu tudi, da Je on povzročil ponovno prepoved izdajanja novega »Slobodnega doma« v Zagrebu. To n; res. Ugotovi"eno je dejstvo, da je notranji minister Boža Maksi movič sam na svojo odgovornost kot notranji minister odredil prepoved »Slobodnega doma« in da je tudi sam odredil Internacijo vodstva HRSS. — Beograd, 29. aprila. (Izv.) Vaš dopisnik je danes po^faščeii dementi-rstl vse vest?, naperjene proti vladi Narodnega bloka. Na podlagi točnih informacij je v položaju ugotoviti, da je Narodni blok popolnoma kompakten, kar izhaja osobifo Iz okolnostl, da g. min. predsednik Nik-la Pašič prečita v torek dne 5. maja v narodni skupščini vladno deklaracijo. Ta deklaracija bo s posebnim p^vdarkom nanašala stabilnost In komoaktnost Narodnega bloka In do* sledno politiko vlade tega bloka. Zanimivo je tud1 dejstvo, da Je stališče min. predsednika g. Pašiča mnogo ostrejše napram radičevcem kakor pa ono prosvetnega ministra Svetozarja Pribičeviča. To stališče se je zadnje dneve še mnogo bolj poostrilo. Opozicijonalni blok v razpadu Dr. Koroščeve pogrebne besede« — Beograd, 29 aprila (Izv.) Opozicijonalni blok, ki so ga tvorili davidovičevci, klerikalci, muslimani in radičevci, je razpadel. Radičevci so mu obrnili hrbet ra se pri-pravliajo, da vstopijo v vlado. Nagrobni govor temu bloku je Imel dr. Korošec, ki je pri pogrebu Davidovl-čeve hčerke r>esanke resignirano in melanholično izjavil: »Udeležba celokupne opozicije pri pogrebu hčerke predsednika opozlcljonalnega bloka Davidoviča je poslednia manifestacija edlnstva združene opozicije.« To Izjavo v političnih krosih živahno komentirajo m povdarjajo, da je opozicijonalni blok dejanski že razpadel Rnnrnpna hifta v Snfjii Boj med revolucionarji in vladnimi četami. — Bitka je trajala 24 ur. — Sofija, 29. aprila. (Izv.) V bližini jugoslovenskega poslaništva je hiša, kamor so 8© skrili takozvanl »frontovci«, to je ujedinjeni komunisti In zemljoradniki. Po Ilcija je izsledila skrivališča In Je včeraj okoli 10. dopoldne obkolila hiSo. Med frontovci in policijo oziroma vojaštvom se je razvila ogorčena bitka. Vojaki so metali na hišo bombe. Revolucionarji so končno po. begnili in se je izven Sofije nato zopet pri. čela prava bitka med njim! In zasledovalci vojaških čet. V tem boju so bili nblti tri-je orožniki In 4 vojaki Bitka je trajala do 17. popoldne. Na lice me^ta je prišel sam general Laza rov. Nekateri frankovci so pobegnili. V Sofiji je zavladal velik strah. — Sofija. 28. aprila. (Izv.) Predmestje Konjovica je bilo danes pozorlšče ogorčene bitke med vojsko, orožniki In bolgarskimi re-volucijonarji. Na pomoč je morala priti celo artiljerija. Takoj zjutraj so se začuli mno-goštevMni streli iz pušk. nakar so začele delovati strojnice. Policija je namreč bila obveščena, da so se v tem predmestju skrili morilci dveh občinskih tajnikov. Policila Je priredila h:Šne preiskave in je obk-riilu hišo. v katero so se skrili revolucionarji Ko je hotela policija z orožništvom in vojaštvom vdreti v hišo, so revolucijonarjl oddali močne salve. Več orožn kov je bilo ubitih In težko ranjenih. Večina orožnikov se je spustila v panični beg. Ko Je prišla artiljerija. so začeli policaji fn orožniki metati v hišo bombe. Revolucijonarjl so zbežali iz hiše po tajnih kanalih in prišli po teh iz predmestja v bližnji gozd, kjer so se utrdili. Artiljerija Je začela na njih utrdbe streljati. Ogorčena borba je trajala več kakor 24 nr. Revolutionäre! so v svojem skrajnem obupu spustili v zrak skladišče municije in orožja. Bila je strahovita eksplozija. TELEFONSKA ZVEZA BEOGRAD - PRAGA. — Beograd, 29. aprila. (Izv.) Med našo io češkoslovaško vlado je dosežen popoln sporazum glede direktne telefonske zveze Beograd—Praga preko Bratislave. Govor med Prago—Beogradom velja 3 in pol zlatega franka. Beograd — Bratislava S franke. Direktni telefonski razgovor Beograd—Praga se u postavi s 1. majem t. 1 SMRT ODLIČNEGA SRBSKEGA POLITIKA. — Zagreb, 29. aprila (Izv.) Danes ponoči je umrl v Zagrebu odlični politik in narodni delavec dr. Jovan Polovina, javni notar v Požegi, v 50 letu svoje starosti. Pokojnik je bil pred voino posltncc hrvatsko-srbske koalicije m član sabora, po prevrtu pa je bil imenovan za velikega župana v Požegi. Pokoinik ie bil vnet pristaš demokratske stranke. UriHn InKi z talni v Združitev Avstrije z Nemčijo ena prvih Hindenburgovih nalog« — Akcija za združitev na Dunaju in na Koroškem« — Hinden-burg za Veliko Nemčijo od Balts do Karavank. — Dunaj, 29. aprila. (Izv.) Z izvolitvijo maršala Hindenburga za prezidenta nemške republike stopa zopet v ospredje vprašanje združitve Avstrije z Nemčijo. Vse-nemška stranka Je pričela v tem oziru z ve-l"ko akcijo, pri čemer se sklicuje na to, da se je baje sam Hind?nburg izjavil, da smatra priključitev Avstrije k Nemčiji kot eno svojih prvih nalog. Tudi francosko časopisje povdaria, da je MindenburK odločno za to, da prične Nemčija takoj z vso intenzivnostjo delovati na to. da se čim naj-preje izvede želja vseh nemških nacionalnih krogov v Nemčiji in v Avstriji, to jef da se obe nemški republiki državnopravno ujedimta. Tudi avstrijska krščanskosoc?lal-na stranka se navdušuje za ta projekt, katerega podpirajo tudi socijalni demokrati-. Zdi se torej, da bo prva posledica Hinden- burgove izvolitve energična akcija vse! avstrijsk:h strank po spojitvi z Nemčijo Vsenemci nameravajo stvar spraviti v na> krajšem času v parlament, ki naj manift stira za ta Hindenbursov načrt. Tudi na Koroškem so nemlkl nacf jonalci razvili živahno agitacijo v prilog tijedinjenju z Nemčijo. Vsi predstavitelŽ koroške pokrajinske vlade, na čelu jlnl Schumi so brzojavno čestitali Hinde* buriti k izvolitvi in v brzojavkah povdarjt« li, da hrepeni Koroška samo po tem, da si čim r.ajpreje ujedini z materjo zemljo Nen* čij°. Kakor zatrjujejo, je Hindenburg na t« brzojavke odgovoril, da smatra za svoji prvo dolžnost, da Izpolni želle na skraji* me«i nemške domovine stoječih barcev A Veliko Nemčijo od Beita do Karavank. Vesti o homogeni radikalni vladi — Beograd, 29. aprila. (Izv.) V Beogradu vlada v splošnem popolno zatišje. Beogradski tisk danes obravnava odnošaje med radikali in hrvatsko seljaško stranko. »Vreme« danes konstatira, da je splošno prepričanje, da po zadnjih resolucijah Hrvatske seliaške stranke nastopa možnost iskren sporazum med radikali in radičevci Do oflcrjelnih stikov med zastopniki obeh strank še ni prišlo. Verjetno je, da to v kratkem sledi in da pride do pozitivnih rezultatov. Najbolj značilno je, da se danes »Vreme« zelo ogreva za sestavo homogene rad'Kalne vTade, ki nai t>l ]o podpirali radicevcf oziroma da naj bi se sestavila radika!no - radičevska stranka. *Vreme« dalje veli, da je predsednik hrvatskega se-IjaŠkega parlamentarnega kluba poslanec Pavle Radič zaprosil za avdfjenco pri kralju. Pravijo, da Nj. Vel. kralj Aleksander I. danes sprejme v avdijenca g. Pavla Ra-diča. »Vreme« dalje cdločn-o demantira poročila včerajšnje »Politike«, ki je javila da so radičevci predložili ministrskemu predsedniku g. P a š i č u rn kralju posebno spomenico. Poslanec Pavle Radič izjavlja, da njegova stranka dela odkrito ki ničesar ne prikriva. GOSPODARSKA KONFERENCA SREDNJEEVROPSKIH DRŽAV NA DUNAJU. — Dunaj 29. aprila, (izv.) Avstrijski tisk je zadnji čas zelo živahno razpravljal o gospodarski anketi srednjeevropskih držav, ki bi se imela vršiti na Dunaju z nalogo, da zasigura Avstriji važen gospodarski položaj v Srednji Evropi. Iz Ženeve doslej še ni prišlo nikako poročilo, kdaj naj bi se vršila ta gospodarska anketa. Nekateri krogi so zelo pesimist:čni glede sestanka srednjeevropskih držav. Drugi naglašajo, da se ima ta anketa vršiti sredi meseca maja, ker je tehnično nemogoče in Izključeno, ker ne more nobena Intereslranih držav do tega časa pripraviti za anketo potrebni materijah Izključeno Je tudi, da bi bila tako hitro ta anketa, ker se vrši šele meseca junija seja sveta Društva narodov, ki Ima o tej anketi sklepati. Generalni komisar dr. Zimmerman je snoči odpotoval v Pariz. Njegovo potovanje Je v zvezi z nadaljno dovolitvijo posojilnih kreditov za avstrijske zvezne železnice. KATASTROFALNO NEURJE V ITALIJI. — Tret, 29. aprila. (Izv.) Po porocllin iz raznih mest gornje Italije ie včeraj vladalo ▼ alpskih In apeninskih krajih katastrofalno neurje. Iz severne Afrike prihajajoči ciklon je povzročil, da je temperatura padla od 20 na 6« C. Po Äpenmih je snežHo. Neurje je v gorenji Italiji povzročilo velikansko ikodo. ITALIJA SE VMEŠAVA V BALKANSKE ZADEVE. — MIlan, 29. aprila. (Izv.) Posebni poročevalec »Secoia« javlja Iz Sofije, da je Italfanska vlada v Beogradu intervenirala radi dogodkov na Bolgarskem in na prijateljski način opozorila jugosl°vensko vlado, da Italija nikakor ne more dopustiti eventuelno okupacijo Bolgarske °d strani jugosloven ke vojske. Italija tudi ne more odobravati kake Intervencije Jugoslavije t Sofiji. (Smešno! Saj pri nas nihče ne misli na okupacijo Bolgarske. Hvala bogu, da so Bolgari v danih razmerah izveji paše dr-žavel Ured.) ITALIJA IN HINDENBURG. — Rim, 29. aprila. (Izv.) Poloficijetm »Agenzia dl Roma« komentira izvolit©! Hindenburga ter poudarja, da so Italija* ski diplomatlčni krogi Hlndenburgovo \z> volitev sprejeli mirno In preudarno. Italja«. ski krogi na rerujejo, da se s Hlndenbur-gom spremeni dosedanij sunanjopolltlčiri kurz Nemčije. Nemčija po zatrdilu italijaa »kili vodilnih krogov bo fie nadalje Izpo* njevala mednarodne obveznosti in ne bi preklicala dosedanjih predlogov za splocjM mednarodno varnost. Borzna poročila. Ljubljanska borza* LESNI TRG Hrastov? hlodi I. In IL, od 25 cm pr* mera naprej, fco nakladna postaja, 20 vt« gonov: denar 550, blago 550, zaključek 550» smrekovi ali jelovl hlodi, od 25 cm, od 4_% m dolžine, fco nakladna postaja: denar 250$ hrastovi plohi 43 mm, od 2.70, fco meja: de« nar 1400; hrastovi plohi. 53 mm, od 2.90. fet meja: denar 1400; bukova drva, 1 ra dok zine, suha, fco meja: denar 35. Žitni trg: Pšenica Rosafč, rinfusa, pa*-. Ljubljana, blago 460, pšenica avstralska, juta vreče par. Ljubljana, blago 465, otrobi pšeničnl deb., par. Ljubljana, denar 210, blago 22$ otrobi pšenicni, drobni, par. Ljubljana, blag« 190, koruza promptna, par. Ljubljana, den» 210. blago 220, oves makedonski, orlg., pan Ljubljana, blago 345, fižol ribničan, fco ko!o> dvor Ljubljana, denar 300. Efekti: 2 m pol odstot. drž. remk za vojno škodo, denar 161 K, blago 162. z* ključki 162, 7 odstot. Jnvest. posoj. iz 1. 1921 denar 60, blago 61K, Celjska posojilnica A d., denar 210, blago 213. Ljubljanska kre* ditna banka, denar 217. Merkantilna banka denar 110, blago 124, Prva hrvatska štedio* niča, denar 800, blago 805, Kreditni zavod* denar 190, blago 200, Strojne tovarne in livarne, blago 134, Trboveljska prerrogokop» na družba, denar 385, blago 390, Združenj papimfee, denar 110, blago 118, Stavbena družba d. d. Ljubljana, denar 265, blag* 280. Zagrebška borza* Dne 29. aprila. Sprejeto ob 19» Devize: Curlh 11.95—12.05, Praii. 182 50—185.50, Pariz 322.25—327.25, New-vork 61.38—62.38, London 298.40—301.40, Trst 252.67—255.67, Berlin 14.625—14.775 Dunaj 0.0863—0.0883. Valute: dolar 61.10, —.—. Efekti: 7% inv. pos. 1921 62—A 2Vi#/o drž. rente za ratnu štetu 161—162, Li kreditna —, Centralna banka 15—16, Hrv rtsk. banka 105—106, Kreditna banka. Za-'reb 105—106, Hipotekama banka 59—6Q lugobanka 96—98, Praštcdiona 800—80250 Eksploatacija 42—43. Drava d. d. Osijek 190—192, Sečer3na Osijck 5S0—590, Isis d d. 48, Nihag 49—51, Gutman 365—380, Sla-veks 172.50, Slavonija 55—56, Trboveljsk« 380—387.50, Union paromlin 400, Vevče 10J —na Inozemske borze. — Curlh. 29. aprila. Borza: Beograo. 8.375. Pariz 27.05, London 24 98, Newyork 516 20, Milan 21.17, Praga 15.30, Duna-j 0.00727. — Trst, 29. aprila. Borza: Beograd 39.40—39.45, Pariz 127.25—127.50, London 118.15—118.25, Curlh 473.50—473.60, New-yerk 24.40—24.425, Praga 72.30—72.6^ "m-oaj 0.0342—O.0347F 14 Strai i i r tSLOVENSKl NAKUÜ« dne du. aprna 1925. Državni predsednik Hlnden&urg Avstrijski velenemci in Hindenbur^. — Hindenburg in aneksija Avstrije- — Avstrijski socijalisti proti Hindenburgu. Düna), 29. aprila. (Izv.) Dunajski tisk pozdravlja Hindenburgovo izvolitev ta podčrtava iziavo francoskega zunanjega ministra Brianda, ki te naglasa!, da bo prvi Hindenburgov oficij^lni korak ta, da doseže aneksno Avstrije Nemčiji. Avstrijski velenemškl poslanci so nameravali v parlamentu prirediti lavno manifestacijo v prilog novoizvoljenega državnega predsednika Hmden-burga. Od tega koraka so bili prisiljeni odstopiti, ker so avstrijski socijalni demokrat je izjavili, da prirede v parlamentu viharno demonstracijo proti Hin-denburgu. Zato avstrijski parlament ni včeraj manifestiral za Hindenbur"'». — Klub avstriiskih Velenemcev ie nato odposlal na Hinden^unra posebno b^o-javno čestitko. V čestitki povdariajo veliko politično važnost Hindenburgove izvolitve, ker je ž njim združena usoda Avstrije. Nemški narod iskreno želi. da pride do končne združitve NemčTIe In Avstrije. Značilno ie, da so sPčno brzojavko odposlali tudi koroški Nemci. Za kmečko zvezo na Koroškem le odnoslal brzojavko zn?ml sovražnik koroških Slovencev uskok Schumi. Po poročilih iz Berlina le sociia^o-demokratična stranka Nemčije izdaja poseben manifest, v katerem noziva delavstvo na skrami odpor proti reakcijo-narstvu in za združitev vsega delavstva za borbo sociialnih zahtev. V Hlnden-burgu je poosebljen militarizem, ki je nevaren dosedarn'm socii^nun pridobitvam. Po poročilih Iz Berlina nameravajo stranke državnega bloka prirediti povodom Hindenburgovega nastona dne 10. maja velike manifestacHe, da tako dokumentiraio zmago nemške dižavne misli. Dne 10. ma^a so pozvani Ner""**. da okrase z nemškimi zastavami svoje hiše. Kriza v češki "komunistični stranki, k! ee je poostrila zlasti po odporu brneuskega sodstva proti političnemu uradu stranke, je zdaj v stadiju končne rešeitve. Nedeljsko »Rude Pravo« poroča, da so se bmenski voditelji uklonili In piše med drugim: »Br-reoski vodilni krogi so proglasili, da se oWorrijo sklepu razširjene eksekutive komu-nlstičnc internaci'jonale, da ohranijo edin-stvo stranke. Odslej ti malkontentni ne bodo več razdirali enotne komunistične fronte. S tem je pokopana nada naših nasprotnikov, ka so pričakovali, da stranka razpade.« Da ta rešitev ni tako gladka, priča proglas poslanca Roučka v nedeljski »nako-stl«, kjer čttamo- »Po vseh dogodkih, ki so se odigrali zadnje čase v češkoslovaški komunistični stranki, sporočam komunistični Javnosti to-le: Izstopam iz redakcije »Enakosti« sploh ter odlagam vse funkcije, W sem jih prevzel od čsl. komunistične stranke — torej članstvo v krajevnem izvršilnem odboru, v Izvršilnem odboru stranke ein članstvo v mestnem občinskem svetu Brna. Z današnjim dnem izstopam rodi iz češkoslovaške komunistične stranke.« Tudi drugi član uredništva Ferdinand Tranz priznava javno svoj izstop iz uredništva »Enakosti« in iz komunistične stranke zaradi metod, ki izključujejo možnost, da bi člani odločali o vodstvu svoje stranke. Predsednik kluba komunističnih občinskih svetovalcev mesta Brna je sklical včeraj sejo tega kluba z dnevnim redom: Odložitev funkcij v občinskem svetu. Uradno poročilo o burni seji osrednje-? fa izvršilnega odbora čsl. komunistične stranke omenja, da je poročal o moskovskem zborovanju poslanec Haken, o nadalj-nl taktiki pa poslanec dr. Šmeral. Sklenjeno je bilo izvajati z vsemi silami moskovske sklepe, tičose se češkoslovaške komunistične stranke. Namesto Velika In 5ei-dlera Sta bila izvoljena v centralni odbor Doürovolny in Jilek. Tudi politični urad stranke je dobil dva nova člana, hi sicer Zapotockega in Dobrovolnega, tako da šteje zdaj 11 članov. Na sen je bilo dalje sklenjeno uvesti disciplinarno postopanie proti Grimmischu in Votavu za.adi sodelovanja v meščanskih I!st?1*. Kdaj bo sklican kongres stranke in kako je treba voditi novo diskusijo, o tem bo sklepal centralni odbor na prihodnji seji. Z izstopom poslanca Roučka Iz češkoslovaške komunistične stranke je zadel hud udarec ne le komunistični pokret v Brnu, nego na Moravskem sploh. Poslanec Rou-ček je bil glavni voditelj opozicije proti praškemu vodstvu In Moskvi. Na včerajšnji se;i komunistTčnega delavskega kluba pod predsedstvom Kokande se je zopet jasno pokazalo, da razkola v stranki na Moravskem ni mogoče preprečiti. Z včerajšnjim dnem so izstopili iz komunistične stranke še ravnatelj konsumnega društva »Vzajemnost Čebela« Kovanda, dr. Stern, dr. Eker, tajnik Krček m Framkova. DrugI funkcijonarjl stranke sicer še niso izstopili, pač pa odločno odklanjajo vse funkcije v stranki. Na delavske mase je najbolj vplival izstop poslanca Roučka In vest, da hočejo slediti njegovemu vzgledu vsi ostali vodilni komunisti na Moravskem. Praga je brez moči, ker jo moravski komunisti ne poslušajo. Poslanec Rouček je Izjavil, da Izstopa tudi Iz kluba komunističnih poslancev in se pridružuje Bubnikovemu neodvisnemu komunističnemu udruženju. S tem šteje sece-sija v komunističnem klubu že tri člane — Bubneka,. Warmhrunna in Roučka. V krizi komunistične stranke igrajo razmere v poslanskem klubu važno vlogo. Razen Ha-kena in dveh, treh njegovih somišljenikov ima Moskva ves klub na sumu, da se hoče otresti njene kuratele. Splošno prevladuje mnenje, da secesija v klubu komunističnih poslancev še ni končana in da se pridružijo Bubnlkovl strujl še drugi člani kluba. Politične vesti ±= «Domoljubov» recept za tiskovni zakon. Med tem, ko piše 1jublianski«Slo-venec» vsak dan politične članke o tiskovnem zakonu, mesto da stvarno razlaga in nasvetuie niega kritične Izpre-membe v smislu zahtev in pravic sodobne demokracüe, objavlja niegov najbližji sorodnik ljubljanski «Domoljuri» sledečo notico o »važnosti tiska*: »Kitajska vlada ie izdala nedavno odlok, da mora vsak uradnik, ki trpi v niemu odkazanem okrožju slabe knitee, takoj zapustiti svojo službo. Vsak, ki sodeluje pri izdajanju slabih knjig, naj dobi sto udarcev s palico in izženo nai ga iz njegovega stanovania. Prav tako nai se našteje tistemu, ki Drodrria ali sicer raz-pečava slabe knüge, sto udarcev s palico. — Dober recept, ki h% ne šVodoval tudi za naše razmere*. Prosimo, to ie dosloven citat iz «Domoliuba», roleg «Slovenca» glavnega glasila SLS! Po tem «dobrem receptu* odobrava SLS, da le uradnik brezpravna raja, ki ne sme misliti po svoie in kateremu našteje lahko vsakokratna vlada sto udarcev s palico pod pretve70, da sodeluje pri «slabih knjigah»! Po istem receptu bi bilo na mestu, da vlada In državne oblasti «nastejejo» sto udarcev v prvi vrsti «Domoliubu» in «Slovencu»! Saj so ti listi v zadniih šestih letih pisali dovolj sramotne stvari o naši državi ter se pregrešili nad najvišjimi državnimi in nacijonalnimi svetinjami! Ti listi, ki prinoročaio te «dobre recepte», še dolže našo vlado, da je nasilna, ker take recepte hvaležno odklanja in ne izvršuje ... Sedaj si lahko mislimo, kakšna bi bila svoboda tiska, ako bi na vladi uvajali mmistri SLS «dobre tiskovne recepte» ljubljanskega «Dornoljitba» ... = Iz konzularne službe. Za lugo*do-venskega honorarnega konzula v Bremenu Je Imenovan g. B a r h a u s e n. Za honorarnega konzula v Lipskem g. Viljem M e I e r, za honorarnega konzula v Firen-ci Alfredo Rabarberi, za honorarnega konzula v Brnu Ing. MIlan V u 1 e t i 6. ■* Pogajanja t Ifaüjo. Načelnik Jugo- slovenske delegacije za pogajanja z Italijo pooblaščeni minister dr. Otokar R y b a f odpotuje danes v Firenzo. Pogajanja z Italijo se obnove dne 3. maja. V Firenco prispe za časa pogajanj italijanski kralj Viktor Emanuel. — Delavsko - kmetskl Met. je Izdal posebno krvavo pobarvano prvomajsko Bte-vilko v napačni veri, da Je delavstvo danes še vedno tako zatelebano in zaverovano v čudeže svetovne revolucije, ki Je pred vrati (!), kakor tista leta neposredno po svetovni vojni. Na prvi strani *nu »lika krvavega revolncljonarcs s krvavim praporoM in bakljo, na tleh to polomljene verig*. Naj bi raje tak revoluciJonarno navdahnjeni mazač pograbi* po delavsko-lzobra. Sevalnem dein ter delavstvu resnično koristil s podrobnim soeljalnim delom, ne pa da ga s fantastičnimi vabami odmika od realnega sveta ter zapleta v brezuspešne akcije. Pravilno praznovanje prvega majnlka pomeni spametovanje od revolucionarnih neumnosti ter podrobno delo za sanacijo delavskega stanja skupno 8 sanacijo splošne Industrijske krize. Tu naj raje »Delav. sko . kmetski list« zastavi svoje pero in dela m piše o stvarnih pobojih delavskega Izboljšanja in napredovanja! ■* Pogajanja z Avstrijo. Na Dunal odipotuje danes dr. Miroslav PI o J, načelnik delegacije, ki vodi trgovinska pogajanja z Avstrijo. Občinske volitve v Zagrebu bodo dne 10. maja. Kandidatne liste se morajo vložiti do 1. maja. Glavna stranka, ki bo tudi verjetno dosegla večino, je hrvatski napredno - socijalni blok, kateremu pripadajo Hrvatska Zajednl^a, HSS, Hrvatska stranka prava (KoSutIČ) !n Hrvatska delavska stranka, kateri se bodo morda tudi priključili eoeijMisti. Samostojne liste postavijo frankovci (dr. Prebeg), davldovi. čevci, SDS. narodni socijalisti (dr. Polt-teo), židje in mogoče tudi radikali. Vprašanje, postavijo li komunisti svojo listo, je še odprto. Drzen olom na Grosupljem Vlomilci odnesli trgovcu Naretu za 20.000 Din manuiakture. Iz Grosuplja na~n danes 29. t m. javljajo: Vse Grosuplje Je danes zbegano radi velikanskega In drznega vloma v trgovino Vinka Na rata. Danes zjutraj, ko je g. Vinko Narat odpiral, kakoT ob!čajno, svojo trgovino, je zapazil v lokalu velikanski nered. Takoj mu je bilo Jasno, da so morali po noči obiskati njegovo trgovino nepoklicana, drzni in ra- flnirani vlomilci in potepuhi. Ko je nekoliko pogledal po izpraznjenih predaHh in policah, je ugotovil, da so mu neznani vlomilci odnesli raznega manufakturnega blaga v vrednosti 20.000 Din, gotovine pa samo 2^0 Din. O vlomu je b:la takoj obveščena orož-niška postaja. VlorrPci so vdrli v lokal skozi glavna prodajalnlška vrata. O vlomu ie 1 i!a obveščena tudi ljubljanska policijska direkcija. Pros ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. zvečer. Sreda, 29. aprila: *Roka roko umiva, obe obraz. Red A. Četrtek, 30. maja: Golgota. Delavska predstava pri znižanih cenah. Izven. Petek, 1. mala zaprto. Sobota, 2. mala: Roka roko umije, obe obraz. Red D. Nedelja, 3. maja: Vdova RoSlinka. Izven. Opera: Začetek ob H 20. zvečer. Sreda, 29. aprila zaprto. Četrtek, 30. aprila. Don Pasquale. Red B. Pntek. 1. maja: Prodana nevesta. Ljudska predstava pri zelo znižanih cenah. Izven. — Lfublfanska opera. V četrtek 30. tm. se poje Donizzettijeva komična opera »Don Pasquale« za red B. Sodelujeta ga. Lov-šetova m g.: Banovec, Subelj, Zupan. Dirigira g. N e f f a t, režira gospod Bučar. — Dve ljudski predstavi po izredno znižanih cenah bosta v ljubljanskem Narodnem gledališču v četrtek pred 1. majem In v petek 1. maja. V četrtek se vprlzori v dramskem gledališču na Izraženo željo delavstva Tučlčeva »Oolgata« v režiji g. Rogoza m z gg.: Rogozovo, Rogozom, Drenovcem, Skrbinškom In Kraljem v glavnih vlogah. 1. maja pa pojo v opernem gledališču Smetanovo komično opero »Prodana nevesta«. Rečira g. Bučar, diiigTra g. Balatka. Ke-cala poje g. Betetto, ki je dosegel ravnokar v Pragi s to vlogo sijajen uspeh. Marinko poje ga. Rozurrova. Janka g. Kovač. Ostale vloge pojo gg.: Korenjakova. Ribičeva, Ropasova In VaSka g. Mohorlč Itd. Obe ljudski predstavi se igrata Izven abon-manov. — NaSa opera pripravlja reprlzo Leon-cavallove opere »GlumačI«, Petra Comell-usa opero »Bagdadski brivec«- D'Albertovo opero »Mrtve oči« In Oflenbachovo opero »Hoffmannove pripovedke«. — Iz kiparskega ateljeja profesorja Rcpiča. Med vojno je imel kinarski atelje na tehniški srednji šoli v LJubljani malo učencev. Starejši co bili pri vojakib, mlajši pa niso imeli sredstev, da bi dovršili triletno Bolanje. ki je predpisano na tem oddelku. Zdaj Je atelje zopet dobro obiskan in sevadijo učenci v najrazličnejših tehnikah kiparske umetnosti. »Nekateri lzvršu.. jejo tudi ljubke amorete, ki bodo krasili vodomet na velikem šolskem dvorišču. Profesor Repiö kleše sedaj iz marmorja vel!, častno skupino »P!eta«, zasnovan pa ima tudi doprsni ki? pesnika Stritarja. — Veliko zanimanje, ki pa kažejo učenci tega oddelka za svoj poklic, budi upravičeno na-do, da nam profesor Reptč gotovo še vzgoji lepo vrsto dovršenih kiparjev, sebi v veselje, domovini v čast. Sodišče Sadovi klerikalnega tiska. Ivan Kuhar Je sicer zaveden korogki Slovenec, ki je zaradi svojega delovanja pri plebiscitu moral zapustiti s starSi vred rojstni kraj Slov. Plajberk, toda kot vnet pristaš SLS Je zastrupljen s protisrb5ko gonjo. Obtoženec, ki Je predMski delavec v Trž:ču, je dne 11. Januarja nastopil pri Sv. Ani na Brodarjevem shodu kot govornik Ker se je Brodar v svojem govoru bavil največ s Srbi, oziroma neljubim mu režimom, je bil Kuhar ves razvnet ter je mlsM? doseči med poslušalci v!šek navdušenja za SLS s tem, da ie vpil: »Srb! so izdajale?! Srbi so krivi, da smo pri plebiscitu Izgubili Koroško!« Navzoči orožnški si je njegove besede takoj zabeležil, kljub temu Jih obtožene ne prizna naravnost, temveč trdi, da Je govoril le proti srhskerrt» režimu ter govoril: »Kdor n! za SLS, nt Slovence, oziroma je Izdajalec Slovencev.« Ker je § 103 srb. k. s. v tem oziru nejasen, ker pozna le slofe (klasaT, a po § 302 še veljavnega avstrijskega zakona. Je pristojno le porotno sodišče, se Je deželno sodišče Izreklo za Inkompetenco. (Dan poprej pa je senat oprostil profesorja Jarca, ki je bil obtožen po Istem paragrafu, torej bi morala priti oba pred poroto.) Modrijan iz Rovt. Komaj 19-letni Jože Modrijan iz Rovt Je raztrgal neko uradno povabilo ter psoval orožnika brez vsakega povoda z barabo In lumoom. Obtoženca op'sujejo za delomržne-ga, ki pa dobro živi, popiva in za druge pla-čuie, zato je na sumu tihotapca. Obtoženec se izgovarja na popolno pijanost. Obsojen je bil na 1 teden zapora. Namesto pokojnega očeta je hotel volit! pri zadniih skupščinskih volitvah v Kr"2ih pri Tržiču 2t-letnl Janez Kalan iz Golnika. Prvotno se je izgovarjal, da ga Je k temu pregovoril ondotni zaupnik SLS, posestnik Jože Sitar, ki Je bil vsled tega tudi na za- tožni klopi. Pri obravnavi pa Je prvotni zagovor umaknil ter utemeljeval nameravano volilno sleparijo, češ da ga Je noga tako bolela, da je bil ves neumen. Obtoženi sicer ni oddal kroglice, ker ga je predsednik vprašal po imenu. Obsojena sta b'la vsak na 1 teden poostrenega zapora. — Ponesrečen vlom v trafiko v S^len-burgovl ulici. V noči 22. m. m. ie pred pošto stoječi stražnik slišal v Selenburgovi ulici zažvenketati šipo ter pohitel tja ter videl kako beži proti Wolfovi ulici mki mož. Začel se Je lov ter sta dva stražnika ujela bežeČega šele na Vodn'kovem trgu. Bil je to brezpose1™, delomržni in tuji lastnini nevarni kovaški pomclnik Fr. Toni. Izdala ga Je sled po svežem snegu. Tatvine fii mogel izvršiti, pač pa ie razbil Spo / izložbenem oknu. Obsojen ie bil na 2 In pol meseca ostrega zapora in na povrnitev škode za šipo. fina si, oi „JfiirinT čokolada a mladim, starim prava si naslada. Mladič se no Tebi okreiif Starca pa Tvoi užitek pokrenl. Gbjave. — Gospa Anka Koščevic-Badalic, ki nastopi na IV. abonma koncertu FHharmo. nične družbe v ponedeljek, dne 4 .maja, je v Zagrebu znara kot ena najbclJSih kon. certnih pevk. Njen sopran Je m-?baTr kakor baržun ter Izredno obsežen. Srednja fn globoka lega sta zelo močni, v v'Sini pa Ima glas popolnoma jasno, da mttalno barvo. Gospa je izredno mnzlkalna ter ne odllk'i-je po izvrstni deklamaciji ter plemenitem fraziranju. Rusko pesmi, katere ima si svojem sporedu, je študirala nalaač za kon. cert 2. marca t. 1. katerega ponovi sedaj tudi v Ljubljani. 856-n Zagoneten slučaj v Trnovem. Ze včeraj smo med dnevnimi vestmi na kratko poročali, da pogrešajo livarja Alojzija Banovoa. stanu jo^eera Voerelna ulica ßt. 5 v Trnovem. Zjutraj so naS i domačini njegov klobuk in njegov dežnik ob obrežju Gradaščlce. O dogodku, ki je razburil trnovsko predmestje ter povzročil celo vrsto razlfčnlh govoric, fantastičnih namiga vanj in verzij, smo Izvedeli: Livar Banovec je bil reden večerni gost v gostilni škof v Rečni ulici. Običajno Je tam ostal do četrt na 21. Ker ga v ponedeljek zvečer le nI bilo domov, ga Je šla iskat v mesto njegova hčerka, ki ga pa ni našla. Zjutraj je odšla hčerka z materjo na trnovsko straZDico, da tam poizve, kaj Je z očetom. Obe sta bili mnenja, da so očeta, kj Je morda v vinjenem stanju razgrajal, pridržali na policiji. Na policiji pa obema niso mogli dati nikakega pojasnila, na kar sta mati in hči odSli domov. Na po vrat k ;v sta našli ca obrežju Gradaščlce klobuk inj dežnik, o čemur sta takoj obvestili policijo. Na lice mesta Je t-ikoj od Sla komisij ter uvedla obširno preiskavo. Ker so bile ob obrežju opažene krvave stopinje, ki so vodile ▼ smeri proti GradaSeiei in na dvo. rlsče peka Markiča, Je obstojal močan sum. da Je postal Banovec žrtev sločlna. Policija je zato marljivo zasledovala zadevo in tc tem bolj, ker so se našle na Markovičevem dvorišču luZe krvi. Na podlagi tega In ker so se Širile vesti, da Je bil morda Banovec umorjen od lastnega sina Ernesta, le pol'.-clja zaslišala tudi tega, vendar se Je Izkazala njegova nedolžnost, ker Je dokazal svoj alibi. Včeraj zjutraj ga sploh ni bilo v Ijiubljanl, ker Je službeno odpotoval t Skofjo Loko In je o smrti očeta zaznal, k, 'J-- i~ ......____llühUlMäL- Lli_qJHi OSKAR ff. 57 (Razpad carstaa Roman zadnj'ega avstrijskega cesarja. Nadvojvodinja se je nastanila v salonu. »Lahko si misliš, Karel, da nisem prišla semkaj earadi kakšne malenkosti.« »Gotovo ne, mama! Toda ne morem uganiti vzroka tvojega prihoda.« »Ne m»oreŠ uganiti vzroka? Vendar pa bi si to lahko mislil. Dogodek od predvčerajšnjim v hotelu Kranz je vzrok, da sem prišla semkaj.« »Ali, mama!« Nadvojvoda je postajal nemiren. »To je vendar stvar, ki se bo rešila samo v oficirskem zboru.« »Prav to, toda rada bi vedela, v kateri obliki?« »To je zelo enostavno. Ta čuden grof in ritmoj-ster v rezervi, ki izživlja prepir zaradi natakarice m potegne samokres proti članu cesarske hiše, pri-tle pred častno sodišče in izgubi oficirsko šaržb.« »O, ničesar drugega?« »Mislim, da bo to dovolj. To zadoščenje smo iolžni dati tudi enoletniku Popperju, s katerim Je x>stopal, kakor s pobaiLiom.e »Ti igraš zagovornika gospoda Poppcrja proti rrofu WoTkensteinu?e je rezko vprašala nadvojvo- dinja. »Mislila sem, da imaš več čustva za plemeni- J tost in viteštvo.« »Mama! Ta mož se ie osebno postavil proti meni.« »Ali ni bil v pravici? Kaj si hotel storiti z dekletom, ki te ni hotela uslišati? Ali si hotel izsiliti njeno ljubezen?« »Bila je vendar samo natakarica!« »Bi!a je to ženska, in nepošteno je za moža, ako onečašča ženske.« Nadvojvoda je skušal ugovarjati. »Mama, nastopil je proti meni. Nastopi! je proti moji volji v stvareh, ki ga nič ne brigato. 2alil je dolžno spoštovanje napram vladajoči hiši.« »Nastopil je proti tebi! To je storil že enkrat, proti Tvojemu očetu je ščitil mene.« »Mama! Orof Wolkenstein?« . * »Da, Karel! On je bil tisti, ki me le očuva! pred onečaščenjem, ki bi ga pač ne preživela. On je zaščitnik žena, i.i Vi ste onečastitelji ženske časti. Ali čutiš svojo krivdo njemu nasproti? Zaradi Tvojega očeta je moral dolga leta v izgnanstvo in sedaj ga hočeš oropati še njegove časti!« Nadvojvoda je razburjeno vstal ter po svoü navadi nervozno tekal po sobi semtertja. »Ne, mama, tega ne storim. Zaslužil je čast in hvalo, toda kaj naj storim?« »Pred oficirji, pred katerimi si ga žalil, ga moraš prositi za odpuščanje.« »Jaz, mama, Nemogoče!« »Dolžan si to sebi in njemu. Ti s! dedič prestola in kot vladar boš poosebljena čast. Izkazal boš čast sebi in njemu, akr> prostovoljno priznaš svojo krivdo.« — »Mama, ne morem!« »Kakor hočeš. Potem grem jaz k njemu in ga prosim, da odpusti sinu krivdo, kakor je nekoč odpustil očetu. Uslišal bo mater, kakor je nekoč usli« šal ženo!« »N<* mama! Tega ne boš storila! Ravnal se bom po Tvojem nasvetu ter ga prosil za odpuščanje.« Nadvojvodinja se je nežno nasmehljala. »To sem vedela. Tvoje srce je dobnD in Tvoje čustvo je pravično, ako Te ne vodiio po krivih potih prilizovale! in slabi svetovalci. Kdaj urediš to stvar?* »Se danes, mama. Brzojavil bom Wolkensteinu. naj pride danes zvečer v Kazino. Tam ga bom pred zbranim oficirskim zborom prosil za odpuščanje.« »In ako se ne odzove Tvoji brzojavki ?« »Brzojavil mu bom, da storim to na Tvojo zahtevo, da si prišla zaradi tega semkaj in da mu hočem dati popolno zadoščenje. Mislim, da mi bo zaupal.« »Dobro, Karel! Povej mu tudi, da hočem tu ž njim govoriti!«-- V Kazini je bilo zvečer vse presenečeno, ko je sluga Prijavil grofa Wolkensteina, ki ga je pozvala njegova cesarska visokost. Nadvojvoda je vstal in še1 srofu nasproti. Glasno in jasno je spregovoril; »Gospod grof! Mo?a prevzvišena gospa mama, njena cesarska visokost nadvojvodinja Marija Jožefa mi je danes sporočila, kako veliko hvaležnost Vam je dolžna za Vašo zvesto službo. 2e to bi zadostovalo, da bi Vam izkazal svojo popolno spoštovanje. Med tem pa sem tudi uvide!, da je bila krivda Pri dogodku preclvčera:šniem v hotelu Kranz na moji strani. Obžalujem dogodek in Vas prosim, go. cood grof, da mi oprostite moj nastop pri tej pri* liki. Priznavam, dp ste ravnali korektno in častno!« Ponudi! je grofu roko, ki jo je ta ginjeno stisnil. »Cesarska visokost! Srečen sem, ako ste mi v milosti naklonjeni! Preživel sem srečna leta kot ad-jutant Vašega prevzvišenega gospoda očeta.« Krepko stiskajoč grofovo roko, je nadvojvoda radostno vskliknil: »Hvala Bogu, s tem ie končan službeni del. Sedaj Vas povabim, gospod gnjf, da ste moj gost.« Ponudil je grofu prostor na svoji desnici in smehlia;e pripomnil: »Dolgo ne smeva tu ostati. Mama Vas pričakuje še danes pri meni.« »Njena cesarska visokost? Mene?« »Vas, gospod grof! Mama ima Vam pripovedovati marsikaj iz pre;šniih časov, ko ste nastopili vitežko zanjo s srcem in roko. Vem, da se iskrene veseli svidenja.« »Ako dovolite, cesarska visokost, hočem takoj oditi .. .« Nadvojvoda je potisnil grofa, ki je že napoi vstal, nazaj na stol 10K2 *tpv *r/. »S L O V C N S K ! NAROOt dne 30. aprila 1925. Stran 3 Dnevne vesti. V Liubuanr. dne 29 aprila 1925. — Pozor! Odmera nafmarine za L 1925 m 1926. V smislu čl. 204 finančnega zikona za leto 1934/1925 z dne 31. marca 1924 (Uradni list št. 43) se objavlja, da je odmera najmarine za davčni leti 1925 in 1925 dovršena. 15 dnevni rok za vpogled v od-merni izkaz se določa za čas od 1. do 15. maja 1925. Davčni zavezane7 imajo pravico vpogledatj v odmernih tabelah le svojo davčno dolžnost (za druge le s 10 Din kol-kovanim pooblastilom) pri mestnem magistratu, davčnem uradu za mesto v Ljub'ja-ni. ali pa pri davčni administraciji ob uradnih urah in v zgoraj določenem času. Pripominjamo, da je v smislu določil zgoraj omenjenega zakona prizivni rok skrajšan na 15 dni in da sc posebni plačilni na'ogi ne bodo razpošiljali. Predpis hišne najmarine onim zavezancem, ki v 15 dneh po preteku roka za vpogled odmere t. j. do 33 maja nc v lože priziva ali pritožbe pri davčni administraciji v Ljubljani, postane pravomočen. Priziv je podvržen taksi (kolku) 20 Din. — Beogradski akademik« na Dunalu. Pred kratkem je dospelo 22 dijakov in 2 di-Jakin;! tehniške fakultete beogradske univerze ped vodstvom profesorjev Ulskega Lebedeva rn Tomiča na Dunaj z namenom, da si ogledajo avstrijske tehniške visoke šole !n pa tudi razna industrijska podjetja. V nedeljo dne 25. t m. so se kot gostje avstrijskega predsednika dr. Halnischa udeležili predstave v državnei operi, kjer so Igrali Bizetovo »Carmen«. — Usposobljenostn! Izpiti In dopusti. Po naredbi prosvetnega oddelka morajo učne osebe prositi odslej v svrho usposoblje-nostnega izpita In priprave nanj za potrebni dopust 8, eventueino 14 dni. Isto velja za študijska potovanja kamorkoli. — V naše državljanstvo so sprejeti: Peter 5 e r j u k o v, Jožef Pokorni, Aleksander Laske vič, Nikola Pogorecki, Jaroslav Prhal, Grigorij De m č e n k o in Pavel T r o š i n. — Iz našega državljanstva sta Izstopna: Karel M a n d i č, pomorski kapetan v Trstu, in Ivana Herzmann, zasebnlca v Gradcu, nristoina v Celie. — Urednik Stevo Dmltrovlč t. Včeraj Je po daljši bolezni umrl v Sarajevu podpredsednik ondotne sekcije Udruženja jugoslovenskih novinarjev g. Stevo D m i-trov 16. Pokojnik Je bil urednik uradnega Usta bosanske vlade »Narodnega Jedin-Stva«. Bil Je Izredno simpatičen mož, ki ie imel širok krog prijateljev in znancev. Med svojimi stanovskimi tovariši je užival velik ugled. Z vnemo je deloval v novinarski organizaciji In se redno udeleževal novinarskih kongresov. L. 1920 se je udeležil tudi ekskurzije jugoslovenskih žurnalistov v Češkoslovaško. Bil je navdušen jugoslovenski nacljonalist, ki ie posveti! vse življenje Ju-Iroslovenski ideii. Umrl je v najlepši moški (dobi 39 let. Zavratna bolezen Jetika mu je prestrigla nit življenja. Sarajevski novinarji izgube s Stevo enega svojih najbo'jsih tovarišev. Vsi njegovi stanovski tovariši ga ohranijo v najlepšem spominu. Pokoj njegovi plemeniti duši! _ S pošte. Pomaknjeni so v višji plačilni razred, oziroma stopnjo poštni uradniki, oziroma uradnice v Ljubljani: Evgen Križaj, St. Knez, Iv. H a m e r š a k, Iv. R a k o v'e c, M. L u z n a r, Fr. Jereb, Budivoi M a s 1 e, I. P o k o r n, Alojzija B i-ber, Mariia Sajovic, Tončka Tome, Pavla C i u h a, Št. Breznik, Pavla Rot, Mariia Mesojedec, Ciril L11 e k, J. Du-1 a r, Marija K u t m a r, Lidija Pečenko, Betka Modrijan, Danica K o b a 1, Kristana Kok al j. Ed. Hof m an, M. Š t e f e, Marica Podboj, Iv. M 1 a č, Marija Binder E. Kump. T. Vidmar. K. Vran-člč in V. Pupis; v Mariboru pa: J. Š a v-r I č, Vladimir K o s e r, Juraj P i 1 a t o, Ludvik Podgornik, Vladimrr K 11 n a r, Anton Po že g. E. Pipan, Mavricij F1 u k s, L. Strniša. V. L o 1 i č n i k, Peter Kotnik, Valentin Z a b 1 a Č a n, Anton Eržen in Marko P o s t r a k. — Nag generalni konzul dr. Dobrečie — dekan konzularnega zbora na Reki. V hotelu »Royal* na Reki se je vrSil po inici-Jativi generalneera konzula avstrijske republike Mevnlerja intimni sestanek dlplo. matičnih zastopnikov Anglija, Francije, Amerike, Belgije, Danske, Argentinije, Portrgalske, Holadske, Španske, Madžarske, Švedske« TJruguava tn nase države, katero zastopa generalni konzul dr. Filip Do. I>ree:č. Nnmen sestanka Je bil medsebojno spoznavanje In ©življenje konzularnega ibora. šlo je tud! za izvolitev dekana konzularnemu zbor«. Soglasno In z vidnim! simpatijami je bil izbran za dekana kon. Bularnega zbora na§ gen. konzul dr. F. Do-brečič, ki se je na izkazani Časti navzočim toplo zahvalil. Izvolitev pomeni veliko uvaževanje naše drŽave v Inozemstvu. V diplom atični službi pa se imajo nastavljati Izključno 'e visoko sposobni uradniki. — Odvetniški izpit je napravil pri pri-zivrem sodišču v Trstu g. dr. Karel B i r s a, odvetniški kandidat v Gorici. Čestitamo! — fnženjerski izpit iz kemije je napravil 27 t. m. v Stuttgart!] na Nemškem naš rojak g Karol S k u b i c, sin g. inšpektorja lin. straže Jakoba Skubica iz Ljubljane. — Napredovanje učlteljstva. V višjo po!nžajno grupo so postavljeni z odlokom min, prosvef« ON. br. 20.198 z dne 22. aprila t. I. in sicer v L grupo: Avgust TomiČ, lol, uprav.. Sv. Anton nad Rajhenburgom; Uršula M a z i, učiteljica v Borovnici; Ev-ladija Tavčar, učiteljica v Rajhenburgu; Marija HroMh, učiteljica v Dev. Mariji v PoImi; Angela Trost, učiteljica v Vodicah; v II. grupo! Marija OniČ - Cepuder, Učiteljica v Golem pri Vodicah; Zinka Vr-Sčaj, učiteljica v Zagorju: Ruža Je raj, učltelnca v Mostah; Terezij S i k o š e k, učiteljica v Brežicah In Marija Schweiger, učiteljica v St. Janžu. — Učiteljske vesti. V Ljubljani so bili, icakor je že znano, z redom sv. Save V. vrste odlikovani: vpokojeni šolski ravnatelji Jakob f d r 1 a n. Josip C e o u d a r in Fa- Juraj Rezek in ravnateljica Franja sc Imenovanim na nez Leveč; učitelja: Fran M a r o 11 ter Z e m m e. Odlikovanja slovesen način izroče tekom prihodnjih dni. — Vpokojen je mestni učitelj Fran G o -r a z d v Ljubljani. — Vrnitev selitvenih stroškov vpoko-jencem. Po odredbi št. 2 čl. 45 urad. zakona gre vpokojencem povrnitev selitvenih stroškov iz službenega na mesto, kjer hočejo preživeti svoj pokoj. Ti selitveni stroški se toliko časa ne bodo izplačevali, dokler ne bo izdelan pravilnik za izvrševanje gorenje odredbe in dokler ne bo odobren v to potrebni kredit. Skrbelo pa se bo, da se čimpreje izdela pravilnik in dobi kredit. — Za vestfalske rojake. Predsednik »Zveze Jugoslov. delavskih podpornih društev« na Vestfalskem g. Pavel Bolha je prispel v Ljubljano, da intervenira pri naših oblastih v prilog naših na Vestfalskem živečih rojakov v raznih perečih vprašanjih. Včeraj ga je sprejel g. vel. župan B a 111 č, kateremu Je podrobno razložil razmere, v katerih živijo naši rojaki nn Vestfalskem, in ga zainteresiral za njih teženje. G. veliki župan je zagotovil, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se ugodno rešijo vsa, teh izseljencev se tikajoča vprašanja. G. Bolha se napoti še v Beograd, da zainteresira za vestfalske Slovence tudi centralno vlado. — šolski vrtovi In čebelorela. V zrrtislu odredbe višje šolske oblasti se ima po šolskih vrtih gojiti poleg zelenjadi, sadjereje in poljskih pridelkov tudi čebelarstvo Kot istotako važna panoga narodnega gospodarstva. Na kmetih so nekatere šole s če-belorejo že pričele. — Zaprta pomožna pošta. Z odlokom poštnega ministra štev. 16.25 z dne 19. marca t. 1 se je zatvorila pomožna pošta v Kupščmcih v Prekmurju. Njeno dostavno okrožje se je spojilo z dostavnim okrožjem Murske Sobote. — Pogreb hčerke Ljube Davldovlča. Včeraj je bil svečan pogreb hčerke g. Ljube Davidovlča, soproge polkovnika Aran-gjelkoviča. Pogreb je bil zelo sveča.n. Ope-lo je izvršil sam patrijarh Dimitrije z mnogoštevilno asistenco svečeništva. Pogreba so se udeležili v imenu Nj. Vel kralja Aleksandra I. prvi adjutant armijski general Hadžič, kraljevič Gjorgje, diplomatski zbor, kraljeva vlada, mnogi narodni poslanci in nrrogcštevilno meščanstvo, ker je pokoj-rica vživala v Beogradu splošne simpatije. Nj. Vel. kralj je poslal g. Ljubi Davidovicu pismo, v katerem mu izraža svoje globoko sožalje. — Smrtna kosa. V \isoki starosti 80. let je 28. t. m. v Kamniku umrl g. Marko Zupančič, vpokojeni podu-radnik drž. železnic. Pokojnik je bil zaveden naroden mo , ki je užival srloš-ne simpatije. Pogreb bo v četrtek 30. aprila ob 16. v Kamniku na pokopališče na 2alah. Blag mu spomin! — Palača poljedelskega ministra. Eko-nomsko-finančnl odbor ministrskega sveta je imel sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se že letos prične graditi velika palača ministrstva poljedelstva in vod m ministrstva šum in rudnikov v ulici Miloša Velikega. Proračjn znaša 80 milijonov dinarjev. To svoto da na razpolago fond poljedelskega ministrstva, tako da državni proračun ne to obremenjen. Palača naj bi bila dograjena v štirih letih. — Radloprogram za 30. t. m. London (505) 20—22, 22.30—23 30 (Hotel Savoy) koncert; Birmingham (475) kakor London; Bounnemouth (3S5) 20—22 koncert; Cardiff (351) kakor Manchester; Manchester (375) 21.40—23 koncert; Newcastle (400) 23—21 15 koncert; Aberdeen (495) 20—22 koncert; Glasgow (420) 20—22 kakor London; Belfast (435) 20—22 kakor Manchester; Nottingham (32S) 20—22 koncert; Paris-Radio (1750) 12.30—20.45 (ruska glasba) koncert; Paris-Petit Parisien (345) 21.30 koncert; Zürich (515) 13-30, 16, 20.15 (Strauss) koncert; Wien (530) 11—12.50, 16.10, 17.50, 20 (Nordijski večer) koncert; Roma (425) 20.30 koncert lahke glasbe; Bruxelle (265) 20.15 koncert lahke glasbe; 21.15 Jazzband; lin (505) 16 30—18, 22.10—24 koncert, oratorij »Ustvaritev«; Breslau (418) —12 55, 17—18 koncert, 20.30 opera »La serva padrona«; Frankfurt (470) — 18, 20.30—21.30 koncert, 22—23 »Bunter /bend«; Cassel (288) kakor Frankfurt: Hamburg (395) 14, IS, 21 koncert, 23 »Walpurgisnacht« Iz Brockena preneseno; Hannover (296) kakor Hamburg; Bremen (330) kakor Hamburg; Königsberg (463) 17—18, 20—21, 21.15—22 koncert; Leipzig (454) 20.15 igra »Walpurgisnacht«, potem plesna godba; Dresden (292) kakor Leipzig; München (485) 16.30—17.30, 20—21.30 koncert, 20.15—23 šah; Nürnberg (340) kakor München; Münster (410) 20.30 »Medea«; Stuttgart (443) 17—18.30, 21.15—23 koncert, 20 —21 »Hedda Gabler«. — Mazuran £ Comp — Prazgodovinski čoln? Poročajo nam: Pred kratkim je beležilo časopisje, da je posestnik Matija Grdin iz Prevalj pri Pre-serju našel pri trebljenju jaTka na svojem travniku prazgodovinski čoln. Muzejski ravnatelj si je na licu mesta ogledal predmetni čoln in se prepričal, da ni niti malo prazgodovinski. Je sicer izklesaen iz enega samega hrastovega debla, vendar ne z primitivnim orodjem, kakoršnega so rabili prazgodovinski mostičarjl, marveč z dovršenim železnim, na kar kaže tudi najden železen žebelj, vijak z matico. Tudi je bil komaj četi t metra globoko v zemlji, dočim je prazgodovinski čoln, katerega je izkopal Dežman ob Išči, ležal cele tri metre pod zemeljsko gladino. — Podružnica Kola jugoslovenskih sester v Novem mesta je cvetni teden nabrala za pozlačene oljke 1600 Din ter za veliko noč obdarila 14 revežev, oziroma revnih družin. Podružnica Kola se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom, ki so s svojomi darovi pripomogli k Ber-19 30 12.05 buffa 16 30 — Smrtna kosa. V Hrušici pri Ljubljani je včeraj popoldne preminul v cvetu svoje mladosti IS letni Prokop Vuga, dijak III. letnika Srednje tehn;čne šole. Pokojni mladenič je bil marljiv in nadarjen dijak. Bil Je vztrajno delaven pri Sokolu v Štepanji vasi. Telovadil je več let v vrs*ah naraščaja, z uspehom pa se Je udejstvoval tudi na prosvetnem polju. Zavratna bolezen ga je pred kratkim položila na bolniško postelj, s katere ni več vstal. Legel Je v prerani grob, poln upov in načnov za bodočnost. Z njim izgubi štepanjski Soko1 zvestega tovariša in sodelavca. Blag mu spomin, njegovi rodbini naše sožalje. Ženska podružnica C. M. družbe v Novem mestu priredi v 60boto 2. maja ob 20. uri in ponovi v nerteljo dne 10. maja le ta 1925 ob 17. uri v prostorih Narodnega doma, obakrat z gostovanjem člana ljub ljanskega narodnega gledališča g. Ivan* Cesarja v vlogi Rozmanovega Janeza, Cvetko Golarjevo komedijo »Vdova Rošltn-ka«. — 853-n — Cirlf-Metodova podružnica za Gro-belno In okolico Ima svoj občni zbor 3. ma ja ob 16. uri pri g. Vuga na Grobelnem. — Kdor se zanima za prekorlstno Šolsko družbo sploh in za delovanje na3e podružnice posebej, tega vabimo, da pohiti ta dan na Grobelno! 854-n — Morilec AlTč Izročen našim oblastim. Italijanske oblasti so te dni Izročile našemu sodišču znanega morilca Aliča Iz Ločnice, ki je bil. kakor znano, pred nekaj meseci prijet. Aliča so zasledovale naše oblasti, ker je na prigovarjanje svoje ljubice Marije Krekove zavratno ustrelil njenega moža Ivana. Dočim je bila Krekova pred let« pred ljubljansko poroto obsojena na 20 let ječe, je AHč takrat pobegnil v zasedeno ozemlje, kjer so ga pa koračno tudi izsledili. Alič pride že pred prihodnje porotno zasedanje. Tragična smrt delavca. V nedeljo Je v Sarajevu padel z 8 metrov visokega poslopja, katerega je popravljal, zidar Josip Voraček. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer je umrl — Umoril moža svole ljubice. Invalid Mlk>je Obradovič fz Donjega Mlholjaca na Hrvatskem je usmrtil seljaka Janosa Bin-kasa in nato z njegovo ženo, s katero Je imel že dalje časa ljubavno razmerje, po-bednil. Za n.ffm je Idana tiralica. — Popularnost Jo ve Caruge. Včeraj Je bil pripeljan v oslješke zapore Pero KoTje-nak iz Bara, ki je s kolom ubil svojega strica. Zahteval je od paznika, da ga zapre v celico Jove Čaruge. Prošnji niso ugod-ilf. ker se v celici nahajata že dva kandidata za vešala, od kolih je ede« obtožen radi umora in 18 zločinov. — Avtomobilske nesreče. Na cesti Pod-gorica - Danilovgrad v Črni gori sta ob reki Sušici trčila skupaj dva avtomobila, pri čemnr ie bilo več potnikov težko ranjenih. — V Mostam je avto povozil 67Iet-no starko Jovanko Tanovac. Dobila je težke poškodbe In ni upanja, da okreva. — TcZJa avtomobilska nesreča pa se Je dogodila v ponedeljek na pot! Novi Sad-Som-bor. Avtomobil je med Kulo In Crcenko odletel s ceste v jarek, pri čemur je bil Šofer obit. tovarnar Protfč pa težko ranjen. Prepeljali so ga v bolnico v Sombor. — Nesrečen skok z voz«. Ravnatelj posestva grofa TankovIČa v Suhem polju se Je v nedeljo peljal s vozom, da Izplača delavce. Na nekem klancu se je ravnatelj zbal. da se ne bi voz prevrnil ln Je skočil z njega. PrBletel je tako nesrečno, da si Je zlomil roko In vrat tn Je obležal mrtev na licu mesta. Ah še vesle?? Kaj pa? — Da ie pričeta tovarna čokolade „Mfrim" izdelovati tudi rženo in slad no kavo prvovrstne kakOVOStt. 1249 — Slovenski penzion Triglav v Clrk. venfci bo letos omogočil mnogim, da pohi-te na sinji Jadran. Dobra hrana in soba dnevno Din 65.—. Lep položaj, odprto eeto leto. 8S»-n — Proti edebetosti deluje a kolosaimm uspehom samo »Vilfanov čaj«. Dobiva se v vseh lekarnah In drožarijah. Proizvaja: Laboratorij Mr, D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 71. — Opozarjamo na danaSnji oglas Nov avtobus tvrdke Adanrö. 821/u — Marsikdo, ki je poznat «Pekatete* !z predvojne dobe, si jih ie že požele!. Zlasti Primorci, ki se nahajalo med nami, so |!h težko pogrešali. Kakor nam poroča nova tovarna v Ljubljani, bodo vsi trgovci v arktkem času založeni s Pekatetami, tako da jih bo dr.biri po mestih in po deželi. 818/n Iz Ljubljane. — Modernizacija Ljubljane! Na zadnjem občnem zboru »Ljubljanske kreditne banke« se Je iz vrst delničarjev izrazila želja, naj bi zavod zgradil poleg svoje palače še tudi eno stanovanjsko hfšo. Predsednik g. dr. Triller je obljubil, da bo nprava skušala ugoditi tej želji. Kakor čujemo, zgradba stanovanjske hiše gotova stvar. Kreditna banka zgradi to hišo na Aleksandrovi cesti, kar bo naše občinstvo cotovo z zadoščenjem pozdravilo, ker se s tem izpolni predzadnja vrzel, ki Se kvari to najlepšo ljubljansko cesto. Z zgradbo prično v najkrajšem času hn računajo, da bo stavba pod streho že letošnjo jesen, popolnoma dograjena pa jeseni 1. 1926. Poslopje bo prav tako visoko kakor je palača. Ves ta stavbni kompleks bi bil že zdavna zazidan pred vojno in z neprimerno manjšimi stroški, ako bi svoječasno klerikalci ne b:-li preprečili v obč svetu prodaje teh stav-bišč Kreditni banki S tem so klerikalci oškodovali ta denarni naš zavod skoraj za 100 mlPjonov dinarjev, obenem pa so oškodovali tudi Ljubljano, da se ni mogla že pred desetletji moderno razviti v tem delu mesta. — Pevsko društvo Ljubljanski Zvon . V sredo, 29. te četrtek 30. t m. raji mesi-nega ibora, S57.B HUGO STISNEŠ ML. V AMERIKI Otto Hugo Stinnes, sin pokojnega nemškega vele* industrijalca Stinnesa, se mudi v Ameriki v svrho pogajanj glede posojila Stinnesovemu koncernu. — Osebna vest iz opere. Kakor čuje. mo, zapusti našo opero v Ljubljani izredno priljubljeni baritonist gosp. Cvejič in nastopi svoje novo mesto na zaqrrebslvi opert s Jesensko sezono. Gosp. Cvejič je že poa. pisal kontrakt z zagrebškim intendantom Kon-ovičem, ki Je v nedeljo prisostvoval predstavi Aide v naši operi in po predstavi pridobil gosp. Cvejiča za Zagreb. Na ta način smo Izgubili še zadnjega predstavnika trojice, ki je pela na naši operi prejšnja leta in dosegla lani višek svojih umetni-ških zmožnosti: za Zikovo in Šimencem še Cvejič. — Načrti za zgradbo poslopja poš*ne hranilnice v Ljubljani. Žriia za presojo na-tečainih načrtov je dovrsi'a svoje delo in prisodila I. nagrado gradbenemu tehniku Frani u LavrenČiču, II. prof. arh. Radu Kregarju, III. arh. V' a d u M a. Šiču. Načrti bodo v r slopju tehnične srednje šole, prvo nadstropje, soba 16, Javno razstavljeni prihodnji petek in soboto od 14.—17. popoldne in v nedeljo od 9.—12 dopoldne. Vlagatelji nenagrajenih načrtov naj se z navedbo svojega gesla pismeno ali osebno obrnejo na direkcijo poštne hrani!-« niče, podružnica Ljubljana, ki jim bo njh načrte vrnila. — Mestna ubožnica. Dne I. maja ob pol 7. zjutraj se bo vršila posvetitev novega oltarja kapelice mestne itbožnice v Jap-Ijevi ulici št. 2. Da se je uresničila večletna želja stanovalcev, (starih onemoglih) je zasluga mestnega magistrata in drugih dobrotnikov, katerim se ti stanovalci iskreno zahvaljir^k). — Člane Jugoslovanskega novinarskega udružerla zadnjič opozarjamo, da mora odbor na jutrišnji seji po naročilu Centralne uprave brezpogojno črtati vse člane, ki do takrat ne urede svojih finančnih obveznosti do sekcije. Blagajnik posluje danes od 15.—18. v uredništvu »Jutra«, Miklošičeva cesta. — Odbor. — Slovensko zdravniško društvo v Lfublfan! priredi mesečno zborovanje v petek dne 1. maja t. I. v ženski bolnici s sledečim sporedom: 1.) Klinika netuberkuloz-nlh obolenj juverrilnega kolka s kritičnega vidika, predava prim. ortop. oddelka g. dr. M i n a f. I.) Pydemla post abortum, refe-rira g. dr. Leo Š a v n i k. asistent. 3.) Primer operirane hldrone froze, demonstrira g. dr. B. Benčan, sek. Pričetek z de-menstracijarri točno ob 6. zvečer. — Društvo »Soča« priredi v soboto 2. m a j a t. I. veselico s plesom. Spored veselice bo nudil le prvovrstr.e izbrane točke s sodelovanjem opernih pevk in pevcev solo in petja v zboru, duetov, veseloigre I. t. d. Ves soored se prične točno v določenem času. Začetek veselice ob 20. ln plesa ob 23. ari 85ln — Kolo jugoslovenskih sester v LJubljani bo imelo >utri v Četrtek 30. aprila ob 16. uri popoldne izredno odborovo sejo. — Opozorilo: Vstopnice za »Šah z živimi figurami« na vežbnlišču »Atena« se bodo razoečavale v predprodaji pri g. Praprotnik ,trafika v Prešernovi ul'ci in pa na dan prireditve, v petek 1. malnika od 4. popoldne, dalje pri blagajni v Tivoliju. Podpirajte Ateno! 559'n — Sekcija saveza finančne kontrole v Ljubljani priredi svoj redni občni »bor dne Ä. maja 1925 ob 10. url v Celju v dvorani Narod no ga doma z običajnim dnevnim redom. Udeleženci naj se za vožnio po železnici poslužilo ugodnosti, določene z nar. M. S. broj S50-25 z dne 26. jan. 192". — Odbor. S55-n — Brivnice bodo v petek dne 1. maja ves dan zaprte. — Načelstvo. — Kultur.-znanstvena sekcija Triglav priredi svoj prvi sestanek v četrtek dn* 30. aprila ob 8. zveSer v Akad. kolegiju. — Predava tov. Grahor: O nacionalizmu 854-n — Legitimacije za zagrebški veleselem se dobivalo pri Publicitas, Ljubljana, Šelen-burgova 7./H. Cena Din 40.— tudi po povzetju. 839/n — Godba dravske diviz. oblasti ped taktirko dr. Čerina bo sodelovala pri »šahu na prostem^ 1. majnika v Tivoliju. 810/n — Tombola poštnih uslužbencev. V ns- 3em poročilu o tombel! poštnih uslužbeu. cev Je pomotoma izostalo ime Ivanke Sirca, ki Je zadela četrti dobitek. Izjava. Iz Maribora. Izjavljam, da bodem z vsakim, ki je aH pode posredno ali neposredno raznašal podlolažnltve govorice o moji odsotnosti dne 28 .L m. ter vezal tragično smrt mojega očeta z mojo osebo, temeljito obračunal pri sodišču Banovec ArnoSft. —m Požar pri Ptuju. Pred dnevi j% nastal v Viča vi pri Ptuju požar v poslopju nekega tamošnjega posestnika. Na kraj po-žara so prispele požarne brambe Iz mestu in okolice ter ogenj po večurnem napornem gašenju omejile. Sko^LOVrK?Ki NARQpt dne ?Q aprila 1925. Gospodarstvo Gene sladkorja padajo. Na svetovnih s^dkcrnih tržlščh so zv čele cene znatno padati. Vzrck Je na new-yorskem tržišču. Prvotno je nastala ta tendenca radi tržno-tchničnih momentov in ponesrečenih špekulacij pozncic pa se je nadaljevala radi neugodnega razvoja sladkorne kampanje na Kubi. Po poročilh s Kube je bilo vreme doslej precej ugodno. Ker so bile tudi delavske razmere z malimi iz jemami normalne, se je moglo delo pričet? neovirano v vseh podjetjih. Po zadnji s*a-t;stiki bo znašala sladkorna produkcija na Kubi 4,925 000 ton .kar predstavna znatno povečanje v primeri s prejšnjo kampanjo. Ugodne vesti prihajalo tudi z Jave, kjer cenijo letošnio produkciio na 1,060.0)0 ton, t. j. za 200.000 ton več kot lani. Položaj teh dveh sladkornih industrij Je zdaj jlavni moment, ki vplva na znižanje cen. Cene sladkorja ostanejo po sedanjih izg'cdih ne-izpremenjene, če se sladkor še bolj ne poceni. Na našem tržišču Je karte! sladkornih tovaren znižal cene za 23 para pri kg k~r je dinar porasfel in ker so cene s^ndkorj;! padle tudi na inozemsk h tržiščih. Kristalni sladkor se prodala zdaj po 13,55 Din. V obmejnih kraiih je s'adkor cenelšl, da ss prepreči uvoz Inozemskega blaga. Promet v trgovini s sbdkorjem Je slab, ko se pa približa sezona konserviranja s?dja. bo povpraševanje po sladkorju večje, karte! je izrgra1 producente sladkorne pese, ker bod-i letos zasciana s peso samo polia, ki so 'as» kartela odnosno v njegovem zakupn. Kartei se hoče zadovoljit] letos s produkciio 2^00 vagonov, da bi mogel predati stare zaloge sladkorja In da M v inozemstvo sploh ne šel naš sladkor. S tem so prizadeti prodneenti sladkorne r-sc In drŽava sama Nekateri poslanci nameravalo b.ije sprožiti vprašanje produkclie s'pdkorja v narodni skupščini in zahtevati zadevno anketo. Sklepi trgovskega kongresa v Zagrebu. Na kongresu trgovskih korporacIJ kraljevine SHS v Zagrebu so bile po zadevnih referatih in stvarni debati sprejete te-le resolucije: Centrala trgovskih udruženj. Sekcija kongresa trgovskih korporacIJ je na svoji seji sklenila, da se ustano»M Centrala trgovskih korporacIJ Je na S7oJt seji sftlenlla, da se ustanovi Centrala trgovskih udru-ženj s sedežem v Beogradu. Priprave z* pravila In pravnika za delo tega udru ženja se prepušča Savezu trgovcev Hrvatske in Slavonije v Zagrebu kot inlcljatorju tega pokreta ter se mu naroča, da glasom razprav v sekciji Izdela m razpošlje vseui ndruženjem pravila na vpogled. Prisilno udruženje trgovcev in trgov-eklh udruženj Kongres trgovcev, na kate. rem so zastopani po svojih strokovnih organizacijah trgovci iz vse kraljevine SHS, Je sprejel o tem vprašanju resolncljo, da naprosi kraljevo vlado spre*etl v obrtni zakon odredbo, po kateri mora biti vsaka oseba ali društvo, ki se hoče pehati s trgovino, član odgovarjajočega trgovskega udruženja In šele Če dokaze, da je tej za. h te vi ustregel, lahko dobi obrtno dovoljenje. Prisilna poravnava Izven stefiafa in gospodarski svet. Po obVrnl debati in diskusiji o skupnem nastopu na gospodarskem kongresu v Sarajevu Je kongres trgovcev sprejel resolucijo, da brez omejitve r.sva-la princip prisilne poravnave Izven stečaja in zahteva, da se sprejme no/1 zakon o nrisilni poravnavi, ki bi p^olnoma onemogočal vsako zlorabo, it. sicer na podlagi nredloga za modifikacijo te*ra zakona, o katerem se Je razpravljalo v ministrstvu pravde 25. marca J 1. Po Izjavi minfstm trgovine In Industrije kot zastopnika kraljeve vlade, podane na t«»ni kongresu, da je načrt zakona o gospod a r-skem svetu izdelan na konferenci dne 25. t m. v P ^Trtd'i. vlada usvojila in da se po tem načrtu no ben zakon, ki tangira gospodarstvo sploh ne more predložiti narodni skupščini, dokler ga ne prouči gospodarski sv<»t in da 'e gospodarstvo v tem svetu dovolj za*fo-nano, prehala konerres preko tepra vpraša Ma kot gotovega dejstva. KonsTe« konpta. Mra, da so se prometne razmere v na^i državi deloma «»v**S*V. Glede na celo. kunno pocenitev vrednosti v državi je računati s tendenco, ds. •*» prometne postav, ke zniža fo kakor za nmo*n!šk! tako tu a za blagovni promet. Merodafni činltelii opozarjalo na neobhodno potrebo razvoja -iaS»»a» prometa kakor tttdl solunske cone. VI le bil fln flnv*>" ponolnoma zanemarjen. T-eba Je č!m nrel irdati Imenik W*ra in novo prometno tarifo, ki mora biti boTJ socialna, da omogoči razvoj gospodarskih Tn trgovskih centrov. V tem ozlrn bi lahk-> služil za vr^pr priznani Barcwter sistem eon. "Brezno o se r*»b*-eva čim nre'Sn**^ «klieanle tar1f«e kon>,?ile. fflednliö zabTf ta koncrres Izenačenja tarlfov glavnih in vlcinalnlh želernlc Kongres trgovskih organizacij v Pragi. Prvi kongres tr.Tovskih korpo^^lj v srrebn dne 2«. In 27. aprila 1025 Je skle. nil: 1. Gospodarska ndmžen^a v naši drža vi morajo biti zastopana n* koneresu trgovskih orjpanlTacIJ vsega pveta v Pragi 1. 1925 po svoji reprezentanci, v katero se morajo po naših pokrajinah delegirati po trije člani. 2. Reprezentanca se mora udeležiti vse^a delovanja tega kongresa. 3. Priprave in pogajanja z orranlz-atorjl kongresa v Prae-1 se prenuščaio Snvezn trgovcem v Zagrebu. 4. Pozivamo Savez trgovcev v Zaerebo, da v sodelovanju z os .illmi gospodarskim' organizacijami naše ''ržaviše pred sestarkem orašVega kongres«* ukrene na merodajnem mestu vse potrebno glede reforme koledarja in do'oči t ve praznikov. —g Novo posojilo v Inozemstvu. Finančni minister namerava začeti v sporazumu z ministrstvom poljedelstva in vod pogajanja o hip^lekarncm prsojilu v Inozemstvu, ki bi šlo za ustanovitev nove državne poljedelske banke. To in ono Pritlikavec t dvojnimi organi Po Neaplju je hodil tnal možiček, vis» k 1 m 15 cm, in prodala! lahkovernemu ljudstvu čarovn'ške knjižice in nasvetoval j-s ljudem, katere Številke naj stavilo v loterijo, da bodo gofovo zndeli. Trga cVoJj 41 let starega možička ni več med živimi. Nenadoma je preminul. V svrho idcntifikf.ijc so izloz'il trnplo v mrtvašnici in i^vršTi so rfdi hi.rc smrti trdi t bdukcijo. Zdravnik le bil razočaran. Kaj ta' ega še ni videl. Kakor trde prva poročPa. ima miH moz", ki Je d^ma iz rmrke province, več dvoinlb organov, tako dva ?cTrdca in dvf J" čreva. Trup'o so ba'zamira'l in soravlH v bolnico kjer so preiskali vso njogovo n-tran'^st In dognali več dvojnih «rganov. Zdravniki *z-prašuielo ljudi, ki so ga pomoli, k^ko J? ?ivet, kri Je dela'. Tzvedcll so mrd drugim, da le hodil na brano v neko predmestno g"s*Hno, kler *o r-a debelo gledali in so se vsi čtrdfl\ kako da ta nv>JMč«k. ta priHkav« Tek, pole vsak dan tovko, koHlor k*k mo-fsra orjak In d.^ber J?dec 1 ir jc ime1 dovolj, ker je 'kupčeval t ljudsko neumnostjo in ta je povsodi na svetu zelo draga., Ksot V Pldoradu prTmitIvi7oia ir» enostavnosti, v Rus;j!, so rešili vse komplicirane pro-* lerne tako lahko. k?v*r ^b je reševal crr s svo?imi »dnkazV Vrhunec so pa dosegli komunisti z enostavnim izumom, kako pomagati delavcem, če že ne do bo!»š;h plač, oa vsa i do znižanja izdatkov in kako uničiti zadn'e ostanke bnr^ua^oe rHvatne trgovine zlast* v manufakturi In slednjič kn-^o pripraviti ljudstvo na enostaven način do tega, da bo zdravo in nedostopno raznim nalezljivim boleznim. Sovjetski listi namreč poročaio, da so k:ievsk? komunist? nstn-vovili društvo Vi se fmenuie kratko KSOV, kar pomeni »Komunlstičkskij sojnz oJkntT*! 'iel« (Komunistična zveza n^gih teles). Vsak član tega društva. bod*si mo?kl, ženska ali dete. rrora sveCano obljnbltl, da bo hodil sa*ro v pTnva!n-h bTačah. 2ensVam so milostno dovoMH nositi kopalne obleke. /?al. da iz boljSev:ških listov ne izvemo, da-Ii velja ta zaobljuba za vse letne čase. Društvo pričakuie od te akcije ogromno korst Prvič je hoja v plavalnih hlačah fiziološko - profilaktičnega pomena. Ljud:e se urtdijo, ne bodo več stokali in javkali, če se malo prehlade in tudi domačemu proračunu bo ustreženo, ker jim ne bo treba za vsako malenkost iskati zdravniške pomoči. Drugič je taka moda gospodarskega pomena. Prištedimo si lahko marsikak sto-tak na perilu, obleki in čevljih. Politični porr-en tega originalnega domisleka leži v tem, da bo naenkrat uničena zooet ena panoga buržuazne privatne trgovine, ki dela bolj5ev:kom še vedno v~1ik« preglavice. Slednjič je omeniti še moralni pomen. Ljudje, ki se bodo sprphajah* po ulicah kot nedolžna Adam in Eva v raju. bodo imeli tudi nedolžne misli, kakor sta n*h Imela prva dva človeka. Pa se utrdi človek v morali tako da nazadnje tudi plavalnih hlač ne bo več treba. Takrat prihrani tudi na teh ostankih obleke, trgovina s pleteninami pa bo obsojena na smrt. Zdaj pa pomislimo, kako si ljudje v Evropi belijo glave nad tem problemom, koliko je skrbi pri nas, kako bi se človek oblekel in kje bi dobil potrebno svotico, da si nabaviti obleko! In vendar je vse tako neverjetno enostavno. Sploh se ni treba oblačiti. Ta Ideja sicer ni nova, ker so se l.iudie v Afriki in drugih vročih krajih že davno domUIi'f. da bi kazale napovedati vsaki modi sploh bojkot. Tam niti plavalcih hlač ne nos'jo. Tudi takozvani ku^ii na Kitajskem rn Japonskem se omeje cesto samo na cun»o okrog bedei aH pa še te ne nosijo. Al! vsi ti nekulturni narod' delajo to brez organizacij in svečane zaobljube, kar ie očividna napaka. Ko se sovjetska kultura razšri tudi v te kraje, bo ta napaka gotovo popravlie-a in k'ta'ski kuTi»l ustanove črn ali rumeno organizacijo K^OT. Stoümo torej pred rešitvijo vseh soci-jalnih problemov. Ne oblačimo se več, ker prihranimo na obleki Tako soravrmo svoj bori proračun v ravnoteü'e. Ne pijmo, ker prihrammo na pijači in prispevk:h za vodovod. Ne jejmo, ker prlhranTmo na jedi'ih, posodi In kurjavi. Ne stanuimo in takoj bo konec stanovanjske bede. Ne bo treba ne državnih podpor, ne stanovanjskega zakona, ne društev za zgradbo stanovaniskih hiš, ne vagrwiarjev — skratka. Imeli bomo raj na zemlji. Lahko bi še nadaljevali vrsto teh prakfčnih »nec In rekli: ne čitahno in ne bo več novin. ne knjig, ne bo ne politike, ne strank Ne vol;mo, pa ne bo parlamenta, ne mislimo in vrnimo se v ono idealno stanje, ko se pračlovek sploh nI zavedal, da ?*vl. Nad golo, mirno In srečno zemljo bodo šumeli samo vetrovi, na zemlji ne bo ne gospode, ne bogatih in bednih ne ponižanih In razžaljenih. To bo oni raj, ki ga napoveduje K>OT po receptu kijevskih od-rešenikov sveta In v tem raju doživimo kmalu popolno enakopravnost — mrtvih. torbico zelo previdno ravna«. Denar mu je bil ukraden na progi Dunaj - (jradec med spanjem, ko je spal. Njegovi sopotn"M sn govorili Čudno mesan'co in *f1i n! rTvv.r vrsto sl*k, ki so predstavl'a'e bTtke veMkega Kneza In so izredno ugajaTe takratne a kralju Frideriku ViTemu. Naročal je tako vedno več bojnih slik. Nv'coc ie sporolil enemu svoi;h starih g^eralov da ho d I naslikati tudi nje:.ove biti:e. Oereral se ;e res udeležil več bojev in ,c mu ie za.o zelo dobro zdelo, da ga hoče kralj tako odMkovatl. Za ogledovanje teh sl'.k je H'a potem povabljena vsa dvorna driuha. Slika je visela zakrita. Ko so bili vsi zbran\ je u!<:za! kralj sliko odkriti. Stari g^nera1 ;e g'eda! ves za^i'den. nrep'asVn, M-ič in b'ed sliko pred seboj. Videl je na sliki postavljene topove, nanerjene na bežečega zaLa. Bel srr.odnišlii dim naznanja, da so b M bal oddani streli na zaica. Vsa družba se >e krohotala. kralj se je d r ž t 1 od srreha za trebuh, stari zbegani general se je mabl nekaj časa sem In tia, potem pa je naredil »gute Minne zum bösen Spiel« in se začel Še on smejati, amnak ne sliki, marveč neumnosti pruskega kralja. S steklenico in jajcem zavoje vana moža V kraju New Liberty v Zjedinienih državah je malo moških ki br imeli veselje do ženltve. Zato je prišla n.ka tamošnij lepotica na misel, da si pribori moža od drugod ter Je v ta namen napisala pismo, v katerem je razloži-a svojo stamst in svoje znanje !a poklic, ga daU v steklenico Kr to položila v malo reko, ki se iziva v veliki MistsipL V I ouisani je ujel to sfeklen'-co neki farmer in začel nato dopisovat5 z dek'etom v New Liberty. Ona Je rada od-govarja'a in čez par mesecev sta se vz*?H. Hči nrkega gojitelja krkošl bi se bi'3 rada omožila. Vsak dan je zavijala in razpošiljala Jaica. Nekoč je na neko Jajce napisala, da bi sc rada poročla. Jalce ie prišlo iz Missouri v Newyork in v hladnem skladišču so nastavlienci čltali, kar Jc bfo napisano. Jajce je dobil končno k zaju*re-ku neki gospod v New Londonu. Takoj je pisal poš'ljaTki v Missouri ljubavno pi"mo Dobila ie bila že Iz skladišča dve ponudb!, ali za pravega adresata je smatrala onega, ki je Jajce pojedel in s tem se je poročila. Ocfgovornr urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Glavni urednik: VLADIMIR KAPUS Pisemski papir v mapah In Skatijah po zni2ini ceni ouff Narodna knjigarna, Prešernova et i ca T Kraplnske toplice polec Z-o-eba zdravijo proti«, rtvmatizeai, tsbiss, tonske bolezni itd, stalna vojna glasba, rlekHčna razsvetljava, kino, lastia radijska postaia ter druge zabave, izven glavne sezone znatni popusti na cenah. — Pojasnila daje brezplačna kopališčna uprava Krapinske Topl'cö. Naprodrj I0S5 spalnica, kvhlnjska opra» va in gramofon s nlošča« m: Ccra 5ČC0 Din. — LiubVana, Dunajska ce< sta 64. 1274 Dvignite oismo «št. 95» J 1269 Kre^ ene«, z trd-ga lesa — nova, se pre la po zelo nizki ceni. — Naslov pove unrava »SI. Nar.«. 1271 t 1275 I Vsem sorodnikom in znancem Javliamo tužno vest, da je naS ljubljeni, skrbni soprog, oče, stari oče, tast, gospod Marko Zupanič r o dura da i k dri. telezaice v p., dne 28. apr la 1925, 80 let st*r, mir o v Gospodu 7*spal. Pogreb bo v četrtek, 28. aprila 1925 ob št rib po-poludne v Kamniku. Žalujoči ostali. Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravnokar tioftlil Ojlike damske od Din 7^ do Din ISO. — Otrese oi D!n £0 do Din 70. Naki'eni rd D;n 1C0 nnprei, do ^iskariie«« r ■a