Leto LXIIL, št. 204 V Ljubljani, torek 9. septembra I930 10.-IX.W30> krat,_^-prilog. lakaja vsak dan popoldne, izvzemal aedeije In praznike. — Inseratl do 30 petit aJ^*n 60 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3_, več« inseratl petit vrsta Din 4—, Popnst po dogovora. In sera tu 1 daiiek posebej. _ >Slovenskl Narod< ve°a mesečno v Jugoslaviji Din 12—, sa inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE; MARIBOR, Grajski trg št 8.__ CELJE, Kocenova nI. 2. — TeL 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c. tel. št 26. Jesenice, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. Velika vojaška svečanost v Ljubljani Danes dopoldne je sprejel 40. pešpolk Triglavski novo, Jugoslo vensko zastavo Ljubljana, 9. septembra. Danes ob % na 11. so se vrnili iz Beograda predstavniki 40. pehotnega polka Triglavskega, z novo polkovno zastavo. Sprejema pred glavnim kolodvorom so se udeležili poleg zastopnikov oblasti in kor-poracij, kakor za Dravsko banovino podgan dr. Pirkmajer, škof dr. Rozman, za ljubljansko mestno občino podžupan prof. Jarc, občinski svetniki Ivan Tavčar, Li-kozar, Jeglič in druge še naslednje deputacije: za univerzo prorektor dr. Vidmar in dekan dr. Lukman, za načelstvo ljubljanske sokolske župe starosta Pipenba-eher, podstarosta Turk in Flegar, za Savez dobrovoljcev Zoreč, za Savez invalidov Satier, za Jadransko stražo trgovec Stupica, za Narodno strokovno zvezo predsednik Juvan in tajnik Kravos, za Aeroklub predsednik Hribar in tajnik dr. Rape, za Zvezo obrtnih zadrug Rebek, za Obrtno društvo Franc IgliČ, za Sočo predsednik Sancin, za Profesorsko društvo Jeran in Vrhovnik, za Ciril-Metodovo družbo trgovec Rohrman, za Zvezo bojevnikov Bonač, za Glasbeno društvo Ljubljana Sturm, za pevsko društvo Glasbene matice Kalan, za Slomškovo društvo šolski referent Lužar, za. Društvo pravosodne straže Franetič in jKretič, za Zvezo narodnih organizacij na Westfalskem, v Holandiji in Belgiji predsednik Bolha in Kužnik, za ljubljansko gasilsko župo Zupan, za Srbsko pravoslavno občino prota Jankovič, za TPD generalni ravnatelj Skubec, za Društvo pravnikov dr. Sajevic, za Glasbeno Matico direktor ffubad, nadalje so bili zastopani vsi oddelki banske uprave kakor za prosvetni oddelek dr. Lončar, za oddelek za trgovino in obrt dr. Mani, za zdravstveni oddelek dr. Mayer, itd. za poštno direkcijo dr. Grego-rič, za Poštno hranilnico dr. Vidmar, za višje deželno sodišče predsednik dr. Ro-gina, za narodno ženstvo Maša Gromova, dn. Zbašnikova, dr. Pucova, Popovičeva. Vso fronto na desni strani Masarykove ceste je zasedla ljubljanska garniziia pod vodstvom brigadnepa generala Dragomira Popovića. Na skrajni desni so se posti rali godba dravske divizije pod vodstvom višjega kapelnika majorja dr. Čerina in rezervni oficirji, dočim je levo stran Ma-sarykove ceste zavzelo številno ljubljansko občinstvo. Zavzeta so bila vsa okna bližnjih poslopij. Občinstvo si je celo poiskalo prostora na strehah glavnega kolodvora, Mikličevega hotela in palače Vzajemne posojilnice. Red je vzdrževala policija pod osebnim vodstvom upravnika dr. Guština. Zastopniki oblast in korp^racij so se namestili pod šotorom, ki je stal sredi Ma-sarvkove ceste poleg glavnega kolodvora. Ob pol 11. je trobentač zatrobil in napovedal prihod komendanta dravske divizije generala Save Tripkovića. Komandant divizije, ki je prispel v spremstvu polkovnika Kilerja in nekaterih drugih višjih oficirjev, se je najprej pozdravil s podbanom dr. Pirkmajerjem, potem pa z zastopniki oblasti in korporacij. Govor komandanta dravske divzije Beograjski vlak je imel tri četrt urno zamudo. Predenj je stopil komandant 40. pešpolka Triglavskega polkovnik Cvijić z vojaško četo, kateri na čelu je nosil visok ki stasit narednik novo polkovno zastavo iz vestibma glavnega kolodvora, ie trobentač zatrubil, godba pa je zasvira-a zastavi v pozdrav. Hip nato se je vojaštvo strnilo v kare čez cesto, trobentač je zatrobil mirno, nakar je imel komandant general Trip-kcvič na zbrano ljubljansko garnizijo na-seldnji govor: Vojaki! Na . rojstni dam Nq. kr. Vis. prestolonaslednika Petra je naša vojska na najsve-čanejši način zvila in izročila Nj. Vel. kralju svoje s slavo ovenčane stare zastave, a iz rok Nj. Vel. kralja je sprejela nove eastave z jugoslo vensko fcrobojnioo. 6. septembra je Jugoslavija svečano izkazala dolžno spoštovanje junaškim in v mnogih borbah in bitkah na vseh srbskih bojiščih in oek> preko Albanije, Krfa, Soluna in Dobrudže, proslavljenim našim zastavam, ki so nam tedaj bile naša hiša, naša slava, edmi simbol svobode naše domovine. Zvesti prisegi kralju in svoji zastavi so šli prekaljeni naši bojevniki pod svojimi zastavami preko mnogih krvavih bojnih poljan in v tujini, daleč od domovine so v borbi ustanavljali domovino. In končno so prišli tako zmagonosno gredoč pod svojimi zastavami v veliko in drago nam domovino Jugoslavijo . .. adaj stoje nase stare slavne. jMhMB po- leg Karadjordjevih. s sveto krvjo oškron-ljenih vojnih zastav kot budni čuvarji nad grobovi nesmrtnega vodje Karadjordja in njegovega vnuka kralja Petra L, Velikega Osvoboditelja v kraljevi zadužbini na zgodovinskem Oplenou kot simbol nedotakljivosti naše celine in edinstva naše domovine Jugoslavije. Vojaki 40. pehotnega polka Triglavskega! Nj. Vel. kralj Jugoslavije Aleksander I. je v moji navzočnosti izročil to posvečeno novo zastavo komandantu 40. pešpolka Triglavskega. Izročajoč danes to zastavo vam, vojaki 40. pešpolka Triglavskega, vas pozivam, da ji ostanete zvesti in udani, da jo smatrate za svojo last in svetinjo polka in da jo čuvate tako, kakor so to delali vaši stari vojni tovariši v vojnah za osvooo-jenje in ujedinjenje. A v znak nase hvaležnosti, za to ki oda- vami, braniti svojo pravdo. Junakom našim pa: Bog i sreča junačka! Za podžupanom prof. Jarcem so Čestitali polkovniku Cvejiču k zgodovinskemu dnevu še podban dr. Pirkmajer, škof dr. Rozman in starosta Pipenbacher, ki je želel novi polkovni zastavi,, da se ovenča s sla-v dobrobit kralja in domovine. Po pozdravnih govorih in čestitkah so se zopet oglasila povelja in zastavonoša je odkorakal s spremljajočim vodom, ki je sprejel zastavo v Beogradu, na svoje mesto na čelu pete čete, kar je častna četa pozdravila s trojno častno Medtem, ko so se čete urejale, so se napotile deputacije, Sokoli s staro zastavo ljubljanskega Sokola, Sokola I, Sokola II in šrtepaoje vasi ter žuipjitm starešinstvom pod vodstvom starešine brata Piipen*becherja v spremstvu bratov Flegarja, Krapeža, Turka ki člarartva vseh sofitoiskih društev iz me- nosti vrhovnemu poveljniku celokupne vojne sile vas pozivam, da vzkliknemo: »živio kralj Jugoslavije Aleksander I. im njegov vzvišeni dom! zivio!« * Po govoru komandanta generala Tripkovića je godba zaigrala državno himno, vojaštvo se je poklonilo zastavi, nakar je v imenu polka komandant polkovnik Cvijić svečano obljubil, da bo vojaki ostali zastavi zvesti in udani kot so jo branili aji-hovi tovariši, ker vedo, da je zastava najvišja vojna svetinja. Polk bo prej izginil kot bo padla zastava v sovražne roke. Govor podžupana prof. Jarca Za mestno občino je stopil h komandantu polkovniku Cvejiču podžupan prof. Jarc. čestital mu je in izjavil: »Ko so se, sledeč povelju svojega gospodarja in najvišjega zapovednika, slavni polki naše vojske poslovili od starih, s slavo ovenčanih zastav, tedaj se je zarosilo oko starih borcev ob ločitvi od praporov, ki so vodili srbsko vojsko od zmage do zmage do osvobojenja in ujedinjenja. Ali junakom so se zopet zaiskrile oči, ko je na Banjici Nj. Vel. kralj ob vzklikanju sto-tisočglave množice izročal komandantom nove zastave, ki pričajo s simboliko svojih barv, da je srbska vojska žrtvovala svojo slavno tradicijo, da pokaže vsemu svetu svojo trdno voljo biti v dneh slave in v dneh preizkušenj ena jugoslovenska vojska, da tvorijo en narod Srbi, Hrvati in Slovenci. Bela Ljubljana pozdravlja danes z navdušenjem novo zastavo jugoslovenske vojske, Ljubljana, ki se, stoječ ob meji države, dobro zaveda, kaj pomeni zanjo močna jugoslovenska vojska. Gospod komandant, prosim vas, dovolite, da kot viden znak enodušne volje prebivalstva našega mesta pripnem na novo z*Y*tavo venec iz lovorja, ki naj bo simbol miru in slave. Ko je špartanec odhajal v boj, mu je izročila mati ščit, rekoč: »Brez ščita nikar domov, ž njim — zmagovalec, ali na njem _mrtevI« Tako bodo tudi naši junaki branili zastavo kot najvišjo svetinjo. Kakor imamo Jugosloveni resno in trdno voljo, biti v zvezi evropskih narodov na Balkanu element miru in napredka, tako bo znal jugoslo venski narod, ko bi se hotel kdo dotakniti njegove integTitete in njegovih pravic — sledeč tradiciji slavne srbske vojske e— kot e*i mož pod svojimi zasta- sta in okolice ter rezervni oficirji na Blei-weisovo cesto do Trubarjevega spomenika, kjer so se na križišču Aleksandrove in Bleiwešsove ceste na desni strani proti mestu postavili Sokoli, rezervni oficirji in | oficirski zbor, pred Trubarjev spomenik j deputacije, nasproti njih pred Narodni dom pa gasilstvo z ljubkim barjanskim gasil-1 skim naraščajem. Vsa cesta, zlasti pa pre-: hod na Gosposvetski cesti, je bil poln ob-. činstva. Pred Vzajemno posojilnico je pri-j čakovaJa vojske *deca Otročjega zavetišča z zastavicami in cvetjem, po vsej Bleiwei-sovi cesti so bile pa razvrščene vse ljubljanske osnovne in meščanske šole, da je migljalo zastavic in cvetja v rokah mladine pred gostim špalirjem tisočglave množice iz mesta in tudi z dežele, odkoder so se mnogi pripeljali z jutranjimi vlaki. Množice so vojaki neprestano vzklikale: »živela vojska, živela Jugoslavija« in jo obsipale s cvetjem. Defiliranje čet Točno ob 11.30 je prispel pred Trubarjev spomenik komandant dravske divizije dav. general g. Sav Tripokovič s spremstvom v avtomobilu ter se postavil pred oficirski zbor, takoj na/to se je pa med zelenjem drevoreda prikazal na konju komandant parade brigadna general Dr ago mir Popovič s svojim adjutantom kapitanom Vizjakam. Njemu je sledila godba dravske divizije, ki je pod vodstvom svojega kapelnika majorja dr. čerina neprestano svirala koračnice. S tem je pričel svečani defile vse ljubljanske gara iz i je, ki je v najstrum-nejšem koraku stopala v sijajno urejenih četah mimo svojega komandanta. Z navdušenimi klici so množice pozdravile in ob-sule s cvetjem junaško postavo komandanta 40. pešpolka polkovnika Cvejića. Klicanje in ovacije vojski so se pa izpremenile v vihar, ko je na čelu 5. čete polka prinesel z lovorjovim vencem mesta Ljubljane okrašeno zastavo prvi zastavonoša narednik Mileta Petrovič ob strani svojega namestnika narednika Jevgenija čirkoviča. Vsi navzoči so se zastavi spoštljivo odkrili in vihar vzklikov je ponehal šele, ko se je zastava bližala že banski palači. Za bataljoni 40. pešpolka je korakal drugi bataljon 52. škofjeloškega polka, nato je sledil 16. artiljerijski volk ter vozarski eskadron Ln mimohod je zaključila bolničarska četa. Vojska je povsod navdušeno pozdravljena in obsipana s cvetjem korakala po bogato i z zastavami okrašenimi ulicami mesta, po Rimski cesti mimo Ilirskega spomenika m po Vegovi ufici čez Kongresni trg ter skozi Wolfovo ulico na M:rij:n trg, kjer je bila zbrana največja množica. Zopetni viharji navdušenega klicanja so pretresali nebo tudi še po Stritarjevi ulici, pred magistratom in pred škofijo vse doli do Poljanske ceste, kamor je 40. polk odnesel v kasarno kralja Petra svojo nov zastavo, simbol svoje vojaške časti in ljubezni do domovine. Vsa cesta je bila od kolodvora pa do vojašnice doslovno posuta s cvetjem in lahko rečemo, da je bil že sprejem nove po i k ovne zastave njen prvi triumf, ki mu bodo sledili še večji in pomembnejši, živila junaška jugoslovenska vojska: Posebno mnogo občinstva se je zbralo na Kongresnem trgu in okoli univerze, pred katero je pričakovala vojaštvo mnogoštevilna, akademska mladina. Ko je prikorakal 40. polk triglavski z godbo in s svojo okrašeno zastavo, je izbruhnila množica v navdušene pozdrave. Ponovno, kakor že prej po vsej poti, se je vsipalo cvetje na zastavo in strumno korakajoče vojake in ko je odšlo vse vojaštvo mimo, je akademska mladina pred univerzo zapela himno »Bože pravde«, ki jo je množica poslušala odkritih glav in nato priredila ponovno navdušene ovacije kralju, naši vojski in Jugoslaviji. Sprejem polkovne zastave v Celju CeHe, 9. septembra. Na svečan in prisrčen način je danes Celje sprejelo in pozdravilo novi prapor domačega pešadii-skega polka. Deputacija polka z novo zastavo je prispela z osebnim vlakom ob 9.48. Na Krekovem trgu pred kolodvorom m v sosednih ulicah je bilo razvrščeno vojaštvo celokupne celjske garnizije. Navzoči so bili nadalje predstavniki vseh oblasti in uradov, zastopniki narodnrh >n kulturn.h organizacij, šolska mladina in nepregledna množica občinstva. Ko se je pojavil na izhodu kolodvora novi prapor, ga je publika sprejela z viharnimi ovacijami kralju, vojski m Jugoslaviji. Novi prapor je prvi pozdravil poveljnik vojnega okruga polkovnik Purič, nakar je imel poveljnik celjske- ga polka polkovnik Kostič lep nagovor na vojaštvo, ob enem pa se je zahvalil celjskemu občinstvu, da se je v ta*o impo-zantnem številu udeležilo sprejema. Ko je častna četa oddala častno salvo, je garn;-zija defilirala pred novim praporom, nakar je vojaštvo, med burnim pozdravljanjem občinstva krenilo v vojašnico, kjer se je nato vršila še interna slavnost in zakuska za povabljene goste. Sprejem zastave 52. polka v škof ji Loki Škofja Loka, 9. septembra. Z opoldanskim ljubljanskim vlakom je prinesel pol-kevno zastavo 52. polka njen komandant polkovnik Bulic, ki jo je sprejela vsa vojska in velike množice iz mesta in vsesa sreza z največjo slovesnostjo in navdušenjem. Vse hiše v mestu in tudi naibornejse hišice v okolici" so okrašene z državnimi trobojnicami, ki na njih še od nedelje vihrajo žalni flori. Sprejem pol kovnih zastav v drugih krajih Subottca, 9. septembra Včeraj opoldne je tukajšnje meščanstvo nad vse svečano sprejelo nove jugoslovenske zastave, ki so jih prinesli v Subotico odposlanci tretjega konjeniškega polka kraljice Marije romunske in 43 pešpolka že ob 11. se je zbralo na Trgu osvobojenja ogromno občinstva z vsem vojaštvom, ki ga je pregledal general Stajic. Med občinstvom so bila zlasti polnoštevilno navzoča razna nacijonalna društva in pa Sokoli. Vlak z vojaškimi delegacijami in novimi zastavami je prispel ob 12.45, na kar so se razvile velike manifestacije, združene z mnogimi pozdravnimi govori v čast novim jugoslovensfeim zastavam. Beograd, 9. septembra. V prestotico prihajajo vesti, da se vrše veHke svečanosti v posameznih mestih, kamor so prinesii tekom današnjega dne nove jugoslovanske zastave. Zlasti veličastno so bdi sprejeti novi vojaški prapori v Zagrebu. Subotici, Novem Sadu, Nišu, Kruševcu, Slav. Brod« in v mnogih drugih krajih. Apel italijanske emigracije na kulturne narode Mednarodna kulturna javnost je soodgovorna za zlo* dine fašizma, če se ne bo zganila Pariz, 9. septembra. M. Tukajšnji listi objavljajo proglas osrednjega odbora Italijanske lige za zaščito človeških in državljanskih pravic. Proglas pravi med drugim: Z gnusom smo zaznali vest o izvršeni smrtni kazni izrečeni po italijanskem sodišču za zaščito države, ki je še enkrat poteptalo čast Italije, ki je pod svojim prejšnjim režimom odpravila smrtno kazen. To sodišče je izpostavljeno gnusu vsega mednarodnega javnega mišljenja zaradi svojega prekega soda, ki ne pozna jamstva, kakršno daje redno sojenje. Ta sistem je poosebljen sistem črnih srajc, ki delajo po nalogu fašistične vlade. To so dejstva, ki izzivajo upor drugih proti nečloveškemu barbarstvu, tiranskemu fišizmu, ki je za vse to odgovoren. Osrednji odbor italijanske lige za zaščito človeških in državljanskih pravic opozarja še enkrat na opasnost, ki preti mednarodnemu miru in civilizaciji zaradi pritiska, ki ga izvršuje fašizem v državi tako na italijanski element, kakor tudi na manjšine drugih narodnosti. Praga, 9. septembra. M. »Ceske slovo« objavlja članek, v katerem piše, da so jugoslo venski emigranti rz Italije razposlali na vse narode sveta naslovljen protest proti nečuvenemu tržaškemu procesu. V svoji spomenici, ki so jo poslali vsem kulturnim narodom vsega sveta, protestira italijanska emigracija proti temu. da je izrednemu tribunam za zaščito države predsedovaj Cristini, človek, ki je že pred 10 dnevi v nekem intervjuju izjavil, da bodo 4 obtoženci ustreljeni, da je obsodba iz Rim že potrjena in da se bo proces v Trstu vršil samo še iz formalnih razlogov. Teden dni pred tem procesom so aretirali in vrgli v italijanske ječe 800 nedolžnih ljudi. Kraji, v katerih žive Slovencu so blokirani od fašistične milice in karabinierjev. Ob jugoslovenski meji v Julijski Benečiji je zbranih 70.000 italijanskih vojakov. Struktura visoke narodne zavesti, ki se ie vzdrževala v slovenski manjšini tudi v najtežjih časih, je danes zrušena z nečuvenim terorjem. Na stotine in stotine slovanski in hrvaških patriotov, ki se ni- so mogli ukloniti brutalni siti, Je interniranih po vsej Italiji ter gnijejo na strašnih otokih Lipari, Ponzi in Vatinanu. Za zločin, ki je edinstven v zgodovini vseh narodov, smatramo za odgovoren ves kulturni svet, ki s svojim molkom odobrava zločine proti celemu narodu. Nihče ne odobrava terorja, če pa so obtoženci v tržaškem procesu priznali teroristična dejanja, so bili k temu prisiljeni s najstrašnejšim mučenjem, proti kateremu je bila španska inkvizicija pravo božanje. Ako pa smatramo, da so obtoženci res krivi, česar se jih dol/! v obtožnici, pozivamo ves svet na odgovor, kaj more nekaj ljudi zato, da so bih" revoltirani nad strašnim in brezprimernim terorjem. Kili so v obupni obrambi. Aranžiran je bil m on s ter-proces v posmeh vsemu svetu v bližini jugoslovenske meje in izredni tribunu! je bil premeščen iz Rima v Trst z gotovo obsodbo v žepu. Istočasno je na jugoslovenski meji čakala v pripravljenosti cela italijanska armada. Jugoslovenski emigranti opozarjajo na to ves kulturni svet, ki ima seda fbesedo. Costes in Belkmte v Wasliiii«*tonu VVashington, 9. septembra. AA Semkaj sta priletela Costes in Bellonte, Mesto ju je s silnim navdušenjem sprejelo. Danes sta bila sprejeta od predsednika Hooverja v Beli hiši, zvečer pa bo njima na čast prirejen svečan banket. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.74, Berlin 13.44—13.47 (13.46), Bruselj 7.8817, Budimp. 9.8905, Curih 1094.4—1097.4 (1095.90), Dunaj 7.9643—7.9943 (7.9793), London 274 58, Newyork 56.27—56.47 (56.37), Pariz 221.79, Praga 176.28—168.08 (167.68), Trst 294.60 do 296.60 (296.60). INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.125, Pariz 20J235, London 25.055, Newyork 515.35, Bruselj 71.90. Milan 26.9925, Madrid 5635, Berlin 122.785, Dunaj 72.81, Sofija 3.7325, Praga 15.30, Varšava 57.30, Budimpešti 90.25. Stran 2 >SLOVENSKl N A R O D<, rine 9. septembra 1930 Stev. 2C4 EVROPA SODI IN OBSOJA ... Komentarji evropskega o tržaškem procesu — Vsi listi se bavijo s položajem jugoslovenske narodne manjšine v Italiji in obsojajo fašistično početje Ko Ljubljana praznuje Kako je bilo na velesejmu v nedeljo, ko je presenetil številne poset- nike hud naliv D očim je evropski tisk ob početku tržaškega procesa bil precej rezerviran in se je omejeval zgolj na kratka poročila o zasliševanju obtožencev, navedbah obtožnice m zunanjem poteku procesa, se je sedaj, ko je izrečena in izvršena obsodba, pričel podrobneje pečati z ozadjem vsega procesa m s položajem jugoslovenske narodne manjšine v Italiji. Ni skoraj lista v Evropi, iz-vzemši seveda italijanske, ki bi odobraval početje fašizma in ki bi ne izrekel najostrejše obsodbe fašistične justice. Nafboli konzervativni, pa tudi najbolj levičarsko radikalni listi izražajo svoje začudenje nad postopanjem Italije napram brezpravni narodni manjšini. Vsi pa soglašaio v sodbi, da s tržaškim procesom ni bila obsojena jugoslovenska narodna manjšina, marveč obsojen fašizem, ki si je s tem procesom sam zadal najhujšo moralno klofuto. Evo. kaj Dišeio: Globok odmev v češkoslovaškem tisku Praga, 9. septembra. M. Vsa češkoslovaška javnost obširno komentira z zgražanjem justifikacije Jugoslovanov v Trsta. Listi se obširno bavijo s sodbo in njeno izvršitvijo ter podčrtavajo. da ni bilo treba brutalnosti, s katero se ie pogazila svoboda mladih jugoslovenskili ljudi v Italiji, ki so bili prav zato usmrćeni, ker so ostali zvesti svoji narodnosti in ker niso bili propadli renegati. Dejstvo, da je tako bolestno odjeknila brutalna tržaška obsodba, da je tako ogorčila ves kulturni svet govori mnogo več kakor vse drugo. Obsojen": in že par ur nato ustreljeni Jugosloveni ne bi dočakali te svoje usode, ako bi se lih sodilo po pravici. Te pa m bilo. kakor ie razvidno iz pisanja tiska vse Evrope. Ni se zadovoljilo niti sodni proceduri, v kateri se zahteva dejanska resnica, temveč je bila nad mladimi ljudmi izrečena razsodba preden so prišli ored izredno sodišče v Trstu. Ves evropski tisk ugotavlja da HvJ jugoslovenska manjšina v Italiji pod neznosno inkvizitorsko torturo, kakor večje ni bilo niti v srednjem veku. Fašistični režim hoče uničiti jugoslavensko manjšino, hoče nasilno asimilirati ves ta narod, ki more samo pred svojo smrtjo pozabit ra svoje poreklo in svojo narodnost. »Prava lidu« piše: Formalni rezultat procesa so štiri smrtne obsodbe in 140 let ječe. Moralni rezultat pa bo povsem dru* gačen. Mučeniki fašističnega režima bodo postali heroji človeštva in tako bodo mrt* vi živ protest proti strahoti fašističnega režima in brezpravnosti. Oni so spomenik današnjega fašističnega režima v Italiji in opozorilo vsemu svetu, kako fašisti na raz= lične načine ogrožajo mir na svetu. »Lidove novine« objavljajo dolg članek in pravijo med drugim: Ne vemo, ali so bili obtoženci povsem nedolžni. Toda, ali jim je bila na procesu krivda popolnoma dokazana? Vsekakor ni bil njihov greh ta* ko velik, da bi bila upravičena tako groz* na razsodba in da bi razen tega morala biti tudi takoj izvršena. Najnovejši proces samo dokazuje, da stremi Italija za tem, da tlači slovanske manjšine. Italija je iz« gubila svojo »bitko za žito« in zdi se, da pričenja sedaj izgubljati tudi svojo bitko proti slovanskim manjšinam. Tudi večerno glasilo zunanjega ministra »Telegraph« zavzema zelo ostro stališče proti justifikaciji ter pravi, da je proces dokaz strašne brezsrčnosti fašistične justi* ce, ki je ne dosegajo niti krivice, kakršne so zagrešila avstrijska vojna sodišča. Naci-jonalno;demokratski »Narod« označuje ob; sodbo kot dokument barbarstva, ki v zgo* dovini nima primera. Večerna izdaja »Narodnih listov« objavs Ija v debelih črkah uvodni članek pod na* slovom »Vsi Slovani so danes v duhu pri Slovencih v Trstu«. Ta članek pravi med drugim: »Vest iz Trsta o nezaslišani fašistični ob^ sodbi in njeni hitri izvršitvi je v vsem slovanskem, kakor sploh v vsem kulturnem svetu vplivala kakor strela z jasnega. Na* rod in država, ki se ponašata, da sta rim? skega porekla, sta izvršila strašansko de* janje proti Slovanom. Ves svet vidi in opa=> zuje italijanski fašistični režim ter si na* pravlja svojo sodbo o načinu justifikacije.« Članek končuje takole: Fašistični listi se ne zadovoljujejo s krvjo svojih prega* njanih slovenskih sodržavljanov Oni se ne zadovoljujejo s tem, da mečejo krivdo na mirne ljudi po metodah, o katerih se je vsak potnik vseh narodov osebno prepri* čal v Italiji. Z ošabno žaljivostjo pišejo ti listi o celokupnem slovanstvu. Zaradi te* ga smo s polnim srcem pri nesrečnih, ki so prelili kri kot žrtve za svoj slovanski narod.« Solidarnost češkoslovaških legifonarjev Beograd, 9. septembra. M. »Politika* poroča iz Prage: Na zborovanju Češkoslovaških legijonarjev v Mali Boleslavi je izjavil narodnosocijalistični poslanec dr. Papejdil. da bodo legijonarji vstali proti vsakomur, ki bi na kakršenkoli način ogrožal svetovni mir. Legijonarji vodijo slovansko politiko in baš sedaj, ko so prispele vesti o tržaški obsodbi, smatrajo z\ potrebno izraziti simpatije za slovanske brate. Posebno važne so budi izjave voditelja narodno demokratske stranke dr. Kramara, ki je izjavil v svojem govoru v Čeških Budjejovicah, da je bilo izvršeno nad ju-gOsfovenskimi brati nečuveno barbarstvo s strani italijanskega fašizma. Evropa se rtofa povzpeti do energičnega protesta. Dunajski tisk obsoja fašistično justico Dunaj. 9. seiptembra, M. »Der Tag« objavlja obširno poročilo o obsodbi v Trstu ter justifikaci j i s komentarjem, v katerem pravi, da tako postopanje nikdar ni imelo dobrih posledric. Zatem poroča list obširno o svečanosti v Beogradu in pravi, da predstavlja jugoslovenska vojska pod novimi jueoslovensk.imi zastavami sijajno manifestacij o enotnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. »Der Morgen« javlja iz Trsta, da si oni, ki so oddaljeni od Trsta, ne morejo predstavljati posledic strahovite obsodbe v ta-koavauem veleizdajniškeni procesu. Koncentrirani nadzor karabinjerjev in fašistične milice onemogoča vsak poizkus protestov iproti sodbi. Nekaj pa se ni daJo preprečiti. Včeraj je izvršil samomor oče istrskega študenta Valenoiča. čigar telo je bilo v mrki noči odpeljano v mrtvašnico, mati ustreljenega študenta Bldovca pa je znorela in je internirana v umobolnico. Kakor se vidi, niso štirje ustreljeni edina žrtev tržaškega procesa. Italijanskim listom je prepovedano o tem poročati. Tudi Angleži so vznemirjeni Beograd, 9. septembra. M. s> Politika« javlja iz Londona, da poročata *Daily Mati« in »Times«, da se je vest o tržaški obsodbi v Jugoslavija prikrivala za časa beograjskih svečanosti, da se preprečijo demonstracije, kasneje pa je ta vest izzivala veliko vnemirjenje po Jugoslaviji. Vršili so se protestni mitingi v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Italijansko poslaništvo v Beogradu čuvajo straže. »Sundav Referv« piše, da si ustvarja Italija s svojim postopanjem novo Sarajevo. i>Manche.ster G-uar-dian« prinaša uvodnik, ki pravi, da evropska javnost ni brez simpatij za teroriste, ki so bili v Trstu obsojeni. Taki ljudje so prinesli Italiji svobodo ter jim je bila javnost pred sodbo naklonjena Proti takemu postopanju so prišli z vseh strani protesti. Brezobzirna brzina italijanske justice pred-sta/vlja pravo zaušnico ljubiteljem svobode. Zločin, za katerega so obsojeni umrli, je obstojal le v smelosti zahteve po pravici. Protifašistični obsojenci so Ie tako postopali kakor svogečasno Italija proti Avstriji. Spominjajoč se zgodovine, pravi ugledni ansrleški list, je ta monstruozna obsodba najboljši nauk. •.Italija, ogroža mir" Solun, 8. septembra. »Makenika Xea«, glasilo Luvarisova objavlja apel juijoslos venskih emigrantov na Društvo narodov pod naslovom »Quo vadiš Italia?cs opo? zarja na napete jugoslovenske italijanske odnošaje ter poudarja, da tira Italija Ev= ropo v novo vojno. Tudi Belgijci se zgražajo BruxeIIes, 8. septembra. Vsi listi objav* Ijajo poročila iz Trsta. »Indenpendamce Belge« zelo ostro komentira obsodbo, zla= sti pa njeno izvršitev. »Derniere Heure« objavlja vesti pod naslovom »Streljanje v hrbet«. »Peuple« objavlja apel jugosioven* skih emigrantov t . s- potepuh" ELITNI KINO MATICA Ljubljanska opera Za velesejmsko dobo je priredilo dramsko in operno gledališče nekaj predstav. Namenjene so sejmskim zunanjim gostom, in uprava je izbrala repertoar, ki naj bi bil predvsem reprezentativen, tak. da se z njim postavi pred tujci ne le glede vrednosti uprizorjenih del, nego tudi glede izvedbe. žal, da je bila predstava Šafranek-Ko-vičeve opere »Hasanaginice« odpovedana. Dvakrat žal, da ni bila odpovedana rajši VVagnerjeva opera ^Lohengrin«. že po premieri in reprizi ;>Lohengrina« na koncu minule sezone sem konstatoval. da veliko in težko delo pevski in sce-nično še ni dovolj pripravljeno ter da potrebuje še izkušenj, zlasti pa izboljšav v uprizoritvi. Nedeljska četrta predstava je bila najmanj zadovoljiva izmed vseh dosedanjih. Zbori so pač pozabili že to in ono ter so bili skoraj ves večer nesigurni, zato zvočno piska vi in medli. Kvartet pažev in kvartet Telramundcev sta bila še izgub-ljenejša in zlasti drugi odveč, statisti pa so se lovili in popravljali, da so bili često solistom v napotje. Vso opero je treba ponovno izrežirati; orizorišče 1. in 3. dej. je treba izpremeniti tako, da bo vidna šelda pri Antverpah. Zboru in vsem komparzom je treba dopovedati, da morajo dejanje z mimiko in igranjem ves čas spremljati, zakaj »Lohen-grin« je tudi drama, ne pa panoptikum negibnih, topo predse zročih figur ali oseb. ki se kvečjemu med seboj pogovarjajo. Da je oprema teh plemičev silno borna in zne-šena iz vseh mogočih omar in raznih stilov, sem že rekel. grebška pevka. Ako je Elza simbol ženske miline, nežnosti in dobrote, tega gost ni I izražal. Glas ji je malo sočen, malo obsežen in deklamacija večinoma nerazumljiva. Za začetnico je partija pač preobsežna in pretežka. S Henrikom Ptičarjem se je poslovil g. Betetto za leto dni. Prejel je šopke in venec, dokaze, da nam je njegov povratek iskreno zaželen, saj ga cenimo kot zrelega umetnika, ki ga bomo težko pogrešali. Odlična sta bila zopet ga. Thierrv-Kavčnikova kot Ortruda (zlasti v II. dejanju) in g. Primožič kot zares romantičen Telramund, efekten v igri in spevu. Predstava je bila prav slabo obiskana. Včeraj pa je bilo gledališče malone polno, ker je ^Prodana nevesta« zopet pritegnila publiko, ki ljubi to večno svežo in ljubo opero. Predstava je bila dobra in živahna ter se je odlikoval tudi zbor, ki poje očividno popolnoma sigurno in z radostjo. Novi operni režiser pa mora 1. in 3. dej. vsekakor nanovo izrežirati. Predstava je bila zanimiva, ker je pela Marinko odlična beograjska pevka in izvrstna igralka, ga. Gjungjenac. »Prodana nevesta« je komična opera, zato je bila za naše razumevanje njena Marinka preveč tragična in jokava. Isto velja za g. Gostiča, ki je pel Janka sicer izvrstno, a mu je nedostajalo še n. pr. Dervotove prebrisane šaljivosti. Ga. Gjungjenac je umetnica velike pevske rutine, izredno prijetnega glasu, vzornega fraziranja in vokaliziranja ter vedno poglobljene igre. Dosezala je vseskoz popoln uspeh ter žela mnogo priznanja. Raztresen in nesiguren je bil g. Grba, jedva ustrezajoča pa g. Kogejeva. Glasovno in v igri je bil nad vse imeniten Kecal g. Križaj, umetnik na vrhuncu svojega znanja, ki imponira. Rajši bi ga še poslušali, ako bi pel vseskoz slovenski, ker je slovenski prevod neprimerno boljši, humornejši in zvonkejši kakor hrvaški, žel je viharne aplavz. F. G. Brezupno. »Kako je s tvojo nespečnostjo, Dinko?« — -Zmeraj hujše. Sedaj ne morem že več spati niti ob času, ko moram vstati?« Iz detinskih ust. »Mamica, daj mi deset dinarjev za ubo-žico, ki sem jo videl poprejle.« — »Kje pa Je?* — »Pred kinom sedi za blagajno« Oče (iztepa sinu hlačke): ^TJšivec, nepridiprav, srce me boli, kadar te moram na-klestiti. ..... 1 s i n^ ^Očka, saj nisem zaslužil, da tolike V partiji Elze je nastopila kot gost za-zame trpiš.« i_L__ Ste v 204 >SLOVENŠKI NAROt)«, dne 9. septembra 1930 Stran 3 Dnevne vesti — 3 ljubljanske univerze. Inskripcija za zimski semester 1930/31 bo trajala od 25. septembra do 4. oktobra. Zimski se* mester traja od 25. septembra 1930 do 15. februarja 1931. Inskripcijski rok se v dm* skem semestru ne-bo podaljšal. Naknadna inskripcija se bo dovoljevala le na moti* virane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili. Akademske oblast: za studijsko leto 1930/31 bodo objavljene začetkom studijskega leta. V poletnem semestru 1930 je studiralo na ljubljanski univerzi 1316 rednih in 17 izrednih slušateljev, med temi 115 Tednih in 8 izrednih slušateljic, skupaj 1333. Na filozofski fakulteti je bilo 316 rednih in 11 izrednih slušateljev (100 red* nih in 6 izrednih slušateljic), na juridični 352 rednih slušateljev in 2 izredna (30 red* nih in 1 izredna slušateljica), na medicin* ski 78 rednih slušateljev, (13 rednih sluša; teljic), na tehnični 467 rednih m 2 izredna (12 rednih in 1 izredna slušateljica), na te* ološki pa 103 redni in 2 izredna slušatelja. _ Napredovanja v naši vojski. Napredovali so: za polkovnike podpolkovniki Metod Rakuš, Štefan Krčmar, Mirko Rajh, Karel Potočnik, Ferdinand Janežič, Fran Pogač ar in Mihael Lukanc; za podpolkovnike majorji: Mirko Burja, Josip škotnik, Miloš Drobnjak, Erih Pdpan, Slavko Petru-har in Bogoljub Basrak; za kapetane I. klase kapetani II. klase: Joško Slobodnik, Milan Fišter, Rudolf Voler, Radoslav Bo-bek, dr. Fran Zavrnik, Ciril Skvarča in Cvetko G-o&tinčar; za kapetane II. klase poročniki: Josip Mrvička, Pavel Garvas, Franjo Gros. Ivan Poljak. Evgenij Veček, Rudolf švint, Dragan Strgar, Joško Piccj, Hinko Petrič, Ivo Herman in Stanko Tavčar; za poročnike podporočniki: dr. Ferdinand Repač. Robert Pacel, Konstantin Za-vršič, Ernest Ambrož, Peter šimič, Edo Ivančič, Karel Lavrenčič, Miroslav Bau-man, Viktor Naglic, Edvard Forad, Lipold Herz, Franjo Knajf. Josip štukelj, Lujo Bobnar. Stanislav Medved, Alojz Pečenko, Franjo Mohraček, Ivan Horvat, Bogomir Srnak, Miroslav Kram ari č, Zvonimir Makar in Rudolf pajgel. — Iz državne službe. Premeščeni so: višji veterinarski svetnik pri bansk: upravi na Cetiniu Josip Pavušek pri okrajnemu glavarstvu v Kostajnici, višji veterinarski svetnik Josip Stupar od okrajnsga glavarstva v Novem mestu h kraljevski banski upravi v Sarajevu, višji veterinarski svetnik Ivan Demšar od okrajnega glavarstva v Litiji k Iev^.škemu okrajnemu glavarstvu v Repovcu. višji veterinarski svetnik Filip Krumes od okrajnega glavarstva v Kratovu. višji veterinarski svetnik Vojteh Hrabalek od okrajnega glavarstva v Celju k okrajnemu glavarstvu v Priboju, veterinarski svetnik Josip Čeh od okra.i-r.cga glavarstva v Ljubljani h kraljevski banski upravi dravske banovine, veteri- . narski svetnik Franjo Lobnik od okrajnega glavarstva v Gornji Radgoni na obmejno veterinarsko stanico v Gornji Radgoni, veterinarski svetnik Stanko Arko od okrajnega gglavarstva v Preko k okrajnemu glavarstvu v Čabru, veterinarski svetnik Franjo Baš od okrajnega glavarstva v Prevaljah h okrajnemu glavarstvu v Kraljevo; za tajnika v poljedelskem ministrstvu je imenovan višji pristav istega ministrstva Vladislav Valenta: vpokojena sta višji veterinarski svetnik pri okrajnem glavarstvu v Repovcu Ivan Demšar in uradnica pošte Maribor I Dora Detela, za profesorja na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani sta imenovana suplenta Roman •Rregl in Hinko Petrič. — Razpisani zdravniški službi. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje v zdravilišču na Golniku dve mesti pomožnih zdravnikov. Namestitev je pogodbena z obojestranskim odpovednim rokom enega meseca Poleg popolne proste oskrbe v zavodu (za eno osebo) to je hrane, stanovanje s kurjavo in razsvetljavo in pranje perila se priznava še mesečni honorar 15r»n Din. Pravilno kolkova-ne prošnje, opremljene po čl. 1? zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože pri splošnem oddelku kraljevske banske uprave dravske banovine najdalje do 30. t. m. — Dograditev tehnične fakultete v Beogradu. 15. septembra 1930 bo v računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za gradnje oferrna licitacija za zaključna dela v novi zgradbi tehnične fakultete v Beogradu. Predračunska svota znaša 7.S30.33S.6S Din kot najnižje ponujene cene prve licitacije. Kavcija je za domačine 442.000 za £84.000 Din. Načrti, predračuni, pogoji se dobe v računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za gradnje. _ Iz »Službenih Novin«. .»Službene Xo- vin« št. 200 z dne 3. t. m. objavljajo zakon o konvenciji o koncilijaciji,, o sodnem razpravljanju in o arbitraži, sklenjeni med kraljevino Jugoslavijo in Belgijo v Beogradu 15. marca 1930, ter zakon o javnih skladišč: h. — Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno sodišče v Novem mestu je prepovedalo samskemu delavcu v Govejem dolu Francetu Kuretu posečanje krčem za dobo 6 mesecev, okrajno sodišče v Ptuju pa po-sestnikovemu sinu v Slovenji vasi Antonu Kurešu za dobo od 5. t. m. do 4. septembra 1931. _ Odobrena inženjerska praksa. Minister javnih del je dovolil inženjerju Dragu Matanoviču iz Ljubljane javno prakso na ozemlju naše države, specialno iz stroke elektrotehniškega inženjerstva. _ Razpisana sodna služba. Pri okrajnem sodišču v Metliki se odda mesto sodnika. Prošnje je treba vložiti od 20. t. m. _ Spreiem zdravnikov in lekarnarjev v vojaško službo. Vojno ministrstvo je razpisalo natečaj za sprejem večjega števila zdravnikov in lekarnarjev v aktivno službo. Rok za vlaganje prošenj je podaljšan do 1. septembra. — Meštrovič odpotuje v Ameriko. Naš slavni kipar Ivan Meštrovič se mudi te dni v Beogradu. V pogovoru ž beograjskimi novinarji je izjavil, da odpotuje v začetku prihodnjega leta v Ameriko, kjer stane dalj časa, da opremi s svojimi umetninami impozantno cerkev v Newyorku. — Zopet žrtev planin. Kamniške planine so zahtevale po daljšem presledku zopet človeško žrtev. V nedeljo kmalu popoldne se je smrtno ponesrečil v Brinško-vem žlebu 19 letni Ljubljančan Rudolf Pečar iz Zelene jame. Nesrečni mladenič je splezal na tako zvane Device, kjer se mu je najbrž odtrgala skala in je strmoglavil v prepad 250 m globoko. Med padcem se je večkrat odbil od skal in ves razmesarjen je obležal s prebito lobanjo na produ v žlebu. Pokopali so ga včeraj na Žalah v Kamniku ob veliki udeležbi turistov. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in nestanovitno vreme. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 33, v Splitu 29, v Sarajevu 22, v Zagrebu in Beogradu 21, v Mariboru 20.2, v Ljubljani 20 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.5, temperatura je znašala 12.4 stopinj. — Pletenine, trikotažo (zimsko per ilo), nogavice, rokavice, najceneje pri Osvald Dobeic. Ljubljana. Pred Škofijo 15. 73-T Pohištvo tvrdke A. Asiiaim. Tržič lasten izdelek — lastni načrti Iz lJHifei$fwiiB —ij Finančna direkcija objavlja uradno. Finančni direktor g. dr. Josip Povalej je od 9.—27. t. m. na odmoru. Zastopal ga bo pomočnik finančnega direktorja g. Fran Bajič. —Ij Slovo Edvarda Gregorina — pa hvala bogu, ne za vedno. Pretekli teden se je brez teaterskih reklam, tiho in skromno, kakor je skromen sam, poslovil od Ljubljane naš priljubljeni igralec g. Edvard Gregorin, avtor lepega dramskega dela »I. N. R. L« s katerim si je pridobil velik renome. Odšel je v Berlin, kjer bo leto dni obisoko slovito Reinhardtovc igralsko šolo. V to svrho mu je ministrstvo prosvete dovolilo enoletni dopust. Gregorin je pri našem gledališču deloval že 11 let, eno sezono pa se je udejstvoval tudi v Mariboru. Je tip pravega igralca, živahen, nadarjen, skromen, obenem pa poln finese. Gledišču je udan z vsemi silami, začetek in konec mu je izpopolnitev njega samega kot igralca in napredek gledišča sploh. To je njegov ideal, ki ga nam je trenutno iztrga! in odvel v tujino. Z ozi-rom na njegove zmožnosti in izobrazbo, je upati, da bo mož pri našem gledišču kmalu zavzemal odlično mesto, katero v polni meri zasluži. Želimo mu obilo sreče in uspeha, da bi se po končanih študijah zdrav in vesel in še bolj izpopolnjen povrnil med nas in ostal potem spet stalno med nami! —Ij Pročelje hiše ge. Magdič poleg TPD obnavlja tvrdka G. Tdnnies. Pročelje ie v primeru z mnogimi drugimi hišami v mestu še dobro ohranjeno. —Ij Državni konservatorij v Ljubljani. Začetek šolskega leta na državnem kon-servatoriju v Ljubljani se začne z vpisovanjem, ki se vrši dne 10. in 11. septembra t. 1. ob 9.—12. ure dop. in od 15.—17. ure v sobi št. 1£ konservatorijskega poslopja v Gosposki ulici. Stari gojenci morajo predložiti pri vpisu indeks šolskega leta 1929-30. zadnje konservatorijsko spričevalo in uradno prijavo. Novi gojenci pa krstni list. zadnje spričevalo zavoda, katerega so do sedaj obiskovali in uradno prijavo. Sprejemni izpiti se bodo vršili 12. in 13. septembra dop. ob 10. uri in pop. ob 17. uri. Razdelitev po predmetih in profesorjih se vrši v ponedeljek, dne 15. t. m. V torek, dne 16. je reden pouk v vseh razredih in oddelkih. Podbrobnosti v pisarni drž. konzervatorija. —U Šola Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice se vrši 10., 11. in 12. septembra od 9.—12. in od 15.—17. v pisarni Glasbene Matice. Želeti je, da se prijavijo gojenci v spremstvu starišev odnosno njih namestnikov. Pri vpisu haj predlože krstni list. zadnje šolsko spričevalo in natančno izpolnjen stanovski izkaz, ki se dobi v pisarni odnosno pri slugi. Stari gojenci naj predlože tudi zadnje Matično spričevalo. Pri vpisu se plača vpisnina in prispevek za učila v znesku 40 Din. Ravnotako je plačati uko-vino za september. Redni pouk se prične v torek 16. septembra. Razdelitev po učiteljih pa bo javljena v soboto, 13. t. m. ob 15. uri pop. —Ij Naznanilo. TKD Atena priredi tudi letos plesne tečaje za deco, odraslo mladino in družbo. Vpisovanje za vse tečaje se vrši v sredo in četrtek od 17.—19. ure v beli dvorani Uniona. Vabimo vse od najmlajših do najstarejših. Pouk vodijo znani plesni mojstri. 465-n —Ij Društvo skrb za mladino v Ljubljani. Na podstavi sklepa rednega občnega zbora z dne 6. maja t. 1. iri po sklepu zadnje redne odborove seje, sklicuje se izredni občni zbor na torek, dne 16. t. m. ob 20. uri v posebni sobi gostilne »Pri Bon-čarju« na sv. Petra cesti. Z ozirom na až-nost dnevnega reda je dolžnost slehernega člana, da se zborovanja udeleži, ter s tem dokumentira razumevanje za društveni procvit. — Odbor —Ij Bukova drva (m3 po 140 Din) in trboveljskf premog pri tt. »Kurivo«, Dunajska cesta 33, tel. Št. 34—34 (na Balkanu). Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, zapeka, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Jo-sefove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ELI DA KREME sca uspešno nega kože x Harmonikarji na velesejmu Tekma harmonikarjev je bila zelo zanimiva in serijozna prireditev — Pokazala je, da je harmonika polnovreden instrument Ljubljana, 9. septembra čeprav je nedeljski naliv marsikoga oplas.il, vendar je bila včeraj na velesejmu gneča, kakoršne letos še ni bilo. Privabili so jo harmonikarji, ki jih je nad sto prišlo k tekmi ne le iz vse naše banovine, temveč ceJo iz Bačke. Samo tekmovalcev namreč je bilo toliko, kakšna je bila pa množica harmonik ar jev med poslušalci, si pa lahko vsakdo misli, kdor je videl naval na razstavo Lub asovih harmonik. In pa Viclmarjevo lopo z inozemskimi pisanimi ptički, z malimi papigama in opicami, ki jo zlasti mladina oblega vse dni, bi bili kmalu podrli. Vsak bi rad imel tako lepega pevca v kletki, opice so pa ljudje kupovali na veseličnem prostoru, da jim danes godejo mački po notah. Lani je velik del javnosti smatral tekmo harmonikarjev le za velesejmsko atrakcijo, češ, harmonika je le za nižje sloje in ni umetnost. Nekaj se jih je izpreobrnilo že lani, letos je pa tekmovanje dokazalo, da je tudi demokratska, da, narodna harmonika poln o vred en instrument, ki je z njim mogoče doseči visoko umetniško stopnjo. Kdor pa še vedno misli, da ni za inteligenco, naj pa samo pogleda imena članov razsodišča, samih prvovrstnih harmonikarjev: podpolkovnik Knific, inspektor Josip Verbič, veletrgovec Gorjanc, popularni muzik Julij Bučar, doktor švajger in doktor Karlin, namreč dr. Ivan KaTlin, ki je obenem predsednik našega orkestralnega društva. Ta priznani in ugledni strokovnjak, ki stoji na višku naše orkestralne muzike, ni bil samo Član razsodišča, temveč se mu ni zdelo prav nič prenizko, da je celo tekmoval s svojim slovenskim šramel-kvartetom, kjer ima harmonika važno vlogo, pa je kvartet igral pravo komor- dukcije, vendar je občinstvo z veseljem pozdravilo tudi Koširjev kvartet z ljubljanskega gradu. Ja, harmonika, klarinet, kri-lovka in bas trompeta, to je prava muzika! Znano je vsemu mestu iz dni pred godovi, ko kvartet, zlasti pred sv. Jožefom in pred sv. Ano prireja, podoknice godovalcem. Ah, ta :>bolcar«, so vzdihovale obsežne mamice in se majale po poskočni viži. Erklavčev kvartet, ki je bil tudd prijavljen, se je skesal aLi .pa ni več mogel na podij, sa je zapeljivosti na velesejmu preveč. Namesto njega je moral nastopiti znani umetnik na tem popularnem instrumentu g. Lubas, ki je odlično zaigral opero »Butterflv«. Instrument je donel kakor orkester v najfinejših odtenkih, ampak za večino poslušalcev so bili pa vendar muzikanti iz gradu več in ji ostanejo nepozabljivi. Seveda je igral g. Lubas kot izdelovalec harmonik izven konkurence. Zato se je pa moral zadovoljiti s toplimi ovacijami vsega občinstva. Kaj je harmonika našim vzhodnim bratom, je pa pokazal Arkadij Tersin iz Subo-tice. S svojimi plesi, posnemanjem gajde, da smo videli pred seboj, kako se vije kolo razvnetih srbskih devojk in momcev. član pripravljalnega odbora g. Gorjanc je imel pač srečno misel, ko je sprožil idejo, naj se na tekme povabijo tudi ansambli z dežele in igralci iz sosednih banovin, da tako spoznamo našo narodno muziko, si jo po možnosti prisvojimo, jo razširimo in izpopolnimo. Za zaključek in na viharno zahtevo občinstva, sta pa g. Lubas in naš znana ne-prekosljivi Stanko Lubas zaigrala skupaj še nekaj komadov in navdušenje ni moglo ponehati. Nato šele je pa sledila izvirna tekma in. sicer najprej mladinska, ki se je pa no muziko. Ali Stanko in Pillich in še več j lanski favorit mali Rakarjev Tonček iz Lis drugih, ki smo jih včeraj z občudovanjem poslušati, niso virtuozi in globoko čuteči umetniki? Omalovaževanje in preziranje harmonike je le zastarel prazen predsodek. Slišali smo igrati tudi mlade dame in jih tudi videli. Ali niso bile vsaj tako graci- j jozne kakor pri klavirju! Pa se je deklica poglobila v instrument in ga pritisnila z zanosom k sebi, objela v sladkosti — potem pa pomislite na usmiljenja vredne mučenice pri vajah na gosposkem klavirju, že vse dopoldne so harmonikarji tek- ! morali pred dvema komisijama razdeljeni v več kategorij, popoldne od 15. do 19. je pa iz obeh komisij strnjeno razsodišče pre- i sojjaio igralce v ožjih tekmah, torej sa- j me najboljše harmonikarje. Kljub vstopni- j ni, popolnoma majhni seveda, je občinstvo i napolnilo ves prostor, kjer zvečer igra ki- j no. Ampak ne, da bi se bila množica poslu- ! šalcev tekom dolgotrajne, polne štiri ure \ trajajoče tekme razšla, kakor je to nava- da tudi pri najbolj zabavnih ali najbolj se- ) rijoznih prireditvah, ves čas se ni nikdo » premaknil s svojega prostora in še vedno j so prihajali novi poslušalci, da je Ml proti i koncu tekme ves veliki prostor poln hva- =. ležnega občinstva. Pazni poslušalci iz vseh j krogov in vseh slojev, vseh starosti od pre- | proste ženice v ruti do elegantne dame, od ! vojaškega novinca do zastopnikov velike j industrije in trgovine, ki smo med njimi na estradi opazili tudi predsednika vele- j sejma industrijalca g. Bonača in predsed- ] nika ZTOI g* Jelačina, med to pisano, zaradi pestrosti programa in interesantnih tipov tekmovalcev, več čae dobro razpoloženo, razvneto in zamaknjeno publiko je pa sedelo tudi več naših prominentnih mu-zikov, ki so z drugim občinstvom vred kritično pretehtali vsak gib prsta in vsak ton ter tudi z vso množico prav navdušeno aplavdirali. Strokovnjaki so soglasno izjavljala, da tekma od lani ni samo kvantitativno zelo napredovala, temveč da se je igranje na harmoniko prav zelo izpopolnilo tudd kvantitativno in doseglo splošno zelo častno umetniško višino, posebno pohvalno so se pa muziki izražali o reproduciranju slovenske in spdoh jugoslovenske narodne glasbe. Srečno je popoldanska tekma uvedla produkcijo ansamblov in burno pozdravljena sta prva nastopila na deželi in tudi v vlaku v Ljubljani znana godca Magister Ivan in Langerholz Franc s klarinetom in harmoniko, kjer sta pa ostala druga dva člana slovitega podeželskega kvarteta, zgodovina na žalost molči. Vendar sta pa že sama ta dva godca zaigrala tako temperamentno domačo vižo, da je bilo kakor na ohceti in so se noge poslušalcem kar same privzdigovale. Ko so pa prenesli na oder svoje instrumente cvirnarji, vsej Ljubljani dragi fantje, ni bilo vzklikanja konca ne kraja. Pa so jo. tudi tako urezali, da so si dekleta ožulile ročice š ploskanjem. Skoro začudilo se je občinstvo, ko je nastopil slovenski šramel-kvartet: doktor Ivan Karlin, dr. Mirko Karton, Viktor Dežela in Vladimir Prinčič, torej sami priznani muaiki-umetniki. Občinstvo je zagrabila koračnica po narodnih napevih, priredba vodje koncenta, štrofcovnoafri so se pa navdušiti za sijajno igrano uverturo i« operete »Lepa Galateja«. Tudi najbolo racva-jeni ljubitelji glasbe so p-rianadii, da je to briljantna komorna muzika, čeprav je ta kvartet dosegel umetniški višek vse jpro- je^ . tije na žalost zaradi bolezni ni mogel ude« j ležiti. Lepo, olikano in s pokloni so nasto* pili mladi delavski in kmečki dečki, prazs i nično oblečeni, kakor za birmo, s ponorom in pogumom v očeh. Prvi je zaigral 8 j letni Remškarjev Mirko z Brezovice, še tako majhen, da mu je uhajala harmonika iz rok. Za njim je pokazal svojo umetnost tudi 8 letni Justinov Felicijan iz Lok pri Trbovljah tako korajžno, da je bil splošno pohvaljen. Že skoraj velik 12 letni Šuštar* jev Robert iz Trbovelj se je izkazal za pravega umetnika, 8 letni kmečki fantek Praprotnikov Martin iz Mošenj pri Radov? ljicri je pa ljubljanski gospodi zaigral, da tudi na deželi poznano moderno Kreolo. Najmanjši med njimi je bil pa Ljubljančan, srčkami Zupančičev Janko, z nageljnom v gumbnici, doma iz Hradeckega vasi, ki se je kljub svojim 6 letom prav korajžno po* stavil. Maio zamudil se je 6 letni Frantar* jev Jožek iz Poženka pri Cerkljah, pa se je zato pozneje imenitno odrezal. Po ljubkem nastopu najmanjših naših muzikantov smo v diatonični lažji skupini pričakovali samo stare godce. Ampak že* lezna blondinka, 12 letna Rupnikova Anica iz Dobrave, je pokazala, da se mladina v teh letih ne smatra več za otroke. Vsi navzoči so bili ginjeni, ko je krepka žena pri* peljala na podij slepega Franca Šoštarja iz Sv. Petra v Savinjski dolini. Med sanjavo ih resignirano otožno igranje, čeprav ve* sele pesmi, ubogega slepca je kanila mno* gokatera solza tihih poslušalcev. In gotovo je občinstvo pozdravljalo njega najtoplej* še, ko mu je žena vsa v zadregi pred toli* kimi očmi zopet pomagala z odra. ZaŠušte* lo je med publiko, ko je stopila na oder 13 letna lepa blondinka s podjetno zaviha* nim noskom in v koketni rdeči oblekci in se po odigrani pesmi kot primadona za* hvalila in skočila z odra. Za njo so se pa vrstili sami mladi fantje, Ljubljančan Kri* stavec Franjo, Moščan Loboda Ivan, Flis Josip iz Domžal, vesel kmečki fant France Hlebanja z Belce pri Mojstrani, Kokalj Lojz izpod Gore pri Št. Vidu, nakar so tekmovali v diatonični težji skupini naš Stanko izven konkurence, Mavric Andrej iz Novega mesta, Stane Buoik iz Ljubljane, Ivan Magister, znani harmonikar v radiu iz Zgornjih Gameljnov, Slavko Loboda iz Ljubljane. Krakovčan France Humar, Kri* stavec Franc iz Ljubljane, Trnovčan Juntes Ernest in Francekovič Anton iz KTške vas si, ki so vsi igrali najrazličnejše skladbe, predvsem pa naše narodne pesmi v najpo* polnejši izvedbi. V lažji skupini hromatične harmonike je zopet prva priskakljala na oder srčkana 13 letna Jožica Prevolnik iz Mislinja, lju* bek punček z rdečo kapico, ki je šele pred mesecem dobila harmoniko. Za njo je pa sanjavi Rakuša Ciril odlično prednašal slavni sekstet iz »Prodane neveste«. Mlad in majhen nežen kmečki fant Anton Sre* bot je osvojil publiko s svojo naravno za« drego. nato so se pa producirali še Blaže= vič Franc iz Konjic, vsemu Banatu in vsej Bački znani Djoka Mirosavljevič iz Subo* tiče, ŽgajnaT Franc iz Vodmata in Rudolf Samec iz Ljubljane, na hromatični harmo= niki težje skupine so pa nastopili mojstri Stanko Gustelj, Valentin Postreskar iz Tr* bovelj, ki je igrrf težki in pri nas edini ban donj-en, ter Tersin iz Subotice in kot glav« rri igralec sloviti virtuoz Rudolf Pillich iz Maribora, bi je nenadkiiljivo igral najino* darne jše šlagerje iz zvočnih filmov. Za» ključili so produkcijo Cvirnov ja// in Kar« linov Slovenski Šramcl kvartet, med t o. m je pa komisija določila prvake in je g. dr. Ivan Karlin z lepim govorom o pomenu harmonike razglasil zmagovalce. diTOktOt vclesejma <_|. dr. Dular jim pa ra/dcl 1 na» grade in diplome. V mladinski skupini si je priboril prvo nagrado mali Suster in je zato dobi' krasio harmoniko. Justin listnico in čokolado ktA drugo nagrado. Praprotnik denarnico m čokolado kot tretjo najrado. njim Kcdlcor vsem odlikovancem pa pošlje uprava \ele* sejma po pošti še krasne"diplome, ki jih je odlično i/delala Delniška tiskarna v Liub* liani. V mladinski skupini d«»be razen s prvimi tremi nagradami odlikovani diplome še Rcmškar, Zupančič in Frantar. V 'lažji skupini diatonienc harmonike si je 7J* služil prvo nagrado. izvrstno harmoniko slepi Poštar, drugo Anica Rupnik. ki je dr>* bila krasen beneški pepelnik, kot tretjo nagrado je pa Anica l'mek sprejela budil« ko. Diplome pa še dobe Kristavec, Kok.ilj, Hebanja Laboda in Flis. Y te/ji diaton-čni skupini si je prvo mesto pribor:! Manko. ki jc pa bil že odlikovan / nagrado v tej skupini. Zato ie prva nagrada pripadla Mavriču, ki je dobil harmoniko, kot druqo nagrado lep kavni servis Loboda, za tre* tjo nagrado pa Bucik žepno uro, diplome pa Magister, juntes. Francekovič in Humar. V lažji hromatični skupini je razsodišče dalo prvo nagrado Rudolfu Samsu m sicer gramofon, kot drugo nagrado je i/roc lo Cirilu Rakoši žepno uro. Prevolnik ie dobil tretjo nagrado, ostali pa diplome. V režii skupini na hromatično harmoniko si je priboril kot prvi zmagovalec Stanko nra* mofon, na drugem mestu Tersin budilko in tretje mesto Osredkar. Omeniti moramo, da je dve harmoniki podarila zmagov.il* cem firma Lubas, eno pa Meinl in Herrold iz Maribora, vse osta»le pa velesejmska uprava. Tudi ansambli so bili odlikovani in sicer je prejel srebrno dozo za cigarete dr. Karlinov Slovenski šramel kvartet, dru* go nagrado Cvirnov ŠrameUkvintet, tretie darilo Koširjev kvartet in četrto Magi* strov duet. Vsi so pa poleg tega prejeli še cigarete. Med profesijonali je bil posebno pohvaljen virtuoz Pillich. med izdelovalci harmonik pa Lubas in mali Kucler, izven konkurence pa Metelko in Prinčič *akO, da je bilo razdeljenih 14 lepih daril umet* nikom, ki se gotovo tudi prihodnje leto oglase na velesejmu. Dr. Jamar Tone zopet redno ordinira □□□□□□^□□□acoDncoconnnDaDaai Trajna omlnlacfja za jesensko sezono znižane cene z izpopolnjenim originalnim ^RusoNarod« člančič >še enkrat Zoo«, je s tem, da se ni s polnim imenom podpisal, dokazal da vendar ni tako neumen, kakor bi človek sicer iz njegovega modrovanja na prvi pogled sklepal. Pravim prvi pogled«! Ker, če se njegov elaborat do dobra premisli, se najdejo v njem vendar izredno globoke misli. 3>Prvi in važen pogoj za živalski vrt bi bil« _ _ tako pravi ta anonimni moščan _ _ s pač primeren prostor«. Kaka finesa mišljenja! Ne samo »važen« ampak celo »prvi« pogoj _ ni _ ampak »bi bil« za Zoo primeren prostor in sicer prostor, ki bi radi mnogoličnosti potrebnega terena stal što _ in stotisoče, če se Zoo kratkomalo ne odloči fuzionirati se z Narodnim parkom r triglavskem pogorju. Vsekakor upoštevanja vredna ideja! Drugi »moment« so po mnenju tega gospoda drage stavbe in naprave v vrednosti več milijonov, če tudi bi se za domačo favno ne potrebovalo dosti zverinjakov. Tretji in zadnji moment je pa vzdrževanje vrta. — Ker je vzdrževanje samo domače favne prepečeni in bi ne vleklo, ne preostane drugega kakor ga podražiti z nabavo dragih eksotičnih živali, ki bi pa za to tem bolj »vlekle«. Pa ja ne, da bi Zoo kupil 50 kamel in žiraf, predno nima mnogollčnega s^eta in na nJem stavb za 50 mMjonov Dihi. Mar ni dokaz iaredne brihtnosti, Če se avtor takih bistroumnosti ne podpiše? Jaz maslom, da je. Dr. A. šerko. VENSKI NAROD«, dne 9. septembra 1930 Stev. 2U4 fean Rameari; Kopanje nog v šampanjcu Leta 1914 sta se pisala gospod in gospa Josef Bidonillet gospod in gospa Bkionrllet in Bidonilletova. Toda L 1914 sta se pisala gospod in gospa J. Bidonillet m Bidonilletova de Chateaubriand m 1. 1919 sta se pisala končno — upajmo, da končno — gospod in gospa J. B. de Chateaubriand-Sforza. To je bilo docela v skladu z razmerami Leta 1914 sta bila ta dobrodušna človeka navadna meščana. Leta 1917 sta imela štiri milijone, katere sta bila zaslužila s prodajanjem starega železa ;— državi. Leta 1919 sta pa imela že dvajset milijonov. Je dovolj znano, da so Francozi pogumni, toda malokateri hi imel toliko poguma, da bi se pisal Bidonillet če bi imel dvajset milijonov. Naša trgovca s staro železnino sta se torej obrnila na odličnega genealogista, ki je po temeljitem proučevanju listin in rodov odkril, da so bili Bidonilletovi najbrž dobri prijatelji vladajočih rodbin. Ker sta bila pa skromna, sta sprejela samo za svojega prednika nekega iramcoskega pisatelja in vojvodo milanskega. Ker sta že imela tako krasno ime, se tudi nista mogla odreči krasnemu gradu. Dobila sta ga brez najmanjšega truda. Grad je imel samo tri stolpe. Madame de Chateabriand-Sfo-rza je skJeniia. da mora dobiti grad četrti stolp, kajti dajala je prednost soda številom in ničesar ni hotela imeti brez vis-a-visa. Nekega dne jo je odvedla soseda v umetniški atelje stojega mož:i. Atelje je bil v neposredni bližini gradu. — Ah. draga prijateljica, lepo so nas obdarovali, kar je res. je res. — je dejala ženi slikarja, odlikovanega v Rimu. — Le pomislite, moj mož mora sprejeti tu na svoje posestvo štirideset nemških ujetnikov ... — Ah, bože moj! Čemu pa? — Da potrgajo bršljan z drevja. Vsa drevesa in stebri so poraščeni z bršlja-nom, ki drevju škoduje. Ali potrgate bršljan z drevja na svojem krasnem vrtu v SaiiK-Cloudu tudi vi. draga gospa? — Ne. draga gospa, mi ga celo gojimo na vrtu, — je odgovorila slikar-jeva žena. To je nečuveno! Grajska gospa se je škodoželjno nasmehnila. Bivša gospa Bidonilletova je spoznala, da nima mnogo smisla za umetnost, da jo hočejo poučevati. Kar zelena je postala od jeze. — To mi boš drago plačala, — je dejala sama pri sebi in srdito pogledala slikarjevo ženo. Da. Toda kako poplačati ji to nesramnost? <~[rajska gospa ni dolgo razmišljala. Naročila je pri možu nesramne gospe svoj portret, da dokaže, da ni kar tako iz navadne rodbine, da ji ni do denarja in da ni bila v slavnem ro- du Sforza pankert, temveč zakonska hči. Slikar ni med vojno skoraj ničesar zaslužil. Imel je otroke. Moral je torej ponudbo sprejeti, će je pa pomislil na potomce rodu Sforza. ga je oblival pot. Grajska gospa je bila debela, majhna in nekoliko grbasta, pod nosom je pa imela brke, ki bi delale čast marsikateremu absolventu vojaške akademije. Njene noge v bizantinskem slogu bi lahko podpirale manjšo kripto iz X. stoletja. Sedeti je hotela napol naga, brez nogavic in na empirskem sedežu kot madame Recamier pred Davidom. Sicer je pa bilo to naravno. Med Cha-teaubriandi in Recamieri je bala izve-stna razlika. Oktav Ribert — tako se je imenoval v Rimu odlikovani slikar — je osupnil. Toda to še ni bilo vse. Žena trgovca s staro železnino je bila sicer naročila pri slikarju svoj portret, toda s tem njena osveta še ni bila popoma. Prepričana je bila. da je najmanj tako lepa, kakor je bila madame Recamier. Sicer ji pa ni bilo mnogo ležeče na slikarju, hotela se je v prvi vrsti osvetiti njegovi ženi. Madame Ribertova je bila zelo lepa, nežna, elegantna, distinguirana. toda izredno skromna. Njen oče je bil glavni zastopnik neke tvrdke, ki je izvažala šampanjec v Švico. Madame de Chateaubriand-Sforza je to zvedela. Nekega dopoldne, ko je sedela z golimi nogami pred Ribertom, je prišla v atelje slikarjeva žena. Sprejeta je bila zelo prijazno. — Kako sem srečna, da vas vidim, draga prijateljica! Dovolite, da obse-dim? Vaš mož ustvari pravo čudo. Imel bo veliko zaslugo ... —Ah, draga gospa ... — No da. Danes najprej glavo. Suoči sem preveč plesala pri komtesi. ^e zdai imam otekle gležnje, kaj ne vidite? — Ne, ne. Nič posebnega. — Oh da. In za moje noge je samo ena kopel ... Imam svojo posebno kopel za noge, ki resnično učinkuje. Saj smo prijatelji, kaj ne? Dovolite mi torej brez ovinkov, glede na vas ... Iztegnila je svojo golo roko, da bi dosegla zvonec. — Franc! — je zapovedala staremu komorniku, — prinesite mi običajno kopel za noge — šampanjca — saj veste ... Slikar in njegova žena sta se presenečeno spogledala, komornik in sobarica sta prinesla umivalnik iz čistega srebra in pet steklenic šampanjca. Kakor po naključju je bila firma, katero je zastopal oče slikarjeve žene v Švici. In ko je sluga odmašil vseh pet steklenic po vrsti ter polival s šampanjcem stope objestne verižnikove žene, je le-ta malomarno razlagala: — Kaj še ne veste, da je šampanjec imeniten za umivanje nog. draga moja? Nobena kopel tako ne osveži nog... — Na kaj ste pa mislili, Franc? Samo pet steklenic! To je premalo. Pojdite hitro vsaj še po eno. Komornik je prebledel: — Že grem. gospa, — je dejal z drhtečim glasom. Odšes je in se naglo vrnil z zama-šeno steklenico v roki. Nekam nervozno, kajti bil je sluga boljše vrste, je izlil tekočino na noge svoje gospodarice. Gospa je zakričala, kakor bi jo bil polil z vrelo vodo. — Kaj ste mi pa vlili na noge?-- Nesrečnež! Le poglejte steklenico! Saj to je kislina, vitriol! Stari sluga je^odgovoril: — To menda ne bo res, gospa. Ce se ne motim, je ogljikova kislina. — Oh. nesrečnež! Falot! — Danes so minila baš tri leta, od kar mi je padel sin na vojni, gospa. Upam, da mi boste oprostili, da sem tako raztresen. — Lopov!___Zadržite ga! Gospod in gospa Ribert sta vstala. On je odložil paleto, ona je pa stopila k staremu slugi, rekoč: — Sina ste izgubili na vojni? Drugi pa niso izgubili ničesar, nasprotno. Dovolite, da vam stisnem roko. In ko se je potomka Sforzov ozrla na njo, je onemela. — Gospa, — ji je dejala slikarjeva žena. — moj mož vam vrne ono malenkost, kar ste mu plačali vnaprej... Želella bi. da bi umivanje s šampanjcem vsaj nekoliko izraremenilo vaše stope, da ne bodo delale vašim prednikom take sramote. Greva, Oktave? Muzej v Louvru je še odprt. Pojdiva, da si najine oči malo odpooijejo. Potomka Sforzov se ni upala tožiti. Sicer pa njene opekline niso težke. Upa. da bo mogla na prihodnji domači zabavi pri komtesii plesati džezbend. Hotel v pustinji Pred 30. leti se je še marsikatera kmetica tresla pri misli, da bo morala prenočiti v mestu. Kaj bi pa dejale naše babice, če bi jim pripovedovali o hotelu sredi puščave, zgrajenem ob poti v južni Tunis skozi neobljudeno peščeno stepo. Blizu arabske vasice Negrine je zgrajen šotorni hotel za turiste. Ves hotel se da zložiti in prenesti drugam, če bi se poset tujcev zmanjšal. Hotel je zelo originalno urejen in opremljen. V sredini je v obliki velikega šotora jedilnica za 35 gostov, okrog nje pa stoje v krogu šotori, v katerih gostje spe. Vodo je treba prinašati na mezgih, vendar je pa dobe gostje toliko, da se lahko umijejo. Umivalniki so iz kavčuga, podobni zložljivim stolčkom. Sredi šotorov gori ponoči velik ogenj, da gostov ne zazebe. Noči so namreč hladne in zato se zbero gostje pri ognju in ko vzide luna, pridejo arabski plesalci, ki zaplešejo pred gosti, da se ne dolgočasijo. Plesalke pred tujci ne smejo plesati. Plešejo samo moški, ki se na vse načine trudijo, da bi goste zabavali proti skromni nagradi. Za malenkostno napitnino vas odvede hotelski dečko k oazi, ki se zdi človeku skrita med gorami pustinje kakor prizor iz pravljice. Tu vidi človek studence, mogočne stare palme ka- kor v pragozdu, oleandre in vrtove, v katerih rasto bujne tropične rastline. Zjutraj vam prinese sluga močno arabsko kavo, servirano enako spretno, kakor v najboljšem evropskem hotelu. Šotori se ne dajo zapreti, vendar pa spe gosti mirno. Hotelski sluga, stari Ali, hodi vso noč s svojim psom okrog šotorov in pazi, da gostje lahko mirno spe. Zanimivo je, da prihaja v ta hotel tudi mnogo žensk. Otok milijarderjev Na Bermundskih otokih grade ogromen hotel, ki bo višek razkošja in udob-stva. Stroški bodo znašali nad 100 milijonov dolarjev. Hotel gradi 250 delavcev pod nadzorstvom 50 inženjerjev. Grade ga z vso naglico, ker mora biti do konca leta dograjen. Obenem preurejajo otok tako, da dobi povsem drugačno obliko. Mnoge hribe so odstranili, na drugi strani pa napravili nove, tako da bo otok čim bolj romantičen in slikovit. Ker podnebje otoka ni posebno ugodno, so poklicali posebno komisijo zdravnikov in meteorologov, ki bodo povedali, kako bi se dalo podnebje umetnim potom zboljšati. Za preureditev otoka in za hotel potrošijo težke milijone, kar bo seveda vplivalo na cene. Na ta otok bodo lahko hodili na počitnice samo milijarderji, kajti cene bodo tako visoke, da jih celo milijonarji ne bodo zmogli. V Ameriki je pa tudi milijarderjev toliko, da bo hotel na Bermundskem otoku vedno poln, čeprav bo ogromen. pravici zopet graditi barikade. V februarju 1848 je Ludvik padel, ena iskra revolucije ga je bila dvignila na prestol, druga pa vrgla z njega. Bil je vesel, da je mogel pobegniti s svojo rodbino v St. Cloud, od tod pa s ponarejenim potnim listom čez morje v Anglijo. Tam se je naselil kot grof Neuil-le blizu VVindsora na gradu svojega zeta. belgijskega kralja, toda že 26. avgusta leta 1S50. je umrl. Pokopan je bil prvotno v Angliji, 1. 1S76. so pa prepeljali njegove kosti v Dreux. Z njim je umrl zadnji francoski kralj. Zborovanje 100 letnih Tridentinski listi > Provincia- je organiziral te dni zborovanje 100 let starih iz tridentinskega okraja. Zborovanja se ! je udeležilo 15 starčkov in stark, ki so že izpolnili 100 let ali pa jim manjka samo še nekaj mesecev. Na zborovanju so razpravljali v prvi vrsti o tem, kako se da doseči visoka starost. En udeleženec je pravil, da lahko doseže človek visoko starost z delom na polju in z zmernostjo v jedi in pijači. Drugi je trdil, da je najzanesljivejše sredstvo popolna askeza. Kdor hoče dočakati visoko starost, mora krotiti spolni nagon. Tretji očanec je bil pa nasprotnega mnenja in dokazoval je, da je za-kosko življenje najzanesljivjše sredstvo, s katerim si človek pomaga do visoke starosti. 99 letna starka je trdila, da je najboljše sredstvo proti staranju življenje v gorah. Zadnji francoski kralj Dne 26. avgusta 1850 je umrl izgnan in pozabljen zadnji francoski kralj Ludvik Filip Orleanski. Bil je sin vojvode Filipa Orleanskega, znanega iz velike revolucije, Filipa Egalite, katerega zadnja želja pred usmrtitvijo je bila tucat ostrig in pol steklenice najboljšega vina, potem je pa mirno stopil na morišče. še 28. julija 1830, ko je izbruhnila v Parizu revolucija kot posledica brezobzirnosti kralja Karla X., ni imel vojvoda Orleanski niti pojma, da postane sam kralj. V Parizu je sicer izhajal od začetka 1. 1830. dnevnik, ki je odkrito pisal za vojvodo Orleanskega in mu pripravljal pot na prestol, toda vojvoda se je do zadnjega trenutka branil in težko so ga pripravili do tega, da je bil pripravljen postati regent v imenu mladoletnega Henrika. Na sleparski način je prišel vojvoda Orleanski v avgustu 1S30 na prestol. Zamolčal je namreč, da se je Karel X. odrekel prestolu samo v prid svojemu vnuku. Kralj barikad, kakor ga imenujejo mnogi, ali meščanski kralj, ker je sprejel krono iz ljudskih rok, si je moral nadeti ime Ludvik Filip, kralj Francozov, kajti ime Filip VII. bi bilo preveč spominjalo na dedno pravo. Vlada prvega kralja iz orleanskega rodu je začela dobro, pa je bila kmalu tam, kjer so obtičali njeni predniki. Izkazalo se je namreč, da se gospodje v revoluciji niso bili ničesar naučili. Reakcija je torej pokazala svoje rožičke in ogorčeno ljudstvo je začelo po Zadnji konj v Londonu Londonska policija je izdala odredbo, po kateri je od 1. septembra v notranjem Londonu prepovedana vožnja s konjsko vprego. V Citv se torej od 1. septembra ne sme prikazati noben vprežen konj, samo jahalni in vojaški konji smejo se hoditi po ulicah, [n tako se je zgodilo, da so pola v nedeljo po ulicah notranjega dela Londona kopita zadnjega vpreženega konj«, v bodoče bodo pa drvela po mestu samo motorna vozila, ki prevladujejo tudi v drugih mestih in ki se bodo kmalu polastila prometa po vsem svetu. Za razvoj prometa je odredba londonske policije gotovo pomembna. Konj je bil že od pamtiveka pomočnik človeka baš pri najtežjem delu, zlasti pa pri delu na polju. Tu se bo najbrž tudi najdalj obdržal v službi kmetovalca, čeprav se pojavljajo tudi v poljedelstvu stroji v hitro naraščajočem številu tako, da bo konj tudi s polja izginil ali pa ostal samo pomočnik tam. kjer poljedelski stroji zaradi neprikladnoga terena ne morejo priti do veljave. Pa tudi jahalni konj postane sčasoma redka prikazen. Latovščina. >Danes sem z enim strelom predrl ava fazana, ki sta trkala po gošči.« »Tako . . ., jaz pa sem lani prestrelil fazana v nahrbtniku svojega soseda — in ta je bil že pečen. 41 Vsaka beseda 5U par. Plača sc lahko tudi v znamkah* Za odgovor znamko 1 - Na vprašanja brez znamke no . ■ . ■ r, d & m mri amo - Najmanjši oHlast ©i« 5-—* HJ:»virje in pianine „©aSibor" (ČSR) opetovano razstavljamo na Ve-lesejmu v Ljubljani, paviljon E od 31. VIII. do 15. IX. 1930. Izrabite to priliko za nakup prvovrstnega instrumenta >Da-libor« poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. 72/T KUHARICA katera je perfektno izvežbana v dobri kuhi — se išče. — Pismene ponudbe poslati: Vera Tomić, Petrinja, Hrvatska. 2365 RflfSin 111 a za obijanje, ||U\M U kratke za mizarje. U Ulj H L oblane za pode — prodaja po zelo nizki ceni »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 46. Telefon 2820 in 25—95. 71/T Železnato vino lekarnaria dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani krei>ča o-slabele. malo-krvne. odrasle in otroke. 5S-T L Mikuš L3UBL3ANA, Mes*n *rg 5 Obiskovalcem velesejma se vljudno priporoča velika zaloga in razstava dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroč- jih in igračnih vozičkov. Prvovrstno blago, nizke cene. Ceniki franko. — »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 (postaja cestne železnice). 2342 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. Br. 1359/30 Oglas. Banovinskoj Bolnici u Beranama potrebne su dve kvalifikovane bolničarke. Prvenstvo imaju sa više godina prakse. Taksirane molbe sa dokumentima po § 12. Zakona o Činovnicima i ostalim službenicima gradjan-skog reda imaju se do 1. oktobra o. g. zaključiti. Prinadležnosti: 720.— Din mesečno, stan, hrana. Iz kancelarije Banovinske Bolnice u Beranama. mhCa'modernejše pohištvo za spalnice, jedilnice, gosposke sobe itd. kupite po najnižjih cenah pri tvrdkj Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Umrl nam je naš dobri soprog, oče, stari oče, tast, stric in svak, gc spod MATIJA KUMP kapetan v pokoju Pogreb se bo vršil v sredo, dne 10. septembra 1930, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, šelenburgova ulica 1. Sv. maše zadušnice se bodo brale v četrtek, dne 11. t. m., ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana — Idrija — Novi Sad — Split — Celje, dne 9. septembra Marijana Kump roj. Souvan, soproga, — Stana ing. Lausova, ing. Marijan Kump, s. Deodata Kump, Božena Kump, Bogdan Kump, Marija dr. Zelenikova in Lucija Kump, otroci, in vsi ostali sorodniki. Mednarodni!? ve-esejem v Prag V.—14. s e p t e n 1» r a 1030 Svetovni velesejem, na katerem so zastopani narodi in države Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake Jugoslavija 25%, čehoslova-ška 33%, Avstrija 25 %. Pojasnila in legitimacije daje: Češkoslovaški konzulat, Ljubljana, Alo-ma Companv, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2. (Pricetfccm &o£&&ega Četa imajo starši velike izdatke za šoloobvezne otroke in dijake, zato opozarjamo že sedaj starše, da si ogledajo našo bogato zalogo narejenih oblek in zimskih sukenj znamke % TI VAR«, katere prodajamo po originalnih tovarniških cenah. Kdor kupi pri nas obleko, si prihrani ogromne izdatke, ker so cene »TTVAB« oblek sledeče: Oblekce za otroke od 3—6 let . . od Din lio._ Oblekce za fante od 7—10 let . . > > isol_ Oblekce za fante od 11—15 let . . > > 200!_ Obleke za moške vsake velikosti . > > 340."_ Obleke za moške vsake vel., boljše . > > 290._ Raglani za fante....... > > 290._ RagLani za odrasle ...... > > 450._ Zimske suknje > > 300!_ Posamezne hlače....... > > 39_ Modne hlače......... > > 150*_ Volnene struks hlače...... > » J50_ Razen tega opozarjamo, da imamo vedno v zalogi fine črne in modre kamgarn obleke od Din 690_790 Izvrstna izdelava. Blago dobro. Cene brez konkurence. Postrežba solidna. Samoprodaja »TIV AR« oblek IVAN KOS, družba z o. z LJTTBUANA Sv r^ «**a 2S m Olovftka cesta 63. 230* Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Uređaje Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za opravo in inaeratai del lista: Oton Christot _ Vsi v Ljnbrjani.