Poštnina plačana v gotovini 'Štev. 215. V Ljubljani, v četrtek, 18, septembra 1941-XIX Leto VI. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega § Uredništvo ia uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana, 5 Concessionaria esclusiva per la pubbliciti 'di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicitd Italiana S. A., Milano. I Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. = ed estera: Unione PubblicitA Italiana S, A., Milano. Hrabri nastopi italijanskih letalskih in pehotnih sil na vzhodnem bojišču Hitlerjev glavni stan, 17. sept. Nemško vrhovno poveljstvo je o poteku bojev na Vzhodu objavilo včeraj naslednje uradno vojno poročilo: Na vzhodu se razvijajo napadalna dejanja za operacijo največjega obsega. Vzhodno bojišče, 18. sept. s. Iz pooblaščenega vira poročajo, da so na južnem delu vzh. bojišča italijanska lovska letala 14. septembra dosegla nove uspehe. Med nekim sovjetskim napadom so sestrelila tri ruske stroje. Rim, 18. sept. s. Vojni dopisnik lista »Mes-sagero« na vzhodnem bojišču poroča o dogodkih, ki posebno jasno kažejo zagon in hrabrost italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji ter njegovo veličastno pripravljenost za boj proti sovjetskim oklepnim sredstvom. Na čelu ene izmed italijanskih kolon, ki so napredovale, je nekje na vzhodnem bojišču šel bataljon pehote, še pred tem pa ogledniške pa-trole. Ena izmed teh patrol, ki so jo sestavljali trije motoristi, je nenadoma na nekem ovinku odkrila sovjetske tanke. Tanki so bili čisto pri miru, njihove posadke pa na tleh. Ni se dalo videli, ali pregledujejo orožje ali motorje. Nasprotniki so odkrili drug drugega hkratu. Ruski tanki so se takoj začeli gibati. Italijanski motoristi so se umaknili in opozorili svoje poveljstvo. Bataljon se je takoj razpostavil v bojni red. Podpiralo ga je nekaj protitankovskih topov. Ko je bataljon prišel na mesto, kjer so prej odkrili sovjetske tanke, ni bilo o teh več sledu Pač pa so jih zopet zapazili nekaj kilometrov dalje v gozdiču na levi strani ceste v neki kotlini. Oklepniki so se skrili tam, da bi italijanskim silam ubranili prehod. Toda italijanski protitankovski topovi so takoj stopili v akcijo navzlic sovjetskemu ognju. Na mah so zadeli tri nasprotne oklepne vozove in jih uničili. Ob istem času pa je sovjetski oklepni oddelek, čigar prednja straža so bili omenjeni vozovi, presenetila nemška motorizirana kolona. Ta je Sovjete napadla in jih razpršila. Boi so podpirale tudi italijanske čete, pri čemer je poveljnik bataljona bil ranjen na levi roki, pa ni pustil poveljevanja. Ko so ga za silo okrepčali in obvezali, je nadaljeval z odporom na čelu svojih vojščakov in dajal navodila, kako streti poslednji sovjetski odpor. Po begu sovjetskih oklepnih voz je nekaj sovjetskih oddelkov ostalo ob robu gozda in začelo streljati s topiči in strojnicami. Italijanski bataljon se je takoj spustil v boj s temi poslednjimi branilci. Po kratki topniški pripravi ie napadel z bajoneti in ročnimi bombami. Zagrizeni sovjetski odpor je bil kmalu pri koncu in italijanski bataljon je zopet imel čast, da je bil omenjen v dnevni zapovedi nemškega poveljstva, ker se mu je posrečilo streti sovražnikov odpor. Bataljon je takoj po boju začel napredovati dalje. II bollettino No. 470: Efficaci azioni di ricognizione sulle fronti dell*Africa Settentrionale e in Gondar II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 1? settembre il seguente bollettino di guerra n. 470: Suj fronti deli’A frica scttentrio-nale e dello scacchiere di Gondar, azioni lo-cali dei nostri reparti avanzati che hanno com-piuto ricognizioni in forze e respčnto elementi avvečsari. Efficaci tiri delle nostre artiglierie contro le opere difensive della piazza di Tobruk. L’aviazione britannica ha portato nuove of-fese sulle cittk di Tripoli e Bengasi: nessuna vittima; danni materiali dl scarsa entita. Vojno poročilo št. 470: Zmagovito ogledniško delovanje na bojiščih v Severni Afriki in Abesiniji Angleško letalstvo je izvedlo nove polete na mesti Tripolis in BengihazL Nobene žrtve, stvarna škoda je majhna. Italijanska in nemška letala so napadla sovražne motorizirane kolone pri Giarabubn in Sivi. Bombe so zadele mnogo sovražnih vozil in jih hudo poškodova1" C Uradno vojno poročilo št. 470. pravi: Severna Afrika in Gondar: Kra-jevno delovanje naših prednjih oddelkov, ki so opravili ogledniške pohode v velikem obsegu in odbili sovražne oddelke. Uspešno obstreljevanje našega topništva obrambnih naprav pri Tobruku. Strahotna nesreča v švedski vojni mornarici Nepojasnjene eksplozije so raztrgale tri rušilr« Stockholm, 18. sept. s. Včeraj dopoldne ob 11.30 je v švedskih obrežnih vodah pred Stockholmom prišlo do strašne pomorske nesreče. Na švedskih torpedovkah »Giiteborg«, »Klass Horn« in »Uggla« je prišlo do silovitih eksplozij. Eksplozije so se nadaljevale uro dolgo in so jih slišali daleč na okoli. Prva in druga torpedovka sta se j K) topili takoj, tretja je bila pa tudi toliko poškodovana, da je šla po nekaj urah na dno. Torpedovko »Goteborg« je eksplozija pretrgala na dvoje. Kakor pravi uradno poročilo je bilo pri nesreči 31 mornarjev mrtvih, 11 pa ranjenih. Ranjence so prenesli na bolniško ladjo, ki je s štirimi drugimi enotami priplula na pomoč. Reševalno delo je bilo zelo otežkočeno zaradi tega. Hrvaški propagandni podtajnik Milkovič v Rimu Rim, 18. sept. s. Hrvaški drž. podtajnik za propagando Milkovič je prišel včeraj v kraljevski dvor, da bi se vpisal v dvorsko knjigo. V njegovem spremstvu so bili še drugi člani hrvaškega odposlanstva, uradniki ministrstva za ljudsko prosveto in člani hrvaškega posalništva v Rimu. Podtajnik Milkovič je odšel potem z vsem svojim spremstvom v Pantheon, kjer je položil venec na grobove prvih italijanskih kraljev, nakar so vsi °bstali nekaj trenutkov v popolnem molku. Takoj je odposlanstvo odšlo proti Beneškemu trgu 1? se poklonilo pred grobom Neznanega junaka. *U(h tu je podtajnik Milkovič položil venec s hrvaško tribarvnioo in nato pozdravil z rimskim pozdravom. Podoben obred je bil tudi na Kapi-totu pred grobovi padlih za revolucijo. Tu je gostom izkazala čast stotnija avantgardistov. Odposlanstvo je sprejel potem član vodstva stranke in predsednik 1NCE Pellizzi skupaj z voditeljem tujskega centra jn guvernerjem mesta. Med svojimi obiski so bili hrvaški goste predmet živahnih in navdušenih pozdravov. Nato se je odposlanstvo odpeljalo na ministrstvo za ljudsko kulturo. Sprejel ga je generalni ravnatelj informacijske službe za tuji tisk veleposlanik Rocco in drugi višji uradniki. Milkovič in njegovo spremstvo sta si ogledala urade propagandnega ministrstva in se zanimala za vse ureditve in podrobno poslovanje. Potem je vse sprejel minister za ljudsko kulturo. Razgovor je potekel v ozračju največje prisrčnosti. Gostje so šli nato na kosilo, ki ga je priredil drž. podtajnik v propagandnem ministrstvu Polverelli. Na kosilu so bili tudi visoki uradniki ministrstva, hrvaški poslanik v Rimu in druge ugledne osebnosti. ker je bila voda krog in krog pokrita z gorečim petrolejem. Kaj je to strahovito nesrečo povzročilo ni znano. Oblasti so uvedle preiskavo. Velivoli italiani e germanici hanno attaccato colonne_ motor izzate nemiche nella zona di Gia-rabnb-Sivva: numerosi automezzi sono stati col-piti e gravemente danneggiati. Izmenjava na perzijskem prestolu Teheran, 18. sept. s. Perzijski šah se je na pritisk Angležev odpovedal prestolu in takoj odpotoval iz prestolnice v meeto fepahan. Za naslednika je bil postavljen njegov sin, ki je poročen 6 sestro egiptovskega kralja Faruka. Stockholm, 18. sept. s. List »Afton Bladet« poroča iz Londona, da mislijo Angleži v Perziji postaviti novo vladarsko rodbino in da s tem v zvezi imenujejo znanega indijskega bogataša Aga-kana, ki je velik prijatelj Angležev. Vojna propaganda ameriškega filma Wasihington, 8. sept. s. Ameriški senat je imenoval posebno komisijo, ki naj izvede preiskavo o delovanju ameriške filmske industrije. Pri dosedanjem delu je komisija ugotovila, da večina velikih filmskih družb že dve leti dela 6 filmi naravnost strupeno propagando, s katero hujska ameriško ljudstvo k vojni. Ta propaganda temelji na najbolj prostaških vseDin-skih domislekih za sramotenje Nemčije in Italije. Veliko ameriških filmov, ki so bili poslani v javnost z velikansko reklamo, so večinoma nesramna ponarejanja dejstev. Proti delu te komisije je naravnost nastopil predsednik Roosevelt, zakaj zagrizena propagana ameriškega filma za vojno proti Nemčiji in Italiji prav dobro služi Rooseveltovim namenom. Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Bolgarski lisk obračunava s sovjetskimi obtožbami zoper Bolgarijo Sofija, 18. sept. s. Bolgarski tisk še nadalje odločno pobija vse napačne in nedovoljene ob-dolžitve, ki jih je sovjetska vlada tako lahkomiselno izrekla zoper Bolgarijo. Listi pravijo, da vsa vsebina sovjetske protestne spomenice razodeva propagandne namene, ki jih sovjetski voditelji tudi pri tej priliki ne puste izpred oči. Vsebina te spomenice ni nič drugega kakor posne-mek obtožb, ki jih radijske postaje v Moskvi in Londonu že dolgo oddajajo skoraj vsak dan proti Bolgariji, da bi omajale duhovno strnjenost bolgarskega naroda. Sovjetska spomenica torej tvori nov poskus za sovjetsko vmešavanje v bolgarske notranje zadeve. Sovjetske obtožbe nimajo niti najmanjše utemeljitve. To dokazuje, da misli sovjetska vlada v prvi vrsti izpodkopavati duhovno enotnost bolgarskega naroda. Nekateri listi trdijo, da je sovjetska spomenica po svoji neutemeljenosti in pa po besedilu ter po svojem pravem namenu izzivanje Bolgarije, zaveznice držav Osi. Smrtna obsodba sovjetskih agentov v Romuniji Bukarešta, 19. sept. s. Romunsko vojno sodišče v Ploestiju je obsodilo na smrt šest ruskih komunistov, obtoženih zaradi vohunstva in zaradi sabotaže. Gre za sovjetske agente, ki so jih v civilni obleki vrgla sovjetska letala s padali. Naloga teh agentov je bila uničevati petrolejske vrtalnike, vrelce in čistilne naprave v dolini pri Prahovu. Ko so omenjene prijeli, so imeli vsi pri sebi razstrelivo, bombe z urami, strojne pištole ter natančne zemljevide o tamošnji pokrajini. Govorili so dobro romunsko in so v Moskvi obiskovali šolo za pouk v nasilniških dejanjih. Obsojenci so bili takoj ustreljeni. Letalske in pomorske akcije na Zahodu Berlin, 18. sept. s. O letalskih in pomorskih operacijah na Zahodu poročajo uradno: Podmornice so v severnem Atlantiku potopile šest trgovskih ladij s skupno 27.000 tonami. Na morju okoli Anglije so bojna letala ponoči z nizkimi napadi težko poškodovala dve veliki tovorni ladji. Ostali letalski napadi so veljali pristaniškim napravam na jugovzhodni obali otoka, prav tako pa tudi številnim letališčem. Angleži so ponoči z majhnimi silami vrgli nekaj eksplozivnih in zažigalnih bomb na nekatere kraje v jugozahodni Nemčiji. Več stanovanjskih poslopij je bilo poškodovanih. Mornariško topništvo je sestrelilo dva, protiletalsko topništvo pa en angleški bombnik. Izgube ob potopitvi oklepnice »Hood« Rim, 18. sept. s. Poveljstvo angleške mornarice je včeraj objavilo seznam izgub pri potopitvi bojne ladje »Hoodc 24. maja letos. Od posadke pogrešajo 1418 mož, ki so skoraj zatrano vsi mrtvi. O tega je 94 častnikov, 1152 podčast-nnikov in mornarjev, 161 mornariških strelcev, 4 avstralski mornarji in 7 letalcev. Med častniki pogrešajo podadmirala Hollanda, znanega strokovnjaka za pomorsko topništvo ter kapitana Kerra, poveljnika - »Hoodac. Pri življenju so ostali samo trije člani posadke. Laval bo nadaljeval Pariz, 18. sept. s. Bivši popredsednik francoske vlade Pierre Laval je dal včeraj pariškemu tisku izjavo, v kateri pravi, da bo z vsemi silami nadaljeval svoje delo, t. j. uveljavljal politiko medsebojnega razumevanja in sodelovanja z državami Osi. Dodal je še, da je trdno prepričan, da bodo francoske matere blagoslavljale tiste, ki so jiodpirali to politiko in ki so s tem za dolgo bodočnost obvarovali življenje njihovih sinov. Turškim poslancem so včeraj razdelili zakonski načrt za odobritev trgovske jx>godbe med Nemčijo in Turčijo. Ramadan, glavni mohamedanski praznik, ki traja več tednov, bodo letos v Turčiji prvič uporabili tudi za narodnostno propagando. Admirala Woodhousa, nekdanjega poveljnika gibraltarske trdnjave pogrešajo. Admiral je bil znan strokovnjak za sredozemska vprašanja in je svoječasno vodil angleško voiaško odposlanstvo na Portugalskem. Udienze dal Duce Roma. 18. II DUCE ha ricevuto ieri a Pa-lazzo Venezia per rapporto annuale, i prefetti Podesta di Bolzano, Testa di Fiume, Chiariotti di Udine, Bellini di Belluno, Caratti di Rovigo, Vac-cari di Venezia, Aliiaudi di Vicenza, Vittorelli di Padova II Principe di Piemonta nell’ispezione a Bolzano Bolzano, 18. L’Altezza Reale il Principe di Piemonte ha effettuato in cittš ed in provincia alcune ispezioni. Successivamente accompagnato dal prefetto dal federale e dalle altre autorita ha visitato gli affreschi in corso di ultimazione del pittore Lekart nella nuova chiesa dei domenicani. Dopo essersi intrattenuto alla scuola di specia-lizzazione militare della Gil dove ha apprezzato vivamente il contegno dei giovani il Principe di Piemonte ha lasciato Bolzano salutato alla sta-zione dalle gerarchie politiche e militari. Vesti 18. septembra Vrhovni poveljnik italijanske vojske v Grčiji, general Geloso, je na rojstni dan kneza Piemontskega slovesno odprl cVojaški dom» v Atenah. Poškodovana angleška križarka »Eaeterc je priplula v Gibraltar na popravek. Izkrcala je precej ranjencev. Pričeli so graditi grobnico za zadnjega nemškega cesarja Viljema II. Mavzolej delajo v parku okrog gradu Dooma, in bo iz rdeče holandske opeke in črnega marmorja. Petega avgusta se je pričelo v Maroku ljudsko štetje, ki naj ugotovi število judov in njihova imetje. Med judi je zavladalo veliko razburjenje. Preiskovalni sodnik v Buenos Airesu je na zahtevo argentinskega parlamentarnega odbora odredil zasego vseh nemških poštnih vreč, ki jih je nemško j>oslaništvo v Argentiniji dobilo iz Japonske. V 83 poštnih vrečah je bila literatura za mladino. Madžarski pravosodni minister je po dolgem bivanju v Nemčiji včeraj dopotoval v Budimpešto. V Parizu so na javni dražbi prodali dragocenp pohištvo, preproge in slike, last znanih hujskaških časnikarjev Pertinaxa in gospe Ta-buisove, ki sta pobegnila v Ameriko. Dražba je trajala več dni. Pri zavzetju Viborga so Finci ugotovili, da so Sovjeti minirali zgodovinski grad v mestu s 3500 kg najhujšega razstreliva. Finci so v mestu dobili tudi najmodernejše sovjetsko skrivno orožje ter posebne vrste peklenskih strojev, o katerih pa molče iz vojaških razlogov. Najnovejša švedska motorna ladja »Tarravon-gac (9000 ton) je bila potopljena na Atlantskem morju. Za protiletalsko obrambo angleške prestolnice pripravljajo nove načrte, ki naj bi zmanjšali število civilnih žrtev. Zaradi tega bodo strogo omejili gibanje prebivalstva po ulicah med napadi, v tovarnah pa bo med napadi smelo delati samo najnujnejše potrebno število delavstva, poroča švedski list »Dagens Nyheter«. Nemški propagandni minister dr. Goebbels je sprejel člane italijanskega odposlanstva za gospodarsko propagando. Poročila iz Avstralije pravijo, da so vse sovjetske ladje v avstralskih pristaniščih stopile V angleško službo, kar priča, v kako težavnem položaju je angleško brodovje. Romunske oblasti so v Besarabiji razveljavile vse zakone, sklenjene pod sovjetsko vlado. Angleška vlada je odločila, da se Sirija in Libanon pridružita angleškemu denarnemu redu in bo tam veljal funt šterling. Vrhovni poveljnik de Gaulleovih čet v Siriji, general Catroux, je odstavil dosedanjo sirsko vlado ter imenoval novo izmed svojih pristašev med Arabci. Za dolge jesenske večere vam ho najprijetnejša družba in razvedrilo zanimiva in lepa knjiga, ki pa je — kar je v sedanjih razmerah najvažnejše — tako poceni, da se vam bo zdelo skoraj zastonj. Od 1. oktobra dalje lahko prejmete vsakih 14 dni novo knjigo z 200 stranmi, v lepi opremi in trpežno šivano. Izhajale bodo povesti, romani in zanimivi potopisi. Skratka resnično ljudske knjige, ki jih bo lahko preprost in višje izobražen z veseljem bral, ter si z vrednimi deli bogatil svojo domačo knjižnico. Kajti dobra knjiga je in ostane večna prijateljica človeku, vedno pripravljena, da ga razvedri, uteši in osonči. Zato boste gotovo z največjim zadovoljstvom sprejeli našo novo zbirko »Slovenčevo knjižnico«, s katero hočemo prav vsakemu omogočiti nakup slovenske knjige. Pripominjamo, da je to dosedaj pri nas edinstven poskus, kajti vsaka obširna in lepo izdana knjiga bo veljala samo 5 lir. Prva zbirka — od 1. oktobra 1941 do 1. oktobra 1942 — vsebuje 24 knjig. Vsak mesec bodo naročniki prejeli 2 knjigi. Celoletna naročnina je 120 lir, mesečna 10 lir, posamezna knjiga 5 lir. Zbirko naročite pri upravi »Slovenca« v Ljubljani, Kopitarjeva 6, ali pa pri zastopnikih naših listov »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Prvega oktobra izide s slikami opremljena in krasna Iov-sko-pastirska povest »Trop brez zvoncev«, ki jo je napisal priljubljeni pisatelj Janez Jalen, in so jo že, ko je izhajala v Mladiki, imenovali kritiki: velepesem naših planin. Upamo, da se boste z veseljem jjoslužili te izredne ugodnosti in s tem skoraj zastonj izpopolnili svojo knjižnico, podprli pa tudi še naš drogi namen pri izdaji Slovenčeve knjižnice, ki je v tem, da bomo lahko aapo-slili številne uslužbenee v tiskarni, ki bi sicer ostali brez dela. Kaj nam pripravlja naše narodno gledališče v igralnem letu 1941-42 Drama obljublja 20 domačih in tujih novosti, opera pa 18 del Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je pripravila za dramo in opero svoj sporedni načrt. V bodoči sezoni bo uprizorjenih v drami 20 del, v operi pa 18. Razen tega bodo v obeh gledališčih ponovljene najuspešnejše predstave iz prejšnjih sezon. Drama bo črpala svoj letošnji repertoar iz naslednjih del: Klasiki: Shakespeare: Hamlet, Kar hočete, Antonij in Kleopatra; Sheridau: šola za obrekovanje; Goethe: Ifigenija; Molič-re: Šola za žene; Calderon: Dama škrat; Mari-vaux: Igra ljubezni in naključja. Italijanski pisatelji: Goldoni: Kavarna, Zdraha na vasi, Laznik; D’Annunzio: Mrtvo mesto. Jorijeva hči; Pirandello: Nocoj bomo improvizirali, Prijateljica žensk; Aleši: Catarina del’Medici; Tigoli: Hiša v megli; Plato-Zacconi: Sokratov zagovor; Gianinni: Pobesneli suženj. Slovenski pisatelji: Cankar: Kralj na Betajnovi; Jurčič-Kersnik-Govekar: Rokovnjači; Leskovec. Dva bregova; Jalen: Dom; Novačan: Veleja; Trdinova: V provinci; Kreft: Kranjski komedijanti. Pisatelji drugih narodov: Dostojevski: Idfjot; Ostrovski. Brez dote, Talenti in občudovalci; Čehov: Tri sestre; Ibsen: Stavbenik Solness; Bergman: Marcurell; Držič-Rupel: Boter Andraž (Dundo Maroje); Hauptmann: Doroteja Angermann; Rosegger: Vesela božja pot; Efimiu: človek, ki je videl smrt. Opera bo črpala svoj letošnji repertoar iz naslednjih del: iz nemSkefa poznobaročnega sloga: Gluck: Orfej in Evridika, Iz italijanske klasike: Rossini: Seviljski brivec; Donizzetti: Don Pasquale. Iz italijanske romantike: 'Verdi: Rigoletto, Moč usode, Aida. Iz nemške romantike: Wagner: Par-sifal. Iz francoske romantike: Massenet: Manon. Iz slovanske romantike: Smetana: Prodano nevesta, Čajkovski: Pikova dama, Borodin: Knez Igor. Iz italijanskega verizma: Puccini: Boheme, Mascagni: Prijatelj Fritz. Iz povojne moderne (ital.): Respi-ghi: Belfagor; Alfa no: Sakuntala. Iz povojne moderne (slov.): Švara: Kleopatra. Iz klasične operete: Johann Strauss: Netopir; Millocker: Dijak prosjak; Heuberger: Ples v operi. V letošnji sezoni bo sprejemala uprava Nar. gledališča abonente za naslednje abonmaje: Premierski abonma, stalna abonmaja Sreda in Četrtek ter abonmaja A in B. Premierski abonma dobi vse premiere, ki bodo na poljuben dan v tednu (razen ob nedeljah in praznikih), abonmaja Sreda in Četrtek bosta imela predstave ob sredah in četrtkih, abonmaja A in B pa na poljuben dan v tednu (imfin ob nedeljah in praznikih). Vsak abonent dobi v sezoni 38 predstav; 20 dramskih in 18 opernih ter operetnih. ™ K Uprava NO bo pričela sprejemati abonente v S Cftfrek, 9. t. m. ob 10 v veži dramskega gledališča do 12 in od 15 do 17. Abonentom lanske sezone Pokrajinska delavska zve*a vabi vse uradni-štvo bančno-zavarovalnih 'zavodov na sestanek, ki se vrši v četrtek, dne 18. septembra ob 17. uri popoldne v dvorani Pokrajinske delavske zveze (Delavske zbornice). Urad ca registracijo biciklov poziva lastnike koles, ki Še nimajo evid. tablice, da pridejo ponje med uradnimi urami v Beethovnovo ulico štev. 7. Opozarja se, da je vožnja dovoljenn samo s kolesi, ki so opremljeni z evid. tablico. S seboj pripeljite kolo, prinesite prometno knjižico ali začasno potrdilo in 4 lire denarja. — Uprava policije. Gospa Osterc - Valjalo Marta in gospodična Silva Hrašovec sta v minuli koncertni sezoni .z velikim uspehom izvajali koncert na dveh klavirjih. Za letošnjo sezono sta nam pripravili nov izredno zanimiv spored s katerim bosta koncertirali v sredo, dne 24. t. m., ob pol 20 v Mali filharmonični dvorani. Na koncert opozarjamo. Vstopnice so od danes naprej v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. Umelnostno-zgodovinuko društvo odpoveduje avtobusni izlet v četrtek v Malo, Veliko Li-gojno- in Podlipo zaradi nepredvidenih ovir. Cepljenje na Viču. Obvezno cepljenje proti davici bo jutri, v petek, 19. t. m. v ljudski šoli na Viču ob 16.30. Cepljenje je strogo obvezno ter bodo starši ali skrbniki otrok zaradi prekr-šitve te odredbe kaznovani z globo do 1000 lir. Cepljenja so pa oproščeni samo tisti otroci, ki so bili lani vsaj že dvakrat cepljeni zoper da-vico, in tudi oni otroci, ki jih zaradi bolezni oprosti pri cepljenju navzoč uradni zdravnik. bodo njihovi sedeži rezervirani do sobote, 13. t. m. Od ponedeljka, 15. t. m. dalje pa bodo vsa razpoložljiva mesta na razpolago novim interesentom. Cene premierskega abonmaja in stalnih abonmajev Sreda in Četrtek, so za 10% višje od abonmajev A in B, vendar pa še vedno zelo nizke, saj uživa privatni abonent v razmerju z dnevnimi cenami 20%, državni in samoupravni uradniki pa celo 30% popusta. Abonma je plačljiv v 10 zaporednih mesečnih obrokih; prvi obrok pri vpisu. Cene so naslednje: Splošni abonma. Loža v parterju (4 osebe) 10 obrokov po 194 lir, uradniški abonma 170 lir; lože I. reda št. 1—5 194 lir, uradniški 170 lir; lože I. reda št 6—9 205 lir, uradniški 180 lir; parter I. vrsta 53 lir, uradniški 46 lir; II. in III. vrste 48 lir, uradniški 43 lir; IV—VI. vrste 42 lir, uradniški 37 lir; VII.—IX. vrste 42 lir, uradniški 37 lir; X,—XI. vrste 36 lir, uradniški 32 lir; XII.—XIII. vrste 30 lir, uradni, ški 27 lir; balkon I. vrste 86 lir, uradniški 32 lir; II. vrste 30 lir, uradniški 27 lir; III. vrste 27 lir, uradniški 24 lir; galerija I. vrste 21 lir, uradniški 18 lir, II—III. vrste 17 lir, uradniški 15 lir, IV— V. vrste 14 lir, uradniški 12 lir. V Operi sta na novo angažirani altistki Franja Golobova in Bogdana Stritarjeva, nadalje lirski tenor Anatol Manoševski in bas-bariton profesor Mirko Pugelj. Kot stalni gost bo sodeloval Julij Betetto, gosta za večje število predstav bosta: Zlata Gjungjenčeva in Elza Karlovčeva. Dosedanja člana zbora, tenorista Ladislav Rakovec in Anton Sladoljev bosta nastopala v 1 Mošnji sezoni kot solista. Operni zbor in orkester sta letos pomnožena, tako da šteje zbor 44, orkester pa 45 članov. _ V Drami sta angažirana za letošnjo sezono režiser inž. arh. Bojan Stupica in Sava Severjeva. Obisk škofa dr. Gregorija Rožmana pri mestnih oskrbovancih Ljubljana, 18. septembra. Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je včeraj dopoldne obiskal mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici, kjer ga je sprejel načelnik socialno političnega odbora in Vrhovnega socialnega sveta g. arhidiakon dr, Tomaž Klinar v spremstvu načelnika mestnega socialno političnega oddelka g. dr. Kodreta, mestnega fizika dr. Rusa in upravitelja zavetišča g. Langusa z duhovščino šempeterske župnije ter prednice sester sv. Križa, ki oskrbujejo ta največji mestni socialni zavod. Pri sv. maši, ki jo je bral škof ljubljanski ob asistenci župnika g. Košmerlja in kaplanov v prenovljeni in s cvetjem okrašeni kapelici zavoda, so peli gojenci Orglarske šole. Med svetim opravilom je škof stotine mestnih oskrbovancev nagovoril s tolaži jivim govorom po evangeliju sv. Marka za današnjo kvatrno sredo o zveličavnem potrpljenju s težavami starosti in onemoglosti, o čudodelnih tihih žrtvah najmanjših iz vere v Previdnost božjo, o darovanju križev in težav Vsegamogočnemu, naj se usmili trpečega človeštva. Po sv. maši so se oskrbovanci mestnega zavetišča zbrali okrog svojega duhovnega nad-pastirja in z vidno hvaležnostjo poslušali njegove bodrilne besede, mu zaupno stiskali roko, zlasti so bili pa veseli njegovega obiska starčki in ženice, ki jih onemoglost veže na posteljo. Za vsakega posebej je prevzv. škof imel dobro besedo, da so se oskrbovanci vidno pokrepčani poslavljali od visokega gosta, ki jim je moral obljubiti, da se v kratkem spet vrne v zares varno zavetje tega po vseh načelih človekoljubnega in higiene vodenega mestnega socialnega zavoda. Ka univerzi postaja živahneje Ljubljana, 18. septembra. Ljubljanska univerza, kakor druga leta, postaja sedaj s pričetkom jeseni živahnejša, ko se bliža čas vpisovanja na razne faikultete. Začetek vpisovanja je določen na 25. septembra, najprej za novince, katerim je določen rok do začetka oktobra, nato pa se začenja redno vpisovanje ostalih slušateljev. V univerzitetni avli je že dopoldne živahnejše življenje, ko prihajajo slušatelji in-slušate-Ijice po razna pojasnila in se zanimajo za razne univerzitetne zadeve. Po deskah je že mnogo najrazličnejših obvestil uradnega in zasebnega značaja. — Notranje poslovanje univerze je sedaj nekoliko preurejeno. Kvestura, ki je bila doslej nameščena skupno s pisarno vložišča v II. nadstropju ob Vegovi ulici, se je sedaj preselila v pritlične prostore ob Gosposki ulici, kjer so sedaj urejene pisarne za vse uradne posle kvesture in bo vsem slušateljem mnogo ugodneje prihajati v pritličje na kvesturo, kjer bo tudi več prostora. Vložišče je ohranilo svojo pisarno v II. nadstropju. —d. Novice iz Države Obdelovanje razpoložljive zemlje v Poli. Kakor v vseh drugih italijanskih mestih, bodo začeli tudi v Poli po nalogu Duceja gojiti poljske sadeže in povrtnino na tistih zemljiščih, ki so bila doslej neobdelana in so služila večinoma za parke, sprehajališča, in podobno. Občina v Poli je ugotovila, da ima na svojem področju okrog 350 hektarjev takšnih zemljišč, ki se bodo dala obdelovati in posejati. Občina je pozvala svoje občane., naj se prijavijo in naj nredlože prošnje, v katerih morajo navesti, Kakšno poljsko kulturo bodo posejali na zemljišču. Občina bo vsakemu, ki mu bo dodelila zemljo, tudi nasvetovala, kakšna kultura bi na tisti vrsti zemljišča najboljše uspevala. Približno 10O hektarov zemljišč je zelo rodovitnih, ostalo pa bo zahtevalo pri obdelovanju več truda. Izredna krava mlekarica. Turinska »Stam-pa< poroča iz Rima, da so natančne preiskave m poskusi ugotovili, da je neka krava iz hleva na posetvu Pietra nelTAgro potolkla svetovni rekord v količini mleka, ki ga je dnevno dajala. Krava je holandske pasme in je bila po-vržena 1. 1932. V enem samem letu je dala ta krava nič manj kakor 175 stotov mleka ali točno 17.505 kilogramov v 365 dneh. To bi se reklo, da je dala povprečno na dan 47.9 kilograma mleka ali na uro povprečno po dva kilograma. Največja količina, ki jo je ta krava kdaj dnevno dala, pa je znašala 58.9 kilogramov. Iz smetane, ki so jo v enem letu posneli z mleka te krave rekorderke, so naredili nič manj kakor 505 kilogramov presnega masla. Poprejšnji rekord glede mleka je imela neka amerikanska krava, ki je v enem letu dala 174.8 stotov mleka. Časopisi dostavljajo k svojim poročilom, da je v istih hlevih še drugih 18 krav, ki dajejo letno po več kakor 100 stotov mleka. Lastnik hleva se je vzgoji in reji krav mlekaric posvetil s posebno pozornostjo in dosegel v nekaj letih krasnte uspehe. Poprej so v Italiji povprečno od boljše krave dobivali po 25 do 35 stotov mleka letno. Glasbeni festival v Benetkah. V torek se je v Benetkah začel pod pokroviteljstvom Piemontske princezinje glasbeni festival v spomin na nemškega skladatelja Wagnerja. ki je umrl v Benetkah. Na sporedu je več Wagnerjevih opernih del, v katerih bodo večinoma nastopili nemški pevci in pevke, obenem pa bodo predvajali tudi več opernih del drugih nemških skladateljev kakor tudi italijanskih. Na sporedu bodo tako poleg Wagnerja tudi Mozart, Rossini, Domenico Cimarosa, razen oper pa bodo na sporedu tudi razne orkestralne skladbe, pri katerih bo nastopil tudi znani rimski godalni kvartet Zuccarini-Montelli-Berini-Oblak. Žetev na zemljiščih bolnišnice za duševno bolne v Rimu. Navodilom Duceja za obdelovanje neobdelanih zemljišč so se morale podvreči tudi razne bolnišnice in obdelati razpoložljiva zemljišča. Tako so na primer na vrtovih v bolnišnici za duševno bolne v Rimu naželi 569 stotov pšenice, 100 stotov ječmena in okrog 60 stotov ovsa. Vsa poljska dela so opravljali bolniki, ki jim je telesno delo pač potrebno razvedrilo in okrepčilo. List »II Gazzettino« pravi, da so bolniki svoje delo opravljali z vzorno disciplino in velikim navdušenjem. Rimska podzemska železnica. V zvezi z velikimi pripravami za svetovno razstavo v Rimu je bil sprejet tudi načrt za zgraditev podzemske železnice, ki bi povezala s središčem Rima ne samo razstavišče svetovne razstave, temveč bi bila speljana prav do Ostije in do morja, do koder naj bi se v naslednjih desetletjih razširil Rim. Začetna postaja podzemske železnice bi bila pod glavno železniško postajo Termini, od tam pa bi vodila pod cesto Cavour do Kolo-seja, potem pod cesto Via del Trionfi, pod viale Africa in pod via delle Piramide, nakar bi prišla spet na površje pri Roma-Lido. Ta nova zeleznica bo dvotirna in bo elektrificirana. Dolga bo 11.330 metrov, od česar bo speljanih pod zemljo 6090 metrov, ostalo pa na površju. Vlaki na tej progi bodo od enega konca do drugega vozili po 13 minut in bodo mogli v eni uri prepeljati v vsako smer po 36.000 oseb. Novo železnico bo s pogonsko silo oskrbovala posebna elektrarna, ki bo imela jakost 23.000 kilovatov. Ljubljanski velesejem Novost na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. oktobra bo tudi to, da bo vse sejmišče odprto tudi zvečer. Razstavni paviljoni bodo razsvetljeni in občinstvu dostopni do 21. ure. Veselični prostor i bogato pokušnjo domačih in italijanskih vin ter delikates kakor tudi gostinskimi obrati pa bo predvidoma odprt do M 22. ure. Tako bo zvečer po popoldanskem delu vsakomur še mogoče ogledati si ves velesejem. Vstopnina ni višja od prejšnjih let in je 4 lire. Sejmska legitimacija za Ljubljančane pa stane 15 lir. Cankarjevo nabrežje katranizirajo Ljubljana, 17. esptembra. Pred kratkim smo poročali o tlakovanju Cankarjevega nabrežja. Pred tednom dni so delavci mestnega nadzorstva, oziroma tudi mestne Elinarne, res tlakovali del Cankarjevega na-režja, tda samo nekoliko v višini trimostja, tja do Vidmarjeve trgovine. Ta del nabrežja je bil posut z gramozom dobro katraniziran in posut s peskom, tako, da sedaj izgleda, kakor da bi bil asfaltiran. Vendar pa se je izkazala potreba, da se preuredi tudi ostali, glavni del Cankarjevega nabrežja. Zaenkrat se je mestna občina, kakor kaže, odločila, da samo katrani-zira cestišče, to je, da peščena tla prepoji s katranom, izdelkom mestne plinarne, da se ne bo več dvigal prah, oziroma, da ob deževnih dne- ne bo več nastajalo blato na tem nabrežju. Cestišče bodo najbrže katranizirali še čez Čevljarski most, tja do starinarjev na Grudnovem nabrežju. Dela so pričeli včeraj popoldne ter bodo v kratkem dovršen«, ker golo katranizi-ranje pač ne zahteva mnogo napora in dela. Tiskovine za prijavo težkih delavcev za oktober Ljubljana, 18. septembra. Mestr^ preskrbovalni urad vabi vse tvrdke, ki so priiavile težke delavce, naj pridejo najkasneje do petka 19. t. m. med uradnimi urami od 8 do 12 v II. nadstropje Mestnega doma -soba št. 7 - po prijavnice za vpis težkih delavcev za mesec oktober. Te, natanko po predpisu izpolnjene prijavnice morajo bili zanesljivo vrnjene mestnemu preskrbovalnemu uradu najkasneje do sobote 20. t. m. do 13, ker zamujenih naznanil v nobenem primeru ne bo mogoče prevzeti. Podjetja, ki imajo svoj sedež na ozemlju mestne občine ljubljanske, morajo tu naznanili vse svoje težke delavce neglede, v kateri občini ti delavci stanujejo ali delajo. Ker je bilo za mesec september mnogo prijav zelo površno izpolnjenih, zlasti jih je bilo pa dosti brez podatkov o tvrdki, vrsti obrata in sedežu tvrdke ter celo brez podpisa, posebno so bili pa nepopolni podatki v rubriki »vrsta delavcat, opozarjamo, da morajo biti prijave popolnoma vestno izpolnjene v vseh rubrikah. Rubriko »vrsta delavca« je treba izpolniti z enim od nazivov, ki so navedeni v opozorilu na hrbtni strani prijave. Osebe, ki ne opravljajo fizično težkega dela, kakor je pojasnjeno na hrbtni strani prijave, ne smejo biti vpisane v prijave. V prijavah za mesec september so bile vpisane tudi osebe ženskega spola, ki jih pa v smislu opozorila na hrbtni strani prijave ni mogoče smatrati za težke delavce. V ireh vrstah... Zanimivo je, da so cene mladim prašičem na zadnjem dogonu v Novem mestu precej padle. Tudi dogon je bil velik. 40 mladih kamniških fantov je odpotovalo na trimesečni vaditeljski tečaj. Po tečaju se bodo fantje vrnili in pričeli z delom med ljudstvom. V Selcah nad Škofjo Loko je neki posestnik našel odvrženo granato. Začel je po njej razbijati in je granata eksplodjrala. Posestnik je dobil hude poškodbe, katerim je, po prevozu na Golnik, tudi podlegel. S Oni četrtek je izbruhnil velik požar na dr. Rekarjevi žagi na Jesenicah. Ogenj je 'zajel tudi skladovnico naloženih desk. Kijub temu, da so gasilci takoj posredovali, je vend«r ogenj naredil precejšnjo škodo. Dveletni Martinek Kuhar se je kar na le- fiem znašel na tračnicah električne poljske že-eznice v Medvodah. Lokomotiva ga je povozila in je ostal Martinek na mestu mrtev. S četrtega nadstropja Pekove tovarne v Tržiču je padel delavec Meglič in obležal s pretresenimi možgani in drugimi notranjimi poškodbami. Požar v Klančnikov! tovarni pohištva v Mariboru bi kmalu zajel velik obseg. Mariborskim gasilcem pa se je požar posrečilo omejiti. . Škoda ni velika- Nekaj nesreč Pekovski pomočnik Korenčan Franc je doma sekal drva. Sekira pa mu je tako nesrečno spodletela, da se je precej hudo vsekal v levo roko. Žagarja Dolinarja Antona pa je zagrabila cirkularka in mu porezala prste na levi roki. Mlakar Terezija pa je padla s kolesa, toda tako nesrečno, da si je zlomila levico. Posestnikov sin Roter Ivan iz Dobrunj pa je imel 6molo 6 konjem. Prišel mu je preblizu in konj ga je brcnil v nogo ter mu jo poškodoval. Tesarjev sin Škerjanec Ivan iz Dobrove pa je prav enako smolo imel, toda z razliko, da je bila to krava, ne pa konj. Na domačem travniku ga je podrla in mu zlomila levo roko. Vsi ti ponesrečenci so 6e zatekli po pomoč v ljubljansko bolnišnico. viž 1. N. VOIKHAMER OSP3ANI ZGODOVINSKI RO MAN ,0 Medtem, ko je žena pripravljala jelenovino, je dal sin očetu denar in mu povedal, kaj je opat naročil. »Denar pride prav,« je rekel Blagoša, »in nasvet je tudi dober. Če bi bil imel toliko denarja, bi bil že davno kupil kra-t-o, da bi imeli mali mleko, in kar na slepo srečo bi bil prekopal kje kakšno polje. Tukaj poslej tako ne moremo več ostati. Ko crajski ne najdejo ne jelena ne mene in ne psa, me bodo tem Škrbneje iskali1. Odtod moramo v kako drugo grofijo — in to ie nocoj!« Ko se je nekoliko odpočil, je vstal in zabrodil v Dravo, da bi si n6ge spet osvežil in utrdil. Po obilni večerji je družina pospravila svojo revščino in odpotovala. Šli so ob Dravi navzgor in prišli do Beljaka, ki je Ml že tedaj mestece z gradom, v katerem je živel neki baben-berški grof. V tej grofiji je bil Blagoša neznan in je se zato Čutil varnega. V neki razvalini onstran mosta pred mestom so rlo jutra počivali, potem pa šli naprej, da bi poiskali tak svet, o kakršnem je opat govoril. Na robu nekega gozda so končno našli leseno hišo, ki ji je že mah preraščal trohnečo streho, okoli po ravnici pa je poganjalo mladje, kar je kazalo, da so bile nekoč tod obdelane n j 1. e. Blagota je bil s hišo in krajem zadovoljen in se je s svojimi kar leso vselil in naselil... Preteklo je bilo že leto, polje je bilo obdelano in pri hiši f so imeli kravico, ko je slučajno na poti v Beljak videl osojski ( opat dim iz samotne hiše in jo je obiskal. Takoj je spoznal _Bla-( goša, ki ga človek ni mogel pozabiti, ako ga je enkrat videl. »Ker te je Bog tako čudežno obvaroval,« je rekel nesrečnemu znancu s Prosnice, »bom poskrbel, da boš lahko živel s svojo družino. Poslej boš v tej hiši moj podložnik in oprostim te za pet let sleherne službe in dajatev. Tudi ti dovoljujem, da smeš v tem trebinjskem gozdu, ki je tako pregost in poln divjačine, sekati drva in loviti, kolikor potrebuješ za domačo rabo.« Blagoša si je bil sicer že sam te pravice prilastil, vendar ga je zdaj opat rešil slehernega strahu pred preganjanjem. Zato mu je bil hvaležen in se mu z vsemi svojimi zanvali1!, in ko je odšel, so še dolgo govorili o njem, kako je dober. a gradu Dietrichstein se je moral mladi Adalbero, ki ga je odločil oče za duhovski stan, učiti brati in pisati in še latinščino. Učil ga je grajski kaplan pater Modest iz osojskega samostana. Pater je bil priljuden in pobožen, vesel in učen v vseh vednostih in spretnostih. Ko je bil še v samostanu, je slikal v mašne knjige z živimi barvami lepe svetniške podobe, orglal je in imel tudi lep, glas, a poznal je tudi zdravilne rastline in jih uporab-ljal pri bolezniih in ranah. Ker je bil sin frankovskega dvornega vrt-narja, ki se je bil preselil na Koroško, je začel na gradn tudi z vrtnarstvom. Gojil je najrazličnejša sadna drevesa, sočivje in cvetlice, pri čemer mu je pridno in snretno nom&eal tudi starejši grajski sin Oton. Adalbero je bil v dvanajstem letu in ker je bil nadarjen, mu učenje ni delalo težav. Pater Modest pa je še vedno poskrbel, da se ni dolgočasil. Tako ni bilo nič čudno, da se je deček navezal nanj in se navdušil za samostansko življenje Pa se je zgodilo, da je prišel nekega dne osojski opat z mladim patrom na Dietrichstein. Patra Modesta je rekel, da mora poslati na neko osirotelo župnijo, a da je pripravljena dati v zameno patra Rudperta, ki je sicer še mlad, pa vendar dober in učen duhovnik, ki bo v grajski službi lahko izhajal, kar bi zaradi šibkega zdravja v težki in obširni gorski župniji ne mogel. Grajski gospod Rembcrt in gospa nista mogla ugovarjati, če-prav bi rada obdržala po tolikih letih jim tako priljubljenega patra Modesta, ki je vedel, kaj zahteva pokorščina. Starejšega sina Otona ni bilo doma. Mudil se je ob Osojskem jezeru, ki je bilo prepolno velikih rib, ki jih je pogumni mladenič kljub nevarnosti posebno rad lovil. Ob slovesu je Adalbero neutolažljivo jokal. Šele obljuba patra Modesta, da ga večkrat obišče, ga je utolažila. Tudi mlada sobarica Dietmut, ljubljenka gospe Berthil-de, je osolzena poljubila poslavljajočemu se patru roko, ki ji je dal v spomin podobico svete Jedrti, katero je sam naslikaL Kmaln se je pokazalo, da pater Rudpert ni bil tak kakor njegov prednik. Saj je bil pobožen in učen, a veselja in potrpežljivosti ni poznal. Bil je izmed tistih nesrečnih ljudi, ki sebe mučijo in so do drugih zaprti in strogi. Adalbero je to najbolj čutil in zaradi tega izgubil vse veselje do učenja, ki mu je začel0 presedati, želel si je spremembe, ki jo je kmalu pričakal. Grof Markvard Eppenštanjski je prišel na grad spet v obisk s svojima sinovoma Luitoldom in Henrikom, ki sta bila prilbhžno iste starosti kakor Adalbero. Nič čudnega, da je bil njunega prihoda neznansko vesel, zlasti pa se je navdušil za lepega Henrika, ki je bil milejšega značaja. Vendar njegovo veselje ni trajalo dolgo, spet je postal potrt Strogi učitelj mu namreč ni dovolil, Vi bi se z bratcema oreveč zabaval. Zemljiška knjiga - odraz gospodarstva Avgusta vknjiženo nad 5 milijonov lir - Izbrisani milijonski vrstni krediti Dražbe so prav redke Ljubljana, 18. sept. Kaj v=e laliko zemljiška knjiga razodene pridobitniku, finančniku in gospodarstveniku? Daje tem hladno in trgovsko računajočim ljudem trdna, zanesljiva, a suhoparna pojasnila in primerne smernice, da-li je naložitev večjih kapitalij finančno in trgovsko v kaka posestva plodonosno opravičena ali ne, da-li je kdo trden na svoji zemlji in še za večje posojilne kredite upoštevanja vreden element ali ne. Na taka in slična vprašanja podaja zemljiška knjiga točna pojasnila in potrdila Je pa hkratu zemljiška knjiga veliko in obsežno zrcalo vseh gospodarskih in življenjskih prilik Ljubljane in njene okolice. Mnoge, sicer po nekaki šabloni sestavljene listine nam očitujejo na primer življenje in nehanje našega okoliškega kmeta, nam pokažejo stremljenja in boje našega malega človeka in delavca za obstanek. V zemljiški knjigi skrbno hranjene kupne pogodbe človeku mirno in suho povedo, kako so ljudje kupčevali z nepremičninami, kako in po kakšni ceni so prodajali hiše, posestva in zemljiške parcele. Dolžna pisma nam odgrinjajo križe in težave meščana in okoličana, kako sta iskala posojila, kje sta se zadolževala, kdo je njima priskočil na pomoč v hudih stiskah. Ta pisma človeku pokažejo, kako visoko kreditno zaupanje uživa kdo izmed posedujočih pri raznih denarnih zavodih, pa tudi so dobro merilo o ugodnih ali slabih prilikah na denarnem trgu, da-li vlada pomanjkanje denarja in da-li prevladuje sploh dobra gospodarska konjunktura V vsakem pogledu je zelo poučen in za presojo gospodarskega položaja zanimiv — pregled v zemljiški knjigi posojil in hipotečnih kreditov. V zemljiški knjigi se dalje odražajo v vsem obsegu realne eksekucije, dražbe in z njimi združeni sodni posli. Naj mimogrede omenimo, da so sedaj kljub trdohudim časom sodne dražbe posestev v mestu in okolici zelo, zelo redke. Tu in tam pride tako daleč, da izvršilno sodišče določi in razpiše dan diažbe tega ali onega posestva, toda do izvršitve dražbe ne pride, ker se posreči dolžniku doseči še pred dražbo primeren sporazum z hipotekarnimi upniki. Razne izbrisne pobotnice govore lepo, da se je gospodar odkrižal kakega dolga, ki ga je mogoče tiščal in obremenjeval dolga leta. Za sociologa in kulturnega zgodovinarja pa so v zemljiški knjigi zanimive pri notarjih sestavljene izročilne in dedne pogodbe, s katerimi stari gospodar izroča mlademu svoje posestvo, svojo hišo in grudo, odnosno kako določata ženin in nevesta svoje pravice do dediščine. Kako natančno se v teh pismih naštevajo vse dajatve, ki jih prevzema mladi sin do staršev? Za sedanje razburkane in v borbah valoveče čase nam zemljiška knjiga kaže za Ljubljano in okolico še prav relativno zadovoljivo sliko. Denarni zavodi ne občutijo hudih kriz, ko dajejo prav znatne hipotečne kredite. Zemljiška knjiga je za avgust zaznamovala pri 55 nepremičninah v mestu in okolici, da 80 bila vknjižena različna posojila v celotnem zne-sku 5,105.406 lir. Nekatere zadolžnice so se še glasile na dinarje, splošno pa že večina na lire. .. Za večje hipotečne kredite je bil zaznamovan p-vrstni red Naivišji kredit v italijanskih lirah je znašal 1,114.000, v dinarjih pa 8,000.000. Vknjižena so bila posojila od 5000 lir višje. V avgustu je bilo dalje izbrisanih prav mnogo zelo starih in tudi novejših dolgov. V sedanjem gospodarskem valovanju je pač za mnoge ugoden tren^trk, da očistijo svoja posestva raznih bremen, da izbrišejo s svoje domače grude mnoge dolgove, ki segajo deset in desetletja nazaj. Izbrisani so bili zelo stari dolgovi, glaseči se v goldinarjih in avstrijskih kronah, tako 150 fl in skupno 68.100 K. dalje so bili izbrisani mnogi dinarski dolgovi v skupnem znesku 960.862. Pri 273 nepremičninah v mestu in okolici je bil zaznamovan izbri3 vrstnega reda za vsoto okoli tri milijone 500.000 din. Zanimiva je dalje zadeva 13 milij. dinarjev! Državno pravobranilstvo v Ljubljani je v zavarovanje terjatve državnega zaklada v znesku 13 milij. dinarjev ali 4,940.000 lir predlagalo, da se je na neki nepremičnini, ležeči v k. o. Zgornja Šiška, zaznamovala na podlagi začasne odredbe zastavna pravica za omenjeno milijonsko terja- tev, za katero se pred okrožnim sodiščem razvija zanimiv proces. Realne eksekucije so bile avgusta meseca bolj redke. Na približno 12 posestvih je bilo prisilnim potom vknjiženih 126.186 lir. Tako, prilično zadovoljivo gospodarsko sliko Ljubljane in okolice nam podaja za avgust zemljiška knjiga. —d. Novice iz Ribnice Občinstvu sporočamo, da so brivnice ob ponedeljkih ves dan zaprte. Kramarski in živinski sejem bo v Ribnici v ponedeljek, dne 22. septembra. Vsero cenj. naročnikom v Ribnici in okolici sporočamo, da je predvčerajšnja dostava »Slovenskega doma« izostala zaradi tehničnih težav v Ljubljani, kar naj blagovolijo naročniki oprostiti. Kočevsko gimnazijsko poslopje bodo morali popraviti in očistiti, zato se bo pouk pričel kasneje, kakor je bilo določeno. »Slovenčev koledar« boste lahko naročili in plačali te dni pooblaščencu naše uprave. Koledar stane za naročnike »Slov. doma« le 9 lir. Krompir je letos v Ribniški dolini kar dobro obrodil. Če ne bo prehudega mraza in 6lane, bo dozorela tudi lepo obetajoča koruza in ajda. Licencovanje' bikov in inrjascev v kočevskem okraju bo po sledečem redu: 25. sept. ob pol 9 pri Štehu za občino Videm-Dobrepolje; ob pol 11 pri Vatikanu za Velike Lašče; ob 1 v Ortneku; ob pol 2 na sejmišču v Sodražici; ob pol 3 za Loški potok pri občini; ob 4 v Dolenji vasi; ob 5 pri Cenetu v Ribnici. Naslednji dan, 26. sept.: ob pol 9 za Stari trg; ob 10 pri Laušmanu za Kočevje; ob 2 v Mozlju; ob 5 v Koprivniku. Dne 27. sept. ob 10 za Faro, ob 2 za Kočevsko Reko. — Posestniki naj priženejo vse nad 15 mesecev stare bike — tudi rodovniške — kakor tudi vse nad 6 mesecev stare merjasce. Prigon je obvezen. Lahko se priženejo tudi mlajši bikci zaradi njihove splošne ocene ali zaradi rezanja. Od pri-gona niso torej oproščeni prav nobeni plemenjaki. šmarješke toplice pri Novem mestu 60 izdale nov prospekt, ki opozarja na razne možnosti zdravljenja v teh toplicah, ki jih je nova uprava lani in letos popolnoma preuredila. Predvsem je imenovati novi hotel »Topliški dom«, ki je opremljen zelo udobno ter ima 50 postelj v 40 sobah, večinoma z balkonom in krasnim razgledom. Prospekt je zelo pregleden in jasen ter podaja v kratkih besedah vse informacije. Navaja tudi ceno za bivanje in zdravljenje, ki so za sedanje čase zelo nizke. Prospekt razpošilja uprava toplic, p. Šmarjeta pri Novem mestu, pa tudi potovalna pisarna CIT v Ljubljani. Velika briga za krompir Leto« se hočejo res vsi dobro založiti za zimo. Posebno veliko skrbi pa povzroča letos meščanom krompir. Čeprav je že mestna občina objavila, da bo za letošnjo zimo dosti krompirja in je tudi Prevod sporočil, da je krompir zelo dobro obrodil, vendar ljudje kar ne morejo verjeti, da je vse to res in se na vse mogoče načine zalagajo s tem, za človeka res važnim pridelkom. Mnogo ljudi je dobilo že od kmetov krompir. Dalje so se mnogi prijavili v nabavnih trgovinah pri trgovcih in si naročili krompir, večinoma čez svojo potrebo. Pa še drugod porabijo vsako priliko, da kupijo po nekaj kilogramov. Da mestna občina skrbi za vsa mogoča živila, da bi U3tregla meščanom, je že znano. 2e v poletju je prodajala na svoji stojnici krompir, fižol, jajca in druga živila po najnižjih cenah in tako omogočila nakup tudi revnejšim slojem. Tudii za nabavo cenenega krompirja je zdaj poskrbela. Včeraj popoldne so delavci pripeljali v mestno stojnico nekaj voz zelo lepega krompirja. Stojnico so napolnili do kraja in včeraj zjutraj so začeli prodajati ta krompir. Mestna občina zahteva za kilograim krompirja 1.20 lire, kar je predpisana cena. Da ste videli danes zjutraj, kako dolga vrsta je čakala na ta krompir. Od stojnice na Pogačarjevem trgu pa prav do ceste Pred škofijo so stali po dva, trije in tudi štirje v vrsti. Prodaja je potekala v najlepšem redu in kupci so zadovoljni odnašali nakupljeni kronjpir. Seveda pa se je zaloga kmalu iapraznila. Meščani in posebno še revnejši sloji so mestni občini za njeno skrb zelo hvaležni in toplo žele, da bi bilo še dosti poceni krompirja naprodaj. Poseben železniški tir do velesejemskega prostora Ljubljana, 18. septembra. Da bo letošnji ljubljanski jesenski velesejem, ki bo trajal od 4. do 13. oktobra, nekaj izrednega, pove tudi dejstvo, da speljujejo te dni železniški delavci kar poseben železniški tir na razstavni prostor ljubljanskega velesejma. Ko jo mahneš proti Tivoliju, moraš pri železniškem prelazu malo zadržati korak, kajti le ozka pot je odprta za pešce. Kakšnih 40 metrov od tivolskega železniškega prelaza pa že vidiš, kako so od železniškega dvotira odcepili poseben železniški tir in ga izpeljali proti Ltermanovemu drevoredu, ki veže osrčje mesta s šiško. Dozdaj je položenih že nekaj več kakor 60 m tračnic. Dela gredo, ker je zaposlenih veliko delavcev in sejem je že tudi blizu, zelo hitro od rok. Kaj pametno je, da so se domislili speljati na velesejem kar poseben železniški tir. S tem tirom bo prihranjenih precej odvisnih poti, mnogo prekladanja bo odpadlo na glavnem kolodvoru, ko ne bo treba z vagonov razkladati in 6pet nakladati razstavno blago na vozove in jih odvažati na razstavni prostor. Vse, za velesejem namenjeno blago, ki bo letos prišlo ponajveč iz Italije, bodo usmerili po novem tiru na velesejemski prostor, kjer ga bodo iztovorili in fakoj postavili v nove, veLiike paviljone. Nekaj o do sedaj največjem požaru v Ljubljani Ljubljana, 18. septembra. Da izbruhne v vsakem velikem mestu od časa do časa veliik požar, ni nič čudnega. Pa tudi našemu mestu ni bilo nič prizanesenega. Mnogi se še spominjajo velikega požara, toda tega le v pisani besedi, kako je pogorelo nekdanje veliko gledališče na Kongresnem trgu, kjer je sedaj dvorana Filharmonične družbe, kako velik je bil požar tudi pred leti na glavnem kolodvoru, ko so goreli bencinski sodi in kjer je izgubilo življenje tudi nekaj požrtvovalnih gasilcev, ali požara velike viške opekarne pred dvema letoma. Splošno pa sodimo, da je bil najhujši požar, ki je zajel naše mesto dne 28. junija 1774. leta. Seveda so prej omenjeni požari zajeli le posamezne velike hiše in tovarne, o požaru leta 1774. pa vemo, da je zajel kar cele mestne predele. Pa nekaj besedi o tem požaru. Bilo je 28. junija 1774. leta pred praznikom sv. Petra in Pavla, ko je ob dveh popoldne zadivjal v Ljubljani strašen požar. Požar je trajal celih 14 ur in pokončaval hiše in cerkve, 6ploh vse, kar je prišlo v njegove ognjene zublje. V ribiškem predmestju je uničil nekaj čez 60 hiš, veliko škodo je naredil tudi v mestu pri semenišču, v Rožnih ulicah, v okrožju Sv. Florijana, na samem Starem trgu je uničil 66 hiš; dalje je požar uničil semenišče, veliki kolegij jezuitov, akademijo ali gimnazijo, veliko cerkev sv. Jakoba, cerkev sv. Florija- Sclroppo Gerolamo S 1 r n p Gerolamo Pognano Pognano depurativo del sangue za čiščenje krvi FiRMVZE a Lubiana presso v Ljubljani pri d. d. Salus d. d. Salus Naročite naš popoldnevnik najcenejši »Slovenski dom«! na in sv. Rozalije, ki je ležala sredi hriba pod Gradom. Zelo veliko škodo je ogenj naredil v cerkvi sv. Jakoba, kjer je požar uničil lepe slike, dragocene zvonove v obeh zvonikih, dalje v knjižnici, ki je bila vredna čez 60.000 goldinarjev. Veliko Škodo je ogenj naredil tudi po zasebnih hišah, saj jih je ogenj v sedmih letih kar trikrat obiskal. Kakor smo že omenili, je ta požar trajal 14 ur in se je tudi kasneje, ko so mislili, da je ogenj že zadušen, še večkrat vnelo sem in tja po mestu, ker je veter raznašal iskre velikega ognja na vse konce in kraje. V teku tedna je po pogašenem požaru še štirikrat izbruhnil ogenj v mestu, to pa zaradi ne-skrbnosti in premajhne brige. Ti, pozneje nastali požari, pa so bili že v kali zadušeni in so bili zaradi tega brez večje škode. Veliki omenjeni požar pa je nastal, tako so pripovedovali ljudje, zaradi tega, ker je neka starka doma cvrla ribe na surovem maslu za goste, ki so prejšnji dan obhajali svatovščino v Krakovem. Ko je namreč nesrečna ženska vtaknila mokro žlico v vrelo surovo mask), da bi ribe obrnila, je skočil plamen v dimnik in na slamnato streho, ki se je, segreta od sončne vročine, vnela in je zaradi vročega vzhodnika zanetila tudi sosednje hiše. Plamen je zaradi hude sape preskočil Ljubljanico in vnel streho semenišča, potem v bližino Sv. Florijana, kasnejo pa še bolj oddaljene hiše in cerkev sv. Rozalije v gozdu, tako da so bila vsa večja mestna poslopja v nevarnosti. Ljudje so bili kar moč prestrašeni in so trepetali od strahu; bežali so iz mesta na bližnje hribe in griče. Prav do St. Vida so nekateri tekli, tako jih je veliki ogenj prestrašil. Tekli so zaradi tega tako daleč, ker so se bali, da se ne bi vnel 6modnik, ki je bil shranjen v skladišču na Gradu in da ne bi s celim mestom vred zleteli v zrak. Nevarnost je bila vsekakor velika, saj če bi se v resnici vnel na Gradu shranjeni smodnik, bi le malo hiš ostalo celih, ker bi zračni pritisk gotovo mnogo hiš do temeljev porušil. In da bi pod ruševinami ostalo tudi mnogo Ljubljančanov je več kakor jasno. In prav zaradi tega je bil strah ljubljanskih meščanov tedaj več kakor upravičen Koledar Danes, četrtek, 18. septembra-. Jožef Kup Petek, 19. septembra: K.v. Jan. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli Tyrševa c. 6; 2. mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška 47. Mestni finančni oddelek z računovodstvom, blagajno in izvršilnim odsekom zaradi snaženja uradnih prostorov v ponedeljek 22. septembra ne bo posloval za stranke. Seznam davčnih osnov gostilničarjev z zar četnicami L-P je tudi že razgrnjen v vratarjevi sobi leve hiše mestnega magistrata ter zato opozarjamo interesente, naj ii ga ogledajo do 30. t. m. Milo bo mestni preskrbovalni urad razdeljeval trgovcem v četrtek dne 18. t. m. od črke A do O in v petek dne 19. t. m. od črke P do 2 vselej od 8. do 14. ure. Milo bodo morali trgovci takoj plačati, zato naj vsak trgovec prinese potrebno gotovino ?eboj. Glasbena akademija. Prijave novih slušateljev za sprejem na glasbeno akademijo sprejema rektorat do 23. t. m. Sprejemni izpiti bodo v roku od 25. do 30. septembra. Vpisovanje od 1. do 15. oktobra. Na glasbeni akademiji se poučuje kompozicija in dirigiranje, solopetje, klavir, violina, violončelo, orgle ter igralska umetnost (dramska in operna). Razen tega ima glasbena akademija poseben oddelek za glasbene pedagoge. Informacije v pisarni glasbene akademije. Socialni oddelek Rdečega križa v Ljubljani obvešča starše, da se vrnejo otroci s počitniške kolonije na Rakitni v nedeljo, 21. septembra t. 1. z vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 14.30. — Ne pozabite, da moramo letos zaključiti koledar prej. da ga bomo lahko poslali vsaj do sv. Miklavža vsakemu naročniku. Zato pa je potrebno, da se na to velezanimivo knjigo, ki bo najvernejši dokument današnjega časa, takoj naročite! Zaradi naklade moramo čimprej vedeti število naročnikov. Ne odlašajte niti dneva, ampak takoj naročite koledar pr! naših zastopnikih. ali pri naših inkasantih, ki pobirajo naročnino za list ali z dopisnico na upravo »Slovenčevega koledarja«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, ali enostavno s položnico, s katero plačujete naročnino ig naše liste. Brivske in frizerske pomočnike-ire vabimo na članski sestanek, ki se vrši v petek, 19. t. m. ob 20. uri v prostorih Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti 22. V kratkem se začne tečaj za strokovno izjx>ix>lnitev, zlasti v frizi-ranju, vodni in železni ondulaciji, ki bo gotovo koristtil vsem prizadetim pomočnikom-icam. Na sestanku se bomo pogovorili tako o organizacijskem delovanju, kakor sporedu tečaja. — Pokrajinska delavska zveza. Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije v Ljubljani sporoča, da še ne bo mogoče začeti pouka dne 22. septembra, zato tudi ne bo ta dan šolske sv. maše. Začetek pouka bo pravočasno objavljen v mali veži šolskega poslopja in v vseh dnevnikih. Prav tako bo ob koncu tega tedna v veži nabit seznam šolskih knjig. Oslale bodo večinoma vse lansko. — Ravnateljstvo. '22{®0!30SSflSžflSiOS!flS!0!£ž0530S302SOSJOSJtiSžG£i' Praška domača mast ČISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH '*■ 27 T R. d. št 2/41 Faiete il bucato bene e senza fatica usando it Sapone in pohere „Asa" " )lo'o perfetto ed economico. Dob o truda boste prali, če uporabi t' milni prašek „Asa,# sijajen ekonomičen izdelek NUOVA COnnCRClALE DOLCI A RIA Trieste, via Torrebianca 27, telef. 44 67 ISTITUTO FACCHETTI - TREVIGLIO (presso Milano) Ai Slovani Sloveni, per i crescenti rapportl oom-merolali con 1’Italia. h ogftl di ftrande ut J lit A la eonoscenza della Lingua ltaliana. L’I»tituto Fac-ohetti e 1’unlco in Itaiia specializzato per Corsi rapidi di Lingua itaiiana. di lingne Moderne e di materie oommerciali per Riovani di Lingua Mtraniera. Diplomi. Športa. Chledere nroprammi. Za mlade Slovence Je danes radi naraftpanja stikov z Italijo *elo koristno znanje ttalijanSfine. Istituto Faochetti je edinstven zavod v Italiji, specializiran v hitrih tečajih italiJanSfline. modemih iezlkov in trgovinskih predmetov za mladino tujih lezikov. Diplome. Snort Zahtevajte programe. *■ .......... Igor Zagrenjen: Zavetje v pečevju Pomalem začenja Pruko in Čelešni-ka kakor vsak večer postajati sram. Brez •j® Ja sta prebila dan, še gamsom nista "*la paše, ko sta tako vase zaverovana, 9a nočeta nikomur nič dati in se obraba samo po stari slavi, da sta preveč strma za človeško bližanje in pretekanje drugega živega. Lepo rožnato zardita najprej, da se skoraj zazdi kakor bi jima bilo postalo nerodno. Potem pa sonce izgubi precej svoje svetlobe, že sta vijoličasta. Zmerom boli sivita in temnita. Nazadnje sta že kar pepelnata in mrzel večerni veter se začuti ■ • • Zenski sta tačas sedeli zunaj na klopi, Tone pa je bil izginil v luknjo. Zdaj se zasliši od tam_ veselo prasketanje, duh po dimu udari v nos. Prešerno se sukljajo plameni kvišku, ko pogledata od strani noter. Zgoraj se iz hriba kadi. Tone, Tone, ta ti pa res iznajde vse, da drugemu nikoli še na misel ne bi prišlo! Pa skrivajI Tako si misli Liza. Kako je le napravil ta dimnik? »Tonel« zakliče. »Lizal Zdaj pa le obe noter k se oglasi iz dupla. »Zunaj je že mraz, tule oa imamo ogenj, da se bomo Dreereli!« .Tako pravi To®' Dvigneta se in gresta noter No, zdaj se pa vidi, zakaj Toneta zadnji čas nobeno noč ni bilo v posteljo! Da je pa tako skrben, — tega si živ človek ne bi nikoli mislil! Prav res, da ne! Lizi kar solze v oči. Takega srca je. Burga pa vesela, da bo dvema tako dobrima človekoma stregla. »Bog nebeški,« pravi, »daj, da bi se nam vsem dobro godilo, čeprav smo v pečevju!« Pa se pobožno prekriža, ko stopi v duplo. V kotu, pod črno skalo, ki je podobna grbi, je napravljen pograd. Spredaj in nad vzglavji so zabite v tla deske. Lepa, mehka otava je razstlana najmanj pol metra globoko, spodaj, izpod desdk pa se tu pa tam vidi zelena smrekovina. Nekaj kavljev je zabitih v špranje. Tam se vlečejo police. Kaj je vsega na njih! Ne, lakote jim pa res ne bo treba trpeti, to se precej vidil Zdaj se v temnem kotu oglasi koza. Rjavka! Pa se je reklo, da jo je bil najbrž raztrgal medved! Pa kako veselo prasketajo plameni! Ne, prav nič hudega ne bo! Se, ko bodo vrata zaprla duplo, od zunaj, pa se bo I.pošteno lahko kurilo — koliko drva je napravil Tone! — Tudi, če pritisne mraz, shajalo se bo^ že! Močno se je že temnila Tudi tenki rdečkasti rob nad sivim skalovjem, rob, ki je bil podoben vnetemu očesu, je začenjal bledeti. Nebo je postajalo na zahodu že kar zelenkasto, tiste barve, ki spominja na sanje in na pota po neznanih, prečudnih deželah, katerih nikoli nobeden ne bo ugledal. Tam visoko nad Čelešnikom je zagorela zvezda, večernica je tako milo zamigljala. Tudi onima dvema, staremu Vresku in Petru sveti in nemara jo tudi onadva ogledavata ter mislita na njih tri. Le sveti, ti zvezda, z ramo ob rami te bomo še vsi skupaj kdaj gledali, si mislijo vsi, lahk6 da. Pomalem nebo temni čisto zgoraj nad glavami. Na vzhodu pa je že skoraj vijoličasto. Zmerom več zvezd se prižiga. Počasi se tudi zahod utrinja v noč in počitek. Sladke besede bi šle z njega, če bi jih kdo znal prebrati. Spodaj po tokavah je luč dneva že najbolj izgubila moč. Ko se zgoraj ne nebu misli še love s prijaznimi utvarami, ki so blizu neki tolažeči, čeprav megleni resničnosti, polni najlepših obljub, spodaj že kraljuje surovost noči, brez pridržka, naga in okrutna, kakor je zares. Tu se zdi svet odrešen, pred tem visokim gnezdom odrešen od hudobije, od megli iz vode in greha, od nasilnosti, požrešnosti in grozeče teme, kier se lah- ko vse napravi in primeri. Jasnejša je tu noč in čistejša, ostrost ji daje samo mraz. Mraz in otožnost, ki jo prinaša s seboj, da v njej izgubo svojo trdnost vse reči. Utonile so v somračni mlamol vse doline, gore tam nasproti so se spremenile v velikanske kope, nobeni reči podobne, tuje in sovražne. Malo bliže sem so zarojile megle po tokavah. Sneg se je še motno belil spodaj, ves siv, reven in lahak, kakor bi mu bilo zmanjkalo tal. Mrakovi so si upali čedalje više. Temna perot je nazadnje pokrila svet čez in čez. Zdaj se je zaslišal glas studenca globoko spodaj. Mrzel veter je potegnil, tod, na planem, se je v noči zazdel kakor kakšna živa stvar. Zvezda je stala pri zvezdi na tem širokem, zamišljenem in resnem nebu. Noč je bila brez lune. Ves svet je spal, tako se je zdelo tod na višavi, preč od krajev, kjer se je bilo ljudem že zazdelo vredno postaviti bivališča. V tem prepadu noči se je pokazalo, kakor da nikjer več ni nikogar živega.Tudi misel na domače je slabela, dokler ni ugasnila. Tako tiho je postalo, da se je zaslišal vsak kamenček, ki se je kje zatrkljal po pečinah. Zdaj pa zdaj se je odspodaj iz gozdov prinesel na višavo glas srnjaka ali gamsa kje iz pečevja. Kaj da še ob tej uri žival ni imela miru? Potem pa je bilo še stokrat bdi tiho kakor prej« Tone, ki je bil nasadil vrata in potlej sedčl na klopi pred zavetjem v pečevju, je vstal in se podrgnil po rokah, zakaj bilo je že pošteno mrzlo. Še s smrečjem bo moral jutri obiti vrata, da ne bodo svetila v tri kraje. Lepo bo jutri, si pravi, do drevja nima daleč. Hitro bo lahko vse opravil. Potem pa stopi na gorko. Tiho se hahlja ogenj. Burga je pridno nalagala. »No, kako vama je všeč tukaj?« vpraša. »Lepše ne bi bil mogel napraviti, Tonel« mu odvrne Burga. »Pa tebi, Liza?« »Vprašaš! Če bi morala za zmerom tukaj ostati, en sam dan ne bi tožila!« Obe ženski že ležita. Tone še nekaj časa posedi ob ognju, da zadnji rdeči jezik uplahne, potem pa se še sam odpravi leč. Nekakšne prikazni plešejo po temnem skalovju, ki je že postalo domače — kadar utripne žerjavica. Zmerom temnejše prihaja zavetje, tu pa tam zaplapola po skalnih zidovih še kakšna senca, pa kar pri priči ugasne. Vse je tako zaspano. Žerjavica ugaša, kakor jezne oči tli. Nazadnje tudi _Toneta premaga spanec. Liza in Burča mirno dihata. Vse ia tiho... bilo treba kdaj navijati. Z drugimi besedami i se to reklo, da je vprav ta clevelandski urar tisti učenjak, ki je izumil »perpetuum mobile«, stroj, ki večno gre 6am od sebe, ne da bi mu moral v določenih trenutkih priskočiti človek na pomoč. Dotični urar iz Clevelanda, ki ga odslej potemtakem moramo smatrati za izumitelja »večno tekočega stroja«, je leta 1932 po6tal kot urar brezposeln. V času morečega brezdelja je sklenil poskusiti svojo srečo z izumom takšne posebne ure. Deset let se je mučil z njo, nazadnje pa se mu je le posrečilo z uspehom izvesti svojo duhovito za- misel. Njegova »večna« ura je sestavljena ir v manj ko 11.000 delov. Žene jo motorček, ki se sam , poleg njega pa je v uri posebna priprava, večjo možno točnost. Torej je ta tudi ki uri daje največ nadvse natančna in prav nič ne prehiteva' t«T tudi ne zaostaja. Zaradi tako duhovitega izuma ni čudno, če je ta clevelandski urar brž nehal biti brez posla, saj je po desetih letih to tudi zaslužil. Ko so ljudje zvedeli za ta najnovejši izum, so si Geveda takoj tudi želeli imeti takšno uro, ki se nikdar ne ustavi, četudi je nihče ne navije. Vsaj bogatejši ljudje so si jo brž naročili. Srečni urar je imel kmalu toliko posla, kot še nikdar prej, Dobil je namreč prav v kratkem tudi številna nova naročila od tvrdk, ki izdelujejo ure Zobje iz umetne smole Izdelovati so jih začeli v Švici In pravijo, da so neprimerno boljši kot zlati ali porcelanasti Do zdaj so pri izdelovanju umetnih zob uporabljali v prvi vrsti zlato in porcelan. Poročilo, ki ga »Piccolo« prinaša iz Ziiricha, pravi, da uspehi, ki so bili z uporabljanjem zlata in porcelana doseženi, še daleč niso takšni, da bi jih mogli smatrati za popolne, za takšne, ki bi ▼ resnici v polni meri služili svojemu namenu. Agencija »Central Europa«, ki prinaša mnogo takšnih in podobnih zanimivih stvari, pripominja, da zdravniški strokovnjaki z vsega sveta skušajo na vse mogoče načine, kako bi iznašli snov, iz katere bi bilo mogoče izdelovati boljše umetne zobe, kakor pa so zlati in porcelanasti. In vsa ta vneta prizadevanja res niso ostala brez uspeha. Takšno novo snov za izdelovanje umetnih zob so iznašli v Švici. Tam so začeli izdelovati nove zobe iz neke vrste sintetične smole, ki jo delajo v velikih švicarskih kemičnih tovarnah, zlasti v baselski kemični tovarni »Ciba«. Pravijo, da ta nova snov prekaša tudi najboljše izdelke ameriške dentistične industrije. Zaslugo za novi izum ima neki ugledni baselski zdravnik, čigar imena za enkrat ne povedo, prav tako, kakor zazdaj I tudi še nič določnejšega ne poročajo o tem, kak- šna je prav za prav tista umetna smola, iz katere je mogoče izdelovati boljše umetne zobe, kakor pa 60 zlati ali porcelanasti. 180.000 avtomobilov na lesni in tekoči plin v Nemčiji Na letošnjem dunajskem velesejmu, ki bo od 21. do 28. septembra, bo Nemčija razstavila poleg drugih stvari zlasti tudi svoje najnovejše avtomobile, pri katerih uporabljajo kot pogonsko sredstvo lesni ali tekoči plin. »Informaziione Economica Italiana« poroča, da je bilo že v nemškem štiriletnem načrtu izdelovanje avtomobilov, ki jih bodo gnala domača, avtarkična pogonska sredstva, ki so v celotnem nemškem gospodarstvu postala izredno pomemb-na^ V svoji zadnji izjavi je general von Schell, državni podtajnik in generalni intendant nemškega avtomobilizma, povedal, da že zdaj vozi v Nemčiji nič manj ko 180.000 avtomobilov, ki jih ženeta lesni ali pa takoimenovani tekoči plin. ČdRCKlNKfl pustolovski roman Forier ni ugovarjal. Molče je gledal v tla. Zdelo se je, da je njegov duh odsoten. Čez nekaj časa je začel ponavljati, kakor da bi govoril sam sebi: »Nisem ga jaz umoril... nisem ga jaz umoril... Komisarju se je zdelo brez potrebe, da bi nadaljeval z zasliševanjem. Odšel je iz sobe in z njim tudi oba policista, ki sta vodila uklenjenega Foriera. IV. Komisar je ta dan imel še mnogo dela. Truplo odvetnika Legrosa je bilo preneseno v zdravstveni institut zaradi obdukcije. Praške, katere so policisti našli pri Forierju, je komisar poslal v kemični zavod, da bi ugotovil, kaj vsebujejo. Dejstvo, da jih je akademik tako skrbno skrival, je vzbudilo komisarjevo pozornost, zato se je hotel prepričati, kaj ti praški vsebujejo. Raymond Forier pa je bil odveden v zapor. Zvečer, ko je komisar končal svoj zapisnik, je v sobi policijskega ravnatelja Duponta čakal na poročilo o obdukciji trupla in o analizi praškov. Komisar je postajal že nestrpen, ko je dospel policist s poročilom iz kemičnega zavoda. Tudi policijski ravnatelj je bil zelo radoveden, kakšen je rezultat 10 preiskave. Hitro je pretrgal ovoj in preletel poročilo, ki je bilo čisto kratko: Zavojčki so vsebovali kokain. Ravnatelj je izročil poročilo komisarju. Oba sta nekaj časa molčala. Nato je ravnatelj dejal: »Zopet ena žrtev tega vražjega strupa. Neverjetno je, koliko ljudi mu je že podleglo.« »2alibog, da je tako,« je pritrdil komisar. »Je to ena izmed najhujših strasti, ki napravlja ljudi nevarne samim sebi in drugim.« »Najhujše je to, da se tej strasti vdajajo celo zdravniki in lekarnarji, ki bi morali skrbeti za zdravje ljudi. Kako lahko takšni ljudje, ko so v oblasti tena strupa, ugonobijo tiste, ki pri njih iščejo pomoči.« »Ni izključeno, da je tudi smrt odvetnika Legrosa povzročil kokain, nepo sredno ali posredno. Mogoče je Forier storil zločin, ko je bil omamljen po tem strupu. Naj bo kakorkoli, kaznovan mora biti.« »Ce se bo z vso gotovostjo dognalo, da je on morilec, bo brez dvoma kaznovan, tudi če bi se ugotovilo, da je izvršil zločin v omami. Če pa ni on morilec, bo vseeno kaznovan, ker je hranil kokain, kar je strogo prepovedano. Če pa se dozna, da ga je razpečeval, bo kazen brez dvoma še mnogo hujša. Zakon je v lem oziru zelo strog in sodniki so v takih slučajih vedno neizprosni. Kljub vsej strogosti in pozornosti, na tem polju ni mogoče doseči skoraj nobenega uspeha. Samo nadzorstvo in kazni nikakor ne zadoščajo. Treba bi bilo preokre-niti miselnost naroda. Nemogoče je izboljšati zdravstveno stanje ljudi, če 6e prej ne izboljša njihova duševnost. Ce ljudje ne cenijo več duhovnih vrednot in če smatrajo, da je država samo zato, da brani njihove osebne koristi in jim omogoča kolikor mogoče prijetno življenje, je pač težko ustavljati se posledicam, ki iz tega sledijo« »Vaše trditve so popolnoma resnične. Toda treba bi bilo, da bi se vse javne ustanove trudile v tem 6mislu. Naša naloga pa je le, da krivce zasledimo in jih izročimo v roke pravici. Ce bi se nam posrečilo zatreti razpečevalce tega strupa in drugih podobnih, bi s tem svojemu narodu zelo mnogo koristili.« »Toda ta naloga je zelo težka, ker so razpečevalci silno prebrisani in ker je ta trgovina povsod razpletena.« »Pod kakšnim vidikom bo kaznovan Forier?« »To bo morala preiskava šele ugotoviti. Mogoče ie Forier imel kokain za lastno uporabo. Mogoče ga je nameraval razpečevati, mogoče se bo dognalo, da se je z razpečevanjem bavil že dalj časa. Ni izključeno, da 6i ga je oskrbel z namenom, da bi omamil odvetnika ali pa, da bi ga sam zavžil in tako z večjim pogumom izvršil dejanje. Oba zadnja slučaja njegov jx>ložaj še poslabšujeta. Ce se bo pa ugotovilo, da se že dolgo časa vdaja tej strasti in da se je že zastrupil, tedaj ga bo treba oddati v kriminalno blaznico.« »Saj res! Spominjam se, da je izjavil, da je bolan. Mogoče je že čutil posledice uživanja kokaina. Ali bi tudi v tem slučaju bul obsojen kot, da je poj>olnoma odgovoren za 6voje dejanje?« »Nikakor ne! Zastrupljenje 6 kokainom more odgovornost omejiti ali celo izključiti.« »Razumem. Tak človek ni več normalen in zato tudi ne more biti kaznovan /a dejanja, katerih se ne zaveda.« »Ža sedaj pa seveda še ne moremo sklepati ničesar. Stvar nam bo postala jasnejša, ko dobimo poročilo o obdukciji. Ne vem kako to, da tega poročila še ni. Moram telefonirati dr. Laurensu.« Pri teh besedah je ravnatelj dvignil slušalko in zavrtel številke na telefonu. Zaklical je s svojim močnim glasom: »Halo!« Toda bil je silno presenečen, ko je z druge strani slišal nek debel glas, ki mu je dejal v prijateljskem tonu: »Halo! Kaj neki hočeš, 6tarec?« Ravnatelj je namršil obrvi in pogledal telefon, kakor da bi mogel tu najti rešitev uganke, Nato pa je vprašal z jeznim glasom: »Kdo govori?« »Croixnoir!« je bil porogljiv odgovor. »Kdo ste?« je divje zavpil ravnatelj. Toda nihče ni več odgovoril. Ravnatelj ie bil besen. Nihče se ni še tako nor čeval iz njega. Znova je zavrtel številke in poklical poštno direkcijo. Vprašal je, če morejo ugotoviti, kdo je bil neznanec, ki ga je potegnil. Odgovorili so mu, da je to nemogoče ugotoviti, ker ni klical neznanec in ker je . mogoče on, ravnatelj klical napačno številko. Predlagali so mu, da lahko nadzorujejo njegov telefon in bodo tako ob prvi priliki mogli ugotoviti, kje 6e nahaja neznani motilec. Ravnatelj pa je to ponudbo odklonil. Nikakor ni hotel, da bi kateri izmed poštnih uradnikov prisostvoval njegovim pogovorom. Odložil je slušalko in pojasnil komi; Nato je ravnatelj znova zavrtel telefonske številke in poklical dr. Laurensa. Povedali so mu, da je dr. Lauren6 že odšel in da namerava sam prinesti na policijo poročilo o obdukciji. In res je čez nekaj minut dr. Laurens vstopil v ravnateljevo pisarno. Pozdravil je navzoče in se ves upehan vsedel na divan. Vzel je iz žepa rumen ovitek in ga podal ravnatelju. Ravnatelj je preletel poročilo in ga nato izročil komisarju. Vprašal je zdravnika: »Bil je torej morfinist?« »Da. O tem ni nobenega dvoma,« je odvrnil zdravnik. Pri teh besedah je komisar dvignil glavo. Bila je torej neka zveza med kokainom aretiranega akademika in odvetnikom Legrosom. Vprašal je torej zdravnika: »Ali ne gre mogoče za kokain?« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročata) je 6 lir. za inozemstvo 10 lir —> Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/II1 — Uprava; Kopitarjeva ulica 6. Ljubljana — Te le Ion štev. 40-01 do 40-05 — Padrnžnica; Novo mesto