Poštnina plačana t gotovini. * Leto LXIY~ št. 226 Ljubljana, torek 6. oktofira I93I Cena Din L— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — InseraU do 30 petit rtC? 100 vrst 0111 250' od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNlftTVO LJUBLJANA. Kna.fljeva ulica it. 5 Telefon st. 3122, 3128, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg 6t. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 1 silen. Več oseb je bilo ubitih, mnogo pa hudo ranjenih. Kakor se doznava, je esk-plodiral peklenski stroj, pripravljen za atentat na našem ozemlju. Kako je došlo do eksplozije, se točno še ne ve. Skoplje, 6. oktobra. M. Na progi Skoplje-Veles so skušali bolgarski razbojniki med postajama VLaščane in Pčinje izvršiti atentat na železniško progo. Atentatorje je pravočasno opazil orožniki kaplar Vida Damjano-vič, ki se je spustil ž njimi v boj. Kaplar Damjanovič je bil hudo ranjen. Bolgarski razbojniki so pobegnili v smeri proti bolgarski meji. Na mestu boja so pustili eksploziv, ki so ga prinesli s seboj za svoje zločin- ske namene. Kaplaru Damjanoviču so nudili potrebno zdravniško pomoč, vendar pa so bile njegove rane prehude in je po kratkem času umrL Dobro urejena varnostna služba, ki je zahtevala novo žrtev, je preprečila že v početku zločinski načrt razbojnikov, ki jih pošiljajo na naše ozemlje iz sosednje države. Carevo selo, 6. okt. M. Med utrdbama Atanačica in Ravna voda pri Carevem eelu so skušali 29. septembra okoli 6.30 bolgarski atentatorji vdreti na naše ozemlje. Naša obmejna patrulja jih je opazila ter se ž njimi spopadla. Prišlo je do streljanja iz pušk, v katerem je bil kaplar naše obmejne čete Ve-limir Jovanovič ubit. Takoj po tem dogodku so naši obmejni organi zahtevali od bolgarskih, naj se sestav; mešana komisija, da bi izvršila preiskavo in ugotovila dejstva, vendar pa so bolgarski obmejni organi to odklonili. Grško - turško prijateljstvo Izmenjava ratiffkacijskih listin o grško-turškem sporazumu — Otvoritev balkanske olimpijade Atene, 6. sktobra. AA. Včeraj dopoldne mo se sestali predsednik turške vlade Izmet - paša, predsednik grške vlade Veni-menoB, grški zunanji minister Mihalakopu-ftos ter turški zunanji minister Ruždi-bej. trn. izmenjajo ratifikactjske listine o grškotarske m sporazumu. Sestanku so priso •ivovali tudi turški poslanik v Atenah Bmis - bej, grški poslanik v Ankari Poli-fcrouiades, generalni direktor grškega zunanjega ministrstva Maurudis, šef političnega odseka grškega zunanjega ministrstva Melas ter Teč višjih uradnikov turškega zunanjega ministrstva, ki so prispeli iz Ankare v Atene. Sestanek je trajal od 10. do 11., nakar so ministri sprejeli predstavnike grškega ln turškega tiska. Predsednik grške vlade Venizelos je v nagovoru na predsednika turške vlade izjavil, da grško - turškemu prijateljstvu, ki postaja vsak* dam močnejše, ni bila potrebna izmenjava teh listin, ker je bila f»t£fik acija izvršena te T dnK grdksca m I turškega naroda. Srečni smo, je poudarjaj ' Venizelos, da smo izpolnili tudi to formalnost. Athene, 5. oktobra. AA. Na tukajšnjem stadionu je včeraj otvoril ministrski predsednik Venizelos drugo balkansko olimpijado. Ogromna množica, ki so jo cenili nad 60.000 ljudi, je priredila turškemu ministrskemu predsedniku Istnet paši, turškemu zunanjemu ministru Rudžiju in grškemu ministrskemu predsedniku Venizelosu navdušen sprejem. Mimo tribune, kjer sta sedela oba ministrska predsednika, so korakali telovadci petih držav: Grške. Turčije, Rumunije, Bolgarije in Jugoslavije. Množica je telovadce burno pozdravljala. Nad stadijonom je krožilo mnogo letal. Čitait€ Aurtrovano revijo »2VUENJE IN SVET« Albanija in Italija Pariz, 6. oktobra. AA. »Volonte« objavlja izjavo albanskih emigrantov o procesu v Riedu. Med drugim pravijo v izjavi, da je Italija kot nadomestilo za finančno pomoč dobra v tajnem sporazumu pravico, kontrolirati tudi najnižjo administrativno organizacijo v Albanijo, poleg tega pa Še pravico naseliti pri Museku več tisoč italijanskih kolonistov. Emigranti pravijo v svoji izjavi, da je to največje izdajstvo napram albanskemu narodu, toda prej ali slej se bo Albancem posrečilo vreči tudi italijansko gospodstvo. V Albaniji v-e. Pristaša demokratske ideje Cami in Gjelosi sta mislila, da bosta prinesla s svojim dejanjem Albaniji rešitev. Delala sta iz idealnih motivov. Pridelovanje riža na Madžarskem Budimpešta, 6. oktobra, A A. Letos so prvič poskusili v nekaterih občinah sege-dinskega okraja obdelati polja z rižem. Poskus se je dobro obnesel in je letošnja žetev vrgla okoli 30 stotov na oral. Po tem uspelem poskusu je pričakovati, da bodo posejali z rižem tudi vsa tista polja v državi, ki so tako pripravna za pridelovanje riza kakor segedinska zemlja. Upajo, da bodo prihodnje leto lahko posejali 3000 oralov zemlje z rižem, s čimer se bodo madžarske potrebe po rizu lahko krile. Naraščanje švicarskega denarnega zaklada Bern, 6. oktobra. Izkaz švicarske centralne novčanicne banke z dne 30. septembra o zvišanju zlatega zaklada za 335 milijonov frankov in zlatem kritju obtoka novčanic za 116% dokazuje, da ščiti Švica svojo valuto z zlatom v čim dalje večji meri. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Derite: Amsterdam 2251.78 — 2258.62, Bruselj 778.46 — 780.82, Curih 1008.45 do 1101.75, London 210.76 — 218.26, New York 5591.01 — 5608.01 ček, Pariz 221.01—221.67, Praga 166.06—166.58, Trst 283.02—289.02. INOZEMSKE BORZE. Curih, 6. oktobra Pariz 20.12, London 19.60, Newyork 511, Bruselj 71.25, Milan 26.25, Madrid 46, Amsterdam 205.25, Berlin 117.50/ Sofija 3.70, Praga 15.12, Varšava 57.25, Budimpešta 90,0250, Bukarešta 3.05. Miljardno posojilo Amerike Evropi Amerika hoče ob sodelovanju banke za mednarodna plačila sanirati vse evropske valute Pariz, 6. oktobra. Berlinski dopisnik »Havasa« v Berlinu je izvedel nekatere podrobnosti o načrtu za finančno sanacijo Evrope, s katerim se bavi j o ameriški finančni krogi. Dopisnik zatrjuje, da bo pod-guverner Federal Reserve Boarda, Burgess, ki pride 12. t. m. v Basel na sejo upravnega odbora banke za mednarodna plačila, predložil ta načrt in zahteval, da se o njem takoj sklepa. Po tem načrtu bi dali Amerika in Francija (prva dve, druga eno tretjino) banki za mednarodna plačila posojilo v znesku miljarde dolarjev. Banka za mednarodna plačila bi izdala za ta znesek tkzv. zlate certifikate ter jih dala v obliki posojila na razpoLago emisijskim bankam onih držav, ki se bore z valutnimi in sploh finančnimi težJcoč imi. Na ta način bi prišlo do nekakega izenačenja in ustaljenja valute, kar bi zelo povoljno vplivalo na razvoj gospodarskih razmer, ker bi bili s tem preprečeni polomi, kakor so jih nedavno doživeli v Nemčiji in Angliji in ki ogrožajo celotno gospodarstvo. Pred ostavko nemškega zunanjega ministra Dr. Curtius bo še ta teden podal ostavko — Kdo bo njegov nasledili, še ni znano — Desničarski krogi bi se radi polastili vlade berlin, 6. oktobra. Že pred odhodom zunanjega ministra dr. CurtiuSa v Ženevo se je splošno govorilo, da bo dr. Curtius takoj po provratku iz Ženeve podal ostavko. Zaradi poseta francoskih državnikov v Berlinu so te govorice utihnile, čeprav se je za kulisami o tem trajno razpravljalo. Današnji berlinski listj skoro soglasno poročajo, da bo še v teku tedna prišlo do velikih izpremCmb v vladi. Trenutno še ni jasno, ali bo izvršena samo pre-osnova z zasedbo nekaterih resorov, ali pa bo odstopila celotna vlada, da bi bila s tem dana možnost za temeljite izprCmems be. Desničarski krogi se odločno potegujejo za to, da bi dobili vlado v svoje roke. Nekateri listi že objavljajo listo nove vlade, v kateri so Sami narodni socialisti in nemški nacionalci. Zaenkrat Se Smatra kot gotovo le toliko, da bo dr. Curtius odstopil. Kdo bo njegov naslednik, še ni znano. Misli se, da bo začasno prevzej po*>le zunanjega minstira državni kancelar dr. Brđ-ning sam, ker že itak aktivno v odi zunanjo politiko. Verjetno je da bo izvršena le manjša rekonstrukcija vlade, ker bi v sedanjem trenutku, ko razvija Nemčija veliko zunanjepolitično akcijo, ne bilo ugodno, ce bi prišlo do take izpremembe v vla* di, ki bi pomenila vsaj na zunaj popolno izpremembo dosedanje politične -meri. Kitajski bojkot Japoncev Zbiranje ruskih čet ob kitajski meji — Naraščanj protijaponskejca pokreta na Kitajskem Tokio, 6. oktobra. V japonskih vojaških in političnih krogih so zelo vznemirjeni, ker se trdovratno vzdržujejo vesti, da zbira Rusija ob kitajski meji veliko število čet. Splošno upajo, da Rusi ne bodo prekoračili meje, kar bi izredno poostrilo položaj. Na seji vlade je poročal mornariški nrnister o razvoju japonsko-kitajskih od-nošajev v Šanghaju. Izjavil je med drugim, da so odnošaji med obema državama zaradi spora v Mandžuriji trenutno zelo napeti in skoraj enaki -ojnemu stanju. Kitajski trgovci nočejo izpolnjevati sklenjenih pogodb in so ustavili vse dobave za japonske ladje. Japonske predilnice niso dobile plačil, ki so zapadla Lin. Posredovalci med inozemskimi rvrdkami m kitajskimi trgovci se v velikem številu selijo, češ, da nočejo več posla s kitajskimi rvrdkami. Mornariški minister je predlagal, naj se izroči nantrn-ški vladi nota s pozivom, da naj ukrene vsa potrebno proti proti japonskemu pokreta, ker bi bila sicer vsaka pogajanja za ureditev spora v Mandžuriji onemogočena London, 6. okt. g. Po vesteh tz To-kija je japonska vlada sklenila, da odpošlje v Sanghaj še 4 torpedne rušiJoe, k«r se še vedno nadaljujejo proti japoosike de-onstracije na Kitajskem. Vlada utemeljuje ta ukrep s tem. da mora zaščititi življenje in lastnino tamkaj našel jenih Japoncev. Dopolnilne volitve v Španiji Zmaga republikansko-sociafistične stanja Pariz, 6. oktobra. AA. Iz Madrida poročajo, da je pri nedeljskih volitvah kandidat republikansko-sociahstične koalicije Fossio porazil s 56.421 ^glasovi de-ničarskega kandidata Primo de Rivera, sina pokojnega Rivere, ki je dobil 38.518 glasov. Komunistični kandidat je zbral 5983 glasov. Množice so večkrat hotele napasti in zažgati voz, v katerem se je De Rivera vozil po mestnih uHcah, in policija, je večkrat morala interveiirati ter z naskokom razkropiti demonstrante. Več prodajalcev raznih komun isti Snih letakov je bilo aretiranih, ker je vlada za nedeljo prepovedala koalicije — Proglasitev obsednega v Cadisu vsako izdajanje listov. Pariz, 6. oktobra. AA. H a vas poroča iz Madrida, da se raradi delnih volitev položaj v španskem parlamentu ni izpremenil. Madrid, 6. oktobra. V Cadisu je bila proglašena splošna stavka. Po proglasitvi stavke je prišlo do krvavih spopadov med vojaštvom in sta^kujočimi, pri čemur jo bilo 6 delavcev hudo, okoli 20 pa lahko ranjenih. Vlada je nad Cadisom proglasila obsedno stanje ter odposlala tamkaj več vojaških oddelkov. Stavkujoči zahtevajo zvišanje mezd in znižanje najemnin Tudi Ameriki groze hudi časi Stfmson napoveduje tudi za Zedmjene države resne čase — Naraščajoča brezposelnost v Ameriki TTashfngfofi, 6, oktobra. V nedeljo je bil otvor jen četrti vseameriški gospodarski kongres. Navzočih je bilo 500 delegatov iz vseh ameriđkih držav. Kongres je otvoril zunanji mmkrter Stimson z daljšim govorom, v katerem je orisal svetovni politični m gospodarski položaj ter poudaril, da se bližajo tudi za Ameriko nad vse resni časi. Izrazil je željo, naj bi kongres našel sredstva m pota, ki bi Ameriko očuvala pred usodo fcvrope. Nev York, 6. oktobra. V svojem govoru pred odborom newyorške trgovske zbornice za pomoč brezposelnim je izjavil bankir Lamont, da bodo Zedinjene države v danih razmerah prisiljene uvesti 6istem podpiranja brezposelnih, če 6e bodo napori zasebnih organizacij izkazali kot nezadostni. Bivši guverner Al Smith je opozarja' na nevarnost brezposelnosti ter je izjavil, da se mora računat' z izbruhi obupan cev. zašle v bedo zaradi brezposelnosti, v prihodnji zimi računati na podporo ali zaslužek. Oba govornika sta pozivala navzoče industrijce in finančnike, ki jih je bik) 250. naj store vse za podpiranje brezposelnih! OdboT namerava v prvi vrsti osnovati z javnimi prispevki pomožni fond v višini 12 milijonov dolarjev. Samomor madžarskega legttfmrsta Budimpešta, 6. oktobra Glavni tajnik »Zveze sv. krone«, oficielne organizacije madžarskih legitimistov, Bela Freisst>er-ger se je včeraj obesil zaradi slabih gmotnih razmer. V zadnjem času ni prejemal nobene plače več in je popolnoma obubožal. Zanimivo je, da je njegova sestra utonila, enega brata je povozil avtomobil, tretji je skočil skozi okno, češko se bodo mogle družine, ki so že seda;] 1 trti pa ae je nstreHL Stran 2 iSLOVENSKl NABOD« dne 6. oktobra 1931 eter. 230 Proračuni naših mest 17* t. m. bo v Ljubljani važna seja poslovnega odbora Zveze mest — Razprava o štedenju in prejemkih mestnih uslužbencev Zagrebške »Novosti« poročajo: Na zborovanju Zveze mest v Sarajevu le bilo sklenjeno, da se bo vršila seja poslovnega odbora v soboto 17. t. m. v Ljubljani. Na sejo so. povabljeni predstavniki Ljubljane, Karlovca, Osijeka, Banjaluke, Splita, Sarajeva. Vukovara, Cetinja, Kragu-jevca, Novega Sada, Niša, Skoplja in Beograda, člani nadzorstvenega odbora predstavnika Maribora, Pančeva in Zemuna ter člani razsodišča predstavniki Mostara, Dubrovnika in Subotice. Seveda lahko tudi vsa druga v Zvezi včlanjena mesta pošljejo na sejo svoje predstavnike, kar bi bilo glede na važnost seje želeti. Na dnevnem redu sta dve važni razpravi in sicer o proračunih naših mest glede na varčevanje ter o preiemkih mestnih uslužbencev. Nniv.i/nejšp vprašanih. H katerim se bavi zdaj Zveza mest so pronifani naših mest. Želja vseh naših mest in tudi Zveze same je, da bi se tudi v obninskem gospodarstvu rim bolj stalilo. Tn v ta namen naj bi se po možnosti uvedlo v proračune enotno načelo. Saveda bo pa treba paziti, da pri morebitnem »nižanju izdatkov ne zastane splošni napredek naših mest, da se ne poveča število brezposelnih ter da se v zadostni meri zaščitijo interesi meščanov in davkoplačevalcev. Zdaj je najugodnejši čas, da se mesta dogovore o proračunu za leto 193'J. Proračuni morajo biti sestavljeni do konca leta. Prizadevanje uprave zveze mest je vse hvale vredno, saj se hoče v sporazumu s predstavniki naših mest olajšati varčevanje, ki ga je odredila vlada. Seveda pa to ne bo šlo po enem kopitu. Ne morejo se odrediti vsem mestom enaki viri dohodkov, niti enaki izdatk". Vsako mesto ima svoje gospodarske posebnosti. Zato bo težko doseči enotno financiranje naših mest. pa se bo pa dalo doseči, da finančno ministrstvo ne bo entm mestom nekaj odobrilo, drugim pa odreklo. Za mesta je nedvomno važno tudi vprašanje prejemkov mestnih uslužbencev. Osen-ni izdatki v proračunu naših mest niso majhni. V nekaterih mestih dosežejo celo 35*'e vseh izdatkov, v drugih pa skoraj 20 do 25°^. Nobenega dvoma ni, da bodo morala mesta spraviti plače svojih uslužbencev, če ne isti, pa vsaj na približni nivo s plačami državnih uradnikov. To je tudi želja mest. Zveza mest bo ob vsaki priliki ščitila svojo avtonomijo. Mestom se lahko dajejo direktive, ki se jih morajo držati in ki se jih bodo tud; brezpogojno držala. Predsedništvo zveze mest je naprosilo svoje delegate, ki se udeleže seje poslovnega odbora, naj prineso s seboj tudi statute dotičnih mest o prejemkih mestnih uslužbencev. Do seje izvršnega odbora Zveze mest se v našem mestnem zastopu v Zigrebu ne bo pričela razprava o znižanju občinskega proračuna, niti o znižanju prejemkov mestnega uradništva. Sele po seji, ko zavzamejo vsa mesta, o tem vprašanju skupno stališče, — a v takem v-rašanju je skupno statišče mogoče — pride osnutek novega proračuna v podrobno lazrravo. Kolikor zaenkrat vemo, namerava zagrebška mestna občina znižati dok'ade na plače uradništvu od 1. januarja 1931 za 10%, izvzemši plače nižjih uradnikov, ki z dokladami ne znašajo nad 1500 Din mesečno. Pred 1. januarjem ni treba zn;žati plač, ker je v letošnjem proračunu popolno kritje za nje. — Tako zagrebške »Novosti«. Ljubljanska občinska uprava po naših informacijah o znižanju svojega proračuna za prihodnje leto še ni razpravljala, jasno je pa, da se bo moral znižati tudi ljubljanski občinski proračun, kakor je začela šte-diti državna uprava in kakor je znižala proračun tudi banska uprava naše banovine . . Pomagajmo si sami! Apel generalnega direktorja Poštne hranilnice na vse trezno misleče državljane V težkih trenutkih življenja, ko nas od vseh strani tepejo udarci, je treba predvsem imeti vero v samega &ebe. Treba se je ustaviti in upreti, ne pa bežati in mislit; najprej na tujo pom<;č. NTi od nas odvisno, ali bomo dobHi tujo pom;>č ali ne in ali bo prišla o pravem (asu, ampak z našo vo> ljo in požrtvovalnostjo se lahko dvignemo v vsej svoji veličini, napnemo vse svoje sile, in se trdno odločimo, da bomo vztrajali v nevarnostih, ki nam prete. Če se. kadar se branimo pred nesrečo, zanesemo najprej nase in na svojo moč, se nam vzbudita samozavest in pobuni ter bomo vedno bolje opravili, kakor pa de preplašeno 7~hežimo z bojišča in pricaikujemo tuje • pomoči. Po tem starem in preizkušenem življen-skem pravilu 6e moramo ravnali tudi zdaj. Naše gospodarske in finančne razmere 60 se nekoliko omajale. Prišle so razne težave, ki so se pojavile po vsej Evropi in celo v Ameriki. Tem težavam se moramo upreti in sicer zdasti tako, da zbiramo tvoje lastne moči in vzbujamo samozavest. Lna sama velika misel nas mora prevzemati: ne vdajmo se! Pretrpeli smo že večje težave, toda premagali smo jih vedno, kadar smo napeli in z$>rali vse svoje narodne sile. Danes, ko se je nekakšna kolektivna blaznost 6trahu polastila slaootnejših delov našega naroda^ morajo stopiti na plan vse naše narodne organizacije, da se aktivno borijo zoper razburjenost in paniko, ki se razširjajo v naših vrstah. Kje ste, Sokoli, Narodna odbrana, Jadranska straža, vi humanitarna in patrijotična društva, moška kakor ženska! Sklicujte seje in konference ter navajajte vse svoje člane, da dvignejo svoj glas za pomirjen je tistih, ki so se preplašili. Zakličite vsem okoli vas, ki vas preplašeno vprašujejo, fcako bomo vzdržali krizo: da se boj ne bije s svetlim orožjem, ampak z junaškim srcem! Zato hrabrite in bodrite srca! Nismo še propadli, od propasti smo še daleč to? da moramo biti hrabri, verovati moramo v samega sebe, v svoj narod, v svojo domovino. Ne zapušcajmo jih. ne izdajmo svoje zastave: ne bežimo od naše valute, od naših državnih papirjev, od naših denarnih zavodov! Kam pa naj bežimo! V tujino? Ali je tam morda bolje? Ali bomo mo;,'li rešiti samega sebe, če prestrašeno pričnemo rušiti vse tisto, kar je naša skupna trdnjava. Evo predlog, kako naj začnemo zbirati naše vrste: vsa naša nacionalna društva, korporacije, občine, uči telji ( duhovniki, javni delav>ci naj zaonejo s propagando, da kupi vsakdo, kdor Ae zamore, te dni vsaj po en državni vrednostni papir. Sokolska, športna, pevska društva, šole, cerkve, bolnice, čitalnice in druga udruženja naj kupijo po eno obveznico vojne škode, ki se prodaja zdaj po 300 dinarjev, toda je zelo verjetno, da bo kaj kmalu poskočila na svoj norma mi tečaj 400 do 500 dinarjev, obveznico 7 in 8 odstotnih dolarskih emisij ali delnico Narodne banke. V6i ti papirji se prodajajo danes pod svojo pravo ceno, in kdor jih zdaj kupuje, napravi dobro kupčijo. Poleg tega, m to je najvažnejše, se bo na naših borzah vrnilo zaupanje v te papirje, ker 6e bo videlo, da je ves narod vzel te papirje za svojo nacionalno dragocenost, jfth obje} s svojim zaupanjem in obdal s svojo ljubeznijo. Pri tem torej niso potrebne nobene žrtve, niti veliki zneski. Ni društva niti udruženja, ki bi ne moglo žrtvovati v ta namen vsaj 300 do 400 dinarjev. Ce ni v blagajni toliko denarja, naj člani odbora na prvi seji zberejo med seboj teh nekoliko dinarjev. Vsako udruženje naj najin-tenzivneje stremi za tem. da bo vsaik član daroval v ta namen kakšen 6totak. ter z nakupom državnega papirja hkrati znatno moralno koristil svojemu narodu. Da bi pospešila to akcijo, daje Poštna hranilnica našemu občinstvu svoje usluge popolnoma brezplačno na razpolago. Da se onemogočijo dragi posredovalci in razne sleparije, naj vsakdo, ki žel? kupiti kakšno državno ^Svc/nico, pošlje denar Poštni hranilnici preko svoje najbližje pošte (s položnico 127 Š, ki se dobi na vsaki pošti: na zadnjo stran naj napiše, zakaj denar pošilja. Položnico naj naslovi na čekovni račun štev. 5 o. o 11). Poštna hranilnica bo vsa ta naročila zbirala in izvršila nakup še isti dan na borzi. Prav ta dan bo poslal vsakemu naročniku kupljene obveznice po izvirnem borznem tečaju, ne da bi si zaračunala kakršnokoli provizijo ali takso. (Poštna hranilnica je državni zavod, in bo to delo izvršila ne zaradii zaslužka, temveč radi splošne koristi.) Prav tako bo dajala brezplačno tudi vsa potrebna obvestila in navodila, ki bi jih kdo od nje zahteval. Tako se bo lahko izved'.a velika akcija z dalekosežnim; posledicami za naš javni kredit in naše narodno življenje. Stremimo vsi za tem, da se ta akcija izvrši. Dr. Milorad Nedeljfcovič, generalni direktor Poštne hranilnice. Prekrasno! Nepozabi Po slovitem romanu Claude Aneta. življenski roman ruske študentke ARIJ ANE KUZNECOVE. Partner RUDOLF FORSTER. Najnovejši Paramoantov zvočni tednik Predstave ob 4., 7 K in 9 Abonma II. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Stanko Zaje zadavil svojega brata Dolgo je tajil, končno je pa le priznal, da je brata med ruvanjem nehote zadavil Ljubljana, 6. oktobra, že včeraj smo poročali o zagonetni smrti mladega posestnikove&a sina Valentina Zajca, ki »o ga našli mrtvega na cesti pred domačo bifeo v Obrijah pri Mostah. Ljubljanska policija je že dopoldne uvedla občlrno preiskavo in ae je na podlag-, zbranega materijala ter zaslišanja prič odločila za aretacijo Valentinovega brata Stanka, ki je prišel že zgodaj zjutraj na stražnico povedat, da je nhegov brat mrtev. Stanko je bil namreč osumljen uboja brata Valentina. Sum je bil utemeljen. Policijski agenti so namreč našli na Zajce vem domu vso povaljano, od cestnega prahu zamazano, deloma raztrgano in okrvavljeno Stankovo obleko. Pa ne samo to, dve priči sta videli v nedeljo ponoč! Stanka v prepiru z Valentinom, pozneje sta pa vtdeli, da sta se s tepla. Ko so naaM Valentina Zajca mrtvega, niso opazrili na ndem drugega, nego majhno rano na glavi in policijski zdavnik je bil takoj prepričan, da ranica ni povzrocHa Valentinove smrti. Da ugotovi pravi vzrok smrti, je poMcija odredila obdukcijo trupla. Obdukcija trupla Včeraj ob 16-30 se je vršila v m-ivaš- nici v Dev. Mar. v Polju obdukcija trupla, ki sta jo izvršila sodni zdravnik dr. Suhe** in kot asistent dr. Bohinc- navzoča sta pa bila preiskovalni s Hini* J. Saričevic !n od -policijske uprave nadzornik g Močnik. Pri obdukciji si a zdravn:ka 'jgotoviia, da je bil Valenf.i Zaje zadavljen. Zunaj na vratu sicer ni bilo opaziti vidnih znakov, pač pa krvne podplutb? na desni strani v notranjost goltanea. Obdukcijskl izvid je seveia bolj potrd.l domnevo, da je najbrž Stanko Zaje svojega brata v prepiru zadavil. Stanka Zajra so r^erad ves dan zasliševali, pa je trdovratno zanikal očitano mu dejanje in ni hotel ničesar priznati, čeprav se je večkrat zipl?tel v protislovja. Davi je nadzornik g. Moča;k, ki je vodi' podrobno preiskavo, zasliševanje nadaljeval. Zasliševal je Zajca od 8. do 10. dopoldne, končno se je pa Stanko le udal In je skesano priznal, da je brata res nehote zadavil. Stanko pripoveduje Videč, da ni izhoda iz zaerate. je Stanko vse odkriro priznal. Pravil (je: >Z bratom Tinetom sva bila na trgatvi v Kebrovi gostilni, kjer so bfii tudi drugi fantje. Kakor običajno smo na trgatvi mnogo pili in km ara amo bili pijani. V pijanosti je začel rine razsajati hi je Izzval pretep. Interveniral je stražnik, ki ga je pa Tine podrl na tla m ae nekoliko potolkel na glavi. Tudd jaz sem sodeloval pri pretepu. Po gostilniški bitki smo se razkropili, midva z Valentinom sva odšla s sosedom Francetom Smrajcem zadnja domov. Pred domačo hišo sva se začela prepirati. Prigovarjal sem Tibetu, nad gre domov, pa m: je dejal, da to mene nič ne briga. Prepirala sva se še naprej. Smrajc je pa odšel svojo pot. Nenadoma me je Tine udaril po glavi, z drugo roko me je pa zagrabil, treščil ob tla In se zavalil name. Na tleh me je obdeloval s pestmi po gflavi. Napeti sem moral vse sile. da sem se ga otresel, ga prevrnil na hrbet in ga začel daviti. Nenadoma sem opazil, da se je umiril. Bal sem se, da se je samo namenoma potuhnil, skočil sem z nJega in »bežal domov. Drugo jutro me je okrog pol šestih zbudila mati in mi povedala, da leži Tine mrtev na cesti. Nisem mogel verjeti, ob-lekel sem se ln sem šel na cesto, kjer sem res našel brata mrtvega Takoj sem odšel na stražnico. Med ruvanjem z bratom mi še na misel ni prišlo, da bi bil zakrivil njegovo smrt, Čeprav se mi je zdelo čudno, ko se je nenadoma umiril.« S tem je bilo zaslišanje končano in policija bo najbrže Že danes dopoldne Zajca izročila sodišču. Pokojnega Valentina Zajca opisujejo vsi kot zelo nasilnega fanta, pred katerim je trepetala vsa vas. Bil je znan pretepač. Nekoč je z nožem močno obklal svojega starejšega brata. O Stanku Zajcu pripovedujejo, da je v splošnem dober fant tn da se ni nikoli pretepal. V zvezi z žalostnim dogodkom v Obrijah obvešča policijska uprava v Ljubljani vse gostilničarje na periferij! Ljubljane, da bo za trgatve, veselice in slične prireditve v bodoče poslala na račun gostilničarjev vedno po dva stražnika, če se bodo pa taki dogodki ponavljali, bo pa sploh prepovedala slične prireditve, časi so pač preresni in gotovo je. da se na takih prireditvah zapravlja samo denar In kvari ljudsko zdravje. Koncert violinista Rupla Karlo Rupel, ki ga smemo še danes po vsej pravici imenovati edinega slovenskega violinista velikega koncertnega formata, je pod okriljem Glasbene Matice včeraj, 5 t. m. v veliki unionski dvorani priredil koncert, ki je z glasbene strani uspel prav imenitno, manj pa je moral prireditelje zadovoljiti materia/no. O vzroku 6labo prodane dvorane razmišljati ni dosti treba. Naraščajoča ooubožanost uradništva, ki je bilo vedno glavni posetndk kulturnih prireditev, bo tudi nadalje kriva bodočih materialno slabo uspelih koncertov. Prireditelji bodo morali resno razmišljati o znižanju visokih vstopnin, ako bodo hoteli imeti v svojih dvoranah dovolj poslušalcev. N ezado volj i vega poseta včerajsn j ega koncerta pa nikakor ni kriv K. Rupel m niti ne njegov program. Z obema je bilo poslušalstvo nad običajno mero zadovoljno ter je z navdušenim odobravanjem izravnalo svojo maloštevilnost. Mladi Rupel gre strmo pot navzgor. Po a-bsolviranju violinskih študij pri našem najgla6ovrtejiem violinskem učitelju Janu Slajsu je odšel k znamenitemu pedagogu Ševčiku v Pi6ek, od tam v Pariš, kjer misli svoje delo nadaljevati kajti prav dobro se zaveda, da se mora umetnik učiti do zadnje svoje ure. Znatno se je še umeril m do jasne, v vsakem ozira precizne igTe izklesal, pridobil širok, močno gorak ton, do česar mu je sigurno mnogo pripomoglo pronicanje v klasično violinsko literaturo Bacha, Tartinija in drugih velikih mojstrov. In favoriziran.je teh klasikov ter njih ljubezni pol no izvajanje je ono, kar kaže resnost Ruplovega sistematičnega violinskega dela. Preko stilno in vsebinsko le* po podanega a-mol koncerta Bacha je Rupel dosegel v Tartinijevem »Vražjem tri leku«, zlasti 6 kadenco v zadnjem stavku (odtod rudi ime skladbe) nemara najvišjo stopnjo tehničnih težav, ki jo je z navidezno lahkoto in izvanredno čistoto premagal. S stališča novodobne melodike, polifonije itd., najtežje razumljiva skladba je bila Oeterčeva »Fantazija«, s široko zasnovanima ogekrhna stavkoma in bahovsko občutenim srednjim kan omenim delom. Oba mlada človeka, Rupel m njegov spremljevalec na klavirju Marijan Lipov-sek sta delo idealno naštudrnaJa :n je podala v na jdo vršen e jsi oMilri. Sledili so trije krajši kosi francoskega soicarja £. Jaques-DalcToroja (Dane Frivoile), M. Ravela (Ha-banera) in silno pestra efcladfoioa »Min-strcis« C. Debjusavja, ki jo je moral Rupel ponoviti. Tartini-Kreielerjevian zmanim, a znamenitim variacijam na Corellijev tema je k sklepu sledila sijajna Scherzo-Taran-tela VVieniavskega. S tem pa Rupel svojega lepega koncerta ni mogel zaključiti, kajti pubKka je rasrljevala vnovič in vnovič dodatek, s katerimi mlađi, simpatičen violinist ni hotel skopariti. Ob koncu je prejel tu* nekoliko lepih cvetličnih darov. Na klavirja ga je ves večer opremljal Marijan Lfpoviek in zdi se mi, da je to par, ki bi ae moral za svojo koncertno kariero zv-s- zati za celo življenje, kajti oba mlada umetni"«: a sta ena sama volja, ena sama duš in to je najvišja pohvala, ki jo .',amo-rem izreči. —č. S fotografsko kamero v Julijske Alpe Med našimi fotoamaterji tudi že čez mejo slove Krašovec, Planinšek, Ravnik, Skerlep in dr., ki so dobili že mnogo nagi ad za svoja odlična dela v raznih tekmah inozemstva, sedaj se jim pa pridružuje tudi mladi akademik Cveto ŠvigeJj. L>re-vi ob pol 21. priredi namreč ZKD v veliki dvorani Kazine predavanje »S fotografsko kamero v JuKjske Alipe«, kjer bo pokazal Cveto Švigelj s skioptikonom 90 svojih najlepših slik. Brez laskanja lahko rečemo, da so prvovrstne ter prav nič ne zaostajajo za inozemskimi fotografijami. Tuda irmet-ninel Cveto švigelj: Triglav v jutranji zarji. Nekaj bežnih pogledov po Ljubljani: Grad, kapelica na gradu, idiličen kotiček Starega trga, ki je zaradi nepazljivosti mestnega urada pred kratkim izginil, nadalje Tivoli pozimi, nato nam pa naše potovalno razpoloženje povzdigne na kolodvoru še strojevodja, ki maže kolesa. Sava in potočki, kmečke hiše in prizori iz kmečkega življenja hite mimo nas, zlasti je pa krasna pomlad v škofjeloških hribih. Prvikrat zagledamo Triglav z Jelovice — m naprej v dolino Save Dolinke! Šopek narcis, nato pa Kranjska gora v mesečini, kristalno jutro na Slemenu in Vršiču, Stenar in Triglav z vseh strani. Kako krasne so slike iz Bohinja in njega sneženih terenov ter Sedmerih jezer! Radi bi si te čudovite slike Bohinjskega jezera ogledali natančneje in jih imeli na zidu, a Slovenci še nismo tako bogati, da bi mogli reproducirati vse zaklade naših fotoamaterjev. Oglejmo s4 jih vsaj d revi pri predavanju, ki bo gotovo med najlepše ilustriranimi potmi, kar smo jih videli v Ljubljani. pridem t v Elitni kino Matica KOLEDAR. Danes: Torek, 6. oktobra, katoličani: Brunon; pravoslavni: 23. septembra: Jovan Krst Današnje prireditve. ~ Kino Matica: Arijana. Kbo Dvor: Poliub. Kino Ideal: Huzarji plešejo. Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava. ZKD: Alpinsko predavanje g. Cveta Šviglja ob 20.30 v veliki dvorani Kazine. Dežurne lekarne. Danes: Leustek, Resljeva cesta 1; Bohince, Rimska cesta 24; dr. Kmet, Dunajska cesta 41. Hinko Jezovšek V nedeljo so pokopali v Sarajeva g. Hinka Jezovška, uradnika sarajevske »Mestne hranilnice*. Za njim žalujejo soproga Ema m hčerka Edita, za njim žabu je družina njegovega očeta, mestnega uslužbenca v Ljubljani, za njim žalujejo vsi naši rojaki v Sarajevu in nič manj člani ljubljanske drame, ki so lansko poletje gostovali na svoji turneji v Sarajevu. Kako lepo n^s je kot član »Slov. kluba« vodil po mestu, nam razkazoval zanimivosti in vedno skrbel za našo udobnost! Ko smo se že vrnili v Ljubljano, nas je tik pred otvoritvijo sezone obiskal in vsi smo bili veseli, ko smo ga pozdravili na domačih tleh. Po zunanjosti orjak in športnik, po duši dete, navdušen, blag in idealen naš človek, je umrl zadet od kapi. star komaj 29 let. Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali. N. v m. pJ Fr. L. Narodno gledališče DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 6.: Kralj na Betajnovi. D. Sreda, 7.: Dogodek v mestu Gogi. E. Četrtek, 8.: Zaprto. Petek, 9.: Takšna je prava. Red A. Ponovitev Cankarjeve dram« >Kra!j na Betajnovic je drevi ob 20. uri v naši drami in sicer za red D. Jutri v sredo se ponovi >Dogodek v mestu Gogi< za red E. V četrtek ostane drama eaprta OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 8.: Lncerna, premijera. Izven. Petek, 9.: Zaprto. Sobota, 10.: Viktorija in njen h u zar, opereta. Premijera. liven. Ponedeljek, 12.: Simfonični koncert openi^a orkestra v Undonski dvorani. Izven. * Premijera slovanske opere kot otvoritvena predstava letošnje operne sezone. V četrtek, dne 8. t m. se otvori operna sezona z Novakovo muzikalno pravljico >La-teraa«. Libreto opere je nacionalno probuja-joč in opera zavzema odlično mesto v novejši češki glasbi. To zasluži vsled svoje tople melodijoznosti in številnih nacijonalnih motivov, ki prepletajo vse delo. >LatermK bi lahko imenovah" moderno »Prodano nev*. sto<. Glavno vlogo Ilanice poje ga. GjugJ.>-nac-Gavelia, moško vlogo mlinarja poje pa g. Janko. V ostalih vlogah nastopijo gosjpe Thi-errTjeva, Španova, Kogejeva in gg. Gost!č\ Rumpelj. Kovač, Pugelj. Zupan. Magolič itd. Opero je naštudiral kapelnik Niko £tritof, inscenira! pa g. Uljaniščev. Jutri priobčimo vsebino dela. Predstava se vrši izven abonma. Predprodaja vstopnic pa od srede dalj* Opereta »Viktorija in njen hiizarc. Nekaj nad leto dni staro delo je v razmeroma kratkem času osvojilo vse odre. Premijo-re so bile sprejete z velikim veseljem, katerim je sledila potem na posameznih odrih cela vrsta repriz. Glasba in libreto sta naravnost izvrstni Glasbo je napi&al Pavel Abraham, libreto pa so delali* štirje najznamenitejši libretisti sedanje dobe. Premijera se vrši izven »borana v soboto dne 10. t m. >S L O V E N S K T N A RO D« dne 0. oktobra 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Avstrijsko-juposlovoii>ka trgovska zbornica. Včeraj je bila ustanovljena na Dunaju avstrijsko-jugoslovenska trgovska zbornica. Zborovanje se je vršilo v zgradbi nesena poslaništva. Predsedoval je avstrijski strokovnjak Eugen Stirling. Ob veliki udeležbi so bili izvoljeni za častne predsednike avstrijski trgovinski minister Heinl, jugoslovenski minister za trgovino in industrijo dr. Kosta Kumanudi. avstrijski poslanik v Beogradu Ploenies in jugoslovenski poslanik na Dunaiu dr. Angjelinovič, za častna podpredsednika pa šef za v orla za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu Tomičič in naš častni konzul na Dunaiu Mil:voj Simie. Za predsednika je bil izvoljen Eugen knez Lic.htenstein. za podpretlse Vojvodinska pošta«. List bo izhajal kot dnevnik ter bo informativnega značaja. Bard se bo v prvi vrsti z razmerami in potrebami Vojvodine. Glasilo nemške narodne manjšine v Jugoslaviji bo odslej izhajalo tudi ob nedeljah in praznikih. — Nov Sokolski dom. V Stari Pa zovi so včeraj slovesno otvorili novi Sokolski dom :cr proslavili obenem 20-lernico tamošnjeca sokoiskega društva. Na sLavnosti je zastopal kralja polkovnik Mirćić, navzoča pa so bili tudi delegati vojnega ministra, prosvetnega mimstra. Saveza SKJ in predstavniki raznih drugih kulturnih organizacij. Po službi božji je pozdravil goste dru-.vTvern predsednik Branko Gimčić, nakar { zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Mirčić v zahvali na pozdrav poudarjal, kako veliko naklonjenost in ljubezen do So-- dsrva goji Nj. Vel. kralj. Govoril je tudi zastopnik vojnega ministra polkovnik (-'lisic in zastopn:k prosvetnega ministra dr. Dragic, nakar se je zahvalil vsem gostom za udeležbo v imenu Sokolstva zastopnik Saveza SKJ Branko Zlvkovič. ** Slovenska zlatokopna družba v Ameriki. Slovenska družba za kopanje zlata v državi Idaho v Zedinjenih državah je cleve-landski Ameriški domovini« poslala zanimivo poročilo o dosedanjem poslovanju te družbe. Rude zlata in srebra — pravi poročilo — je velikanska množina. Te dni smo kupili mlin in druge priprave, s katerimi bomo izločevali zlato od drugih minerali j. Doslej je že izkopanega nad 4000 čevljev. Družba Bunkerhill-Sullivan Co. bi ki sedi sedaj v preiskoval- nikovc vdove nem zaporu. — Vreme. Vremenska napoved, pravi, da ni pričakovati nobenih izprememb. Vče; raj je bilo po vseh krajih naše države lepo Najvišja temperatura je znašala v Splitu 21.7, v Zagrebu 17.4, v Sarajevu 17.3. v Ljubljani 16.8. v Beogradu 16.7, v Maribora 14.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani /70.8. temperatura je znašala 5 stopinj. — Konec /. Io.tr lahnega razbojnika. Iz Vrnjačke Banje poročajo, da je orozniška patrulja pri Vnfjacih ubila proslulega razbojnika Branka Vučipa. Ko so orožniki naleteli nanj, je skušal pobegniti ter je pričel tudi streljati. V nastali borbi je bil razbojnik ubit. Pri njem so našli 55 nabojev, velik nož in tudi bombo. — Ribič utonil. Na Dunavu pri Dalju se je pr;petila v noći od nedelje na ponedeljek težka nesreča. Ribiča Vlado ftiševič in Jovan Milinkovič sta hotela privezati svoj čoln k vlačilcu, ki ga je vlekel po reki pamiik. Ko sta se pa približala vlačilcu, so valovi čoln prevrnili in ribiča sta padla v vodo. Milinkovič je utonil, ker je imel eno nogo hromo in se ni mogel boriti z valovi. Iliševič 6e ie pa rešil. — Umor zaradi dedščine. Pred zagrebškim okr. sodiščem se ie vršila včerai razprava proti Andriji in Cilki Turk, obtoženima zaradi umora sorodnika Antona Repoveckega, ki so ga dne 7. julija našM v njegovem stanovanju umorjenega. Obtožnica pravi, da sta umorila starca dogovorno z namenom, da bi se polastila njegovega premoženja. Repovecki je namreč imenoval v svoji oporoki Andrijo :r» Oilko Turk za svoja glavna dediča. V zadnji dobi se je bavil Repovecki z mislijo, da bi se ponovno oženil in v bojazni, da bi jima ne odšla dedščina po vod', sta se odločila, kakor pravi obtožnica, da ga spravita s sveta. Obtoženca sta v preiskavi vsako krivdo zanikala in šele pozneje priznala, da sta res umorila stare* Pravita, da tega nista storila iz lakomm-sti, marveč, ker ju je gonil od hiše in ju tudi dejansko napadel. V kritični noći e prišel Repovecki pijan domov in ju začel zmerjati. Nastal je prepir, naposled pa je starec sel s sekiro nad Turka. Ta sc i« branil in ga davil za vrat. žena Cilka pa Je s kladivom udarila starca parkrat po glavi. Zdravniki so ugotovili da je nastopila smrt zaradi davljenja. Sodišče je upoštevalo zagovor obeh obtožencev, da nista imel) namena starca umoriti ter je obsodilo Andrijo Turka na 4 leta. Cilko Turk pa na 4 mesece strogega zapora. • Obleke In klobuke kemično čisti, bat va ol"s5rn In Hkp tovarna To* Rei?ti Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730. Samo še danes Greta Garbo v krasnem ljuba vnem filmu POLJUB Ob 4., Vz 8. in 9. ori zvečer! Cene 4-— in 6.— Din pri vseh predstavah Iz Ljubljane —lj Nj. Vel. kraljica Marija v Ljubljani. Davi malo pred 11. se je po CeiovšJci cesLi pripeljala s svojim elegantnim avtomobilom kraljica Marija v spremstvu dvorno dame ge. Eleonore dr. švrljugine. šofirala je samo po Dunajski cesti, Selenburgov: ulici dn Gradišču, nato se je pa med spošt Jjivim pozdravljanjem občinstva, ki jo je takoj spoznalo, odpeljala nazaj in po Prešernovi ulici in cesti sv. Petra na Žalost cesto, odkoder se je vrnila na Bled. —lj Javna dela. Na Sv. Petra nasipu kopljejo od Resljeve ceste proti Marijinemu trgu jarek za položitev električnih kablov. Na Resljevi cesti so kabli žc položeni do mostu, od koder jih bodo položili do novega transformatorja na Marijinem trgu. Na Sv. Petra nasipu je elektrika napeljana še po žicah, kar bo zdaj odpravljeno. — Na Nabrežju 20. septembra ob tromostovju zopet drdra kompresor; podirajo del na-brežne betonske ograje, ker bo tudi tu ob mostu nad strugo majhna terasa z balu- strado kot ob kraju obeh mostov na obeh rada kupila ta naš rudnik, ki pa bo ostal J bregovih. slovenska last. Prihodnjo pomlad bo mno- j —jj Moderna kavama je bila o^vorjena go naših ljudi dobilo tu delo. Mi imamo 775 a krov zemlje, kjer se nahaja zlata in srebrna ruda. Imamo srebrno rudo, ki vsebuje 60 odstotkov srebra in do 20 odstotkov ^lata. ostalo pa je baker, cink in svinec ter npke.j drugih rudnin. V direktorij družbe so bili izvoljeni Jakob in Franc Pintar, Janez Flajšman, Josip Janžević, Alojzij Truger in Alojzij PajniC. Rudnik je zelo bogat in upravičeno je upanje, da bo igral veliko vlogo v ameriškem rudarstvu — štiridesetletnica mature. Tovariši, ki so leta 1891 maturirali na ljubljanskem učiteljišču, se snidejo v sredo 14. t. m. ob 9. uri v restavraciji hotela Slon. Ob 10. uri maša zadušnica. Po maši obisk grobov pokojnih tovarišev. Ob 13. uri skupno kosilo. Na veselo svidenje! — Dar za stradajoče. G. dr. Dolšak Franc, načelnik banske uprave od. VI. je poslal v pisarno Rdečega križa 100 Din za stradajoče žrtve suše. Iskrena hvala plemenitemu darovalcu ! — Sumljiva smrt bogatega krnita. V nedeljo so privedli orožniki iz vasi Vojske v Subotico bogato vdovo kmeta Antona Avgufitinova. Pred osmimi meseci je Avguštinov nenadoma umrl in zdravnik je ugotov il, da je podlegel črevesnemu vnetju. Po vasi so pa govorili, da ga je žena zastrupila. Orožniki so obvestili o tem sodne oblasti, ki so odredile odkop trupla. Drobovje so poslali v Beograd v analizo, ki je pokazala, da je v njem mnogo arze-nika. To je dalo povod za aretacijo poko>* v soboto na vogalu Šmarrinske ceste in Bolgarske ulice v lepi novi hiši. Kavarn je v Ljubljani v primeri z vinotoči in gostilnami zelo malo, tako modernih kot je »Viadukt« pa še manj. Šmartinska cesta je zelo prometna, zlasti ima bodočnost ta del mesta zdaj, ko v bližini grade carinarnico ter so tlakovali in uredili vse glavne ceste. Zato bo tudi kavarna dobro uspevala. —lj Ali 25 in 50 para ni denar? Pišejo nam: V neko javno kuhinjo je prišel te dni siromašno oblečeni brezposelni delavec in si naročil za večerjo proseno kašo. Skromno večerjo je takoj plačal, toda po-streintea mu je vngpla denar nazaj, češ da ga ne sprejme. Dal ji je namreč 4 novčiće po 25 para in 1 po 50. Denar je pustil na mizi in po večerji odšel, postrežnica je pa kričala za njim, naj pobere svoje novčiće, ker jih ona ne mara. Nihče seveda nima pravice odklanjati drobiža, ker Je tako veljaven kakor tisočaki, najmanj bi ga pa smeli odklanjati tam, kjer pomeni krvavo zaslužene prihranke revežev. —lj Spored I. simfoničnega koncerta letošnje sezone, ki se vrši v ponedeljek 12. t. m. v veliki dvorani Uniona. Dirigent L. M. Skrjanc. Operni orkester, ki je pomnožen s člani orkestralnega društva Glasbene Matice in konservatoristi. izvaja naslednje skladbe: Brahms: Simfonija. Lajovic: Cap-rice, L. M. Škrjanc: Lirična ouverrura, Čajkovski: klavirski koncert O posamez- nih točkah bomo v prihodnjih dneh priobčili nekaj podatkov. Predprodaja v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah Kot pianist - solist sodeluje Ivan Noč. —Ij Gledališka dnevna blagajna bo poslovala v sredo in četrtek še v dramskem gledališču, na kar prav posebno opozarja mo. Vstopnice za premijero opere »La-terne« se dobijo torej v drami v sredo in četrtek od 10. do pol 13. in od 15. do 17. —lj Veieaipinski zvočni film »Vzpon na Montblanc«. ZKD bo predvajala ob globoko znižanih ljudskih cenah od petka dalje veJe nlpinski zvočni film »Vihar na Mnntbiancu«. V krasni planinski drami srečamo znamenito alpinistko Lene Riefensthal in druge znane turiste in plezalce. Najsenzacijonal-nejšj prizor v filmu je pa pristanek in start slovitega pilota Hrnesta Udeta na ogromnem ledeniku Moiiiblancu. Vse ljubitelje planinstva in turizma opozarjamo žc danes na ta prekrasni film. Predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici v petek in soboto ob 14.15, v nedeljo pa ob 11. do-noldne. —lj Zveza kulturnih društev priredi 6. t. rn. ob pol 21. zanimivo ioto - alpinsko predavanje g. Cveta Sviglja z 90 slikami. Predprodaja vstopnic v ZKD vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. in zvečer pri blagajni. Sedeži do Din 6, stojišča po Din 3. — lj IV. delavski prosvetni veeer »Svobode« in >Zarje«, ki se bo vršil v sredo 8. oktobra 1931 ob 20 uri v dvorani Delavske zbornice bo imel na sporedu: Jaki: Beograd-Zagreb-Ljubljana in Petrie: Mornarjeva uso-da. Igrala bo godba >Zarja* pod vodstvom kapelnika g. Fr. Dolinarja. G. Drago Žagar in g. Jože Pavlic zapojeta: Benjamin Ipavec: VaMlO; Emil Adamič: Planinec; Franc Qer-bič: Pogodba. Gdč. Milena Verbičeva pa Puvčič: Z.anjice; Chopin: Žal; Ipavec; Ciganka Marija; Zelenski: DekliČ je sanjal. Pri klavirju sta gg. Marjan Lipovšek in Josip (Irbee. O mednarodni fcportni olimpijadi bo predaval g. C. štukelj in bo na modernem epidiaskopu pokazal nad 100 fotografskih posnetkov. —lj Medklubske kolesarske dirke se bodo vršile v nede'jo 11. t. m. ob 14..*) na športnem igriSčn ASK Primorje. Program, ki se bo izvajal, sestoji iz mnogih zanimivih in napetih kolesarskih točk. med katerimi sta najvažnejši 9. in 11.. kjer bodo posamezni klubi tekmovali za dva krasna prehodna pokala, ki sta razstavljena v knjigarni Tiskovne zadruge. Ker so tovrstne prireditve pri nas zelo redke, se je nadejati čim številnejše udeležbe. t » Zveza gospodinj javlja svojim člani cam. da bo danes popoldne od 15. do 17. v društvenih prostorih na Rimski cesti 9, prvi posvetovalni sestanek. Gospodinje dobe pojasnila v vseh vprašanjih, tikn.1o nic ni tnar, Kar dr u (fini živcem je na kvar. Ta doba je že davno minula, ko je zadajalo veliko pranje gospodinji toliko preglavic. Danes razun gospodinje nihče ne ve v hiši. da ie danes dan velikega pranja A tudi gospodinji se nič ne mudi in vstane še le ob običajni uri — seveda samo ondi — kjer se uporablja za pranje poznano in izvrstno ALBU Vrtnarstvo v oktobru Neka] praktičnih nasvetov onim, ki hočejo umno vrtnariti ■ Ljubljana, 6. oktobra. Obiranje sadja se bliža koncu. Ne popolnoma razvito, slabšo sadje porabiš za most, ocet, o-služuiof se peska ali lahke zemlje in govejega gnoja. Kako se radie! vlaga, prečita i tozadevni članek v lanskem »Sadjarju in vrtnarju«:. Paradižnikom poreži stebla in jih obesi v kuhinjo ali kak dmg topel prostor. Zeleni plodovi bodo dozorevali polagoma m porabo tje do božiča. Zimsko spinačo in motovileč očisti plevela in porabljaj zemeljsko skorjo. Proti mrazu občutljivejše cvetlice spravimo v tem mesceu v notranjost hiše v s\vt M prostor Zunaj ostanejo še uailalje tiste, ki prenašajo nekoliko mraza n. pr. oleandri, ankuba, lavor, granatna jablana, fuksije i. dr. To spravimo v veže in kleti, kjer ni pretopio, kadar pritisne občutnejšj mraz. Gomolje dalij, kan, gladijo!, gomoljastih bego-nij spravi v suho klet na police. Pred prenosom sobnih rastlin v sobe in drucih, ki so bile zunaj na vrtu, operi posode, otrebi suho listje in morebitni mati, ki je vrhu zemlje. Slabotnih ne vzimuj, ker ne prenesejo zime. Dokler ni še mraza, zrači prostor, kj'»r imaš spravljene cvetice in zalivaj pomalem, da bi ne odganjale bledičnih od panj kov, ki cvetice le Šibe Zato tudi ni primeren pretopel prostor za počivajoče razstline. Sedaj cvetoče rastline spravi v svetlo solnčrm lego med okna. Spomni se ptic duplarjev, ki so naši najboljši zatiralci škodljivega mrčesa. Zdaj je čas, da jim postavimo gnezdišča, ki jim služijo za prenočišča in se tako privadijo za pomladansko gnezditev. Najboljša so iz izdolbenih drevesnih dupel, za silo tudi zbi-ta iz deščic. Za škorce, detale in zelene žolne mora biti gnezdišče vsaj 25 cm visoko, z votlino 15 cm v premeru in s 4 cm veliko vhodno luknjo. Za sinice in druge majhne ptice naj bodo nekaj manjša. Ob strani luknje vdelaj palčioo. ki služi ptici za poči vanje In sedenje Da voda ne vhaja v gnezdišče, mora biti zgoraj pribita za streho dovolj velika deščica, razen tega pa pritrdi na drevesu gnezdišče tako, da viai poševno nagnjeno na tisto stran, kjer je luknja. Pazi šo, da je luknja gnezdišča obrnjona na južno ali južno-vzhodno stran. Večkrat zasedejo gnezdišča vsiljivi vrabci, ki strahujeio koristne ptice. Obraniš se jih, ako jim čim prej podkadiš p smodnikom. Zvočni kino Ideal Danes nepreklicno zadnjikrat Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. url Oskar Karlweis Greti Theimer v vojaški veseloigri Huzorji ple Jclo... Krohot! Bombe smeha! Pred poroko. — Preden te vzamem, dušica, te moram opozoriti, da sem strašno ljubosumen. — To je lepo od tebe, da me posvariš že zdaj. Paztla bom tem bolj, da bom v zaikoou zelo previdna. t Stran 4 SLOVENSKI NAROD. dne«, oktobra 1931 Stev. 226 Emile Gaboriam 52 (Vampirji velemesta Roman w — Oh, da! — je odgovoril. — Moj klijent je bil še na stopnicah, ko sem že oblekel suknjo, vzel čepico m hitel a niiin. Zunag s$m ga zagledal deset korakov pred seboj. Sledil sem mu in kmahi sem videl, ka(ko je vstopil v krasno palačo na rue Varerme. Bilo je res tako in ta iskrenost je bila sodnemu eksekutoriu všeč. — In vaš klijent je bil doma, — ga je prekinil, — doletela vas je visoka Čast, da ste mogli postreči z nasvetom vojvodi de Campdocu. — Prav pravite. Med svoje klijente prištevam tudi vojvodo de Champdoca> kar mi je seveda v veliko čast. Rad bi samo vedel, kako ste mogli vse tako točno izhvohati. — O, — je odgovoril Tantaine skromno, — naključje je vsemogočno .. Ne razumem pa, kaj more brti skupnega med vojvodo in Karofrino. Bivši kuhar se je porogljivo zasmejal. — Zares? — je pripomnil. — Zakaj jo torej zasledujete? ... Moji razlogi so zelo enostavni. Preskrbel sem si o vojvodi de Champdocu vse potrebne informacije. To je baje zelo mogočen gospod, neizmerno bogat in hud moralisti. Je oženjen m živi s svojo ženo. Imela sta edinega sina, ki sta ga pa lani izgubila in njegova smrt ju je tako potrla, da se ne moreta potolažiti. Tedaj sem si mislil: Čeprav je vojvoda, človek je pa le. Vojvoda je imel najbrž v mladosti s svojo ljubico otroka, ki ga je odnesel v nafdenišnico in pozabil nanj. Ko mu je pa zakoniti dedič umrl, ni imel nikogar več, komur bi lahko zapustil svoje premoženje in ime; tedaj se je spomnil svojega nezakonskega sina in hotel ga je najti. Kaj pravite k temu? — Da so vaši zaključki dokaj logični, da mi pa nikakor ne povedo, zakaj se tako zanimate za Karolino Schime- lovo. — Takoj vam povem ... Nekega dne me je zaneslo srečno naključje k nekemu krčmarju na rue Varenne in tam sem slišal govoriti o služkinji, ki je služila pred pet in dvajsetimi leti pri vojvodi de Champdoce in dobiva še zdaj od njega skromno rento. In ta služkinja je bila Karolina Schimelova. Neki lakaj mi je dal njen naslov in naročil sem svojemu agentu, naj jo zasleduje ... — Kaj pa hočete doseči s tem? — Priznam, da ne mnogo. Toda pokojnina, ki jo dobiva to dekle, je pač dokaz, da je storila svojemu gospodarju nekoč važno uslugo. Kaj ni mogoče domnevati, da ji je dobro znano, da je snel vojvoda nezakonskega sina? — Ta domneva je malo verjetna, — je odgovoril stari sodni eksekutor kar tja v en dan, kakor da ga to vprašanje spk>h ne zanima. — Sicer pa, — je nadaldeval Per-pignan. — od takrat vojvode de C^amodoca nisem več videl. — Pač ste pa videli monsieura Ca-tenaca. — Da, trikrat. — In vam ni dal nobene nove informacije? — Ali vam ni povedal, v katero najdenišnico so oddali otroka? — Seveda mi je povedal in opozoril me je na zanimivo podrobnost, na katero bi bil sicer pozabil. Vojvoda de Champdoce mi je doslovno dejal, da lahko svojega nezakonskega sina po brazgotinah zanesljivo spozna. Pri teh besedah se je stari sodir eksekutor naenkrat vzravnal in na obrazu se mu je poznalo silno razburjenje, ki ga je pa prikrival, kolikor se je pač dalo. — Bogme, žal mi je, da sem ^as po nepotrebnem nadlegoval, — je deial. — Moj šef je mislil, da lovita isto divjad, Motil se je... Prepuščamo vam svobodno polje. In odšel je tako naglo, da Perpi-gnan ni imel kdaj odgovoriti. Hitel je po ozki ulici des Reculettes, mrmrajoč sam pri sebi: — Glej no torej ima brazgol.ne a ta izdajalec Catenac mi jih je zar: •»!-Ča4! xxm. Mascarot je bil zanimiv primer člo-veka-lutkarja, ki ga občinstvo ne vidi, pa vendar drži na nitkah vse lutke, premikajoče se na odru. Zato tudi nista minili niti dve uri od trenutka, ko se je bil Andre na vogam avenufc Matignon poslovil od Modesta, pa je že imel za petami vohuna, k? mu je bilo naročeno obvestiti Mascaro>ia o vsakem njegovem koraku. Andre seveda ni imel o tem niti pojma. Misel, da je Sabina de Mussidan rešena, je bi'a tako prevzela njegovo dušo in srce. da se ni prav nič zmenil za to, kad se godi okrog njega. Tudi če bi se bilo zpiš"1^ vse svetovje, bi bil ostal srečen, kakor je bil. Zdaj je imel prijatelja, barona de Breulh-Faverlava in zaupnico madame de Bois d' Ardon, dva zaveznika, čijih vpliv bi mogel biti v njegovem ooloža-ju odločilen. Toda čim bolj se je Andreu smehljala bodočnost, tem bolj si je ponavljal, da se mora še z večjo vnemo lotiti dela. Tistega večera je zapustil baroaa de Breulha zelo zgodaj. — Od jutri, — je dejal, ko sta si segla v roke, — me boste lahko videli na odru v Champs-Elysees, kjer bi»m delal. Del noči je prebil ob snovanju načrtov, ki jih je moral izročiti monsie-ru de Gandelu, prebogatemu podjVni-ku, ki naj bi mu okrasil hišo s kiparskimi deli od tal do dimnikov. Vstal je zelo zgodaj, ozrl se je mimogrede na Sabinin portret, ki ga je skrbno skrival, vzel je skice in odše' k monsieru de Gandelu, srečnemu očetu mladega Gastona. Ko je potrkal okrog desetih na njegova vrata, mu je sluga nujno svetoval, naj poset odloži, ker je gospod zelo razburjen. Toda Andreu se je mudilo. — Kaj za to! — je odgovoril. — Vaš gospod me ne bo požrl. Sporoč te mu, da bi rad govoril z njim. Pretendent na španski prestol umrl V Parizu je nenadoma umrl Don Jaime Bourbonski, znan kot bohem in lahkoživec V Parizu je v soboto nenadoma umrl karlistični pretendent na španski prestol Don Jaime Bourbonski. Z avtomobilom se je odpeljal na izlet v Chan-tilly, kjer mu je nenadoma postalo slabo. Takoj se je vrnil v Pariz, kjer je pa kmalu umrl. Don Jaime je bil edini sin Don Car-losa in močna politična stranka v Španiji je videla v njem bodočega kralja. On sam pa ni bil nič kaj primeren za to Bourboni so videVi v Donu Jaimu svojega šefa, saj je vodil svojo nečakinjo Žito pred oltar. Prava domovina tega knežjega bohema je pa bil Pariz. V francoski prestolici je poskušal srečo tudi z najrazličnejšimi finančnimi transakcijami, s katerimi pa ni imel posebne sreče. Američanom je prodal skoraj ves rodbinski nakit, samo kroni in žezlu je prizanesel. V Faubourgu, v salonih starih vojvodini, ni bil noben gost tako v časteh, kakor Don Jaime. To dozdevno kraljestvo je znova oživelo ob nedavni španski revoluciji, ko so bili fanatični privrženci pokojnega pretendenta prepričani, da bo on zasedel španski prestol, čeprav je bil Don Jaime že davno sklenil mir z Alfonzom XI n. S smrtjo pretendenta na španski . prestol je ostala brez bodočnosti ena j najmočnejših španskih strank, stranka neumornih karlistov. ki bodo morali sedaj prisegati zvestobo 831etnemu Donu Alfonzu Bourbonskemu. Pa tudi ta se je že odpovedal svojim aspiracijam na prestol in tako ostane starim tradicijam zvesta stranka brez eksistenčne upravičenosti. Bon španskih pretenden-tov je s smrtjo Dona Jaima končan. visoko dostojanstvo. Rad je razkošno živel in vesela družba ga je mnogo bolj mikala, kakor državni posli. Po očetu je imel pravico do mnogih visokih časti in naslovov, toda zadovoljil se je samo z enim in imenoval se je vojvoda madridski. Kot tak je bil na pariških bul var jih, po vseh večtfih dunajskih hotelih in francoskih letoviščih, pa tudi v igralnici Morite Carlo splošno znan. Morda ga zato ni mikala politična karijera, ker je imel že dvakrat v življenju s takimi rečmi smolo. Prvič, ko je študiral na vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu in ga cesar Franc Jožef ni hotel sprejeti v avstrijsko armado, drugič pa, ko mu je cesar Franc Jožef preprečil ženitev z njegovo izvoljenko. Staremu avstrijskemu cesarju se je zahvalil za odklonitev sprejema v avstrijsko armado s tem, da je stopil v rusko armado, kjer je dosegel v huzarskih polkih čin polkovnika, se udeležil rusko-japonske vojne ter se vrnil z mnogimi ruskimi odlikovanji na svoj grad Frohsdorf pri Dunajskem Novem mestu. Svoji izvoljen-ki, s katero se ni mogel poročiti, ker je nasprotoval poroki cesar Franc Jožef, je ostal zvest in se sploh ni oženil. V Frohsdorfu, božji poti vseh legitimi-stov, je bil neomejen gospodar in lahko se je nemoteno udajal spominom na slavno preteklost svojega rodu. severoameriška država Illinois prva civilizirana in kulturna država, ki bo oficijelno dovolila evtanazijo. Alkoholizem in električni tok Profesor Manojlov razpravlja v nekem dunajskem strokovnem listu o zvezi med alkoholizmom in smrtjo, ki jo povzroči električni tok. Večkrat je opazil, da nekatere delavce električni tok samo obžge, drus:e pa ubije. Začel se je zanimati, od kod ta pojav in prišel je na misel, da utegne igrati pri tem glavno vlogo alkoholizem. Začel se je zanimati za vprašanje. aH so taki primeri golo naključje, ali pa so alkoholiki bolj podvrženi električnemu toku kakor trezni ljudie. In to je hotel dognati s poskusi. Zanimalo ga je vprašanje, ali električni tok res pozna razliko med pijanci in abstinenti. To vprašanje ni zanimivo samo tz znanstveno-teoreričnega vidika, temveč tudi praktično. Dr. Manojlov je vzel dve skupini kuncev in jim je dajal nekaj tednov enako hrano, samo da je dobivala prva skupina tudi žganje. Pozneje je obe skupini izpostavil električnemu toku in alkoholizirani kunci so ! skoraj brez izjeme obležali mrtvi, do-| čim so iz druge skupine le redki poginili. Tako je priše! do važnega zaključka, da bi se morali odreči pijančevanju vsi, ki imajo opraviti z električnim otokom. Pijančevi živci niso dovolj odporni proti močnejšemu električnemu toku. Usmrčanje neozdravljivo bolnih Vlada severoameriške države Illinois namerava v kratkem predložiti parlamentu in senatu osnutek zakona o evtanaziji, to se pravi usmrčenju neozdravljivo bolnih. Podlaga vladnega predloga je spomenica, ki so i o izročile nedavno guvernerju države vse zdravniške korporacije. Zdravniki prosijo v spomenici, naj vlada poskrbi, da bo s posebnim zakonom dovoljeno brez bolečin u smrčat i neozdravljivo bolne in pa bolnike, ki morajo prenašati neznosne bolečine. Take nesrečneže bi usmrčali seveda šele po temeljiti preiskavi in pod pogoji, ki bi izključevali vsako zlorabo. Neozdravljivost bolezni bi morala ugotoviti posebna zdravniška komisija, v kateri bi bilo najmanj pet članov, poleg tega bi pa morali na usmrtitev bolnika pristati njegovi sorodniki, a bolnik sam bi moral izrecno izraziti to željo. Samo pri duševno bolnih bi bolnikovo dovoljenje odpadlo. Pri vsem tem bi pa poslovala še državna kontrola. ZdravniSki kongres, ki se je nedavno vršil v državi Illinois, je tudi zavzel stališče, da mora biti ohranitev človeškega življenja in zdravja glavni cilj zdravniške vede, da so pa primeri, ko pomeni podaljšanje človeškega življenja podaljšanje neznosnih bolnikovih telesnih in duševnih muk, na drugi strani pa veliko nesrečo za njegovo rodbino. Će parlament sprejme osnutek zakona, ki ga je pripravila vlada, bo Smrt bogatega čudaka V Šanghaju je umrl te dni najbogatejši in najpopularnejši mož daljnje-vznodnih azijskih krajev Si las A. Har-doon, .Anglež, ki je brl poročen s Kitajko, s katero pa nista imela otroK. Vse svoje ogromno premoženje, ki znaša več sto milijonov, je zapustil svojim 11 postopno adoptiranim sinovom. Prvotno je živel Hardoon v Bagdadu, potem se je pa preselil na Kitajsko, kjer je imel 900 služabnikov. Imel je proroški dar in vse, kar je napovedal, se je zgodilo. Zato ni čuda. da so ga v Šangnaju tako visoko cenili. Sredi mesta je imel velika zemljišča, ki jih je zelo dobro prodal, ko so začeli ljudje zidati hiše. To je bilo v času, ko je prorokoval, da postane šanghajsko pristanišče eno najvažnejših na Kitajskem. Hardoon je bil velikopotezen, obenem pa čudak. Že to je bilo čudno, da se je oženil s Kitajko, ki se je z velikim trudom naučila 50 angleških besed, on pa komaj 5Qki tajskih. Kljub temu je pa bil zakon izredno srečen m samo zavest, da nimata otrok, je zakoncema nekoliko grenila srečo. Pogreb 84 letnega milijonarja je bfl zelo skromen. V oporoki je določil, naj ga pokopljejo brez pornpa in adoptirani sinovi so mu zadnjo željo izpolnili. Po-fopan je sredi svojih ogromnih vrtov v Šanghaju brez nagrobnega spomenika. V oporoki je celo določil, da ga ne smejo pokopati v krsti. Zavili so ga samo v rjuho in pokopali pod cvetoče drevo. HALO! HALO! Vsa pleskarska, sobo- in črkoslikarska dela prevzema in strokovno izvršuje Josip MARN, družba z o. z. pleskar, ličar sobo- in črkoslikar LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 9 Cene zmerne! 2784 Iftlciibuiatutni paph y\cdaja uptava jSCvveHA&ega Tlatoda, Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda Ivana Bajzelja zastopnika Zagrebške delniške pivovarne kakor tudi za poklonjeno krasno cvetje in vence, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gosp. dr. MerčiHiu, Sokom, Čitalnici, Gasilnemu društvu v Šiški, župniku g. dr. Novaku is končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V LJUBLJANI, dne 5. oktobra 1981. Globoko žalujoč* ostali. >*Ađa1* og1asi< V taka beseda 50 pavr. Plača me lahko tuđi r znamkah, ta odgovor znamko J — Na vprašanja brez znamke ne ■ ndfrnmrlanu* KahnanJŠi o&am Of» * mmeem POROČITI ŽELI nižji državni uradnik gospodično, staro do 26 let, nekoliko izobraženo, ki ima nekaj premoženja. Ponudbe je poslati na upravo »SI. Nar.« pod »Zvesti soprog«. 2782 Pet pleskarskih pomočnikov samo prvovrstne moči sprejmem takoj. IVAN BRUNĆIČ, pleskarstvo, Ljubljana, Kolodvorska nI. 23 MORSKE RIBE Sezija finih rib dnevne pošiljke. Danes sardele, skombri, orade, brancini itd. Izbira drugih jedil; purani in piščanci na razne načine. — Prvovrstna vina; cene nizke — Operna klet, Ljubljana, Gledališka ulica 2. 2790 SVEŽE MORSKE RIBE skombre (skuše) dospejo v sredo zjutraj. — Dobe se po zmernih cenah na Pogačarie-vem trgu. 2785 PRŠUTE (prekajene surove šunke) pravi domači dalmatinski proizvod odlične kakovosti razpošiljamo po Din 40.— za kilogram fran-ko-franko. A. Mltrović i sinovi, Split. 2744 Kratek klavir ali nianino prvovrstne znamke, dobro ohranjen, takoi kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda« nod »Klavir«/2720. KMETIJA pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah, obsegajoča 30 oralov zemljišča: njive, travniki, pašniki, sadonosniki, vinograd to gozd z vsemi potrebnimi poslopji je naprodaj z ali brez inventarja. Istotam prodam pašo, držeče se kmetijo, obsegajočo viničari-jo in 10 oralov zemljišča: vinograd, njive, travniki, sadonosniki in gozd. Vpraša se: Spodnji šentjakobski dol št. 40. ff^ H111 KO VoVk f • ŠIMENC •] %rebanje drž, razr. loteriie Pri žrebanju drž. razredne loterije dne 1. in 5. oktobra so bih izžrebani naslednji dobitki: 400.000 Din srečka Stev.: 68.187, 20.000 Din srečka štev.: 67.606, srečki > 41.320, 93.884, srečke > 23.514, 25.624, 95.211, > > 8.583. 17.009, 25.403, 32.819. 37.548, 34.803, 11.175, 10.516. 41.628, 43.260, 46.593, 47.724, 49.927, 51.136, 57.341, 66.513. 69.298, 70.079. 71.740. 75.086, 77.393, 77.816, 79.417, 88.989, 89.599, 94.538, 94.065. 96.288, 98.696, 99.268. 2.000 Din srečke štev.: 9.718. 36.626, 67.509, 500 Din srečke štev.: 1.897, 8.073, 8.004. 9.771, 9.742, 9.734, 16.007 17.909, 19.140, 19.126, 19.170, 13.890, 27.746, 27.780, 29.269, 29.291, 29.217, 29.298, 29.290, 33.768. 34.166. 35 381, 35.396. 38.652, 36.658. 37.719, 38.155, 38.120. 38.114, 38.125 39.531. 42.979. 46.636. 46640. 46.616, 46.632, 47.471, 47.474, 47.438 47.495. 47.485, 47.405. 47.461. 48.313. 56.053. 56.018, 57.361. 57.342, 58.877 58.826. 58.860, 59.535. 59.579. 66.488. 66.449. 67.545, 67.562, 68.793. 69.183 69.156. 69.118. 69.167. 69.426. 69.445. 69.411. 69.464, 69.454, 72.087, 73.759 75.035, 75.024, 75.196, 75.199, 75.102. 75.152, 76.643, 76.650, 77.286, 77.232^ Zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost številk. Za male dobitke izžrebane srečke zamenjamo za neizžrebane. tako da bodo mogli naši igralci nadaljevati igranje na visoke dobitke. Zamenjavali bomo neobvezno in samo toliko čase. dokler bo kaj neizžrebanih srečk na razpolago. Zamenjavo bodo vršile tudi vse podružnice »Jutra« onim, ki so pri njih l kupili srečke, žrebalo se bo vsak dan skozi en mesec. Opozarjamo nase igralce že sedaj, da je državna razredna loterija za prihodnje kolo znižala število srečk za polovico in bodo izgledi za dobitke zato znatno večji. Zato na bo stala cela srečka za vsak razred Din 200.—, polovična Oin 100.—. četrtinka na Din 50.—. Zadružna hranilnica r« z. z o. z., Ljubljana« Sv. Petra c: 19 10.000 » 4.000 » 2.000 » 28.241, 34.410, 62.231, 63.738, 84.088, 84.655, 33.753, 39.586, 47.447, 58.846, 69.180. 73.772, OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi HAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Nasarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. V BOJU PROTI JETIKI je neobhodno potrebna knjiga Doc. dr. Iv. Matko: Protituberkulozni dispenzar v slnibi socialno - higienske borbe proti ietiki kot HudsM in k?iž*»i bolezni. Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica Stev. Urejuje Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in lnseratni del Usta: Oton Christof. — Vsi v LJubljani«