Kl. flrolftfl.
« uiHUn,»jredo, Zt jnDfl im
XUV. leta.
.Slovenski Narod' velia:
v ijubljanl ne dom dostavije. v upravništvu prejemaš:
celo leto......K 24*— celo leto......K 22*—
pol leta Žetrt leta na mesec
12*— 6*— 2 —
pol leta četrt leta . na mesec.
11 — 5-50 1*90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, rednlstvo: Rnaflova nllca it 5, (v pritličju levo), telefon št 34.
Iskala
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari
številka velja 10
I
ha pismena naročila brez istodobne vposlarve naročnine se ne Narodna tiskarna telefon it Si.
.Slovenski Narod* velja po post!:
ca Avstro-Ogrsko: za Nemčijo*
SMS*....... K j   celo leto      ...... K?«—
pol lttm .   ...... . 13*— • .
četrt leta....... ,6*50       *» Ameriko in vse druge dežele:
na mesec....... »   2*30 1   celo leto.......K 30*—'
Vprašanjem glede insentov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znanka rjprareniitvo: Enaflova nllca SL 9, (spodaj, dvorišče levo), telefon tt •
Someščani! Volilci!
Narodno-napredni stvari  ste  izvojevali sijajno zmago.
Oplašile vas niso grožnje in pretnje; niti niste bili pristopni mamečim obljubam, niti vas ni mogla prepričati naivna, časovno zaostala poslanica vrhovnega pastirja ljubljanske škofije. Pogumno in neustrašeno ste nastopili v velikolepem številu, da izkažete svoje neomejeno zaupanje svoji stranki.
Zdravi vaš razum in zavednost vaša, zvestoba do stranke in vaša vdanost idejam, kojih nositeljica je narodno-napredna stranka — to so odlične lastnosti vaše, ki jih ne moremo dovelj visoko ceniti.
Zato hvala vam; zahvaljujem vas ne toliko v imenu svojem, kakor imenom vzvišene misli, ki jo zastopa narodno-napredna stranka. Zahvaljujem zlasti še vse slovensko napredno časopisje, zahvaljujem naše okrajne organizacije, ki so ob tej izvolitvi iznova dokazale svojo visoko usposobljenost in ki imajo v prvi vrsti na svoji vesti velike poraze, ki jih je ob letošnjih volilnih borbah doživljal klerikaltzem v beli Ljubljani.
Priznanje pa moram izrekati naši socijalistički organizaciji, ki je spontano, brez kake prošnje ali oMjnbe z naše strani sklenila udeležiti se ožje volitve v to svrho, da nastopi vzajemno z nami proti klerikalnemu kandidatu.
Ves povod imamo radovati se letošnjih uspehov, zlasti pa še včerajšnje zmage. Toda to veselje bodi nam le v moralno podporo, bodi nam bodrilo za nadaljne resno, premišljeno in urejeno delo, delo na kalfornem, gospodarskem in — v ožjem pomenu besede — političnem poljn.
Basi in procvit naroda slovenskega v vseh njegovih slojih bodi naša svrha, ki jo brez dvoma dosežemo, ako vestno in reelno vršimo in izpolnjujemo programatična določila narodno-napredse stranke. V tem znamenju pojdimo na delo, v tem znamenju iščimo nadaljnih svojih zmag!
V Ljubljani, dne 21. rožnika 1911.
Dr. Vladimir Ravnihar
državni poslanec.
Napredno zmota v
Dr. Šusteršič se je pred tedni bahavo ustil na shodu v »Unionu«, da bodo klerikalci pri nadomestni deželnozborski volitvi dne 16. maju naprednjakom v Ljubljani zrahljali kosti, pri državnozborski volitvi pa jih bodo popolnoma podrli na tla.
In bili so ljudje, ki so temu pro-rokovanju Šusteršičevemu verjeli.
A prišel je 16. maj in narodno napredni kandidat profesor Reisner je sijajno zmagal kljub vladnemu komisarju na magistratu, navzlic podpori, ki jo je nudila vlada klerikalcem in kljub nasilstvu in nečuve-nemu terorizmu, ki ga je izvajala klerikalna stranka.
Po deželnozborski volitvi so klerikalci podvojili svojo agitacijo, izrabili so vsa sredstva v borbi, da bi izvojevali zrnato svojemu, v milosti vlade se solnčečemu kandidatu.
Včeraj se je imela odločiti velika bitka.
Klerikalci so napeli vse svoje sile, denar ni igral več pri njih nobene vloge, razsipali so ga, kakor bi tičali v zlatu, ter podkupovali volil-ce kar na debelo, a kljub temu niso dosegli nobenega uspeha.
Ljubljana je ostala zvesta svoji preteklosti ter si izbrala vnovič za svojega poslanca naprednjaka v osebi narodno - naprednega kandidata dr. Vladimirja Ravniharja.
Okroglo 1500 glasov je dobil dr. Ravnihar več, kakor njegov klerikalni protikandidat dr. Gregorič in kar je največ vredno, glasovi, ki so bili oddani dr. Ravniharju, so izključno slovenski glasovi.
Dr. Ravnihar je torej dobil glasove vseh ljubljanskih slovenskih volilcev, ki mislijo napredno, zato se tudi s ponosom sme imenovati poslanca slovenske in napredne Ljubljane.
Klerikalni kandidat dr. Gregorič se ne more ponašati, da bi ga volili samo Slovenci, zakaj številke izpričujejo ja-sno, da je dr. Gregoriča volilo kljub paroli, da oddado prazne glasovnice, tudi okrog 150 nemških volilcev.
Pokazala se je torej tudi to pot tista skrita ljubezen, ki že zdavna
poganja krepke kali med našo klerikalno in nemško stranko in ki je dobila svoj blagoslov pri zadnjih ljubljanskih občinskih volitvah.
Klerikalci so pač notorični izdajalci slovenskih interesov, zato se ni Čisto nič čuditi, ako gredo zanje, četudi skrivaj, v boj ljubljanski Nemci. Saj bi bilo tudi naravnost presenetljivo, ako bi tega ne storili.
Mož, kakršen je dr. Gregorič, je Nemcem čisto gotovo manj nevaren, kakor dr. Ravnihar, čigar oseba že jamči, da bo vse. svoje delo in vse svoje sile posvetil slovenski narodni stvari in beli naši slovenski Ljubljani.
In da so nemški naši someščani glasovali za klerikalnega kandidata, je nam v veliko zadoščenje in ponosni smo, da je naš kandidat združil nase izključno same slovenske glasove.
A ti glasovi tudi nekaj tehtajo, zakaj oddali so jih volilci jeklenih značajev in neomajnega naprednega prepričanja. To dejstvo pa je obenem tudi jamstvo in zagotovilo, da bodo tudi v bodoče ostali vsi poskusi klerikalne hidre, dobiti v svojo oblast napredno Ljubljano, brezuspešni.
Sedaj so imeli klerikalci na svoji strani vlado in magistrat in če so jim navzlic temu in kljub dejstvu, da jim služijo prižniee in spovedni-ce, ni posrečil naskok na napredno Ljubljano, potem lahko smelo trdimo, da bodo tudi v bodoče ostali brezuspešni vsi klerikalni navali na napredno našo ljubljansko trdnjavo.
Sicer pa se vsepovsodi že napoveduje zora lepših dni: napredne ideje so jele zmagovati tudi v doslej črni Avstriji in čisto gotovo je, da bodo v doglednem času zmagovite tudi na Slovenskem.
Mogočneje kakor kdaj preje, je sedaj napredna trdnjava v Ljubljani.
In Če so dosedaj klerikalni voji oblegali in naskakovali Ljubljano, se bo v prihodnje izpremenii položaj in napredne vrste bodo na vsi črti prešle v ofenzivo.
Malo je nas, a mi smo ljudje, naša vojska sedaj še ni tako mnogobrojna kakor klerikalna, toda kakovost te naše armade, moralna njena vrednost visoko nadkriljuje klerikalno, zato že danes lahko rečemo, da je
napredni naši vojski že v najbližji bodočnosti zagotovljena zmaga.
Tega se naj zavedajo naši somišljeniki sirom slovenske domovine ter po tem uravnajo svoje delo in svoje postopanje.
Ce bo vsakdo storil to, kar mu veleva njegova narodna in strankarska dolžnost, potem smo prepričani, da ni več daleč čas, ko pride tudi za dr. Šusteršičevo stranko takšen dan sodbe, kakor včeraj za krščanske so cijalce na Dunaju.
Držovno3bors&e ožje volitve.
Nižje Avstrijsko.
Dunaj je včeraj j>opolnoraa obračunal s krščanskimi socijalisti. — Krščanski socijalisti so pri ožjih volitvah dobili samo en mandat, tako da imajo na Dunaju tri mandate. Vsi voditelji so padli. Dr. Weisskirchner je propade! kar v dveh okrajih, zmagal pa je njegov najhujši nasprotnik samostojni klerikalec dr. H e i 1 i n -g e r. G e s s m a n n , P a 11 a i, knez Liechtenstein, W i t -tek, Steiner, P r o h a z k a , S t ur m, brata Schmiedt, podžupan Hierhammer, Pabst, Schnei der, To mola itd. niso več državni poslanci. Dunaj je torej za kršanske poslance popolnoma izgubljen. Dr. Weisskirchner bo moral demisijonirati. — G e s s m a n n je pa baje že zbežal z Dunaja.
Pa tudi na deželi so bili krščanski socijalisti poraženi. Mestni volilni okraji Baden, S t. Polten so izgubljeni, padli so med drugimi voditelji tudi Mavr flnomost), D r e x e I in Kienzl.
Dunaj. 1. notranje mesto »K a i-viertel«: izvoljen nemški svobodomiselni posl. K u r a n d a . podlegel krščanski socijalist Wieneger.
4. notranje mesto :>R a t h a u s -v i e r t e 1«: zmagal nemški svobodomiselni posl. N e n m a n n proti kršč. so-c. Witteku.
5. Leopold stadt I.: zmagal nem. napred. O f n e r proti kršč. soc. Kienbocku.
6. Leopoldstadt II.: zma-gal soc. dem. Sehumeier proti kršč. soc. Kienbocku.
LISTEK.
Skušnjave Tomaža Krmežljovčko.
Šaljiva povest;   spisal L. Sepetavec (Dalje.)
»Že spi,« je šepetala. »Naj počiva malo — čez kako uro, ko bo dekla zaspala, ga prebudim.«
Krčmarica je odšla v svojo sobo. Koj za njo je prišla natakarica. Tudi Ui je obstala za trenotek pred Tomaževo sobo in prisluškovala.
Trdo spi,« je zavzdihnila. »Ko bo začela gospodinja žagati, ga že prebudim.« In odšla je tudi ona v svojo sobo.
»Obe se veselita, da bo poslovilna noč posebno lepa,« se je rogal Tomaž. »To bo zabava, če se mi vse posreči.«
Užgal si je cigareto in se zleknil na stopnicah. In njegove misli so zbežale v Ljubljano in postalo mu je zopet tesno pri srcu.
»Vrag vedi kaj je to, da Natalije ne morem pozabiti. V vsem imam srečo, samo pri njej je nimam in vendar jo imam rad.«
Take in enake misli je predel in ugibal kako bi si ali Natalijo pridobil ali jo pozabil. Mislil in ugibal je toliko časa, da je zaslišal mačje mi-javkanje.
»Se že začenja!« To ga je zopet poživilo.
Mijavkanje je postajalo vse glasneje in živahneje. Obenem se je najprej iz krčmaričine in potem tudi iz natakaričine spalnice slišal šum.
»Obe preganjata mačke,« se je smejal Tomaž. »Kar skozi temo vidim, kako sta prestrašeni in kako se bojita, da bi se razvedelo po vasi, kake skušnjave imata. O, eksempelj s farovško kuharico je izvrstno učinkoval.«
Vlekel je na ušesa, kar se je slišalo. Razločil je dosti dobro, da krčmarica poliva mačke z vodo in jih odganja s cunjo.
»Nazadnje mi pomeče vse zelišče z okna — pa naj bo, prišla bo vender,« je menil Tomaž in v tistem hipu tudi zaslišal, da je krčmarica odprla vrata in bosonoga stopicala proti sobi, iz katere se je slišalo mogočno žaganje konsumskega prodajalca. Malo je prisluškovala, potem je rahlo odprla in vstopila v sobo.
Tomaž je zdaj zapustil svoje skrivališče. Užgal je svečo, ki jo je bil prinesel s seboj in šel po stopnicah doli.
Iz svoje spalnice je zaslišal prodajalčevo stokanje »oh — oh — oh« in koj na to glasen krik.
»Hudič — da ni natakarice,« je zaklel Tomaž, ki je bil napravil načrt tako, da bi morala natakarica zasačiti krčmarico pri prodajalcu. »Zdaj moram sam stopiti v akcijo, drugače se mi vse pokvari.«
Stopil je k vratom in jih odprl ter posvetil v sobo. Prodajalec je sedel na postelji, krčmarica pa je stala poleg postelje in se tresla strahu in presenečenja in zakričala je na ves glas, ko je na pragu zagledala Tomaža.
»JežeŠ . . . kaj se je zgodilo . . . oh - . . ta sramota . . . ta sramota ...«
Takrat se je prikradla iz svoje sobe tudi natakarica. Plazila se je ob zidu, da je Tomaž ni zapazil dokler ni stala za njim in zavrisnila kakor obsedena, videvši krčmarico skrajno pomanjkljiyo oblečeno poleg postelje, na kateri je konsumski prodajalec sedel.
»Kaj kričiš,« je zavpil Tomaž na natakarico. »Gospa je iz strahu zbežala iz svoje sobe in poiskala zavetja pri svojem ženinu. Ali si me razumela? Pri svojem ženinu. Kaj ne gospa, da je naš prodajalec vaš ženin?«
Krčmarica še vedno ni bila pri popolni zavesti, nego vsa prepadena trepetala kraj postelje. Kar mehanično in ue da bi kaj mislila je potrdila Tomaževo vprašanje.
»Da . . . da . . . moj ženin . . . da ... od strahu . . .«
»Torej si zdaj sama slišala,« je dejal Tomaž natakarici in naglo zopet zaprl vrata, pustivši krčmarico in prodajalca sama v temni sobi. »Da ne boš kaj slabega govorila. Mački so na tvojem oknu rajali.«
»Pri gospodinji tudi . • .« je ugovarjala natakarica. »Oh, saj nisem tako neumna . . . Kako je pa prišel prodajalec v vašo posteljo?«
»Ključ je doma pozabil,« je lagal Tomaž. »Zvečer se je z gospodinjo domenil, da se bodeta vzela, a ko je hotel oditi, je videl, da nima ključa. Pa je ostal pri meni.«
»Slišite ... to so pa čudne reči,« je menila natakarica. »Oh, kakšna burkija sem, da tega nisem prej zapazila, ko je vender prodajalec vedno vzdihoval kakor bolno tele, če je gospodinja zraven njega sedela.«
Tomaž je hitel buksirati natakarico proti njeni na koncu hodnika ležeči sobi, hoteč preskrbeti krčmarici priliko, da bi se vrnila v svojo sobo.
»Pojdi, duša zlata,« je šepetal natakarici, »pusti gospodinjo . . . kaj nama mar . . . saj morava midva vzeti slovo.«
»Slovo ... da ... je že prav,« je menila natakarica in se sramežljivo branila Tomaževih agresivnosti. »Ali me boš pa tudi vzel?«
»Bom,« je slovesno prisegel Tomaž.
»Ti — ee me ne boš vzel, bom šla k fajmoštru.«
»Ali misliš, da te bo ta vzel?« se je smejal Tomaž in potisnil natakarico v njeno sobo ter ji so poljubom onemogočil vsaj za hip odgovor . . .
Besna sta bila pogovora, ki sta se vršila ta večer v oven spalnicah gostilne na pošti. Tomaž je moral napeti vse svoje umstvene zmožnosti, da je natakarico prepričal o neizpol-njivosti njene zahteve. Kar ni ji šlo v glavo   da bi je Tomaž  ne mogel
vzeti. Vedno znova je »začela ta litanije in odnehala je šele, ko ji je Tomaž obljubil, da ji preskrbi od krč marice malo doto, če bo pametna in molčeča. Pričakovanega slovesue<ra veselja pa Tomaž ni bil dele/en. Cim je namreč natakarica spoznala, da se njena upanja ne nresničijo, ni hotela »nič več slišati« in je le šilih*, da Tomaž zapusti njeno sobo.
»Za eno izkušnjo sem bogatej> je sam pri sebi govoril Tomaž, ko jo zopet sedel na podstrešuih stopnicah in diskretno čakal, da krčmarica zapusti njegovo spalnico. »Časih sem mislil, da bog in ženske vse odpuste, zdaj pa vidim, da ni tako; ženska ti nikoli ne odpusti, če je nečeš vzeti.«
Kaj bi bil Tomaž šele rekel, ko bi bil vedel, da je kmalu po njegovem odhodu krepka moška roka pregnala mačke z natakaričinega okna in potrkala na šipe in kaj bi bil šelt* rekel, ko bi bil vedel, da je natakarica hitro odprla okno in spustila v svojo  sobo širokopleeeg-a   postil jon »t.
Dosti resnejšega značaja je bil pogovor, ki sta ga imela krčmarica in konsumski prodajalec v temni Tomaževi spalnici; končal se je ta pogovor na obojestransko zadovoljstvo. Ko se je krčmarica vrnila v svojo spalnico in zaslišala pod oknom mačje rajanje, je zamišljeno rekla:
»Le mi javkajte, mrcine, jutri bo vsa vas vedela, da sem nevesta — samo nekaj bo veljalo, da bom natakarici zamašila usta.«
(Dalje prihodnji**
16
"7. Landstrasse L: zmagal soc. dem. Silberer proti kršč. soc. Prochazki.
8. Landstrass II.: zmagal soe. dem. Winarsky proti kršč. soc. Steinerju.
9. Wieden L: zmagal Z e n -ker (gosp. pol. drž. stranka proti kršč. soc. Henriku Sohmiedu.
11. S t. Margareten: zmagal soc. dem. D o me s proti kršč. soc. Sturmu.
12. M a r i a h i l f I.: zmagal soc dem. Reifmiiller proti kršč. soc. Anderle.
13. Mariaiiilf II.: zmagal soc. dem. Leuthner proti kršč. soc. dr. Pattaiju.
14. Neubau I.: zmagal nam. svobod. D e n k proti kršč. soc. Hier-hammerju.
15. Neubau II.: zmagal nem. naprednjak G a n s e r proti kršč. soc. Pabstu.
16. Josef stadt : zmagal kršč. Heilinger proti soc. dem. Hartraannu.
17. A 1 s e r g r u n d L: zmagal baron H o e k proti kršč. soc. dr. Weisskirehnerju.
18. A 1 s e r g r u n d II. zmagal soc. dem. W in ter proti kršč. soc. dr. Weiskirchnerju.
SL S i m m e r i n g: zmagal soc. dem. Widbolz proti kršč. socijal. Bendi.
22. M e i d 1 i n g : zmagal soc. dem. W n t s c h e 1 proti kršc. soc. Lowenthalu.
23. H i e t z i n g : zmagal soc. S i e g 1 proti kršč. soc. dr. Neu-maverju.
25. F u n f h a u s : zmagal soc. »leni. F o r s t n c r proti kršč. socijal. Sclnieiderju.
28. H e r n a 1 s : zmagal socijal. dem. V o 1 k e r t proti kršč. soe. Kun-scliakn.
r20. W ai h r i n g I.: zmagal nem. jiacij. W a b e r proti kršč. soc. princu Liechtensteinu.
30. W a h r i n g II.: zmagal nem. svobod, dr. P o 11 a u t* proti kršč. soc. Tomoli.
31. D 6 b 1 i n g : zmagal kršč. K u b n proti soe. dem. Sie
glu.
Mestni volilni okraj K r e m s : zmagal soc. dem. Schlinger proti nem. svobodomisleeu Weidenliof-Terju.
Mestni volilni okraj Z w e 111 : zmagal nemško-svobodbmisehii-kršČ. socijalni kompromis, kandidat Kit-t i n g e r proti soc. dem. Hacken-bergu.
Mistelbach : zmagal nemški svobod. Wedra proti kršč. soc. d r. G e s s m a n n u.
Mestni volilni okraj B a d e n : zmagal nem. svobod. S c h u r f f proti soe. dem. Ricbterju.
Mestni volilni okraj S t. Polten: zmagal soc. dem. Polke proti kršč. soc. Sehmidn.
Mestni volilni okraj Lili e n -f e 1 d : zmagal soc. dem. B r e t -s c h n e i d e r proti kršč. socijalistu Lenzu.
Kmetski a oliini okraj T u I I n : zmagal kršč. soc. Scheicher pro-li samostojnemu kršč. socijalistu Lechnerju.
Kmetski volilni okraj M 6 d -1 i n g : zmagal kršč. soc. K e m e t -i e r proti socijalnemu demokratu Korineku.
Kmetski volilni okraj Schwe-c a t : zmagal samostojni kršč. soc. P a r r e r proti oficijalnemu kršč. soc. Huberju.
Kmetski volilni okraj M i s t e 1 -b a c h : zmagal kršč. soc. B o g e u -dorfer proti samost. kršč. socijal. Veithu.
Goriško.
Na Krasu je zmagal napredni kandidat dr. G r e g o r i n proti klerikalcu Stepa nčiču.
V Gorici je zmagal laški lil>e-ralec U s s a i z 2571 glasovi; Slovenci se niso udeležili volitev.
Trst.
V II. mestnem volilnem okraju je izvoljen laški liberalec G a s s e r , ki je dobil 5578 glasov; dr. By b a r je dobil 3093 glasov.
V III. mestnem volilnem okraju je izvoljen soe. demokrat P i 11 o n i s 3521 glasovi, laški liberalni kandidat M e n e s i n i je dobil 2930 gla sov.
V IV. mestnem volilnem okraju je zmagal soc. demokrat Oliva z 2438 proti laškemu liberalnemu kandidatu Braidottiju, ki je dobil 2005 glasov.
Istra.
•V Pulju je zmagal laški liberalni kandidat dr. R i z z i, ki je dobil 4868 glasov, proti dr. Laginji, ki je dobil 3993 glasov.
Dalmacija.
Volilni okraj Benkovac: izvoljen napredni Srb dr. B a 1 j a k , proti klerikalcu Relji.
Volilni   okraj Dubrovnik izvoljen   naprednjak Biankini, proti pravašu Cviličeviču.
Volilni okraj Sinj: izvoljen kle rikalec Cesardić proti naprednjaku Masovčiću.
Volilni okraj Trogir: ožja volitev med dr. Krsteljem in dr. Ivce-
vičem.
Koroško.
Volilni okraj Celovec - okolica: Zmagal nemški nacionalec Loutschounig proti soc, dem. Luk asu.
Volilni okraj Volšperk, Sv. Pavel, Sv. Lenart: imagal nemški nacionalec Pongratz, proti kršč. soc. Walcherju.
Volilni okraj Trg, Rožek, M i 1 š t a t: zmagal nemški nacionalec 1J o f e r, proti soc. demokratu Gabrielu.
Volilni okraj Beljak: zmagal soc. demokrat R i e s et, proti nemške* mu nacionalcu dr. Angererjn.
Volilni okraj S pita I: zmagal je nemški nacionalec dr. S t e i n -w e n d e r , proti kršč. socialistu Eb-nerju.
Štajersko. G r a d e c , notranje mesto: zmagal je dr. H o f m a n n p 1. W e 1 -
1 e n h o f (nemški nacijonalec) proti kršč. sov. Neunteufln.
Kmetski volilni okraj Ptuj-Ormož: izvoljen slovenski klerikalec B r e n č i č proti dvornemu svetniku dr. Ploju.
Volilni okraj Gradec, Št, L e n a r d , G e i d o r i*, W a 11 e n -d o r f : zmagal W a s t i a n proti soe. dem. Ausobskemu.
Volilni okraj S t. G a i 1 e n , G r o b i n n g itd.: izvoljen kršč. socijalist N e u n t e u f e 1 proti dosedanjemu soc. dem. Tiiublerju.
Mestni volilni okraj Ptuj: izvoljen Schonererjanec M a 1 i k proti nemško - nacijonalnemu kandidatu Rauterju.
Kmetski volilni okraj M u r a u : izvoljen nemški agrarec B r a n d I proti dosedanjemu kršč. soc. posl. Geisslerju.
Češko.
Češki okraji. Volilni okraj D v ur Kralo-ve n. L.: izvoljen rnladočeški kompromisni kandidat E x n e r proti soc. dem. Winterju.
Volilni okraj Kraljevi Gradec : izvoljen rnladočeški kompromisni kandidat dr. F r a n t a proti socijalno - demokratičnemu avtono-mistu Cbaluki.
Volilni okraj Kolin: izvoljen čcškoradikalni kompromisni kandidat dr. Formanek proti soc. dem. St ivinu.
Volilni okraj Tabor: zmagal rnladočeški kompromisni kandidat K r a t o c h v i 1 proti soc. demokratu Čiški.
Kmetski volilni okraj Tabor: zmagal Češki agrarec dr. Viškov-s k v proti socijalnemu demokratu Hellerju.
Volilni okraj P i se k: zmagal češko - radikalni kompromisni kandidat Kalina proti soc. demokratu Srbu.
Volilni okraj P r i b r a m: zmagal češko-radikalni kompr. kandidat 8 1 a v i č e k proti soe. demokratu Johanisu.
Kmetski volilni okraj Horiee: zmagal češki agrarec Z d'a r s k y proti soc. dem. Jancu.
Kmetski volilni okraj J arome r: zmagal češki agrarec Kotla n t proti sov. dem. Svlručeku.
Kmetski volilni okraj Na-ciiod: izvoljen češki agrarec K v d 1 o proti klerikalcu Horskemn.
Kmetski volilni okraj K o s t e -lec n. 6.: zmagal češki agrarec C h a 1 o u p k a proti soc. demokratu Xo\votncmu.
Kmetski volilni okraj Kralj. Gradec: izvoljen češki agrarec S r d i n k o proti soc. demokratu Ni-kodimu.
Kmetski volilni okraj Nove B e n a t k y: zmagal samostojni češki agrarec Prašek proti soc. demokratu Beranu.
Kmetski volilni okraj č a n y: zrn a ga 1 sam ost o j n i Z a b r a d n i k proti ofic. mu kandidatu TomaŠku.
Kmetski volilni okraj šov: zmagal češki agrarec dr. Veli c b    proti soc. demokratu Zava-dilu.
Kmetski volilni   okraj Kolin zmagal češki agrarec Spaček proti soc. dem. Noseku.
Kmetski volilni okraj   C h r u -dim: zmagal soc. demokrat J i r a s e k   proti   češkemu   agrarcu dr. Hnideko.
Kmetski volilni okraj V y s o -ke My to: zmagal češki agrarec P a d o u r proti klerikalcu Mazanku.
Kmetski volilni okraj C h o t e -bor: zmagal soc. demokrat Hna-t e k proti klerikalcu Adamku.
Kmetski volilni okraj H o r a ž-d'o v i c e: zmagal češ. agrarec Se d -lak proti soe. demokratu Teaki
Kmetski volilni okraj Prest i c e: zmagal češki agrarec J a n o-v e c proti soc. demokratu Remešu.
Kmetski volilni okraj Milev-s k o: zmagal češki agrarec V o j t a proti klerikalcu Holanskemu.
Kmetski volilni okraj^J indf. Hradec:   zmagal   češki agrarec
Sedi-agrarec agrarne-
Bene-
V sce k proti soc. demokratu Zvo-lanku.
Kmetski volilni okraj Pel-h f i m o v: zmagal češki agrarec Donat proti klerikalcu Zarnbi.
Kmetski volilni okraj C. Bn-dejovice: zmagal češki agrarec K rž proti klerikalcu Sshlu.
Kmetski volilni okraj Louny: zmagal čeffki agrarec Prošek proti soc. demokratu Chonbi.
Kmetski volilni okraj M e 1 -n i k: zmagal češki agrarec Vaclav Kotlar proti soc. demokrata Imn-derju.
Kmetski volilni okraj D o I n i Kraloviee: zmagal češki agrarec M a š a t a proti dosedanjemu klerikalnemu poel. Mvalivecu.
Nemški okraji.
Mestni volilni okraj   T e š i n :
izvoljen nemški radikalec   H e i n e proti soc. dem. Reitznerju.
Mestni volilni okraj Lit o meri c e: izvoljen nemški radikalec H u m m o r proti soc. demokratu Neumannu.
Mestni volilni okraj D u c h c o v: izvoljen pristaš nemške delavske stranke K n i r s c b proti soc. demokratu Beeru.
Mestni volilni okraj F a 1 k -nov: izvoljen nemški radikalec M ii h 1 w e r t h proti soc. demokratu Em merlingu.
Mestni volilni okraj Heb: izvoljen Vsenemec J a g e r proti soc. demokratu Hecklu.
Mestni volilni oraj Marijini vari: izvoljen nemški svobod. IJ a e b m a n n proti Vsenemeu Ur-sinu.
Mestni volilni okraj K r u m -lov: izvoljen nemški radikalec W i c h t e proti soc. dem. \Vilhelmu.
Mestni volilni okraj Aš: izvoljen soc. demokrat Hillebrand proti nemškemu radikalen Stranskemu.
Mestni volilni okraj \V a r n s -d o r f: izvoljen nemški svobod. L a n-g e n b a n proti soc. demokratu dr. Karpelesu.
Mestni volilni okraj R n m -b u r g: izvoljen kršč. socialist Jer-s a b e k proti soe, demokratu Han-nichu.
Mestni volilni okraj Š 1 u k n o v: izvoljen nemški nacionalec K i n -d e r m a n n proti soc. demokratu Heckerju.
Mestni volilni okraj F r i e d -land: izvoljen nemški radikalec T o b i s c b proti socialnemu demokratu Winarskemu.
Kmetski volilni okraj Češka Lipa: izvoljen nemški agrarec Kriitzner proti soc. demokratu Schweichartu.
Kmetski volilni okraj Ustje: izvoljen nemški agrarec L i p k a proti soc. dem. Beutlju.
Kmetski vol. okraj D u c h c o v: izvoljen nemški radikalec S c h r e i-ter proti soc. demokratu Jarolimu.
Kmetski volilni okraj Ž a t e c: izvoljen nemški agrarec D a m m proti soc. demokratu Barthu.
Kmetski volilni okraj Kadau: izvoljen Vsenemec W u s t proti nemškemn agrarcu Zulegerju.
Kmetski volilni okraj F a 1 k-nov: izvoljen svobodni socialist S t a r c k proti soc. demokratu Poblu.
Kmetski volilni okraj Marijini vari: izvoljen nemški agrarec proti soc. demokratu Staneku.
Kmetski volilni okraj Plan: izvoljen nemški agrarec proti soc. dem. Schullerju.
Kmetski volilni okraj L a n -š k r o u n: izvoljen nemški agrarec M a i x n e r proti soc, demokratu Pattermannu.
Kmetski volilni okraj V r c h -I a bi: izvoljen nemški agrarec Goli proti soc. demokratu Sailerju.
Kmetski volilni okraj M os te c: izvoljen nemški radikalec B e r n d t proti češk. narod. soc. Budilu.
Kmetski volilni okraj Stri-bro-Stodo: izvoljen nemški agrarec S t r z i s k a proti soc. demokratu Leihlu.
Kmetski volilni okraj Plana: izvoljen nemškonacionalni agrarec K 1 e t z e nb a u e r proti soc. dem. Mattlu.
Kmetski volilni okraj B r o u -m o v: izvoljen neroškonac agrarec A n s o r g e proti soc. denfckratu Ansorgeju.
Kmetski volilni okraj Trut-nov: izvoljen nemški radikalec K a s p e r proti soc. demokratu Kie-sewettru.
Kmetski volilni okraj Hart-manitz: izvoljen nemški agrarec P a u 1 i k proti soc, dem. Webm.
Moravsko.
Mestni volilni okraj Brno: zmagal nar. soc. Konečny proti Mla-dočehn Slami.
Mestni volilni okraj Bueovi-c e: izvoljen socialni demokrat H y -bese h proti MladoČehu Votrubi.
Mestni volilni okraj Zdounek-Kromeriz: izvoljen Mlad očeh Š i 1 e n y proti klerikalcu Kulpu.
Mestni volilni okraj Stražnice -Hodonin:  izvoljen Mladočeh
Smrček   proti   klerikalen Pro-ehazki.
Mestni volilni okraj Jamni-c e : izvoljen eentr. češki soc. demokrat Stejskal proti Mladočehu Kslonškii.
Mestni volilni okraj P r ero v : izvoljen avst. soc. dem. M a r e k proti bivšemu ministru Zacku.
Mestni volilni okraj B 1 a n s k o: izvoljen Mladočeh dr. Stransky proti avt. soc. dem. Komprdi.
Mestni volilni okraj P r o s n i -r e: izvoljen avt. soc. dem. Be-e h y n e proti Mladočehu Pereku.
Kmetski volilni okraj Brno-okolica:    izvoljen češki avt. soe dem. T u š a r proti klerikalcu Do-la tiske mu.
Kmetski volilni okraj Vy š k o v: izvoljen češki agrarec   P o k o r n y I proti dosedanjemu klerikalnemu po- j slancu Šrameku.
Kmetski volilni okraj P r e - J rov: izvoljen češki agrarec R o z - j k o š n y proti klerikalcu Ugnerju. j
Kmetski volilni okraj K r o m e- j r i ž: izvoljen češ. agrarec M l č o c h proti     češkemu   klerikalcu grofu Thunu.
Kmetski volilni okraj O 1 o m u c: izvoljen češki agrarec Okleštek proti avt. soc. dem. časnemu.
Kmetski volilni okraj P r o -s t e j o v: izvoljen češki kleriklec Navratil proli češkemu agrarcu Vaci.
Kmetski volilni okraj B o s k o -vice: zmagal avt. češki soc. dem. V a n e k proti dosed. češkemu kleri- j kalen Sevčiku. I
Kmetski volilni okraj    B l a n I s k o: zmagal avt. češki soc. demokrat * F i 1 i p i n s k y proti češ. klerikalcu j Skoupy. * Nemški okraji. Mestni volilni okraj N i k o 1 s -h u r g - Hodonin: zmagal nemški naprednjak    R e d 1 i c h proti nemškemu radikalen Primavesijn.
Mestni volilni okraj Znojmo Joglovice: zmagal nemški radikalec T e u f e 1. Nemški naprednjak Jelinek je odstopil.
Mestni volilni okraj R 6 m e r -stadt - M a h r. Schonberg: Izvoljen nemški nacionalec   J e s s e r I proti soc. dem. Wollschaku.
Mestni volilni okraj F u 1 n e k: izvoljen nemški    nacionalec    TJ 11 r i c h proti dosedanjemu soc. dem. Niessnerju.
Kmetski volilni okraj O 1 o -muc: izvoljen nemško-nac. agrarec R i e g e r proti dosed. soc. demokratu Schlossnicklu.
Kinetski volilni okraj Z a -bfeh: izvoljen nemški radikalec K o p p proti soc, demokratu Raschu.
Kmetski volilni okraj M a k -riseh - Trubar: izvoljen nemški nacionalec S c h u r 1 proti kršč. soc. Budigu.
Zgornja Avstrija.
Stevr: Izvoljen nemški nacionalec E r b proti kršč. soc. Schwin-nerju.
W e 1 s: izvoljen kršč. socialist Zaunegger proti nem. nac. Schauerju.
U r f a b r : izvoljen kršč. soc B r a n d I proti dosedanjemu nem. nac. \Vinterju.
Tirolsko.
K u i* s t e i n: izvoljen nemški nacionalec K o t* 1 e r proti dosedanjemu kršč. soc. Mavrju.
Lienz: izvoljen krsč. soc. Guggenberg, proti nem. nac. Rohracherju.
B o 1 c a n: izvoljen nem. nac. K r a t* t, proti konzerv. Huberju.
T r i d e n t: izvoljen laški soc. dem. Battisti, proti kler. Ca-pelletiju.
R o v e r e t o: izvoljen laški liberalec Malfatti, proti soc. dem. Piscelu.
Kmet. vol. okraj Rovereto: izvoljen laški kler. D e c a r 1 i, proti Adami ju, pristašu laške kmet. zveze. Solnograško.
Solnograd: izvoljen nem. nac. dr. Sto 1 zel j proti soc. dem. Preuslerju.
Predarlsko.
B r e g e n c: izvoljen nemški liberalec dr. K i n z , proti kršč. soc. dr. Drexlju.
Šlczija.
Freiwaldau: izvoljen nem. nac. O b e r 1 e i t h n e r ,   proti soc.
dem. Čechu.
Freudenthal: izvoljen nem. aac. Freissler, proti sedanjemu soc. dem. Elderschu.
B i e 1 i c: izvoljen nemški liberalec Gunthes, proti kršč. soc. An-germaverju.
Kmet. volilni okraj Tešin: ir-voljen Poljak dr. Michejda, proti dosedanjemu soc. dem. Kunicke-mu.
Kmet. vol. okraj J a n e r n i g: izvoljen pristaš nemške delavske stranke Seidl, proti dosedanjemu soc. dem. Mullerju.
Bukovina.
B a d a u o: izvoljen kršč. aoc. Hruschka, proti samost. iid. kand. Brunnerju.
Oile velllve v Trđo.
VettnsM Bspeh Slovence«.
DMRNCllE PO IKSBL
Trst, 20. junija.
(Ob 11. ponoči.)
Današnje ožje volitve so se iivr-šile z velikansko moralno zmago tržaških Slovencev. V II. okraju, kjer so se bili Slovenci proti italijanskim kamoristom, je dobil dr. Rybar 3093 glasov, a dr. Glasser 5577 glasov. V 1. in IV. okraju, kjer so šli Slovenci v boj za socijalne demokrate, sta bila izvoljena Pittoni in Oliva z večino slovenskih glasov. Torej edinole s pomočjo Slovencev.
Po izidu je imel v »Narodnem domu« dr. Rybaf navdušen govor na tisoče broječo maso, opisal krasen uspeh in pozival množico na nadalj-ne boje do končne zmage.
Orkan navdušenja je vzbudila vest, da je izvoljen dr. Gregorin na Krasu z 1190 glasov večine nad dr. Stepančičem. Obema poslancema je ogromna masa prirejala prUrčne in navdušene ovacije.
Po govoru dr. Rybafa se je množica, pevajoč razprostrla po trgu pred »Narodnim domom« ter se pričela pomikati po ulici Carducci mimo volte Chioza na Goldonijev trg, o«d tu po Corsu na Veliki trg. Ves pot je navdušeno vzklikala in prepevala. Italijančki so jeze bledi skakali in sikali, ali zaman, Slovenci so bili gospodarji ulice. Z Velikega trga je vsa ogromna množica šla pred stanovanje dr. Rybafa v ulici Valdirivo, kjer rnu je priredila burne ovacije. Od tu so se pomikali zopet pred »Narodni dom«, pevajoč narodne pesmi.
Od tu se je kakih 2000 demonstrantov zopet podalo po tilici Carducci pred volte Chiozza. kjer so peli »Hej Slovani!« Nakrat je bila vržena iz nekega okna papirnata bomba, ki se je z groznim pokom razletela ter demonstrante tako razkačila, da so hoteli kar demolirati volte Clioz-zo. Ali policija in orožniki so demonstrante razgnali z golimi sabljami in bajoneti na vse strani. Še-le okoli polnoči je nastal zopet mir po mestnih ulicah.
Veselje je zavladalo, ko so Slovenci zaznali, da je t pomočjo Slovencev padel največji nasprotnik istrskih Slovencev dr. Benatti.
Po mestu je ves dan patrulirala žandarmerija in policija. Službo je imela tudi finančna straža in kon-signirano je bilo vse vojaštvo.
Italijani so vsled izida zelo potrti. Po vsem mestu vlada mrtvilo, edino pred »Narodnim domom« je nad V6e živahno in masa venomer prepeva.
Tuda socijalni demokratje niso prišli nič na ulico, vsaj ne v nižje mesto.
Ta dan bo zapisan z zlatimi črkami v zgodovini razvoja tržaških Slovencev, kajti moralni uspeh je tako velik, da ga občuti vsa tržaška javnost. — Preko 11.000 glasov so dobili v Trstu slovenski kandidatje. To je »ljudsko štetje«, katero da Italijanom in vladi gotovo mnogo misliti.
Proti meščanstvo.
IV.
To moč hočejo pridobiti duhovniki vseh verstev in katoliški posebno za svoje reakcijonarne težnje. Ta moč pa ni več speča masa, katero bi impuls, prihajajoč od kat. cerkve mogel zdramiti. Povsod so v tej masi centrale moči, ki klubujejo vsemu, kar je bilo in je še starega gospodarstva in naziranja. Življenje te moči se vrši v črti, katero zaznamuje nova družba, piše isti Jaures. Dr. Krek odreka pri pobijanju meščanstva temu vse zasluge za človeštvo in pri tem, kakor v citiranem >dlom-ku govora neresnično poroča. Pridobil bi rad delavce in šunta jih proti meščanstvu, ki so baje krvaveli za koristi meščanstva. Zastonj so te krokodilske solze, tudi masa na>«'ir^ obrtnega delavstva ima svoj pot drugam; v objemajo kat. duhovnika gotovo ne pojde. Tudi slov. delavcu je rekel Lassalle: »Proletarijat je skala, na katero bo bodočnost zidala svojo cerkev, je pa tudi skala, ob kateri se bode razbila moč vsake reakcije.« In to delavstvo, ta novi človek ve, kaj mu je sporočil njegov najboljši prijatelj Marx: »Socijalni principi krščanstva so opravičevali suž-nost starega sveta, so poveličevali srednjeveško tlakarstvo in so dobiti tudi za to, da zagovarjajo grdo ravnanje s proletarcem. Socijalni principi krščanstva pridigujejo, da mora biti gospodujoč in služeč stan in imajo glede trpečih le pobožno željo, da so gospodujoči milodarni. Socijalni principi krščanstva hočejo vse na zemlji storjene in farni je v nebesih poravnati in opravičujejo njih nadaljevanje na zemlji. Socijalni principi krščanstva pravijo, da so
vse impertinence gospodujočih proti služečim ali kazen za podedovani greh in druge grehe, ali so skušnje, katere natrpuje gospod bog v svoji neskončni previdnosti revežem. Soc. principi krščanstva pridigujejo strahopetnost, zaničevanje samega sebe, poniževanje, ponižnost, skratka lastnosti kanalije. In proletarijat neče več, da se ga ima za kanalijo, našel je svojo samovoljo, svoj ponos, svoje stremljenje po neodvisnosti« in dr. Krek, ako se na Slovenskem kdaj razvije bolj kapitalistično go spodarstvo, ta zibelj socijalnih stremljenj, kar bo gotovo, — tudi slov. proletarijata ne boste dobili v vaš tabor; človeški razvoji ne gredo nazaj, ampak naprej, novi iz kapitalističnega gospodarstva nastali ljudje pa gotovo ne nazaj pod korobačui ke kat. farovža.
Meščanstvo ne more zabraniti napadov duhovništva in njenih po svetnih pomočnikov, isto se mora bo jevati,   drugače   bode gospodarsko, umstveno   oškodovano in trpelo bo čustveno. Z vso eneržijo je treba te daj v mestih držati red; v obe. od bore v mestih je pred vsem treba vo liti može, ki so trdnega prepričanja, ki vedo, da morajo tako nastopati, kakor jim veleva njihovo gospodarstvo,   njihova   omika; in treba je složnim   biti in ženstvu   odkazati v bojih z duhovenstvom delo. Pomisliti je vedno treba, da mora kat. du hovnik   pobijati vpliv meščanstva, ako hoče v bodoče trajno nadvladati nad kmetom    in pridobiti kolikor u>liko   strahopetnega meščanstva in obrtnega delavstva. V mestih so zlu ra največ tega delavstva. Naša meščanska mladina že simpatizira s soc. demokracijo. Iz kapital ističu etra ir<» spodarstva in naziranja istega vodi pot v soeijalizem, to gospodarstvo ga pripravlja.  Kapitalistično gospodarstvo ni tako individualistično, kakor se misli. Vsa fabrika, ves velikanski organizem sedanje svetovne trgovine stojita    na  socijalističnih podlagah in vedno več   zahteva   to gospodarstvo vzajemne pomoči. Soeijalizem je meščanstvu sorodnejši, kakor težnjam hierarhije kat. cerkve, katera je le organizacija gospodstva in mora skrbeti za to, da je dosti neumne-žev in revežev za izčrpanje. Pri so cijalizmn je treba iskati zaveznikov. —   »Alle Entwickelung   dringt zu collectivistischen Gebilden.« Pa premislimo, kaj je pravzaprav proleta rijat!   Kat. duhovnik   še ni takega nasprotniku imel,    kakor   tra ima v zavednem proletariatu.   Kat. duhovnik najhujše sovraži socijalno demokracijo; danes hi gorele grmade in na njih soc. demokrati, ako bi imel duhovnik    še    moč    čez življenje in smrt. Kat. duhovnik kar le škripa, ko gleda te nove ljudi.   —   Kaj na tem, če kaj izgubim kot kapitalistič ni obrtnik na korist delavca, da je le tepen sistem kat. duhovnika! — Brez Vrneta ne bo ne ena ne druga struja zmagovati mogla. Kmet pa išče proizvajalne zadruge. Ne pomaga nič, naši meščani mu morajo pomagati v tem gospodarenju, če tudi nekaj škode trpijo, za to pa dosti svojih otrok preskrbijo v zadrugah   na kmetiji. Ako soc. demokracija ali bodi katera MX'i.i"alistiena struja kmeta ne pridobi, ie zastonj njeno delo, njena organizacija. _
Politična Kronika.
Drohobiška afera še vedno razburja vso Galicijo. Med težko ranjenimi so tudi 3 gospe, ena deklica, en dijak in en uradnik. Mrtvi so učitelj francoskega jezika Bertoletti. monter Widzinski, odvetniška kandidata dr. Messer in dr. David Lustig, sin kavarnarja Schachterja, privatni uradnik Weingarten, gostilničar Ra-poport, delavci Kusznir, Balaga. Pa-torski, tri žene in ena deklica. Vsi so zadeti v prsi.
* *
*
Glede obnovitve trozveze poročajo iz dobro poučenih krogov, da bo stavila Italija nove pogoje z ozirom na svoj vpliv na Balkanu. Na Dunaju in v Berolinu vlada zaradi italijanskih zahtev precej slabo razpoloženje, vendar pa je skoro gotovo, da ho trozveza obnovljena.
*
V veliko sobranje na Bolgarskem je bilo izvoljenih 355 pristašev vlade, 42 agrareev, 6 socijal isto v, 5 liberalcev, 4 radikalei, 4 štambulov-ci in 8 demokratov. Izid 8 volitev še ni znan, najbrže pa so izvoljeni pristaši vlade. Genadjev, Malinov in Tončev so podlegli.
Velika   revolucija frančiškanov.
Vec tisoč frančiškanov — govore o 7000 — je pred kratkim prosilo v Rimu za sekularizacijo, t. j. za prestop v posvetno duhovništvo. Vzrok je sledeči: Lev XIII., ki je bil zelo naklonjen starim meniškim redom in jih je hotel okrepiti, je združil minerje, ki so se cepili do tedaj v al-kantarinske rekolekte in observante, tako da je zavladal njih general kar
naenkrat 18.000 redovnikom. Poleg teh pa so obstojali še črni frančiškani, ki jih imenujemo konventualne in bradati frančiškani ali kapucini. Kapucinskemu kardinalu in papeževemu spovedniku Vivesu y Tuto pa se je zahotelo pridobiti svojemu redu čast, da je ta rod edini pravi naslednik sv. Frančiška in je pregovoril papeža, da je dal glavnemu deblu frančiškanov še ime Leoniani (od Leona XIII.). To je bil povod za revolucijo. Frančiškani so zahtevali, da njih general odstopi in so začeli trumoma prositi za sekularizacijo. Papež Pij X. je bil prisiljen preklicati svoje odredbe, toda v svojem srcu sta prisegla papež in Vives y Tuto frančiškanom maščevanje. Izdal je odredbo, da Se smejo oni frančiškani, ki žive »strožje življenje« ločiti od glavnega debla. Tako je napravil papež zdražbo med frančiškani.
Narodni zbor   na Portugalskem
se je začel v ponedeljek s tem, da je predsednik prečital dekrete, glasom katerih je monarhija odpravljena in dinastija Braganza iz Portugalskega pregnana. Nato je proklamiral predsednik demokratično republiko. V na-daljnih dekretih se imenujejo oni, ki so padli v boju proti monarhiji »dobrotniki domovine«. Narodni zbor je sklenil tudi vpeljati narodno zastavo in republikansko himno. Po formalni proklamaciji republike je stopil predsednik na balkon hiše in prebral dekrete zbranemu ljudstvu, nakar je vojaštvo defiliralo. Na Portugalskem vlada popolen mir, povsod so poslopja v zastavah.
Stalersko.
ZAHVALA.
Vsem častit i m volilcem, ki so mi pri državnozborski volitvi svoje zaupanje izkazali in svoje glasove oddali, se prav lepo zahvaljujem.
Lahko bi bil sicer uspeh lepši, ko bi bili vsi slovenski volilci storili svojo dolžnost, ter ne iz malomarnosti ostali doma, oziroma celo svoje prepričanje izdali.
Vsi naši glasovi so bili zares oddani od neodvisnih in značajnih mož.
To nas tolaži in nam daje upanje za prihodnjost.
Delajmo naprej, da bodo naše vrste vedno močnejše tudi v tistih krajih, kjer se narodna zavest komaj še le probu ja!
Ne bojimo se nikogar, ne naših narodnih nasprotnikov, ne vlade, ki je letos menda izdala navodilo, da naj vsi njeni uradniki volijo našega narodnega nasprotnika; sam okrajni glavar je prišel in je volil, dasiravno se dosedaj okrajni glavarji volitve niso udeležili.
Stranke in vlade pridejo in minejo; le narod ostane, on se dosedaj ni dal pogubiti in se tudi ne bo.
IVAN REBEK, ključavničarski mojster in hišni posestnik v Celju.
Iz   ptujsko-ormoškega okraja.
Kar je bilo pričakovati, se je zgodilo. Zmagal je mlad, neizkušen kmet Brenčič proti senatnemu predsedniku dr. Ploju. Duhovništvo je porabilo vso svojo moč nebes in pekla, agitatorji iz celega klerikalnega tabora štajerskega in kranjskega so delali z vsemi mogočnimi in lažnjivi-mi obrekovanji proti dr. Ploju, m tudi štajercijanci so si izbrali za nje manjše zlo in večinoma glasovali za Brenčiča, ker jim ta ne bo nikdar škodoval. Zraven tega pa se je še po okraju raztrosila vest, da dr. Ploj tudi v slučaju izvolitve ne bo sprejel mandata; s tem so premotili najzve-stejše dr. Plojeve pristaše, da se niso udeležili ožje volitve. Na ta način je izgubil volilni okraj najplivnejše-ga poslanca, slovenski klub pa je pridobil poslanca, ki je še proti Gostin-čarju velika ničla. Ptujsko-ormoški okraj bo kmalu čutil to spremembo. Ploj je dobil 3560, Brenčič pa 5135 glasov.
V Framu pri Mariboru obhaja V petek dne 23. junija župan g. Ivan Gert svojo 801etnieo. Njegovi mnogoštevilni prijatelji mu nameravajo ob tej priliki izročiti lep album. Gosp. Gertu, ki si je pridobil za svojo občino velike zasluge, eastitamo najpri-srčnejše k redkemu slavju!
Pravi se je oglasil! »Straža« naznanja prav gostobesedno, da hoče nabirati po zaslugi kaplanov in poli-tikujočih župnikov izvoljeni poslanec dr. BenkoviČ podatke o sleparijah — liberalcev pri zadnjih držav-nozborskih volitvah. »Podatke rabi g. poslanec (Benkovič), da bo v — državnem zboru lahko razkrinkal liberalno volilno delo,« pravi »Straža«. Pravzaprav bi se moralo to tako glasiti: dr. Benkovič se boji vendarle verifikacijskega odseka, ker dobro ve, kako so pri volitvah sleparili — klerikalci, da so mu priborili skromno večino 100 glasov. Pozivamo za to še enkrat vse naše   zaupnike da
poročajo o volilnih sleparijah klerikalcev zlasti v Benko viče vem okraju za sestavo protesta proti Benkovičevi izvolitvi.
Iz Gornjega grada nam poročajo: Geometer Kandolini bi moral imeti 12., 13. in 14. t. m. pri nas svoje uradne dneve. V torek 13. junija pa se je naenkrat odpeljal v Celje, da voli Marckhla. Njegovo zavednost v vsej časti, dasi je malo prezagrizen nemškutar, vendar pa je naše mnenje, da bi moral vsaj obvestiti ljudi o svojem odhodu, da ne bi zastonj nanj čakali. Ali ne. g. Kandolini?
Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Naš poštar, ki je še le pred nekateri mi meseci semkaj privandral, je po stal zelo predrzen. Pošta mu je menda bolj postransko opravilo, politika pa prvo. Najznačilnejše zanj je, da ga celo »Marb. Zeit.« opominja, naj se briga bolj za pošto ko za nemški »Schulverein«. (Naši nemškutarji so si namreč glede predsedstva v tukajšnji šulvereinski podružnici zelo v laseh.) Zadnji čas je prevzel ta raz-dirač mesto blagajnika v novo ustanovljeni »Siidniarkini« podružnici. Slovenski seveda ne ve, dasi govori ta jezik 09% prebivalstva, spadajo-čega pod slatinsko pošto. Njegova iz zivalnega obnašanja smo Slovenci že več ko siti in zahtevamo od poštnega ravnateljstva v Gradcu, da se naj tega vročekrvnega Nemca prestavi kam med njegove krofaste bratce na Zg. Štajer, nam pa da za poštarja Slovenca ali vsaj moža, ki bo dobro vedel slovenski in se bo v prvi vrsti brigal za svoj urad. — Več Slatinea-nov.
Iz Hrastnika. Trboveljski kaplan g. Pečnak si je pri volitvah trotovo zaslužil najboljšo faro na Sp. Štajerskem. Obletal je vse hiše po Hrastniku in popisoval glasovnice, da je bilo veselje. Poleg tega je pisal staršem šolskih otrok kot k a t e h e t, naj za božjo voljo volijo dr. Benkoviča, češ, da zahteva to od njih Kristus sam! (Seveda to ni prekoračenje zakona o volilni svobodi!) Uspeha pa je bilo v Hrastniku le malo. Vendar odkodi SO glasov za dr. Benkoviča? Fritz »Rit-ter von« Burger je izročil komisiji odprto glasovnico z Benkovičevim imenom. Trebalo je izkazati hvaležnost za schulvereinsko šolo v Hrastniku. Kako je potem volila veČina delavcev v kemični tovarni, ve vsak, ki prilično pozna razmere. Rudarji so pa skoro vsi volili demokrata. Tako nismo snravili skupaj pričakovanega števila Kukovčevih glasov.
Zlet Celjske sokolske župe v Središče se vrši dne 16. julija t. 1. To bo letošnja največja sokolska slav-nost na Štajerskem in pokazati mora, kako napreduje sokolsko delo in kako se razširja sokolska misel. Bratje Sokoli! Cas hiti, le Se nekaj dni nas loči od te naše slavnosti, zato hitite s pripravami, podvojite svojo delavnost, stremite k popolnosti in ne trpite nikjer polovičarstva, da bo tudi ta zlet zaznamoval napredek sokol-stva združenega v Celjski sokolski župi. V teb resnih časih, bratje, vas kličemo k delu, kličemo pa tudi vas, ki od daleč z dopadajenjem opazujete sokolsko delo, v sokolske vrste. Združite se vsi, ki vam je pri sren napredek našega naroda pod sokolskim praporom in s sokolskim delom povzdignite značajnost, zavednost, blagostanje in prosveto našejra ljudstva. Bodi zlet v Središče znnk osveželih, pomnoženih naših sil. Zlet v Središče 16. julija t. 1. je parola za vse Sokole, združene v Celjski Sokolski župi. pa tudi za vse narodno zavedne štajerske Slovence! Na zdar! Predsedstvo Celjske Sokolske župe.
Iz Dola • Hrastnika. Veselje in pijanost naših krščanskih mož radi klerikalne zmage traja že par dni; tudi naša gospoda iz župnišča se pridno udeležujeta tega zmagoslavja. Videti jih je po vseh klerikalnih gostilnah, dostikrat s par š te lani pod pazduho. Sicer ste pa tako napredni stranki za 51% napredovali od zadnjih državnozborskih volitev, tako da nimajo naši klerikalci povoda, veseliti se izida volitev v naši ol>čini. Nazadovali so za 29 glasov, dasi ste prižnica in spovednica delovali na vse kri pije. Sicer pa g. župnik se še pomenimo in vam strgamo krinko z obraza.
Iz Hrastnika. V nedeljo, dne 25. t. m. priredi sokolsko okrožje Zagorje - Trbovlje - Hrastnik - Radeče izlet v Hrastnik. Odbor hrastniškega Sokola najvljudneje vabi, da bi se člani omenjenih sokolskih društev kar najbolj polnoštevilno udeležili tega izleta. Vabi pa tudi prisrčno vsa ostala bližnja — posebno posavska — in daljna sokolska in druga društva, da pohite ta dan v naš narodno-ogroženi kraj. Je pa tudi dolžnost vseh ostalih zavednih Slovencev, da obiščejo prihodnjo nedeljo našo dolino, ki si jo hočejo prilastiti Nemci. Boj z našimi narodnimi nasprotniki je trd, neizprosen, naj bo torej ta dan sijajna manifestacija, da še ni izumrl slovenski živelj v Hrastniku, ampak da krepko napreduje. Naj bo ta izlet tudi v bodrilo vsem našim mladeničem,   da marljivo stopajo v
vrste sokolstva, ker cesar nam jemlje naše najboljše telovadce in nam je treba mladih, svežih moči. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Natančnejši spored še naznanimo. Vsem vrlim, zavednim Slovencem kličemo: Na svidenje v Hrastniku! Na zdar! — Odbor Hrastu. Sokola.
Iz Kozjega. Na Binkoštuo nedeljo so počastili naš trg z zletom brežiški, krški in rajhenburški Sokoli. Ob 2. popoldne so prikorakali z zastavami. V imenu trške občine jih je pozdravil župan notar Barle. Ob 4. se je vršila na trgu javna telovadba. Motil jo je nekoliko dež, a reči moramo, da je dobro uspela. Po telovadbi se je vršila veselica v dobro znani gostilni g. Gučeka. Sodelovali so pod-sredški tamburaši pod vodstvom g. učitelja Potočnika in brežiška sokolska fanfara. Narodnim Kozjanom ostane ta dobro uspeli zlet v dobrem spominu.
Obsojeni klerikalni pretepači iz Žič. »Slov. Narod« je priobčil dolgo poročilo o napadu klerikalcev na dva naprednjaka. To poročilo v glavnih potezah ponovimo: 18. maja so se vršile v trdo klerikalnih Žicah občinske volitve. Zmagali pa so klerikalci samo z nasiljem. Po volitvi se je zbralo kakih 10 klerikalnih fantalinov, da bi izzivali napredne volilce. Ker pa se jim ni dalo za to nobenega povoda, so sklenili počakati naprednjaka Antona Rataja in Franca Vučaja ter ju na poti domu iz gostilne napasti. Oborožili so se s palicami, latami in poleni ter ju čakali. Pri napadu je bil hudo poškodovan Franc Vuča j. Celjsko okrožno sodišče je obsodilo Franca Leskovarja na 7, Antona Marguča in Alojzija Paholeta na 4, Antona Roba rja na 5 mesecev težke ječe. Te fante je spravilo v nesrečo samo hujskanje duhovščine in klerikalnega časopisja.
Iz Žalca. V nedeljo, dne 25. junija se vrši pri Virantu velik ljudski shod, ki se bo ukvarjal z izidom zadnjih državnozborskih volitev v Sa-vinski dolini. Naprednjaki iz cele doline, pridite mnogobrojno!
Iz Laškega trga. Pri umrlem konsumu v našem trgu res ni bilo sreče. Po posredovanju znanega kon-zumarskega kaplana Melhijorja Zorka je prišel okolu 1. 1900 v laški konzum za pošlovodja njegov brat Štefan Zorko. Doma v Vipavi je imel pekarijo, kramarijo in posestvo. Leta 1899. je prišel v konkurz in izgubil celo premoženje. Ugajalo mu tndi ni v duhovniški štacuni v Laškem trgu. Poskusil je z mlinom in kmetijo v Št. Jurju ob Taboru; ali tudi to ni posebno šlo. L. 1903 je prevzela nje gova žena Ivanka blago razpuščene-ga konzum a v Laškem trgu in otvorila trgovino z mešanim blagom. Ker pa Zorkeva nista imela potrebne trgovske izobrazbe in sta tudi nesrečno špekulirala, sta zabredla kmalu v dolgove in končno v konkurz, katerega pa nista sama napovedala. Vsled tega je dobila Ivanka Zorko 10 dni, mož pa dva meseca zapora.
Iz St. Jurja ob Juž. žel. »Siid-mark« je kupila nekdanje Povalejevo posestvo pri Sv. Primožu. Posredovalci kupčije so pripovedovali, da misli tam kdaj zidati »Schulverein« svojo šolo. Kaj bi ta delala v popolnoma slovenskem kraju, je normalnemu človeku neumevuo.
Iz Slov. Bistrice. Tu je umrl kovač in posestnik Anton Arzenšek ali kakor se je sam pisal, Arsenscheg. Bil je načelnik skupne obrtniške zadruge in strasten nemškutar.
Iz Ljutomera. Imenovan je poštar Ernest Vidovič za nadpoštarja v Feldbachu na Sr. Štajerskem.
Drobne novice. V pokoj je stopil na lastno prošnjo svetnik deželnega sodišča Kari Nedvved v Slovenjgradcu. Njegovo mesto je, kakor je že »Slov. Narod« javil, znova razpisano. — Umor. Posestnik Anton Založnik iz Kozjaka se je spri s jx>sestnikovim sinom Jernejem Tumpušem zaradi državnozborskih volitev in ga je tekom prepira sunil z nožem v srce, tako da je na mestu obležal mrtev. Morilca so zaprli. — Čudna zabava. Delavca Vajda iz Slive iz hrastniške glažute sta metala v poštni vlak, ki je vozil iz Zidanega mosta proti Hrastniku, kamenje. Zadela nista nikogar, pač pa pobila več šip. Orožniki so ju že prijeli.
Hrastniški nemškutarji so pričeli po dolini izzivati, da dvomimo, da bi ne prišlo enkrat do neprijetnosti, kajti neverjetno se nam zdi, da bi Slovenci kaj takega še delj trpeli. Pritožili smo se že pri županstvu, naj naroči svojima policajema, da odpravita te nemške nočne kravale, a zastonj, dasi, kakor čujemo, je županstvo potrebno ukrenilo. Ali ima morda klerikalec Burger večjo besedo pri policajih, ko župan? V soboto ponoči ob 1. je ta nemška banda razsajala po dolini z godbo in lampijoni ter kričala ko divje zveri svoj »heil«. Ce nimata policaja moči (nam se zdi, da je res nimata, ker taka je zapoved v tovarni!) naj vsaj gg. orožniki narede konec tem kravalom. Ljudje, ki imajo podnevi delo, žele
vsaj ponoči miru. Nemškutarski kri-čači naj pa ostanejo doma v tovarni. Tam se lahko pobijejo, če hočejo, nihče od Slovencev jim ne bo branil.
Koroiko.
Ponesrečeni     železničar. Med*
vožnjo med Trbižem in Vratmi je padel iz vlaka zavirač Schuttelkopf iz Trbiža in obležal   na progi mrtev.
Vojaško tekmovalno streljanje v Celovcu se zaključi s slavnostnim večerom 26. U m. ne pa 27. Slavnosti se udeleži namreč 25ega nadvojvodo Friderik in Evgen, kakor tudi Leopold Salva tor. Dobitki za razne skupine, častniške in za moštvo so razloženi po raznih javnih izložbah po mestu.
Tat v gostilni. Gostilničar in posestnik Kari Kopi pri Sv. Lenart u je odložil za kratek čas svojo denarnico, v katerej je imel 200 kron denarja na gostilniško omaro in šel vnn po malem opravku. Ko se je /a malo časa vrnil, ni našel denarnice. Ukradel jo je bržkone neki potnik iz Celovca, ki je sedel v tem času kot edini gost v gostilni.
Samomori. Ustrelil se je v Celovcu okrajni   narednik deželnobram-bnega polka št. 4 Lud. Tom ine v Ce lovcu.   Pred kratkim   ga   je zadel mrtvoud, čigar posledice BO bile po izreku zdravnikov neozdravljive. V okolici Celovca pa se je obesil 40-letni Matija Ilgove,   znan   pod inir nom Šeriavov sin, ki je že delj časa bolehal na nevrasteniji in je bržkone zblaznel.
Cez 7 mesecev najdeni utopljenec. Novembra meseca lanskega le ta se je peljal po Dravi službeno v družbi 6 delavcev inženir Anton Rie-ser, ki je bil dodeljen deželni vladi Koroški. Vodil je regulacijska dela ob Dravi. Čoln se je zapeljal na neki pilot in sunek je vrgel Rieserja v deročo vodo. Rešitev je bila izključo-na. Iskali so ga dolgo časa. toda brez uspešno. Pred par dnevi pa so dobili pri Mnti na Spodnje Štajerskem oh obrežju naplavi jen ega utopljenca, ki pa je bil že popolnoma nepoznat. Poslali so obleko Rieserjevi vdovi in Dunaj, ki jo je spoznala in zatrdil«), da je to obleka, ki jo je imel ponesre čeni inženir na dan nesreče.
Primorko
Zavod za pospeševanje obrti v Gorici razpisal je več nagrad v znesku 50 do 400 kron za nove obrtne izdelke za razpečavanje v tujskem prometu. Predmeti morajo imeti HM čaj goriški, po izdelku, materijalu aH karakterističnem načinu izdelovanja. Napravljeni naj bodo tako, da so primerni za spominke za tujec fsuve nirje) pripravne velikosti in sme prodajalna cena znašati k večjem 10 kron. Tekma za nagrade je odprta vsem do 31. avgusta t. 1. in se opozarja nanjo posebno naše umetnike, ki poznajo Goriško. Pojasnila daje M vod za pospeševanje obrti ji a Kranjskem v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22.
Najden utopljenec. V Ladrah SO pogrešali ie od 12. t. m. 60-letneera posestnika Miha Miklaviča. Včeraj pa so potegnili njegovo truplo iz So-če pri Plaveh. Starček je pade! bržkone po nesreči v vodo.
Dvojni umor radi ljubosumnosti. V Tramošnjah blizo Savskega mosta je bil   potrjen k vojakom   kmet Mi-ljenkovič in je bil dodeljen drugemu bos.-hercegovinskemu polku. Na ovojem domu je pustil ženo, s katero M ie poročil še pred vojaškim naborom. Žena pa je začela med tem ljubimk i ti s kmetom Jovičieem,   kar seveda ni ostalo prikrito. Kmalu je govorila o tem cela vas. Zvedel pa je vesti o nezvestobi svoje   žene    tudi njen mož. Ljubezen in sramota mu nista dali miru. Skrivaj je pol>eguil neko noč iz vojašnice in hitel domov. Obi skal je najprvo svojega brafa. Ta mu je prestopek lahkomiselne žene potrdil, nakar se je Miljenkovič zaklel, da se hoče maščevat?.   Branil mu je brat in ga zadrževal kolikor je Mogel, a besen se mu je ta izpulil iz rok in bežal proti svojemu domu. Za hišo se je skril v ermovje in čakal. Ne dolgo, prilezel je Jovičevič   iz hiše. Miljenkovič je planil   nadenj   in p pobil z dvema smrtnima sunkoma z bajonetom. Komaj je padla prva žrtev ljubosumnosti, zasliši Miljenkovič šumenje v grmovja    in kmalu opazi temno senco, ki se mu je bližala.   Misleč,   da je prišel Jovičeviču kdo pomagat, je nameri! nanj puško in ga ustrelil.   Na mestu je obležal mrtev njegov brat,   ki mu   je sledil, hoteč zabraniti kako neteče. Miljenkovič se je javil drugi dan sam pri vojaškem sodišču v Banja luk i.
Trčila sta na morja v torek ponoči v višini Rovinja parnik družbe Ragusea »Dubrovnik«, ki je vozil iz Trsta v Dalmacijo in A raba h u I a >>Ota Šimen« iz Brača. »Dubrovnik« je neznatno poškodovan ob strani, »Arabakula« pa se je potonila. Po-
cadko obstoječo iz 5 mož so rešili na »Dabrovn ik«.
V Devinu bode dne 24. junija t, 3. t. j. (dan sv. Ivana) starodavni in znameniti konjski sejem z običajnim Javnim plesom.
Ix sodne službe. Žendarmerijski st ražinojster A. Okorn v Trstu in podkrmar Mat* Kirin sta postala sodna kaneelista in je dodeljen prvi v Podgrad, drugi pa v Pulj.
Kaznovana nepazljivost. Kmet Ivan Dobrinja iz tržaške okolice se je v legel in zaspal z nabitim samokresom v hlačnem žepu. Med spanjem se je obrnil, pri čimur se mu je samokres izprožil. Kroglja mu je prodrla desno stegno. Težko ranjenega so odpeljali v bolnico.
Pazite na otroke. Iz okna I. nadstropja je padel včeraj v Trstu Slet-ni deček Al. Kierini na cesto Carvsi-son. Bil je pri oknu brez nadzorstva. Poškodbe so k sreči le lahke.
Neutemeljene vesti o koleri. Včeraj je dospel v Trst patnik »Pa-nonia«, ki je pripeljal 630 potnikov iz New Yorka, Gibraltarja in Nca-polja. Po Trstu se je razširila govorica, da je obolelo na parniku več potnikov za kolero. Zdravniki so potnike natanko preiskali in dognali, da so bile te govorice popolnoma neutemeljene.
Izpred porotnega sodišča v Trstu, Pred porotnim sodiščem v Trstu >e je vršila obravnava proti asistentu državne železnice Francu Menci-nu. Obdolžen je bil, da je poneveril •3361 K 35 v uradnega denarja in /bežal pred revizijo v Benetke, kj^r je bil pa že dva dni po begu aretiran. Menein je star 33 let, oženjen in dosedaj še nekaznovan. Med dveurnim zaslišanjem je dosledno trdil, da je nedolžen. Zagovarjal ga je dr. Pin-cherle, zaslišanih je bilo 17 prič. Porotniki so krivdo z 10 glasovi zanikali, nakar je sodišče razglasilo oprostilno razsodbo.
Zabavne vožnje v Benetke s posebnimi parniki izven voznega reda, ki so bile radi kolere ustavljene, še niso dovoljene.
V|K>kojen je na lastno željo primari j blaznice v Sarajevu vladni ^velnik dr. Kari Baver.
Dnevne vesti.
Strašni klerikalni poraz. Mednarodni klerikalizem je zadel strahovit udarec: najmočnejša klerikalna trdnjava — Dunaj je padel v roke svobodomiselnih strank. Pred 15 leti je klerikalizem zavladal na Dunaju in kmalu na to si je tudi pridobil odločilen vpliv na vso avstrijsko notranjo in zunanjo jx>litiko. Od tistega časa je stala vsa naša državna politika v znamenju najčrnejšega klerikalizma. Avstrija je postala klerikalni eldorado. A' nnjreakcionarnejdih državah — na Španskem in Portugalskem so *e v zadnjih letih otresli klerikalnega gospodstva, samo Avstrija je ostala torišče klerikalizma in zdelo se je, kakor da je ni moči na svetu, ki bi bila v stanu zlomiti klerikalno premoč v naši državi. Toda tudi v Avstriji so potekle Tire klerikalizmu in včeraj mu je odbila 12. ura na Dunaju. Mogočne krščansko socialne stranke na Dunaju ni več. Izmed 20 mandatov, ki jih je preje imela v svoji posesti, je resila z nai>orom vseh svojih sil jedva tri mandate, izgubila pa jih je 17. Vsi njeni voditelji: princ Lieehtenstein, minister dr. \Veisskirchner, bivši minister dr. Gessmann, bivši minister Wittek, bivši predsednik državnega zbora dr. Pattai, župan dr. Neumaver, podžupan Hierhammer in kakor se že imenujejo vse te krščansko - socialne veličine, vsi, prav vsi so obležali kot poraženci na volišču. To je poraz tako strahovit, kakor jih ie malo pozna naša politična zgodovina. In ob vesti o tem. porazu si je oddahnila vsa Avstrija, saj so kornptnega klerikalnega režima do grla siti že vsi sloji in vsi narodi. Tudi napredni Slovenci «e veselimo tega j>oraza, ker vemo, da bi na Slovenskem nikdar ne zavladal klerikalizem v taki meri, kakor je \ resnici, ako bi se krščansko socialna stranka ne bila dokopala do moči in veljave na Dunaju in v državi. V resnici ni bila slovenska klerikalna stranka ničesar drugega, kakor podružnica dunajskih krščanskih so-eiaeev. Pokojni Lueger, Wittek, Weisskirehner in Gessmann, vsi ti so bili meceni in zaščitniki naših klerikalce*, a Šusteršič je ▼ vsakem ozi-ru posnemal te krščansko socialne korifeje, zato pa je žel njihovo dejansko podporo. Ob boku krščanskih so-eialeev so tako naši klerikalci splezali kvišku ter zagospodovali na Kranjskem in po vsem Slovenskem. In čisto gotovo je, da bo sedaj neslavni padec dunajskih zaščitnikov imel neizogibne posledice tudi za naše klerikalce. Sprememba sistema na Dunaju je neizogibna in čisto gotovo je, da bo ta sprememba imela svoj vpliv tudi na našo deželo. In to je, česar se mi veselimo, a česar se klerikalci tako boje, dasi se delajo, kakor
bi jih klerikalni poraz na Dunaju puščal docela ravnodušne. Sicer pa se naj sodi o dogodkih na Dunaju tako ali drugače, eno je gotovo, da je klerikalnemu gospodstvu jela biti zadnja ura in da bo tudi klerikalizem na Slovenskem jel odslej hoditi rakovo pot.
•f- Novi sodni nadsvetniki. Piše se nam: Minister Hochenburger je zopet porabil poslednjo neodgovorno priliko v parlamentarni anarhiji ter je izposloval, da sta sodna svetnika gg. Vedernjak v Ljubljani in Gandi-ni v Novem mestu dobila naslov in značaj višjih svetnikov; g. Dolinšek v Novem mestu in Gallinger (bivši Kapun) v Celju pa sta bila istočasno imenovana za prava višja svetnika. Ne vemo, zakaj prva dva starejša ne smeta priti v resnični šesti red, vemo pa, da smo jih večkrat videli voditi težke razprave in da je g. Gan-dini zadnji čas skoro pol leta priznano vodil okrožno sodišče novomeSko. Mlajši nadsvetnik g. Dolinšek je napredovanje pač zaslužil, ker je čez dve leti naporno vodil civilni senat istega okrožnega sodišča, a — Kapnn je avanziral pač edino zato, ker seveda ne gre, da bi imenovanja treh ponižnih Slovencev ne kalil nemčur, renegat. Gallinger je še le pred malo meseci prišel od okrajnega sodišča v Velikovcu k okrožnemu sodišču v Celje; njegova pravniška slava pa je vendar že segla preko nemškega »Volksrata« do Dunaja. Na kateri stolce višjega svetništva so ga neki postavili, saj v Celju imajo le 3 in zasedeni so vsi trije trdno? Ali so ga postavili extra stat um ali so ga dejali na drugega ustanovljenega za Novo mesto, kajti tam sta bila prazna čez leto dni dva in sedaj so milostno prepustili enega novomeškemu svetniku? Ce so naši novi poslanci kaj vredni, bi vsaj poizvedeli, na katerem stolu sedi nekdanji Tri-glavanski Kapun, to je sedanji tento-burški Fonzl Gallinger!
-f- Gospod Etbin Kristan bi si prav lahko prihranil psovanje, s katerim je skušal na včerajšnjem shodu v areni Narodnega doma vcepljati sodrugom politično prepričanje. Kristan naj bi rajše sodrugom povedal, da je bila v vodstvu struja, ki je hotela, da socijalni demokratje volijo dr. Gregoriča. Delavci pa so se sami vprli tem nakanam socijal nedemokratskih voditeljev in izvrševal -uemu odboru ni potem drugega pre-ostajalo, kot da proklamira volitev dr. Ravniharja. Ako bi vodstvo socijalne demokracije tega ne storilo, bi doživelo tako blamažo kot so jo doživeli nemški voditelji na Dunaju, ki so se pod Bienerthom zvezali s krščanskimi socijalci, volilci pa so sklenili glasovati proti njim. Naravnost smešno je bilo blatenje kandidata dr. Ravniharja v isti sapi, ko je Kristan njegovo kandidaturo priporočal. Sicer na Etbinove besede noben socijalni demokrat veliko ne da. On psuje že skozi desetletja, uspehov pa njegov nastop dosedaj še ni rodil nobenih, ali pa vsaj ne velikih. Zato ni čudno, da delavstvo obrača hrbet Kristanu. Predilnica, tobačna tovarna, tovarna v Vevčah, v Medvodah itd. itd. vse je v klerikalnih rokah. Ako hoče Kristan v bodoče boljših uspehov, naj manj panje naprer'njake in naj malo več dela med delavci za delavce! Demagoških Fraz Kinina Kristana so tudi že delavci do arrla. siti in ljubljanske ožje volitve so menda vodstvo socijalne demokracije naučile, da se proti volji delavcev in proti njihovemu prepričanju ne da komandirati.
+ »Narodna tiskarna« pod policijskim nadzorstvom. Včeraj popoldne, ko so prihajale i volišč vesti o izidu ljubljanskih volitev, sta dva policijska stražnika zastražila hišna vrata »Narodne tiskarne«, drugi redarji pa so z orožniki zasedli vhod v Knaflovo ulico. Te čudne policijske odredbe si nismo znali tolmačiti. Še le ko smo poizvedovali, smo se prepričali, da se je posrečilo častivrednemu Štefetu pošteno potegniti policijskega svetnika Lauterja in modrijane pri deželni vladi. Natvezil jim je namreč, da pripravljajo naprednjak!, čim se razglasi izid ljubljanske volitve, v velike demonstracije, katerih izhodišče bi naj bila »Narodna tiskarna«. Pri teh demonstracijah bi se baje imel nositi ogromen lepak, na katerem bi bil naslikan škof Anton Bonaventura v baje zelo neprijetni situaciji. Ni nam pač treba naglašati, da je bilo vse to izmišljeno, ker živa duša ni mislila na demonstracije, toda Lauter in Schwarz sta sveto verjela vsem Štele to vi m bajkam ter takoj poslala proti »Narodni tiskarni« legion orožnikov in redarjev. Seveda se je jima potem, ko se je stvar izvedela, grohotom krohotala vsa Ljubljana.
+ Napad klerikalnih agitator-jev. Včeraj po končani volitvi se je pripeljalo v Ljubljano 8 vozov naprednih volilcev iz Barja. Volilci so se končno napotili v gostilno pri Ra-stoharju na Karlovski cesti. Ko so za to izvedeli klerikalni agitatorji, so se priplazili y to gostilno ter jeli
izzivati. Naši somišljeniki so jih postavili po vrsti pod kap. Med najhujšimi razgrajači sta bila Anžič i^-pod Golovca in neki Rome, ki je celo nož potegni] ter z njim grozil naprednjakom. Klerikalcem je končno prišel na pomoč upravitelj »Slovencev« Ceč, ki je tekel po orožnike, da bi pomagali njegovim agitatorjem. Toda ti se mu niso vsedli na limanice, pač pa so prihiteli redarji, ki so napravili konec klerikalnim provokaeijam. Klerikalni agitatorji so se končno zbrali pri Rihtarju, kjer so spodili iz svoje srede — AnžiČa, ki je na to na cesti premišljeval svojo usodo ter klel klerikalce in njihove podrepni-ke, ki so njega najzasluženejšega agitatorja posadili na plan.
-f- Po volitvah so se zbrali včeraj zvečer napredni ljubljanski volilci v hotelu »Tivoli«, kjer so govorili dr. Tavčar, dr. R a v n i b a r ter prof. R e i s n e r in tržni nadzornik R i b n i k a r.
-f- Jemljemo na znanje. Idrijski klerikalci popravljajo v »Naši Moči« in »Slovencu« našo vest, da je bil c. kr. rudniški nadoskrbnik Josef Vi-tonš izvoljen v občinski odbor od klerikalcev, ne da bi ga bili preje vprašali, ga li smejo kandidirati ali ne. Resnično žal na nt je, da smo temu zavednemu češkemu uradniku delali veliko krivico, ko smo pisali, da je izvoljen od klerikalcev kot neodvisen uradnik. Popravljamo to našo napačno informacijo in izjavljamo, da je c. kr. rudniški nadoskrbnik Josef Vitouš ravno tako navdušen klerikalec, kakor Janez Kavčič ali Janez Oswald. Upamo, da smo s tem popravili storjeno krivico.
+ Kar sapo je zaprlo bravcem, piše »Slovenec« iz Idrije, toliko smo nagromadili izmišljenih laži pred volitvami v »Slov. Nar.« In vendar nam klerikalni pošteujakovič pred-baciva le eno laž, namreč ono o kandidaturi nadoskrbnika Vitonša. To vest, da Vitouš ni zadovoljen s klerikalno kandidaturo, smo dobili naravnost iz klerikalnih krogov in smo jo že lojalno popravili. Kaj drugega lažnjivega nam pa klerikalni dopisnik očitati ne more, ker hočemo pisati samo resnico. Z zadoščenjem piše klerikalni junak, da so ravno davkoplačevalci pokazali, koliko izda nase pisarenje, češ da so narodnjaki dobili v drugem razredu, kjer je večina davkoplačevalcev, najmanj glasov. Ni nam treba posebej poudarjati, kak humbug je klerikalna pisava o njihovih davkoplačevalcih, ko vemo, da je bilo razmerje v drugem razredu med posameznimi strankami le za nekaj glasov. Le slučajnosti se imajo klerikalci zahvaliti, da so spravili s par glasovi večine nekaj svojeh pristašev v idrijski občinski zastop. Davkoplačevalce najbolj obremenjujejo prav klerikalna nasprotovanja prejšnjemu občinskemu odboru in klerikalna skrb za erarj> ve in deželne finance. Sicer pa je danes smešno govoriti o davkoplačevalcih, ko je priznano načelo, da je najrevnejši človek največji davkoplačevalec, ker njega davčno breme najbolj prizadene vsepovsod. Seveda klerikalci imajo o demokratizmu posebne pojme, pa farbajo svoje neumne pristaše z preganjanimi davkoplačevalci. Kdor ima več, pa več davka plačuje, a spravi ga skupaj ravno delavsko ljudstvo. Zato je smešno to večno klerikalno besedičenje o davkoplačevalcih. Klerikalnega dopisnika pa končno prosimo, da nam pojasni še drugo o laži, da prejme zaslužen odgovor.
-f- O velikih izgubah in primanjkljajih, ki jih je imela v zadnjem času neka klerikalna zadružna organizacija, se govori po Ljubljani. Govori se o milijonih. Ker tem vestem ne moremo verjeti, samo beležimo to vest v nadi, da se ne bo uresničila.
+ Gerent v Kamniku. V Kamniku je imenovan za gergnta okrajni komisar g. dr. Leopold Žužek. Za prisednike so imenovani gostilničar K e n d a , dekan Lavrenčič, notar Orožen in Košir.
-j- Imenovanja. Provizorični okrajni živinozdravnik Josip Rihar v Radovljici je imenovan za defini-tivnega c. kr. okr. živinozdravnika, deželni okrajni živinozdravnik dr. Anton Lampret v Braslovčah pa je imenovan za provizoričnega e. kr. okrajnega živinozdravnika.
-r Is šolske slnžbe. Za okrajnega šolskega nadzornika slovenskih šol v kočevskem okraju je imenovan Jožef Novak, učitelj v Idriji.
+ Osebna vest. Konceptni praktikant pri deželni vladi g. Fran pl. Premcrstein je premeščen iz Ljubljane v Kamnik.
— Podoknico. Pevsko društvo »Slavec« priredi svojemu ustanovnemu članu častitemu gospodu Ivanu Verhovnikn, župniku trnovskemu na predvečer njegovega imen-dneva v petek 23. t. m. ob 9. uri zvečer podoknico pred trnovskim župni-ščem. Po podoknici je prijateljski sestanek v Dražilovi gostilni na Rimski cesti št. 11.
Nove predpise za železno • betonske in betonske stavbe je izdalo ministrstvo za vnanja dela. S temi predpisi so tozadevne določbe iz 1. 1007 spremenjene oziroma izpopolnjene.
Zlorabil in spolno okužil je nekdo 61etno deklico A. U., ki so jo radi tega pripeljali v Cesarice Elizabete bolnico v Novo mesto. To je pač skrajna izprijenost in brezvestnost. Hudodelca priporočamo sodišču.
Hišo Antona Hočevarja v Novem mestu je kupila na današnji javni dražbi »Ljudska posojilnica« za 39.000 K. Pod je kupil Košiček, pristavo pa Novomeška mestna občina za pokopališče, ki so mora enkrat premestiti iz sredine mesta. Pri dražbi je bil velik naval.
Z hiciklja je padel in nogo si je zlomil Andrej Kordiš, učenec II. gimnazijskega razreda v Novem mestu. Proti kolodvoru je vozil, zadel ob cestni kamen in padel tako nesrečno.
Cigani med seboj. Dne 4. t. m. je počivalo v šotorih pri Beršlinu več ciganov, ki bi bili šli radi v gostilno pit, pa ni bilo denarja. Biba je terjala Nandeta, naj je vrne posojeno mu krono. Nandetova družica Katra je pa rekla, naj ji Bibin sin Nace vrne preje 2 K in nekaj vinarjev. Nato se je začel kreg, cigani in ciganke so očitali drug drugemu vse navskriS tatvino, radi česar je nastal splošen tepež in polom. Podrli in raztrgali so šotore, metali sekire in suvali z noži. Nekateri cigani so sli k orožnikom po pomoč, drmgi pa prihodnje dni k sodišču iskat — časti.
Konje   so   hoteli vtihotapiti.
Karlovce in bližnji kraji so okuženi
s konjsko nalezljivo boleznijo, zato je prepovedano uvažati konje k nam iz teh krajev. Dne 20. maja so pa zalotili kostanje viški orožniki Janeza Bregarja, Matijo Jakša, Jožeta Po-nikvarja in Franceta Rodiča iz To-mažjevasi oziroma iz Dobrave in Hu-denja, ko so ravno gnali skozi Malen-ce štiri iz HrvaŠkega vtihotapljene konje, katere so jim orožniki seveda odvzeli, lastnike pa sodišču priporočili.
Izsiliti je hotel plačilo. Pri Alojziju Gorencu v Ardrem je služil za dninarja šestindvajsetletni ne čisto normalni Tone Gerno iz Leskovca., Ker pa ni bil za delo. ga je gospodar odslovil in izplačal. Černe pa s plačilom ni bil zadovoljen in je zahteval po 2 K na dan, česar mu pa Go-renc ni hotel izplačati. Č?rne je potem grozil Gorencu, da, mu bo v vinogradih vse trte porezal, če mu ne izplača zasluženega plačila. Tudi v Krškem pri sodišču je še vedno trdil, da bo res porezal trte. Ce bi pa sam ne mogel tega storiti, bo najel pa drugega, tako je zatrjeval. Radi tega so ga kar pridržali v zaporu, ker je bilo prav verjetno, da izvrši Černe svojo grožnjo in napravi Gorencu za par tisočakov škode. Dne 12. junija t. 1. je bil obsojen Černe radi te grožnje pri okrožnem sodišču v Novem mestu na en mesec ječe, kjer bo imel čas premišljevati sadove svoje nepremišljene togote.
Argentinsko meso v Idriji se prodaja pri mesarju Hlebcu in na trgu po 1 K 28 v in 1 K 36 v za kg. Meso naroča občina po 1000 kg in prihaja še v zmrznenem stanju v Idrijo. Občinstvo sega pridno po njem, ker je po ceni in dobre kakovosti. Upamo, da se stalno uvede prodajo argentinskega mesa v Idriji.
V apnenlco je padla 31etna kaj-žarjeva hčerka Angela Dolenc iz Prapreč v radovljiškem okraju. Otroka so potegnili takoj iz apneni-ce, vendar pa so ostali vsi poskusi oživljenja brezuspešni. V to apneni-co je padel že lansko leto neki enajstletni dečko, ki pa se je sam rešil.
Elektroradiograf »Ideal«. Spored za sredo 21. in četrtek 22. junija: Gaumondov tednik. (Najnovejše tedensko poročilo.) Pogledi iz Cadixa. (Izviren naraven posnetek.) Mirko igra patrona, (Humoristično.) Denar in ljubezen. (Drama iz življenja.) Galantni policijski komisar. (Komedija.) Bogoljuba Wurma lasulja. (Jako komično.) Dodatak k zadnji predstavi od 9. do pol 11. ure ob lepem vremenu na vrtu: Škandal. (Drama iz življenja. ) — Pozor! V petek, dne 23. junija L 1. večer smeha.
Nevarna igrača. Na Prulah so trije ključavničarski vajenci zažigali vojaške patrone, ki so z vso močjo eksplodirali. Na lice mesta došli stražnik je nevarni igrači napravil konec, poredneže pa ovadil.
Zaradi prepovedanega povratka je bil v Kolodvorski ulici aretovan 21 letni pekovski pomočnik Fran Ma-rinšek iz kamniškega okraja. Oddali so ga okrajnemu sodišču, po prestani kazni se vrne pa z neprostovoljnim spremstvom v svojo domovino.
Oddelk »Slovenske Filharmonije« koncertna jutri pri večerni predstavi od 7. ure naprej v elektroradio-grafu »Ideal«. Ob ugodnem vremenu od 9. naprej na vrtu hotela »Malic«.
Sam se je sglasil. Pozimi je prenočeval v treh tukajšnjih hotelih nek potnik, ki se je zglasil pod tujim imenom v hotelih pa zapustil 7, 25 in 40
kron goljufivega dolga. Ko je policija za njim poizvedovala, je tudi poizvedela, da je svoji stanodajalki poneveril 50 K, katere bi imel oddati na pošti, nadalje je ukradel nekemu svojemu kolegi za 15 K predpasnikov kot vzorcev in jih prodal v Kolodvorski ulici neki natakarici za 5 K. Tudi svojega šefa je spravil ob 80 K t tem, da mu je kot potnik poslal fin-girane naročilne listke raznih tvrdk in ko je ta potem blago odposlal, mu je prišlo vse nazaj in je imel pri tem 80 K stroškov. Nadalje je opeharil neko dunajsko tvrdko, pri kateri bi imel mesečno 140 K in potnino, je poslano mu potnino do 8 vinarjev pognal. Tako je mladi mož v kratkem zapravil 1469 K in ker je bil sedaj brez vseh sredstev in so mu bila tla že prevroča, se je sam prijavil policiji, katera ga je izročila deželnemu sodišču.
Huda peska r i ca. Včeraj sta se sešli v izkuhu Pred Škofijo neka tukaj znana peskarica iz Sadinje vasi in neka vdova iz Loga. Ker je peskarica vdovi plačala čaj, je mislila, da ima sedaj nad njo vse pravice. Pričeli sta se prepirati ter si naposled skočili v lase. Pri tepežu jih je vdova tako dobila po nosu, da se ji je kri pocedila iz nosa. Ko sta potem odšli na ulico, jo je peskarica še enkrat napadla, a je prišel na lice mesta stražnik in obe od vedel v svrho legitimacije k uradu.
Ponesrečen namen. Včeraj se 3^ bil skril v zgradbi nove hiše na Fran Josipa cesti prisiljenec Anton Hohen-fasser s Koroškega, z namenom, da bi jo bil ponoči popihal. Zvečer so ga našli delavci v kleti v samih hlačah in čepici ter ga izročili stražniku, ki ga je zopet odvedel nazaj v hišo pokore.
Hud gospodar. Včeraj je nek tukajšnji gospodar svojega hlapca, kateremu je bil potekel odpovedni rok in je zahteval poselsko knjižico, tako po obrazu in očeh nastrigel, da si je ta moral iskati zdravniške pomoči. Zadeva se pojasni in dokonča pred sodiščem?
Kratek dopust si je bil sam vzel prisiljenec Rudolf Nahrfarth, ko je dne 6. t. m. od dela pobegnil, a ga je že dne 14. t. m. orožnistvo izsledilo in oddalo nazaj v hišo pokore.
Mlekarski voziček >o prevrnili delavci, ko so v Florjanski ulici škropili cesto, vsled česar so se pobile steklenice in te razlilo 2^ litrov mleka.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo I Južnega kolodvora 32 Macedoncev, 8 Rumenov in 21 Slovencev.
Izgubljeno in najdeno. Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, odnosno najden ženski dežnik, srebrna tobačniea, žepni nož in zavitek ovrat-nikov, ovratnic in manšet. — Frančiška Vidmarjeva je izgubila bankovec za 20 K. — Desetnik Ivan Peni je izgubil zeleno denarnico, v kateri je imel do 16 K denarja.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljnbljani. Sprejme se: 1 korespon-dent, 1 kontorist, 1 poslovodja, 2 potnika, 7 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 3 kon-toristinje, 1 blagajničarka, 5 prodajalk, 2 praktikanta, 10 učencev, 2 učenki. Službe išče: 3 knjigovodji, 3 korespondenti, 4 kontoristi, f» poslovodij, 3 potniki. 6 skladiščnikov, 22 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železninske stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 15 pomočnikov špecerijske stroke. 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 7 kontorisfinj, 10 blagajničark, 13 prodajalk, 6 učencev, 5 učenk. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Narodna obramba.
Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ribnici priredi 9. julija 1.1. veselico na prostem z bogatim sporedom.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Lož-Stari trg priredi veselico v nedeljo, dne 25. junija t. 1. v prostorih g. O. Peče v Starem trgu s sledečim sporedom: Sprejem Sokolov in došlih gostov ob 2. popoldne v Ložu (pozdrav po mestnem županu loškem ob navzočnosti domačih društev) potem skupni odhod v Stari trg. Telovadba sokolskih društev. Koncert postojnske mestne godbe. (Program izide pozneje.) Ples v veliki čitalniški dvorani. Prosta zabava. Konfeti. Velikanski zverin jak. Muzej in drugo. Srečolov z obilnimi, lepimi dobitki na pr. srnjak, pleče, sladkor, vina, perutnina itd. Začetek ob pol 3. popoldne. Vstopnina za osebo 60 v, za družino 1 K 50 v. Za ples 2 K ali 20 v komad. Z ozirom na blagi namen veselice, se preplačila ne bodo odklanjala. Vsakdo dobrodošel. Vrši se ob vsakem vremenu na prostem in na suhem. Odbor.
Društvena naznanila.
Spored kresne veselice, ki jo priredi ljubljanski Sokol v soboto 24. t. tn. v Švicariji: 1. Godba, (»Slov. Filharmonija«), samo izbrane koncertne točke; 2. nastop telovadcev a gorečimi kiji; 3. marmornati kipi; 4. umetnini ogenj; 5. ples ter prosta zabava, po veseličnem prostoru. Vstopnina za osebo 60 v, otroci v spremstvu staršev plačajo po 20 v.
Telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani ima izredni občni zbor v četrtek, dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Dnevni red: Volitev predsedstva »Slovenske sokolske zveze«. K obilni udeležbi vabi odbor.
Slovensko osrednje Čebelarsko društvo v Ljubljani naznanja čebelarskim trgovcem, da stopilo v kore-spodenco glede oddaje rojev z wZemaljskim gospodarskim vijećem kraljevine Dalmacije* v Zadru.
Idrijski diletantje uprizore dne 25. t. m. ob 7, uri zvečer v dvorani „Sokolskega doma v Žireh igrokaz s petjem v 5 dejanjih. Igrokaz „Na starem gradu" je spisal g. Josip Gruden iz Idrije. Režijo vodi gosp. Valo Bra-tina, član slov. gledališča v Trstu. Po predstavi je prosta zabava in ples. Ker je čisti dobiček namenjen Sokol-skemu domu v Žireh, uljudno vabijo ?.2L mnogobrojno udeležbo prireditelji.
..Akad. društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju** imajo v četrtek, 22. t. m., od pol 8. uri zvečer v gostilni „Zum Posthorn", III., Post-horngasse 6 svoj II. redni občni zbor običajnim sporedom. Slovanski gostje dobrodošli!
Iz tfeželnesa JolstejG
nem
Imenujejo se: Ivan Bajde za Savo; Pavla Vilhar za Kal; Josip Zupančič a Prečno; Fran Musar (nadučiteljem) a Boštanj; Vlastimila Peršel za Krško; Rudolf Horvat (nadučiteljem) za Trnovo; Marija Marinko za Vrhniko; Angela Petrič tudi za Vrhniko; Hermina nreindl za Litijo; Marija Leveč za Šentursko goro. — Vpokoje se: Ama-i ja Tome v Zulni: Ivan Kuhar v Krtini; Kristjan Engelman v Domžalah; Ivan Skrbinc v Višnji gori; Karolina Damja-novič v Koroški Beli. —
Frana Gartnerja bo predsednik mestnega šolskega sveta ustno pograjal, ker je na poti v šolo čital ..Jutro". Radovedni smo, kaj se bo zgodilo Slomškarjem, ki „Slovenca" in „Domoljuba** po šolah razširjajo! Disciplinarno postopati se pa deželni šolski svet — dasi je Jeglič to želel — proti Gartnerju ni mogel odločiti!
Fran Kuhar se iz službenih ozirov prestavi v Gornje Pirniče. Šola v Kalu se razširi v dvorazrednico.
Nadučitelju Ivanu Škrbincu se povodom njegovega vpokojenja izreče priznanje deželnega šolskega sveta.
Ma moškem učiteljišču v Ljubljani se ustanovi pripravljalni razred, če bo ministrstvo v to privolilo.
Gimnazijska učitelja Josip Nerad in Ivan Hiller se v učni službi defini-tivno potrdita.
Prosveto.
»Glasbena Matica** v Ljubljani priredi danes zvečer točno ob pol 8.
veliki jdvorani hotela Union I. produkcijo z nastopnim sporedom : 1. Men-delssohn: Pomladanska pesem, na klavir igra gdč. Ana Bartl (šola gospe V. Talichove, VI. razred). 2. Bellini-Danela: La straniera, na gosli svira g. Leopold Armič (šola g. J. Vedrala, III. razred). 3. a) Berger: Romanca, b) Mendelssohn: Pesem brez besed, na klavir igra gdč. Ivana Lampe (šola g. Fr. Gerbića, VI. razred). 4. M. Koh-ler: Mazurka, na gosli svira g. Kari Planinšek (šola g. J. Vedrala, III. razred). 5. a)Lajovic: Cveti, cveti, rožica, b) J. Ravnik: Vasovalec, c) dr. G. Krek: Tam zunaj je sneg, č) dr. B. Ipavic: Pozabil sem mnogokaj, dekle, pesmi, g. Josip Rijavec (šola g. M. Hubada, II. razred). 6. V. Popp: So-natina za flavto, svira g. Oton Kolla-ritseh, na klavir spremlja g. Ciril Lišar (šola g. A. Breznika, V. razred). 7. a) Schubert: Iz »Momento musicales" št. 5, b) Mac-Dowell: Ples čarovnic, na klavir igra gdč. Melita Šivic (šola gd£ J. Chlumecke, VI. razred). 8. H. Gotz: Arija iz opere »Ukročenje ženske**, poje gospa Mira Žirovnikova (šola g. M. Hubada, III. razred). 9. J. B. Singelee: Fantazija iz Gounodove opere „Faust" za gosli, svira g. Kari Pogorelec (šola g. J. Rezeka, IV. razred). 10. Dvorak: Kmetska balada, na klavir igra gdč. Jela Repič (šola ge. V. Talichove, VIII. razred). 11. a) Brahms: Zaman pod oknom, b) A. Lajovic: Za-cvela je roža, c) K. Goldmark: Stu-denček, pesmi, poje ga. Mira Žirovni kova (šola g. M. Hubada, III. razred). Za ono občinstvo, ki hoče v pokritje stroškov kaj prispevati, so sedeži v sprednjih parternih vrstah in na desnem in levem balkonu po 1 K in v srednjih parternih vrstah po 40 v re-
zervirani; ostali sedeži v parteru in na galeriji ter prostori na stojiščih so prosti. Občinstvo naj pride v dvorano pred začetkom produkcije in eventualno v odmorih med posameznim točkami. Med izvajanjem posameznih točk v dvorano vstopati ni dovoljeno. Gojencem pri produkcijah ni dovoljeno se odzivati ponovnemu odobravanju.
Razšle! po slovanskem svetu.
Glasbenik Šaver Kuhač v Zagre-hu umrl. Včeraj je vzela neusmiljena smrt v Zagrebu velikega hrvaškega glasbenika profesorja Pranja Ša-verja Kuhača. Ni to samo izguba, ne-zaceljiva     rana    hrvaški glasbeni umetnosti, za njim žaluje vsa jugoslovanska glasbena umetnost in vest o njegovi smrti pretresa cel kontinent. Kuhača, ki je bil muzikaličeu ženi od rojstva, eden najboljših umetniških kritikov   in   najbolj znanih komponistov ter znamenit raziskovalec glasbene literature, ni več, ni več velikega poznavalca hrvaške duše, — hrvaška pesem plaka ob njegovem odprtem grobu. Rojen je bil 20. novembra 1834 v Osjeku kot sin stare senjske rodbine ter se je posvetil že v mladih letih glasbi. Učil se je pri glasbenem učitelju Becku v Miholj-cu in pozneje v Budimpešti, kjer je bil potem učitelj na belgradski gimnaziji iu pozneje v Osjeku. L. 185G. je dobil mesto kot učitelj glasbe na konservatoriju v Lipskem iu je nadaljeval  svoje študije pri Lisztu v VVeimaru ter končal leta 1857. svoje študije na dunajski univerzi. 24 let star se je vrnil Kuhač leta 1858. v Osje k ter je odslej posvetil vse svoje moči hrvaški pesmi.     Podedoval je 12.000 K in je sklenil ta denar uporabiti za izdajo velike jugoslovanske glasbene literature. Do leta 1871., tedaj celih 12 let, je delal na tem delu. Po zimi si je služil kruh in štedil, da je mogel po leti potovati. Vse svoje premoženje je posvetil svojemu narodu.    Tudi je bil Kuhač eden izmed onih, ki je prebudil narodno življenje v Osjeku. Leta 1861. je ustanovil tam prvo hrvaško pevsko društvo. Sodeloval je tudi skoro pri vseh hrvaških listih. Do leta 1870. je bil nabral že 5000 hrvaških narodnih pesmi. Leta 1871. se je preselil v Zagreb in posvetil svoje moči hrvp.ski operi, ki jo je bil vpeljal Zaje. Izročil je tudi svoji operi »Miroslav« in >.Bana Lege-ta«. Leta 1872. je postal profesor za klavir in teoretično kompozicijo na deželni glasbeni šoli in pozneje drugi ravnatelj. Leta 1872. ga je izvolilo »Kolo« za častnega člana ter je isto leto ponudil hrvaškemu saboru svojo dragoceno zbirko narodnih pesmi za 12.000 K ter je dobil to vsoto izplačano leta 1879.     Leta 1874. mu je umrla po dveletnem zakonu žena Marija, rojena Srabec. Leta 1884. je bil odbornik »Matice Hrvatske«, I. 1874. pa se je spri z glasbenim društvom ter je je zapustil. Leta 1878. je začela izhajati njegova zbirka jugoslovanskih pesmi, njegovo največje in naravnost epohalno delo. Do leta 1899. je izdal 164 glasbeno literarnih spisov in 69 kompozicij. V zadnjih letih so Kuhač ni več toliko zanimal za dogodke, ki so se odigravali okrog njega, polastila se ga je splošna apatija, 1. janija pa je prinesel s seboj iz kavarne kal bolezni, ki ga nam je ugrabila včeraj ob V44. v njegovem 77. letu.
Razne stvari.
* K umoru ogrskega kmetskega poslanca Achima. Oba obtožena brata Zsilinskv izpovesta, da je stal Achim, ko sta vstopila, na drugi strani sobe s palico v roki. Ko je zahteval eden izmed bratov, da naj prekliče žalitve očeta, je skočil Achim proti bratu in ga začel daviti. Nato je opozoril drugi brat Achima, da naj izpusti, ker pa Achim tega ni storil, je začel slepo streljati. Vdova je izpovedala, da je že kaka dva tedna pred umorom nekdo ustrelil skozi okno, komitatski zdravnik pa je mnenja, da bi Achim ne bil umrl, če bi se bil pravočasno podvrgel operaciji. Med obravnavo se je raznesla vest, da je iz Bekesesabe 5000 kmetov s črno zastavo na poti proti Be-kesgvuli, vsled česar je sodni dvor odredil pomnoženje orožništva in poklical vojaštvo.
Telefonsko in brzojavno poročila.
K zmagi v Ljubljani.
Travnik, 21. junija. Slava beli Ljubljani, čast vam, neustrašeni volilci! Vrlemu zastopniku slovenske prestolice dr. Ravniharju krepak nazdar! — Rus, Wigele, Lavrič, Kordkl, Košir, Svigel, Rus, Bambič.
Krško, 20. junija. Živela bela Ljubljana. — Zavedni krški volilci.
Veselje nad krščansko socijalnim porazom. Zahteve nemškega „Na-tlonalverbanda".
Dunaj, 21. junija. V nemških političnih krogih vlada velikansko veselje nad porazom kršč. soc. stranke in zmago nemškega Nationatverbanda, ki se je dvignil od 76 zastopnikov na 104. Vsled tega dejstva zahteva nemški National - Verband zase tudi predsedstvo v novi zbornici, kar pa je popolnoma izključeno, ker nemški National-verband ne tvori enotne stranke, marveč je le zveza nekaj nemških parlamentarnih klubov. Predsedstvo pa more imeti le parlamentarno organizirana stranka. Sicer bi mogle tudi slovanske stranke zahtevati zase predsedstvo, če se združijo v enotno organizacijo.
Dunaj, dne 21. junija. Vsi listi konstatirajo polom krščansko socijalne stranke, ter pravijo, da je to tudi konec Bienerthovega sistema. Napredni dunajski listi se vesele nad napredkom nacijonalne ideje, ter pravijo, da je napredna stranka prevzela gospodstvo nad Dunajem.
Praga, 21. junija. Vsi češki listi se bavijo z včerajšnjimi volitvami. „Union" pravi, da so včerajšnje volitve pokazale popolen debakle krščansko socijalne stranke. „Pravo Liduw (socijalno demokratično) pravi, da je polom kršč. soz. stranke obenem tudi konec Bienerthovega sistema. Realistični ,Čas* se veseli, da je po dolgi eri reakcije zopet zmagala napredna ideja. „Na-rodny Politika" in „Narodni Listv** pravi, da bo v novi zbornici enotni češki klub dosledno in enotno organizirano mogel nastopiti za interese češkega naroda.
Budimpešta, 21, junija. Večina ogrskih listov pozdravlja izid volitev v Avstriji in pravijo, da se bodo sedaj razmere med Avstrijo in Ogrsko izboljšale.
Berolin, 21. junija. Nemški listi z veseljem pozdravljajo preobrat v avstrijski zbornici. „Vossische Zeitung" pravi, da je nastopila nova doba za Avstrijo posebno med nemškimi in severnoslovanskimi narodi, ko so se združili v odporu proti klerikalizmu in iztrgali Avstrijo iz črnih rok. V celi avstrijski zgodovini da ni veselejšega in tako pomembnega trenotka, kakor je bil poraz klerikalcev.
Praga, 21. junija. „Čechu, glasilo praškega nadškofa kardinala Skerben-skega konstatirala, da je na Češkem klerikalna stranka popolnoma podlegla.
Praga, 21. junija. Češki listi pozdravljajo poraz krščanskih socijalcev in poudarjajo, da je vsled kompromisne liste čeških naprednih strank izšel enotni češki klub kot zmagovalec, ter da bo štel 77 glasov.
Prihodnje vodstvo krščansko socijalne stranke.
Dunaj, 21. junija. Krščansko socijalni krogi razlagajo, da bo prevzel vodstvo krščansko-socialne stranke bivši minister Ebenhoch. S tem priznava stranka sama, da je zgolj agrarna organizacija.
V krščanskosocijalni stranki. Dunaj 21. junija. Vsi dunajski listi se bavijo s polomom krščansko-socijalne stranke, ki je padla s svoje visoke pozicije. „Reichspost" sama priznava, da je krščanskosocijalna stranka prišla tako daleč, da zastopa samo še kmetske interese, tudi priznava, da so napredni elementi zelo veliko pridobili in da bo neposredna posledica teh dogodkov ta, da bo krščanskosocijalna siranka revidirala svoje stališče napram drugim strankam.
Enotni češki klub.
Dunaj, 21. junija. Iz Prage poročajo, da so sklenili češki agrarci, ki imajo 35 mandatov, vstopiti v enotni češki klub, toda samo pod tem pogojem, da klub ne sprejme poslancev Plašeka in Zahradnika, ki sta bila izvoljena proti volji agrarne stranke.
Konstelacija v novi zbornici.
Dunaj, 21 junija. Stranke, v kolikor so poslanci že izvoljeni, bodo zastopane v novi zbornici tako: Nemški Nationalverhand: prej 76, s^flaj 104, krščanski socijalei: prej 95, sedaj 76, Vsenemci: prej o, sedaj 4, nemški soc. demokrati: prej 50, sedaj 44, češki soc. demokrati: prej 24, sedaj 26, ital. soc. demokrati: prej 4, sedaj 3, Mlado- in Staro-Cehi: prej 18, sedaj 19, češki narodni socijalisti: prej 8, sedaj 11, češki .igrarci: prej 28, sedaj 35, češki klerikalci: prej 18, sedaj 7, češki realisti: prej 2, sedaj 1, češki statopravni: prej 5, sedaj 4, ital. liberalci: prej 5, sedaj 6, ital. klerikalci: prej 10, sedaj JO, klerikalni Slovenci: prej 18, sedaj 19, hrvaške stranke iu Romuni so obdržali število. O Poljakih sklepni izid še ni znan, ker se vrše še volitve.
Oficijozne sanje.
Dunaj, 21. junija. Oficijozno poročilo v Mittagszeitung skuša dokazati, da bo v novem parlamentu vladna večina še mnogo močnejša kakor v stari zbornici. Pri tem računa tako: Nemški Nationalverhand 104, kršanski socijalei 76, Italijani 16, Slovenci ter poljski klub. Zlasti število Sldvencev dokazuje, da so bile informacije našega Uunaj-
a
skega urednika o konferencah dr. Šu-steršiča z Bienerthom popolnoma točne. Oficijozno poročilo pravi, da bo znašala prihodna vladna večina 290 glasov. Odstop   ministra Weisskirchnerja.
Dunaj, 21. junija. Danes dopoldan se je oficijozno razglasilo, da misli trgovinski minister Weisskirchner podati Bienerthu v roke svojo demisijo. Ali bo cesar sprejel demisijo ali ne, še ni gotovo, najbrže pa je ne bo sprejel, ker bo sploh potrebno, da pred sestankom zbornice odstopi celi kabinet.
Poraz staročeške stranke. Brao,   21.   junija. Staročeška stranka na Moravskem je «ia vsi črti podlegla. Padli so bivši minister Ža-ček,   Pražak in Kulp. Staročeška stranka na Moravskem ho likvidirala in se spojila s klerikalno stranko. Podraženje tobaka. Dunaj, 21. junija. Jutranja »Wie-ner Zeitung« prijavlja danes naredbo, glasom katere se podraže s 1. julijem tobačni izdelki, izvzemši nekatere   specialitete   in   tobak za njuhati je.
Vojna nevarnost na Balkanu.
Solun 21. junija. Vojni minister Mahmut Šefket paša je dobil od za-povednika vojaških Čet v Albaniji Šefket Torgut paše brzojavko, v kateri pravi Sefket paša, da se Malisori ne mislijo vdati, marveč da nadaljujejo z napadi na turške posadke ter da so bili v več slučajih tudi zmagoviti. Torgut Šefket paša poudarja zlasti, da se Crna gora mrzlično pripravlja na vojno. Turški vojni minister je mnenja, da je položaj skrajno težaven in napet in ne ve, kaj bo v prihodnje, če Črna gora tekom 9 dni ne požene vseh Albancev čez mejo. Vojni minister tudi izjavlja, da organizira znani vstaški vodja Crnopejev v Macedoniji bolgarske čete. Situacija je za Turčijo vedno resnejša.
Predsednik Portugalske republike.
Lizbona, 21. junija. Za predsedniku Portugalske republike je bil izvoljen Anzelmo Braamcap.
Poziv!
O n i neznance, ki je na torek, dne 2. maja 1911 od polu 3. do polu 6. ure popoldne pil v gostilni pri »C r n e m in e d v e d u« (gostilna ga. Gašperja Bolteta) v Ljubljani, Rimska cesta Št. 17, četrt litra vina, za katerega je pustil odhajajoč na mizi 24 vin., bil je nehote priča sicer morda zanj brezpomembnega, sicer pa zelo važnega dogodka.
Prosim uljudno, tega neznanca, da se v svrho pojasnil in pogovora zglasi čimpreje v moji pisarni.
Ta neznanec je bil srednje postave, star okrog 26 do 28 let z brka mi kostanjeve barve in sicer pa obrit. Nosil je zelen plišast klobuk in temno podolgein črtasto obleko ter napravil vtisk boljšega delavca.
Ako hi morda kdo izmed slavnega občinstva zamogel dati o tem neznancu kaka nadaljna pojasnila, ga istotako uljudno prosim, da to sporoči v moji pisarni.
Za važna in zanesljiva pojasnila določena je od interesenta tudi precejšnja nagrada. 2189
Ljubljana, dne 21. junija 1911.
Odvetnik Dr. KM IL STARE, Ljubljana, Srnina ulica 3.
Darila.
L'pravništvu naših listov je poslal za
»Ciril - Metodovo družbo« Ivan Modic iz Nove vasi pri Rakeku 22 K 30 vin. (iz nabiralnika). — Živeli nabiralci in darovalci!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemaek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 17. junija: d osipi na Huda-biunigg, hišna posestnica, 76 let, Ulica na grad 1. — Viktor Močilni-kar, delavčev sin, 4 leta, Streliška ulica 15. — Anton Kozlevčar, železniški višji revident, 50 let, Bleiwei-sova cesta 18.
Dne 18. junija: Anton Rupnik, čevljar, 70 let, Frančevo nabrežje 31.
— Zorka Svetličič, učiteljska kandi-datinja, 20 let. Kolodvorska ulica 22.
— Ivana Potrato, prodajalka kruha, 65 let, Poljanska cesta 10. — Ivan Slobodnik, gostilničar, 74 let, Na bregu 8. — Eugelhilde Krisper, za-sebnica, 78 let, Stritarjeva ulica 3.
Dne 19. junija: Angela Bučar, krojačeva hči, 3 leta, Streliška ulica štev. 15.
Dne 20. junija: Sestra Ana Re-chaag, usmiljenka, 62 let, Radeckega cesta 11* *
V deželni bolnici:
Dne 16. junija: Josip Sohar, tovarniški delavec, 60 let. — Fran Šu-ler, zasebnik, 50 let.
Žitno oano v Budimpešti«
Dne 21. junija 1911.
Termin.
Pšenica zaoktober 1911.   .  za 50 kg 121!
Rž za oktober 1911  .  .  .   za 50 kg 9 4h
Koruza za juli 1911   .  .  .  za 50 kg 7-31
Koruza za avgust 1911 .   .  za 50 kg 7*41
Oves za oktober 1911   . . za 50 kg 834
Efekti«.
Ceno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prcbavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Moliovega Seidlitz-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljcnja. Originalna škatljica 2 S. Po postnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorni zalagatelj na nun a ju, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi jc izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 18
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše prizna u a
Tasi-ciMi tinta
katera  ©krepeuje   laslsče, odstranjuje
luske in preprečuje Izpadanje las. 1 sf efelenlea z navodom 1 kroHO.
Razpošilja se z obratno pošto ne* manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, naif^nejSih parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarna Milana Leusteka
vLiubljan! Resljeva cesta št. i.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
jubli. mostu. 169 V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn južne železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Ljubljani.
' . ]Meieorolosieno poročilo.
Viftins nađ norjem 30*;?.        Srednji zričal Sjj 7»6-0 mm
junija j	Čas opazo-fanja	Stinje barometra f SHH	Tempera- [ tura v L Vetrovi		Nebo
20 12. pop. 733-5! 184 9.sv. 1 7355 j 115 21.1 7.zj. j 738 5 i 113 Srednja včerajšnja norm. 18'3\ Padavina v				si. zah. ' oblačno m. s zah. j dež si. svzh. idel oblač. temperatura 15* t*. 24 urah 9*b" mm.	
Zahvala.
Za vse nam dosle izraze tolažilnega sočutja povodom prebridke izgube naše ljubljene hčerke, sestrice
Zorke Svetltačeve
učit. kand.
za mnogobrojno spremstvo nepozabne pokojnice k večnemu počitku, kakor za krasne cvetke in vence, ki so jih položile cenj. gdč. sošolke, znanke, prijateljice ter gojenke liceja ob krsto rajne, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Zahvaljujemo se tudi gg. profesorjem, součenkam in gojenkam liceja za Častno spremstvo. *
Ljubljana, 20. junija 1911.
Žalujoči ostali.
Zenitna ponudba.
Za 23 letno, domaČe vzgojeno siroto s 150000 maskami se išče honeten mož v stalni poziciji. Naravnost naslovljene,   neanonimne ponudbe samo od resnih ponudnikov pod »■•■Hal 13" DOsseldorf, Hauptpostlagernd.
Čevljarska šivarica
iSče službe
;' v Ljubljani ali drugod. ■
Ponudbe: „Spretna šteparica"
na uprav. »Slov. Naroda.« 2184
JKesečno sobo
v prvem nadstropju na ulico
z vso oskrbo išče za 2 meseca
učiteljica. — Ponudbe pod .Hrvatsko'
na upravniŠtvo »SI. Naroda«.
izvežban    za parne žage in pivovarniško obrt,   kolikor toliko tudi   pri električnih službe.   Nastop po dogovoru. — Ponudbe pod šifro Zanesljiv'* na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2160
Inteligenten
napravah išče
Irifiki
prijetne  zunanjosti,   zmožen delavec, sposoben   tudi  izdelovanja   las, vešč slovenskega in  nemškega jezika, se Sprejme za čas sezone. 2186 Vstop 26. t. m. —  Ponudbe na
Franc Švadlena, brivca na Bledu.
Elegantna
nasproti kolodvora, s sobami
se poceni proda,  ali da v najem event. zamenja za posestvo.
Posebno pripravno bi bilo za vinsko veletrgovino, ker v okraju še ni nobene. — Naslov v upravništvu »551. Naroda«. 2008
Uodni gjgjjjjj
(črepalo na vreteno)
za vodnjake cisterne ter čre-pala za vodo za ročni in strojni pogon, motorje na veter, toplo zračne, plinove, naftove in bencinove postavlja najceneje
J. K. Rudolf
c. kr. dvorni dobavitelj v Plznji.
HT" Naprodaj so~3HI
V hiše
med katerimi sta dve dobro vpeljani .%   gostilni. Zraven se proda več, .*.
Natančna pojasnila daje restavracija „pri Zvezdi", Spodnja Šiška 22.
V jako pripravnem letovišču „Pod StolomMv v Mostah, postaja in pošta Žirovnica, 8 minut oddaljeno od kolodvora, so gg- tujcem oddati jako lepa stanovanja z vso opremo ali tudi brez nje. Kraj je jako romantičen ter v zelo zdravi legi. Cene zmerne. Gg. tujcem jako priporočljivo. Na zadevna vprašanja odgovarja se z ob-2180 f.        ratno pošto!
Pisma je nasloviti na: Viktor Balok, trgovec Moste-Žirovnica Gorenjsko
fina natakarica
išče službe.
Ponudbe pod „natakartoaM na upravništvo »Slov. Naroda«. 2161
Dobro vpeljana
trgovina i
z meš. blagom se odda takoj pod ugodnimi pogoji. Kje pove uprava „S1. N.*
BemrdiKle iii
stare po 9 tednov ima
na prodaj, oskrb. Praschnikarjevega dvora
v Mekinjah p. Kamnik, Gorenj.
Proda se tudi mati mladih psičkov Cena po dogovoru. 2188
W Kupim kos ~3M
OPIM ari Jk H. HAKh
LlaMJaa*, »«4 traate 1
priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, ščipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893
gostilna Dražil
BlmiKa cesta 11.
Priznano dobra vina. — Dvojno marčno pivo. — Gorka in mrzla jedila. — Prostor za balinanje. — Časopisi na razpolago. 2074
Na debelo in drobno
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato zaloteno 240
trgovino
1 lalaiteriiski io vseli ml kia-
3J4
Devocionalije
blizu Kamnika ali BledaI
i
.*. na Gorenjskem. .\ |
Pogoji: blizu želez, postaje oziroma glavne ceste in kolikor mogoče v ravnini. Ponudbe s ceno pod „M. C.11 na upravo „Slov. Naroda." 2179
in vse vrste blago za DOŽja pota.
TvornišKa zaloga kranjskih glavnikov.
jfmton Skof
Ernest Jevnikarjev naslednik
Dunajska cesta, v niši gostilne šl. 5.
I
0
i:
3E
Več črkostavcev
sprejme »Jtarodna tiskarna" v fjubljani.
Ml
Modni salon
JU5T-MAJCHK6
Ljubljana, Židovska ulica štev. 3
priporoča svojo veliko izbiro krasnih klobukov, modelov za dame in deklice, čepice, različen nakit za klobuke.
Sprejemajo se popravila.
2306
Cene brez konkurence!
5J §MF~     Žalni klobuki vedno v zalogi.
i
U
JEČ
Zahvala.
V noči 9.—10. t. m. vlomili so v mojo trgovino do danes neznani
zločinci.
Akoravno se nahaja trgovina sredi vasi in stanujem jaz s svojo rodbino in uslužbenci v isti hiši, se jim je vendar posrečilo jeklena ruletna vrata vlomiti in večjo množino raznovrstnega blaga na vozeh brez vsakega sledu
odpeljati.
L b. priv.
pri katerem zavodu sem že od leta 1908 proti vlomu zavarovan, mi je po glavnem zastopu v Ljubljani na kulanten način Škodo, ki presega nad 2000 K povrnila. Vsled tega kulantnega postopanja se čutim zavezanega imenovani družbi in njenemu glavnemu zastopu javno zahvalo in priznanje izreči, in vsem gg. trgovcem kakor tudi drugim zavarovanje proti vlomu, ki je postalo dandanes jako potrebno, toplo priporočati. 2122
Sv. Križ, dne 30. majnika 1911.
Ivan Valent Rnper.
Gospodična a
zmožna strojepisja, stenografije, nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, Želi stopiti s 1. avgustom v primerno službo. Gre tudi na deželo. Blagohotne ponudbe naj se pošljejo na upravo SI. Naroda pod „Marljivost 24".
Mri likali
v bližini južnega kolodvora, pripravni za delavnice, zraven prostor za pisarno (eventuelno kot skladišče) se oddajo v najem. Natančneje se poizve v Slomškovi ulici št. 3. I. nadstr., levo. 1990
Jako zanimiv, zabaven in poučen
list s slikami
ki izhaja vsak petek, ter stane četrt letno le 1-80 K.
Zahtevajte ga povsod I Naročite ga in inserirajte v njem!  Naslov: Ilustro-vani tednik, Ljubljana. 763
Kresna novo vila
z gospodarskim poslopjem, vrtom, sa-donosmkom, njivami, travnikom in gozdom, skupaj okoli 30 oralov, na Spod Štajerskem, 5 minut od kolodvora Grobelno, odkoder pelje nova železniška proga na Slatino v Rogatec, se z živino vred proda zaradi starosti gospodarja in
lepo posestvo
20 minut od Celja, z novo hišo, urejeno za gostilniško obrt, novo veliko gospodarsko poslopje s sušilnico za hmelj in novim svinjakom, eno njivo in okoli 5 oralov travnika in sadonosnika pri večji vasi, se pod prav ugodnimi pogoji proda. — Več pove Ig. Donau, Glavni trg 10 v Celju. 2028
Sprejme se priden
z letnimi izpričevali. Vstop takoj ali s 1. julijem- Plača po dogovoru.
Ponudbe na Karla Zupane, valjčni mlin, Sevnica. 2173
2070     Ustanovljeno leta 1873.
1 Zaujer star., Zagorje ob Savi.
Zmerne cene in solidna postrežba. Pri   večji   odjemi   primeren popust.
Valjčni mlin v Kranju
išče spretnega
za slovensko, nemško, hrvatsko in italijansko,   strojepis  in  stenografijo za čimprejšnji ustop. 2159 Ponudbe na    Valjčni mlin v Kranju'*.
Z^^Z Najboljša in najzdravejša "S
b arva i
za lose In brodo
je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
S. STRMOLI
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Cenovnik lasnih izdelkov in potrebščin se pošlje na zahtevo zastonj.
St. 19188.
218?
Na dan obletnice poroke Njene c in kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije razdeliti je pri mestnem magistratu 400 K med petero ubogih vdov ljubljanskih.
Prošnje za podelitev teh podpor vlagati je tuuradno do 10. julija 1911.
Mestni
aglstrat ljubljanski,
dne 10. junija 1911.
I J V- -i.        •     J U A * * J U *   s-'   *   * ■
Za oskrbovanje obćicskiii opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr.
Laschan I. r.
deželne vlade svetnik;
Prva lajveljo eksportna tvrtka ur, zlatnine in srebroine
H. SUTTNER
Ljubljana. Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra cesta 8
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4a50 naprej
Prava srebrna „ 14 kar. zlata ,. ,, . . . Nikelnasta damska „ z verižico Prava srebrna „ „ „ „ 14 kar. zlata „ „ . . . Uhani zlato na srebro . . . 14 kar. zlati uhani.....
9-70 „44— „ 8-50 „ 9-50 .♦20-—
m 1-80 .. 4-50
S
♦»
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška zn£mka „Iko".
Telefon št 273. Telefon št 273.
r10
.8
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili.
-       vzajemno zavarovalna banka v Pragi. -
Rezervni fondi K 53,758.285-24. — Izplačane odškodnine in kapltmUfe K 115,390.603-61.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
—————--~ pojasnila dajo:     ^—————
■v- Genialno oštrom 1 IM* v Gosposki ulici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Delniška glasnica K 5,OO0.OO0.
Stritarjeva ulica ste v. 2.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trsta, Sarajeva Id Gorici.
ni fond  610.000 kron
32
Sprejema vloge na kajižice ia aa tekoči račaa ter jih obrestije oft ftie vloge po čistih .
2
Kinje ia proiaja srečke ii vreMostoe papirje nek vrst O po dimes korzo.
3304
55
^433
496893
89
56
9QF
4
3LF
778264
T.l.fon it««. IS.
Lata 1837. ustanovljen* delniška druiba *»
STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Telefon ste«. IS.
Stavbno podjetništvo i pisarna za arhitekturo in stavbnotehniška delaš tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela i opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vičuj kamnolomi v Podpeci in v Opatiji.     Priporoča se za stavbna dela vsake vr^ste.
Gumasti podpetniJ^i
CUSHION HEEL c    NP745 c
Zajamčena kakovost. Zajamčena kakovost.
Edino rampoilllevalii^e mm vt
§ Herman Hirsch. Dunaj VIIJ3.
s   Generalna zaloga za Ljubljano: ANTON KRISPER. r.
čni mlin v Domžalah
bohčar, ljubljaha
Centralno pisarna In skladišče: ilegoua ulica E.
Telefon intemrb. št. 129»
Telefon intemrb. št, 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Comp., Stolni trg štev. 9.
umetni in trgovski vrtnar
naznanja si. p. n. občinstvu, da se nahaja njegov
cvetlični salon
Pod Trančo. 242
:. »a zaloga m mm.:.
Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. — Okusno delo in
::   zmerne cene. ::
Zunanja naročila tečno.
Vrtnarija
na Tržaški cesti 34.
ANTON ŠARC, LJUBLJANA
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
fTETR2V
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :; in po meri izdelano perilo. ::
Vzorci na razpolago.
1977
J. Zamljen
čevljarski mojster
v Ljubljanu Sodna ulica št. 3
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Iidelnje tudi prave  gorske In telovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 245
Zadejte Polo vplech
lahvich jen se zak. ochn
lispomvm ustrojim kapkovp.
tejlepšr tekut" cidldlo kovu
3?s
ri*z Schuiz J°n
SSSllfučobm.v
s:
v Ljubljani
priporoča naslednja
Adrejev Levstik: Rdeči smeh .
AšJccrc: Izlet v Carigrad .   . . »      Prešernov album    . .
Z></.* Ustoličenje koroških vojvod »   Slovensko nemška meja na
Koroškem......
»   Narodni kataster Koroške .
Bnteš- Šwnavsky: Brodkovski odvetnik.......
Bojan: Doktor Holman .
Burnrtt: Mali lord ...
Cankar: Aleš iz Razora .   . . Časnikarstvo in naši Časniki
Čech Sca'oplnk: Med knjigami in ljudmi......
Erjavec-Sajouic: V naravi .
Hal<:vy: Dnevnik.....
Jurčič: Zbrani spisi I.—XI. . •
Jelinek: Ukrajinske dame
Lah: Vaška kronika .
Ltpič: Strahovalci dveh k "in I. 11. a
*% Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka .   . .
Mvmil: Najhujši sovražniki
Oblak: Stara devica .... Razne pripovesti ....
Remec: Ljubezen Konča nove Klare •    Premaganci .   . . »    V študentovskih ulicah . »    Zadnji rodovtne Benalja
Muštc: Mina ... . .
Senčar: tez trnje do sreče. .
Šepetarec: Zaljubljeni kapucin .
#\ Štiri ruske slike ....
Thenrict: Ufldina.....
Trstenjak: Slovensko gledališče
Vesel: l.ibera nos a malo   . .
Zamik: Zbrani spisi ....
Žrun: Osnovni nauki o narodnem gospodarstva ....
dela:
broš.
K 1-40, » — 80
» 240 » —30
» 140,
:> —60
» 150, ^» —'50
> 1-60, » 150,
> —-80
■ —*50 » 120,
> —-60
■ 1*20,
> —-30 » 170, »
» —-80,
» — 60
> — 60, » —-80 • 150, » —60, » 150, i 150, » 120,
■ 1-20,
» 1-
» — 60,
» —-90 » 2-— » 140, »   1 —
vei. 240
2*40
250
260 250
1 70
2-—
270 o_
1 60 160
250 160 250 250
2 — 2-20 1 80 1 60
220
3 —
Tehnična  pisarna  in stavbno podjetje'
Ingenieur H. UHLlft
3801
Ljubljana, Rcsljeva cesta št. 20.
.Strokovna izvršitev mi m\ ni rtov in Dioračiinov. strokovni znanstveni izvidi, urevzetja ziradeb.
:-: so nedosežne glede :-: * oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorski trg 3
rel«&ron   *»t,**> 291.
Uiniici stavbni&fvo>
Kdor hoče hitro in ceno zidati, uporablja le
1166
njti   z«* napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postavi.
PREDNOSTI:
Varno proti potresu, ne propušča \ prostonoseče, hrani prostor torej zvoka in jako trdno drži žreblje. |     ni treba nikakih traverz.
Samcnoseče in trpežne Eesslerjeve stene (železu armirane stene n opetej
Preračun stroškov in proračun napravita . astonj arhitekta imetnika patenta
Hdnigsbercj & Dentsch, *SM2J" Zagreb.
▼AT ▼A*      V ^ TiP     »A* TIP TIP TIP TIP ▼A'*' *A* tat
trgovci, posestniki in zidarski mojstri
okolice Škofje Loke ter ^ Selške in Poljanske doline. K
—^—^—^— n
m n
m
n Portland cement P
Uporabite priliko, ker se dobi po najnižji ceni pri meni prve vrste
■M
kupljen se pred kartelom cementnih tovaren. 2083
Nadalje so tudi na razpolago nosilke (traverse), že« lezniške šine, ugodno kupljene, železne vezi, slamo-reznice, zaloga cenita za kritje streh, prve vrste žlindra znamka »Zvezda«, kalijeva sol. gips, klajno apno, barve, stekla in vse kovaške in mizarske potrebščine po najnižjih cenah in ugodnih plačilnih obrokih.
4
K
Anion Kašman
železna trgovina
v Skoffji Loki na Glavnem trgu
t
I I
x m x
Cementne cevi v vseh dimenzi-i, barvaste plošče itd.
X ■ X
Ljubljana.
X O X Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd.
X S X
rggg S K0L1NSK0 CIKORIJO M
iz edine slovenske * tovarne v Ljubljani
"33
! Dva nova Seli ertova biljarda najnevetiega mlatema I
1413
39
Popolnoma na bovo aro|<
kavarna Central"
na Sv. Petra nasipu št 37
navadno celo noč odprta.
Z odličnim vetespoStovanjem
Štefan Miholič, kavarnar.
I Dva nova Seifertova biljarda najnovejšega sistema I
t/i rt
Alp iN A
Priznano največja, resnično domača, te 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Fr. Čuden
urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar
največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
:-: od tore] lahko po originalno ftoisiSki!! conaa :-:
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem .-. regulatorju regulirane, svetovno znane .*.
Alpina ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-:        tula, srebru, ni kij u in jeklu :-:
prodaja.
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
j M. Kristofli-Bučor i
Emtmmmmmmmmmmmmi^^m   **, ^*nnnvnmnmnmaa*J
Krasne
BLUZE,
fine
ROSTIHC. KRHA,
plašče, pelerine, nočne halje, predpasnike, perilo, tudi po meri,
otroške oblekice, čepice,
potrebščine za novorojenčke,
moderce, pasove, nogavico, rokavice,
moške srajce, ovratnike in drugo modno blago.
Pošilja se na ogled po pošti.
9114
V svrho prevzetja trgovine želi se trgovsko naobraženi mladenič seznaniti z gospodično ali mlado vdovo, ki bi imela potrebno vsoto ...  10—15.000 kron.
Ponudbe pod 9lSrečna
bodočnost/1 na uprav.
»Slovenskega Naroda.«
Pomladna in poletna sezija 1911.
Kupon Metr. 3a10 dolg
za kompletno moško obleko
(suknja, hlače, telovnik) stane samo
1 kupon 7 kron
1 kupon 10 kron
1 kupon 12 kron
1 kupon 15 kron
1 kupon 17 kron
1 kupon 18 kron
1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko 20 K dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnati kamgarn itd. itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana 472 zaloga tvornice sukna
Siegel-Imhof v Brnu.
Vzorce gratis in poštnine prosto.
Prednosti privatnih odjemalcev, ako blago naroča
direktno pri firmi Siegel -1 ta h of so precejšnje. Zaradi silnega prometa bia^a vedno največja izbira popolnoma svežega blaga. — Stalna najnižja cene. — Tudi na j, nanj sa naročila se po vzoren vestno izvrše. |
n a
m,
to
ootu oaion.
Očistitiiti 3<xmatn pztpoioca
tlloStine
/4 najfincjSc^a ofiusci
239
£?atni AtoSufii večno pzi-pzavtfeni, č/a/io tuči venci o ttaficvi in zasne cvettice Bontei i&jotovifcnc.
1
1
p
ik
PAT
vseh dežela izposluje inženir 35 ■Ji*, oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na> Dunaju VI., Marlahilferstrasse št. 37.
Predno si kupite kosilni stroj o katerem ne veste :: kako bode deloval, :: oglejte in preizkusite
amerikansko kosilnico „Deering"
ki jo dobite edino le pri
Marije Terezije cesta 1 ff j|jjnj
Jj|[j| Marije Terezije cesta 1
Priznalna pisma na vpogled  —  Svari se pred podobno se glasečimi imeni.
Obračevalci za seno vedno v zalogi.
v Ljubljani, Stari trg
Ugojlna prilika!' f^0™.^
damski klobuki
štev. 21.
Ugodna prilika!
HF" po zelo znižani ceni.
Sprejemajo se popravila! Pošilja se tudi na Izbiro! s: Žalni klobuki vedno v zalogi, si
Oljnate barve
priznano najboljše
Fasadne barve
edino   stanovitne   proti vremenskim vplivom
Kranjski f irnea in laneno olje
Steklarski in mizarski klej
Prašno olje
za pode
Lake
angleške ln lastnega Izdelka
Čopiče
za vsako obrt
Karbolinej (| in gips ™
Olje In mazilo
za stroje
Jarve in potrebščine
za umetnike, slikarje, kiparje itd.
priporoča lil
Adolf Hanptmann 1
prva kranjska tovarna za oljnate barve, \irneže, lake in steklarski klej.
Zahtevajte cenike!
Zahtevajte cenike I
3E
il
□
□
□
□
□
Tovarna strešnikov
F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA
□
ponudi v vsaki poljubni množini pravilno žgani
navadni strešnik stare obHke
in patent, dvojno zarezani
stresnik-zakrivač "»8»tem -arzoia«
Na željo pošljemo takoj vzorce In popise.
'iMtnina In iUh »Narečne tiiHran«!
75^9