na Leto LXVL, št. 69 LJubljana, petek *4* marca 1933 Cena Din 1.* iaaaja tmk Cmn popoldne, tsvsemš) nedelje m praznike. — Inseratt do 80 pectt a Oto 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 8__, večji tnseratt netit vrste Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« valja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—» za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN OPKAVNUTVO LJUBLJANA, Oaafljev* ottca M. 5 Telefon SC 8122, 8128, 8124, 8125 m 8396 Podrntnlee: MARIBOR. Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljunijanska cesta, telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65, podružnica uprave: K ocenova ulica 2, telefon st, 190 — JESENICE, Ob kolodvora 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st, 10.851 STRAHOVLADA V NEMČIJI S pomočjo centruma je postal Hitler neomejen gospodar Nemčije in z brezprimerno brutalnostjo uveljavlja svoj režim Berlin, 24. marca. Hitlerjcvaki tisk danes trmimfira. Z včerajšnjo sejo državnega zbora jc bila — tako naglasa glavni organ Hitlerjeve stranke m osebno glasilo kan-celarja Hitlerja »Volkischer Beobachtera — definitivno pokopana weimarska ustava in republikanska Nemčija. Z današnjim dnem pričenja Hitlerjevo tretje carstvo. Včeraj je državni zbor s podporo katoliškega centruma izglasoval pooblastilni zakon, ki daje Hitlerju neomejeno oblast in ga postavlja nad ustavo in nad predsednika republike, z drugimi besedami, Hitler je postavljen za diktatorja Nemčije in lahko kroji zakone in pravico po mnli v o-lji- V političnih krogih zlasti komenrirajo zadržanje katoliškega centruma ter naglasa jo, da je napravil s tem, da je glasoval za ta pooblasHIni zakon, usodno napako. Čeravno je Hitler zagrozil vsem, kii bi se protivili temu zakonu, neizprosen boj. ni dvoma, da čaka katoliški centrum enaka usoda, kakor 6e bi bil glasoval proti temu zakonu. Usoda nemških nacionalcev, ki imajo močno zastopstvo v vladi, pa kljub temu nič ne pomenijo in lahko Hitler dela kar hoče, je za to dovolj jasen dokaz. Hitler bo kot neomejen gospodar pohrustal tudi centrum. Razlika je le ta, da bi se smatralo za časten poraz, ako bi bil centrum glasoval proti diktatorskim pooblastilom za Hitlerja, dočrim igra sedaj prav poni žuj-očo vlogo Hitlerjevega sluge. Poudarja pa se tudi, da kato&Ski een-trum zaradi podpor, ki jo vživa od Vatikana, lahko prav energično stopil na prste Hitleru. V Avstriji imajo klerikalno diktaturo. Kaj lahko bi bil dr. Dolliue kot predstavnik klerofašističnega režima vrnil milo za drago, in nastopil proti narodnim socialistom v Avstriji z enakimi metodami in sredstvi, kakor nastopa Hitler v Nemčiji proti katoliškemu centrumu in socialni demokraciji. Na ta način bi se bil položaj katoliškega centruma zelo ojačal in Hitler bi si gotovo premislil, predno bi iszval tako borbo med Avstrijo in Nemčijo. Razvoj dogodkov pa kaže, da ni klerikalcem ne v Nemčiji, ne v Avstriji za parlamentarnem in demokracijo. Glavno glasilo kasto Iriskega centrucna »Germania«, ki sedaj ne erhne niti besedice proti terorističnim metodam hrtlerjev-cev, je bilo nad vse gostobesedno v obsojanju diktator dirugod in tudi na šesto januarskem režimu v Jugoslaviji, ki je bil neprimerno bolj upravičen kakor je sedanja Hitlerjeva drktaitoura v Nemčiji, ni pu**rifl niti lasu ter je hesednčil o Saikairtsk'h metodah. To pa. kar se dogaja v Nemiiji pod režimom Hitlerja. kaircTegn podpira ^eda; tudi katoliški centrum. je strahovlada, kakršn: je težko najti primera V Berlkuu so v ponedeljek odvedli ne-zn-ar.o kam 25 socialnih demokratov. To pa še ni vse, ker si veČina prizadetih sploh ne upa prijaviti takih najinih ugrabitev oblastem, boječ se še n^eifnjih preganjam j. V Nedkofflmj so hart&enjervci odvedli celo otroke svojih političnih nasprotnikov. Dokler Hitler ni bil na oblasti, so vanj še prizanaša* otrokom in ienglp—|, sedaj pa napadajo Hitlerjevi oddelki ceflo ženske m j* sredi noči mečejo rt postelj ter odvedejo s seboj. Nekatere samo pretepejo m jih čez par ur zopet izpuste, druge na imajo po več dni zaprte v svojih vojašnicah, jim odsTrlžejo lase ter jim naslikajo na 6ek) svoj kljuka-etri križ. V berlinski boimci Charite leži med drugimi žrtvam sedanjega režima tudi neki socialno demokratski delavec, kateremu 90 hiftlerjevci z zaročim železom vžgali vrh glave znak svoje »kulture«. Ni dneva, da ne bi v Berlinu in v drugih večjih centrih b* ubit kak polit eni nasprotnik sedanjega režima. Pred par dnevi so bitler-jevoi napadli \ koLoniji Spandau voditeUa socialno demokratske delavske mladine Eri-cha Mayerja. Ko se je zabankadrrad v svojem stanovanju, so obkoHli hišo, nanosili drv m slame ter zagrozili, d« bodo zažgali celo kolonijo, če rim takoj ne taroče Mey-erja. Da bi rešil ostale, se je Meyer sam vdal Naslednje jutro so ga nađi umorjenega. Trupk) je bilo docela rarzniesrrjeno m preluknjano od 13 strelov. Hitler zapira bivše ministre Berlin, 24. marca. SmoK je bil na zahtevo pruskega komisarja Goringa aretiran komiearski minister za delo G6r6ke. Ob-dolžen je, da je noneverU večje vsote državnega denarja, namenjenega v socialne svrhe. Potovanje v Rim — usodna pogreška Uničujoča kritika Macdonaldove akcije v angleški spodnji zbornici London, 24. marca. Včeraj se je vršila v spodnji zbornici razprava o Macdo-naldovi akciji za razorožitev v zvezi z njegovo akcijo za osnovanje novega bloka velesil. Ogromno senzacijo v vsej politični javnosti je zbudil govor voditelja desnega krila kori2^rvatrvne stranke, bivšega večkratnega ministra Chur-chila, ki je ostro napadel Macdonalda. V svojem govoru mu je očital, da je s svojo zunanjo politiko, zlasti pa s svojo politiko glede razorožitve silno poslabšal odnošaje med velesilami. Ironično je izrazil upanje, da Francija angleškega predloga ne bo sprejela in da bo tudi Macdonaldov razorožitveni načrt pokopan že v pododboru ženevske razorožit-vene komisije. V svojem govoru je Churchil dalje s posebnim poudarkom naglasi 1, da AngUja ne sme izvajati ni- kakega pritiska na Francijo, da bi se francoska oborožena sila na ljubo Nemčiji zmanjšala. Dokler bo Francija močna in Nemčija voja&ko slaba, se ni bati za mir v Evropi, kajti močno oborožena Francija, o kateri se ne more reči, da bi imela kakršnekoli agresivne namene, je najboljše jamstvo za mir. V svojih nadaljnjih izvajanjih je Churchil naglasil, da je Macdonald s svojim potovanjem v Rim napravil usodno pogreško, ki se bo Angliji še zelo maščevala. To je bilo pravo koto van je v Canoso in Macdonald s Simonom se je obnašal kakor don Quihote in Saneh o Panza. Macdonaldov poset pri Mnssoliniju je samo povečal vojno nevarnost v Evropi, ker je dal Macdonald Mussoliniju nove ko-rajže. Anglija na čelu r e vizi jonisto v ? Zunanji odbor francoske poslanske zbornice je izrazil resne pomisleke proti Macdonaldovim načrtom, ker pomenijo pričetek revizije mirovnih pogodb Pariz. 24. marca. AA. V zunanje političnem odboru poslanske zbornice je podal poslanec Bergerv oksnoze o delovanju razorožit vene konference in o Maedonaldovem načrtu, kakor je bil predložen v ženevi, zlasti glede na kontrolo oboroževanja. Ber-gery je izjavil, da bi bila boljša stalna kontrola. Nato se je oglasil k besedi član odbora Fribourg in naglasil, da ga vznemirja ČL 96. ker se je bati, da ne bi določila načrta stopila na mesto določil petega dela versajske, saint germainske in trianonske ter četrtega dela neuillvjske mirovne pogodbe, ki omejujejo oboroževanje na kopnem, na morju in v zraku v Nemčiji, Avstriji. Madžarski in Bolgariji. Fribourg je glede na to izjavil, da se zdi, da se je Anglija, ko je predlagala tak člen. hotela postaviti na čelo revizijonističnih držav. Nevarno se nam zdi, govoriti v uradnem dokumentu o možnosti ukinitve prepovedi, veljavnih za države v Srednji Evropi na podlagi mirovnih pogodb. Tudi Herriot je navedel več pridTžkov ne samo nasproti Macdonaldovemu načrtu, temveč tudi proti načrtu o paktu štirih velesil, kakor se je izdelal v Rimu. Zunanji odbor je sklenil prositi vlado, naj čimprej poda izjavo zlasti o rezultatu demarš za ureditev hirtenberške afere in afere z dobavljanjem letal in strupenih plinov s strani Italije Madžarski. Razorožitvcna konferenca ne bo odgođena ženeva, 24. marca. AA. Včeraj se je se. artal splošni odbor razjorožitvene konference. Ob otvoritvi seje je Hendereon poročal o ponedeljskem sprejemal delegacij bivših bojevndkov, nato je pa podal svojo osebno interpretacijo komunikeja, ki je z njim ▼ soglasju z britansko vlado sOdecM BMhMii sejo splošnega odbora, da zavzame stališče glede odgodi tve konference. Izjavil je, da sta bili možni dve alternativi: ali naj se priporoči, naj bi se že adaj začele vete*, konoone počitnice korrferenoe, aH pa naj bi se zasedanje nadaljevalo tik do velike noči. Nato je prosil odbor, naj zavzame svoje stališče. Na to H^ndersonovo vprašanje je odbor odgovoril s popolnim molkom. Henderson je nato vprašal, ali naj si ta molk tolmači kot željo, da hoče odbor nadaljevati zasedanje. Tedaj je vstal nmiiunski delegat Ti. tulescu in izjavil med splošno napetostjo, da je treba pač tako tolmačiti ta molk. Splošni odbor je na vprašanje, aH želi danes začeti razpravo o Maedonaldovem nacrtu, skoraj soglasno pritrdil in v splošno presenečenje sta se za to izrekli budi britanska in italijanska delegacija. Včerajšnji sklep splošnega odbora je manifestacija javnega mnenja in izraz nemira in razburjenja, ki se je polastilo srednjih in manjših držav. Govori se, da je imelo več delegacij pripravljeno že pisane protestne izjave proti nastopanju nekaterih velesil. Mislijo pa, da proučevanje Macdonaldovega načrta ne bo moglo dovolj dozoreti in da bo splošni odbor hočeš nočeš mora1, odgoditi temeljito proučitev na poznejši čas. Amerika bo sklenila nove trgovinske pogodbe Washington, 24. marca. d. Vlada namerava zahtevati od kongresa pooblastilo za zaključitev novih trgovinskih pogodb, ki naj bi bile izdelane na podlagi recipročnega načela ter bi vsebovale carinske koncesije. Vlada stoji slej ko prej na stališču, da v vprašanju dolgov pred zaključitvijo trajnih pogodb ni mogoča kaka enostranska ame- riška koncesija. Zedinjene države bi bile pripravljene razpravljati o reviziji vojnih dolgov samo sedaj, če bi bili njeni dolžniki pripravljeni upoštevati ameriške želje v vprašanjih mednarodne valu*^ uvoznih olajšav in carin. Nov potres v Grčiji Atene, 24. marca. s. V Patrasu, Misso-longiju in drugih krajih so občutili zopet zelo močan potresni sunek. Podrobnosti še niso znane. »Sekira je še ostrejša...« Rim, 24. marca. s. Fašistična Italija je včeraj z velikimi manifestacijami proslavila 14-obletnico ustanovitve prvih fašističnih napadalnih oddelkov. Na vpredek trboveljske občine, obenem pa prvi korak za temeljito sanacijo desolatnih občinskih financ. To najlepše dokazuje rapidno nazadovanje občinskih dolgov, ki so padli od meseca junija 1930 od zneska 6,990.680.S3 Din na 3,503,674 Din začetkom januarja t. 1., torej je bilo v 2Vj letih odplačano 3,4-87.006.83 dinarjev dolga. Da se aa eni strani racijonalno investira ter tako vsestransko zadosti raznim potrebam, na drugi pa razbremeni davkoplačevalce, je izdelala občinska n?prava delovni program za dobo prihodnjih pet let. Po tem delovnem programu bi se vsako leto votiralo 1,350.000 Din za. investicije. ne da bi se pri tem uvedle nove da večine, oziroma že obstoječe povišale. Po tem pro^ gramu bi občina izvršila v bodočih 5 letih sledeče: Zgradila bi šolsko poslopje in učiteljska stanovanja v Hrastniku za dinarjev 4,800.000. vodovod v Hrastniku 2,000.000 Din, izolimioa v Trbovljah 700 tisoč dinarjev, centralna kurjava na šoh v Trbovljah 300.000, škropilni avto 2O0.0Oin prebitka. Sokolska župa Kranj šteje 29 društev n 5 čet, v katerih je skupno 2647 članov, 957 članic, 269 moškega, 168 ženskega naraščaja, 845 moške, 729 ženske deoe. Celokupno število znaša 5615 pripadrndkov. V nedeljo ob pol 9 dopoldne se bo vršila v Narodnem domu v Kranju župna glavna skupščina. Vremensko oornolo JZSS Kranjska gora, 24. marca. —1, vetrovno, barometer pada, snega 2—20 cm. Bohinj +4, oblačno, snega ni, v planinah veter ponehuje, smuka izvrstna. Planica-Tamar, 23. marca: —5, jasno, 30 do 90 cm snega pršiča. Velika planina, 23. marca: —6, jasno, severovzhodnik, 40 cm pršiča, smuka idealna, izgledi za praznike odhčnL Zelenlca-Kofce, 23 marca-: —8, 45 cm pršiča, jasno. Gledališča, svobodni poklici in drugo Kako jesto posebno „industrijsko skupino" po podatkih OUZD v Ljubljani L j j bi juna, 24. marca. Nezgodno zavarovanje nima nikjer na svetu enotnega tarifa kot n. pr. bolniško zavarovanje, pokojninsko zavarovanje itd., temveč operira kar s 100 raznimi tarifi glede na statistično ugotovljeno nevarnost v vsaki skupini analognih in tehničnih sorodnih obratov. To dejstvo je toliko bolj zaimivos ker nihče ne more navesti pravih in utemeljenih vzrokov za uporabljanje takega kompliciranoga tarifnega sistema, ki je kljub temu povsod na svetu, kjer socialno a»varovan>e sploh eksistira, v praksi. Sistem nezgodnih tarifo v nekoliko spominja na anekdoto o vojaški straži, ki je stala nekje v bivši Avstriji ob starem razpadlem in preporelem plotu celo stoletje, ne da bi kdo vedel, čemu in zakaj. Zgodovinarji so končno ugotovili na podlagi starih arhivov, da j« postavil stražo sam Napoleon z naročilom, naj čuva na novo pobarvan plot pred njegovo hiso. Napoleon je umrL, hiso so podrli, plot je razpadel — straia je pa verno čuvala dalj« skozi celo stoletje .... kaj, sama ni vedela. Ob mobilizaciji so pa avstrijski vojaški strokovnjaki začeli premišljevati, ali je straža sploh potrebna, ali ne bi bik) bolje poslati vojake na fronto. &nnlo 3ltdaUlča. svobodni poklici, rasrao * 1-2.0 0 L3.50 1100 U)50 T 000 Rada tarifnega sistema nezgodnega zavarovanja se analogni i»n sorodni obrati enake nevarnosti uvrščajo v nevarnostne postavke. Več nevarnostnih postavk tvori takozvano »industrijsko skupino«. Zaradi velike bujnosti oblik gospodarske delavnosti zavarovalni strokovnjaki ne morejo vseh obratov uvrstiti v primerne »industrijske skupine«, temveč so prisiljeni razne manj pomembne ostanke stlačiti skupaj na koncu takozvane »nevarnostne tabele« v posebno industrijsko skupino, v katero pride vse, kar ni v predhodnih industrijskih skupinah zapopadeno. Tako ima naša nevarnostna tabela na koncu industrijsko skupino »gledališča, svobodni poklici in razno«. Geneza take »industrijske skupine« ne obeta nič posebnega, pa naj se ie lotimo iz kateregakoli stališča. Ce pa pomislimo, da na svetu skoraj ni take stvari. da ne bi bik) mogoče iz nje napraviti v*uj malo dobrega, koristnega, zanimivega Itd potem smemo pričakovati tudi is t* cist v ke »gledališča, svobodnih poklicev in razno« vsaj nekaj pozitivnega. Predmetna industrijski! skupina je predvsem slabo zasedena, kar fc samo po sebi umevno. V vsej dravski banovini smemo kakih 500 takih obratov z nekaj nad 1000 delavci, ki so zavarovani pri OUZD v Ljubljani. Glede na ostale indus-:r»ie predstavljajo »gledaHšca. svobodni poklici tn razno« samo dober oestotek za varovanega delavstva. V predmetno industrijsko skup»no spadajo: gledaHšca, kfnematoijr-i-fi cirkusi, meuežarije. odvetniki, novmirji in svobodni poklici itd. ter končno vsi outali obrati, ki niso taksativno našteti v nevarnostni tabeli. Razvoj te industrijske skupine pojasnjujejo sledeče številke o delavcih, zavarovanih pri OUZD v Ljubljani. Datum Število delavcev 30. VI. 1926 1.022 « n 1927 1.023 rt rt 1928 1.018 f* ** 1929 1.144 m n 1930 1.142 n n 1931 13)3 n •» 1932 1.223 VIT. n 1.208 vm n 1.199 IX. H 1.186 X. n 1.184 XI. 1.191 XII. 1.198 L 1933 1.206 Predvsem je ta industrijska skupina z. nimiva, ker je med svetovno krizo, L j. od sredine 1930 do sredine 1932, nemoteno napredovala, tako kot prejšnja leta pred krizo. Ce pregledamo sestavo te industrijske skupine, nam je ta čudni pojav takoj pojasnjen Za kino, cirkus, meuežarije — gledališča ne pridejo do izraza, ker so številčno preslaba — imajo ljudje vedno tud: med najhujšo krizo denar. Odvetniki, novinarji, svobodni poklici itd. pa spadajo med takozvane »gornje dese tisoče* in ti niso toliko občutili gospodarske krize, kot revnejši sloji. (O tem, da spadajo novinarji m ljudje svobodnih poklicev med gornje desettisoče, bi se dalo debatirati. Ta trditev se lahko postavi samo v kabinetu. Op ured.) Istotako je lahko pojasniti sezijski val predmetne industrijske skupine od sredine leta 1932 dalje. Nekako do septembra in oktobra vidimo izrazito padanje, proti koncu leta pa izrazito naraščanje. Kino ima poleti, kakor splošno znano, slabe čase. Boljši sloji pa hodijo v najbolj vročih mesecih na letovanje in na počitnice. Življenje se začne šele jeseni, ko nastopi hladnejše vreme. Samson in Dalila drugič na slovenskem odra Snoei smo iniefi prav lepo uprizoritev te operne novitete UubltJana, 24. marca. Velika opera Kamtfa Sakrt-Sa^nsa je prišla po 25 letih drugič na slovenski oder. Učence Halevvja. skladatelja »Židovke*, m Gounoda, avtorja »Fausta«, je stal Saint-Sa^ns pod vplivom muzikalno dramatske-ga patosa m teatralne efektnosti Mever-beera. Po rojistvu iz\ izrazu čistokrven Francoz, je Ml kot skladaterj boki mislec kot poet Njegov slog je jasen, skrajno vesten po obMkovanju, duhovit itn eleganten, a čuvstveno redko vroč in strasten, vendar obenem posredovalec med starejšo m moderno operno tvorbo. Ariooarrost pevskih partij- ora-torrjsko veHčastmo plemenitih zborov in cvetoče razkošje njegovega orkestra so še danes močne odKke »Samsona in DaMle- Vse pevske soijstovske partije so po svoji ariozmosti ze4o hvaležne, dasi zahtevajo nemale muzkalne izobrazbe in tudi igralske sibe. Zbori so rziredno učinkoviti, a tudi težflci v 1* in 3. dejanim, dvakrat pa nastopa prav lepo z zanimivimi plesi baletni zbor. Dejanje, znano iz sv. prsma, je polno notranje, a tudi zunanje dramatike. Glavna os dogodkov je borba za osvobojeraje izpod sužnjosti. motiv, ki ie vedno simpatičen in zanimiv; vzporedno z glavnim dejanjem pa se razvija tragedija junaka sila-ka Samsona, žrtve demonske Dalife. Po ideji in prizorih je tukaj nekaj spominov na Verdijevo »Aido«: Dalfla kot zapeljivka pa nas spominja tudi svetopisemske Judite. Vzftc sv^vemu zločinu je Darfla vendarle rodolnubka, ki rma dokaj prikupnosti. Grandiozno je zaključno dejanje s katastrofo, k? pokopi?e pod razvalinami templja sovražnike z DarrVo in Samsonom vred. Prizor je scenično posebno težak, a se je docela posreči?. Vobče trebč priznati, da ie bila vprteo-ritev po muzikalni, pevska in inscenačni kakor tudi dekorativni in kostirrrmi strani iako zadovoljiva. Operna uprava je resnično storila vse, kar jI je v naši« razmerah mogoče za čim boliš i uspeh novitete ter gre gg. kapelniku dr. Svari, režiserju prof. O- Šestu, koreografu P. Golovinn in slikarjema Uljaniščevu in V. Skružnemu za njih veliko, ugodno izvršeno nalogo iskreno priznanje. Zopet imamo torej operno predstavo, ki je na čast našemu giedattgcn. zanimivo, melodično, tnda široki pubiiki prijetno užitno in za pogied pestro ki lepo Da je mogoče tudi s skromnejšimi sredstvi, brez ve-Sfcih zborov in oete vojske komparzov, ■sfcvajTfc zel ttstrezfeivo operno predstavo, je đokaza J a tudi ta vseskoz prav okusna vpruzorirterv. Za rafinirano zapelljivko, fHistejsko aristokratko DaMo je ga. V. Thierrv-Kavernikov a uporabljala vso svojo pevsko in igralsko umetnost in jo irved*a od začetka do zaključka stilno enotno: tu je ponosna plemkinja ziita s pošastno harprjo v žensko, ki ugonobi najmočnejšega. mo-ra-kio najviše stoječega moža. Po svoji igri .plesu in kostumu je bila odlična, v spevu pa izredno f;no vzdržna, zares krasno pevajoča in po obsežnosti bozdravmka g. dr. Antona Kun sta v (Jeijjfu, je biil te dni na gtraški unj verza prainiOTtrain za doktonja vsega zai-ru-v -5wva. Čestitamo I —c Predavanje o živinoreji in sadjarstvu. Krajevna organizacija JRKD za Celje-okoLico bo priredila v soboto 1. apria ob 19.30 v gosrJLm g. Belaga na Pohalah pri Celju predavanje o živinoreji, v nedialjo 2. aprila ob 10. dopoldne pa v gostiln; g- Ko-Lenca v Zagradu predavanje o sadjarstvu. -—c Pasji kontumac v občin ah Celje, Celje - okolica. Velika Piređica in Pofcela je ukinjeai —c Društvo »2ivalic&«, ki širi zanimanje za rejo matih domadih živali (kokoši, kuncev, kožuhainjov, koz, ovac itd.) priredi v nedeljo 36. t. m. ob 9 dopoldne v meščanski šoto v Cel Hi propagamdino predavanje. Predaval bo g. F. Krištof, predsednik »2-iva-lke«. —c V Narodnem domu uprizore čani cel jake »Sode« v nedeljo 26. t. m. ob 16. burko »Vražja misel« v režiji g. C. Veluščka Vstopnice se dobe v predprodaji pri urarju g. Ferantu v Prešernovi ulici. Narodno gledališče DRAMA. Začetek ob 30 ur! Petek, 24. marca: Dame z zelenimi klobuki. Rod B. Sobota, 25. marca: Krog 9 kredo. laven. Znižane cene. Nedelja, 26. marca: ob 15. un Pasrjrček Peter in krakj Briljantin. Miadioaka predstava po globoko znižanji cenah (od 4 do 15 Din). Ob 20. uri: Dame z zelena-cm klobuki. Izven Znižane cene. Ponedeljek. 27 marca: Predatar\'a srednješolske organizacije »Zar«. (Za narodov Klabundova igra »Krog s kredo« v že objavljeni z&sedb; in reJ^ji g. Debevca se uprizori prvič v letošnji sezoni v soboto dne 25. marca ob 20. uri zvečer. Delo je pre-kraesno, nap sano talko, da mora imeti absoluten uapeh. V Ljubljani pa se je tudi pred dveme sezonama izredno priljubulo. kar dokazuje takratno visoko število izvedb. — Prevod je Oton Zupančičev. Veljajo znižane dramske cene Nedelja v ljubljanski drami. 26. marca popoldne ob 15. uri ee uprizori posded-njič v sezoni velezabavna mladinska igra »Pastirček Peter in kralj Briljantin« Za to predstavo veljak) slnboko znižane cene. od 4 do 15 Din. stoj SČa 2 in 1.50 Dm Taiko ie pač vsakomur omogočen pose*. Zvečer ob 20. pe se ponovi komedija »Dame z zelenimi klobuki« po zmižamih draffn*akrh cenah. Premiera »Hamleta^ v režrjM f, Debevca in novem Oton Z-upamč^čevern nrevo-dtu bo prihodm'f teden. OPERA. 2^ačetek ob 20 uri Petek. 24. marca: Zaprto. Sobota, 25 marca ob 15.: Pri belem konjičku, izven. Znižane cene. Ob 20. Proslava materinskega dne Izven. Nedelja. 26 marca ob 20.: Erika. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 27. marca: Zaprto. V nedeljo, 26. marca zvečer ob 20. uri se poje poslednjič v letošnji sezoni Si-mončič - Gregorčeva opereta »Erika«. Veljajo znižane operne cene Ljubljanska opera priprarvija izvedbo Waginerjeve opere »Parsifal« pod taktirko ravnatelja Poliča. Premiera bo še prf>d Veftko noči jo. Vse podTobnostj o uprizo-rirv najtzn^memtejšega Wagnerjevega de4a slede Iz domačega sporta Pro- — sokolski riet v Ljubija-ni ■*g0t°vijen: Kakor smo pred dnevi pisan, je zaradi purepozno dovoljenega brezplačnega lesa ra tribune nasiaio usodno vprasange, aH naj se riet apdoh vrši ali pa odpove, ker Sokol nikakor ni v stanju no_ srd okrog- pol milijona za telovadlsče in trifcune prera*un(Jenih stroškov. TEk pred odločitvijo smo pa snoci dobin iz Beograda tedefonsko vest, da je vlada dovolila za všđovdanokl zđet Se 250.000 Din podpore, raaen tega je pa odobrila tudi posebne ugodnosti za vožnjo. Teicvadci imajo brezplačno vožnjo, sokolsko članstvo in tuji sokolski gostje plačajo četrtinako vožnjo, ostaM udeleženci zleta imajo pa pravico do polovične vožnje po železnici. Po teh vesteh bo torej cirev širši zletni odbor na svoji seji brez dvoma sklenil, da se nadaljujejo priprave za to veličastno sokolsko nacionalno manifestacijo v Ljubljani. — L pokrajinski zJet SKJ v Ljubljani. Izredna seja rletnega odbora se vrši da_ nes točno ob poj 7. zvečer v sejni dvorani I^jubljanskega Sokola. Vse predsednike in podpredsednike zletndh odsekov ter člane društvene uprave prosimo, da se seje zanesljivo in točno udeleže. Predsedništvo, je Triglavsko pogorje letos dobro oOimw no. 2rt?ieaniaka uprava je poskrbela« da bo do na razpolago številni vagonu _ MK Ilirija LJubljana naznanja član stvu in motocikl is tom, da »e od dano nm prej pn vseh pred*tavth v kno »Ideala predvaja ftfm motocikliikib dirk na Lju beijai, ki so »e vršile dne 3 julija. — Kole*ar*ka se*cija ZSM Herme* ima danes ob 20. izredno odborovo sejo pri Beliču. Gotovo naj se je udeleže Kopetcks Semec, Erlieh. Prodan ZanoMcar Četrto ko/o dr žilnega prvenstva. test Concordie zavrnjen. V nedeljo se bo odigralo četrto ko k) iiginega prvenstva. Igralo se bo na petih frontah: V Beogradu, Ljubljani, Zagreb-u, Sarajevu in Splitu. Pari so izžrebani tako, da je razen tekme v Splitu težko prerokovati zmagovalca. V Beogradu igra zagrebški Hašk prod BSK. Čeprav je BSK nekoliko izven forme, gre v borbo vseeno kot favorit, ker igra na domačih tleh. Na drugi strani se bo pa hotel rehabUitirati za zadnje poraze. V Splitu igra BASK iz Beograda proti Hajduku. Čeprav je BASK. resen nasprotnik, vendar ni računati, da bo Hajduku na njegovih vročih tleh iztrgal točki. Beograjska Jugoslavija mora v Sarajevo Slavija je zanjo trd oreh, saj je igrala z BSK na svojem in z Vojvodino na njenem terenu neodločeno (1 : 1 in 2 : 2-. Jugoslavija se bo pač morala pošteno potruditi, če bo hotela j obe točki spraviti pod streho. Za nas je najvažnejše srečanje našega predstavnika Primorja z osi ješko Slavijo. SLavija uživa dober renome Zadnji rezultata, zmaga nad BSK in je-dva izsiljena zmaga Jugoslavije z 1 : 0 nad njo dokazujeta, da je eden najresnejših nasprotnikov m da se je za državno prvenstvo temeljito pripravila Prrnorje bo moralo napeti vse sik, če hoče Slavij: odvzeti obe točki, ki sta zanj izredno dragoceni. Prilika mu je dana. ker igra na domačih tleh in ima za seboj domačo publiko. Jutri igra Ilirija prijateljsko tekmo z zagrebško Viktorijo. 2e večkrat smo hneli Viktorijo v gostih, poznamo jo iz njenih prejšnjih goste van j. zlasti pa izza lanskega liginega tekmovanja. Pokazala nam je izvrsten nogomet tn po svojih uspehih rudi dokazala da zasluženo spada med vodeče zagrebške klube. V moštvu igra znameniti tnternacionalec Premrl, ki tvori hrbtenico enajstorice, znameniti igrač je tudi sloviti strelec Kornfeld. Tekma se bo vršila ob 15.30 na igrišču Ilirije, Kakor smo poročali, je zagrebška Con-cordia protestirala pn JNS zaradi verifikacije tekme s Primorjem, češ, da je to nastopilo z igračem Makove em, ki do nastopa ni bil upravičen. JNS je njen protest zavrnil, in sicer na podlagi pravil, ker je bofl prepozno viožen 24 ur po tekmi. Zagrebški »Jutaraj-: list« poroča, da se bo Concordia pritožila na upravni odbor JNS, ki bo na bodoči seji ponovno razpravlja o tem. — Na isti seji je bil zavrnjen rudi protest BAS ki-a zaradi verifikacije tekme s Haškom. — Zimski *pvn . Ben Hur< ob 13.30 v trinu Matici. Sokol Šiška: Predavanje šolskega referenta g. A. Urbancifta o Ma&arvku ob 20. v Sokoiskem domu in film >Kongres narodnih noš v Ljubljani.< Prosvetno družabni večer >Krke€ ob 20. pri Mi kliču. Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva: predavanje prof. Srečka Brodarja o »Alpskem paJeolitiku< ob 18. na dri, moškem učiteljišču v fizikalni dvorani. Udruženje jugoslovanskih inlenjerjev in arhitektov občni zbor ob pol 20. v lastnem lokalu na Kongresnem trgu (Kazina). Zveza naprednih jugoslov. akad. starešin občni zbor ob 20. v Zvezdi. Šahovska simultanka velemojstra Bogoljubova ob 20. v kavarni Evropa. Priditev na praznik. Kino Matica: Ce Bab7 ljubi... Kino Ideal: Huzarji pridejo. Kino Dvor: Pustolovec. ZKD: >Ben Hurc ob 11. v kinu Matici. Kino Šiška: >Dvoje modrih oča — tango« in film >Kongre6 narodnih noš v Ljub-ljani<. Družabni večer društva jugoslov. obrtnikov za dravsko banovino ob 20. v kletni dvorani hotela Miklift, Šentjakobsko rledališe> »Študentje emoc ob 20.15. >Svoboda<: delavska akademija ob 10. dop, v Delavski zbornici. Prireditve v nedeljo. Kino Matica: Ce Baby ljubi... Kino Ideal: Huzarji pridejo. Kino Dvor: Pustolovec. ZKD: >Ben Hur< ob 11. dop. v kinu Matici. Kino Šiška: >Dvoje modrih oči — en tango« in film >Komzres narodnih noS v Ljub-ljanj«. Društvo jngotilovenskih obrtnikov za dravsko banovino občni zbor ob 9. v Delavski zbornici. Čebelarsko društvo občni zbor ob 10 v OUZD. Šentjakobsko gledališče »Študentje kxkx ob 20.15. Kolo jugoslovon^kih sester podruiniea Stepanja vas občni zbor ob 15. v gostilni Novak v Stopanji vasi. SPORT. SS. marca: Viktorija (Zagreb) : Ilirija ob Id.30 na igrišču Ilirije. 26. marca: Slavi ja (Osijek) : Primorje ob 15.*30 na igrišču Primorja Deiurne lekarne. Danes: Ramor, Miklošičeva eesto 20, Trnkoczv, Mestni trg 4. Jutri in v nedeljo: Bohinec, R meka cesta 24, dr. Kmet, Tyrseva cesta 41 in Leustek. Resi jeva cesta 1. — Pri ljudeh z nerodnim delovanjem srca povzroča kozarec naravne »Franz josefove« greneace, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljanje črevesja. 0xp€>dL sita ttt režeta Prijetna dolžnost nam veleva zahvaliti se prečastitim očetom jezuitom, da so ob zaključku misi/ona v Metliki tako toplo priporočali vernikom »Slovenski Narodu. Ze zadnjič je bil naš list tudi tam doli nekje deležen visoke časti, da so ga duhovni gospod istovetili s hudičem V zadregi smo, ker ne vemo, kako bi se dovoij prisrčno zahvalili za tako učinkovito in povrhu ie brezplačno reklamo. Saj m karsi-bod, če pripelje popoldne vlak toliko in toliko izvodov hudiča in gre rogač med ljudi iz rok v roke. Ali pa če zaide med božjo besedo tudi poštena porcija žolča in se razlije ta reč s prižnice liki žveplo in ogenj na naš list. ki da je že od nekdaj brezverski in najbolj brezverski m sploh ga je sam greh od prve do zadnje vrstice Resnica je hčerka božja in ni lepo. če mora med božjo besedo v hiši božji tako hudo zardevati. Saj prečastiti očetje je zuiti sami niso verjeli, kar to trdih Ka*o naj bi jim potem verjeli tisti, ki so jih po slušati? Sicer je pa prečastitim prepoved? no prebirati brerversko časopisje Kakr. potem takem vedo. da je »Slovenski Na rod* najbolj brezverski? Mar ga skrivaj tako vneto prebirajo, da so našli v njem celo to, česar v resnici nI? Hm. hm . . . ANČKA ZNA VSE! NETOPIR! NOC V ___RAJU!_ Razkošen balet, lepe ženske, divno petje! Vsi ti filmi so komaj senca napram najlepšemu, naj razkošnejšemu filmu priljubljene ANI ONRE Ce Babv ljubi Smeh in zabava od prvega prizora do konca! Kot dopolnilo najnovejši Ufa in od jutri naprej Fox zvočni tednik. Predstave danes ob 4., *48 in %10. zvečer — jutri (na praznik) in v nedeljo ob 3., 5., ^48 14IO zvečer. V tej sijajni veseloigri gostuje prvič v filmu SLOVITI ŽENSKI PEVSKI JAZZ-ZBOR Singing Babies ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Sokolski prosvetni dan v Kranju Prireditelji ga lahko po pravici zabeležijo med naj uspelejše prireditve Ljubljana, 24 marca V nedeljo popoldne so prosvetatrji Sokolske z;u\pe K.r;i.n, kakor že tudi land, pri-rediiii v Narodnem dom>u koncert, pri karterom so sodelovali: miadiiataki zbor iz Knt-d|fl pod vodar v < m A. Fakrina, mešani zbor z Jesen;c, pevovodja Fr. Sredeošok, ženski m tnašam zbor z krumjja, pevovodja A. Fa-kin, ino§kj zibor uz Podbrezija, vodlja N. La-pajnar, ženskii ki moški zbor Lz Dobrave-Podiiiarta. pevovodja Fr. Lasne, mešani zbor iz Redovfyce, pevovodja A Koberutar, moški zbor iz Škofje Loke, pevovodja Fr. Ko-bentar, orkester z Jesenic, ki sta ga vodila N. Z.mitek in K. Kleč, nastopili so pa tudi skupni orkestre (z Jesenic, KLnam>ja in škofje Loke), /druženj mošiki in združciid mešani zbor ob spremljevanju združenih orkestrov. Bil je to prav pester, živahen, zanimiv popoldan. Koncert je oddajala lijiufoijanskn rado postaja Akustične dvorana Narodniega doma je b?la do zadnjega prostora razprodana. LjufoAjeuoaniie se s tako številnim obiskom koacertov ne moremo dostikrat pobahati. V krepkih uvodnih besedah je brez vsa-krh nepotrebinih fraz župm pnusvetar J. špi-car poudari! pomen dneva ter pozdrav] navzoče goste m domačine rx>z*vl|juijoč V6e k tesr.e v pičlih dveh v- iih skupen nastop moških ra mešanih zborov s skupnimi orkestr: v dveh točkah ter postavil na >der svoj mladinska 7iHor. pr: katerega eni točki smo slišaili tudi cnjecr^ve male Goslače, pole^ vsega tega n trn .ie pa predstavni še svoj ženski, mešan in moški zbor. Mladi, energični in nad vse trudoljubni, a tudi zelo spretni vodja { glasbenega življenja v K nanju zasluži za svoje pošteno in uspešno delo najširše priznanje. Tovarisko mu je pri nastopih s klavirjem p magala negova gospa Kot drugo točko smo slišali znamenito Sukovo sokolsko koračruco *V novo živl(jenije«. Zapeki so jo adVužem možici ibord. Preko 150 pevcev je v strumnem nastopu napolnilo prostocirai oder, v skupnem orkestru pa sem naštel okoli 30 členov. Sukovo delo je za orkester dovolj težavno, zlasti uvod je za tako visoko pisana trobil« kar nezmotljiv. Se v Ljuhlijani smo ga zaTadi telj:o strankarsko kulturno politiko. Po-le<_> Saifnerja so bila na programu rudi dela dr A. Dolinaria. župnika V Vodopivca. slišal smo Foerstcrje-vo Marijino pesem »Z glasnim šumom > kora« i-td In to od sokolskih zborov, ki se jim je očitalo čisto kaj drugega Nato $0 nastopi Jeseničan; Njihov mešan: zbor šteje okol! 36 pevk tO pevcev. Neverjetno so pogumu* in .-mbtciozni Vsi ti in pevci ostalih zborov so ljubitelj- domaČe pesm . noio t veliko vnemo, kada*- i;m to dovoli počitek m Jih /ato ne smem soditi z morili m k* gre iz-vežbandm. v mnogo bolj vročih reksnajh preizkušen:m pevcem. Kljub ruzn m intonaci jskim in drugem težavam so Jeseničana mojo »Vragovo nevesto« srečno r>mpeljaJi v nebesa, s Hubadovim »Potrka nim plesom« so pa dvorano kar dvignili v zrak ženski zibor i/. Kranja, okoli 30 pevk. je *veže in 6«tih grl ?ape! ob sprem {je va-n ju klavirja štiri Dvorakove dvo-speve. mešani zbor (50 grl) dovoli komplicirano Dolinarjevo »Svatbo« z gladkimi parlandn m- partjami. zelo lepo dinamično, v kompaktnem izražanju, mton-aci jsko kar vzorno. Foesterjeva krepka »Povejte ve. planin C" je v moškem zboru zvenela prav dobro. Basi so zdravi, tenorji iedrnati Molki zbor iz Podbreria tvorbo naš- pesem-Hubeč' domač- fantje Nastopilo rih je 16 Kar prnv leno jih je bilo slišati Zer>eli so Jerebovo »O kre-^u« ter »V «dovo« Vavde z barvtonskm. prtietno doneči m solom Resno, samozavestno so reši-b za njo dovolj težavno, a hvaležno nalogo. Za r^e^f-pn izmenjavo je preskrbe! sedaj iesenoš^! onkester, bi je zaigra'l Munlfeldov »Koncert za pozavno solo«. R. Kleč svoj instrument obvlada zelo spretno, je močno muztkalen, eden izmed najikrepkejših opor jeseniških godbenii-cov. Po zatrdilu g. Kle-menciča, bainčnega uradnika z Jesenic, imajo ti silno delavni lju>d\ie doma še močnejši onkester. Končno se je začela z vso resnostjo gojiti instrumentalna glasba rudi na deželi. Izvajam koncert je žel obilo pohvale, sevoda je šla ta v prvi vnsti solistu. Priporočam studiranje dom.jčrh stvar, ako jih ni, pa vsaij slorva-nskih. — Dobrava - Pod-nert je postavila na oger ženski in moški 2)bor, 10 Ln 24 pevk m pevcev B\Y so to zopet domači, podeželsiki peven, ki jim gre za rjjihovo ?z\-ajontje vsa Čast. Dohnarjev ženska zibor »Moja mamica« je malo. ljubeznivo delo, Marin/kovičev moški zbor »Na Adriju« pa je krepka, zastavna užiigajoča pesem. Obema so bl; pevci prav imenitno kos. Mešanj zbor ios Radovljice je zapel Vo-do.pi\-čevega nekoliko enobčnega »Knezovega zeta« in jedrnati Foersterjev osmerog sigunniian uspehom bi zamogeJ tekmovati / marsikaterim zdaj znanan zborom. Upam, da ga bom kmalu slišal v Ljubljani!. Brez ski'bi sme priti. Edin: zbor, ki je pel brez not. je nastopi] nato moški zbor iz Stražišča. 24 krepkih fantov, s čistimi, korajžninvi glasovi. Prav lankoi/no »o zapeli Vodopovče/vo i-O večeraj uri« ter celo dosti težko Markovo »Na trgu«. 1/.vaganju se ne da prav nič očitati, Če pomislimo, da so to pevci domačega, podeželskega kova. N- jiim pesem samo v pri-lino razvedri>lo: om im^jo tudn umetniške mbioije. Za njimi so se i*zikazal pevc: iz škofje Lake z mojo »Serenado« in »Koro-ško narodno«. Pii »Serenadn« je pel baritonski solo norair St §'nk. Ztnagali so na celi črti Jedrnato, zvonko, z zanosom in premostijo se je dvignilo njihove petje nad vee druge moške zibore. ikofjeločanom prarv toplo častitam k probojnemu uspehu. Koncent se je bližai koncu Jeseniišk; orkester je zasvbai še Gomesovo »Slarv~nost-no uverturo«, skupni mo^ki zbon 90 za^eb" s spremi j evairnjorn d) veh klavirjev mojo »Molitev«, kja jo je vod^l Fr. Adamič in končno smo si šala vso imponirujočo pevsko m instrumentalno maso pod vodstveno A. Faki-na v Foersterjevem »Vencu Vodmdkovih«, če/ 250 sokolskih, samozavestnih pevcev in instrumenitalistov Bil je to tega veHfkega, veličastnega prosvetnega dneva mogočen sklep. Koncert je rrai.il nad dve in pol ure. Program je kazal veščega in spretnega se-stavl{ja»lca. PTOsvetarii sokolske žup^ Kra«nij imao pravico aabelefiti s\*oj nedeljdki prosA-etni dan med naju-spelejše prireditve. Spor zaradi dveh žrebet Lirbl>iana, 23. marca. Na zatožni ki-opi so sedeli r>red ma-1' m senatom trije konjski mešetarji Pravda je tekla že doljjo ča«sa, sc je soditšče v torek ponovno obravnavalo, kajti državno tožilstvo je viozilo tožbo zoper Kimstlja, da ie !e-ta ooeharil Mlakarja za žrebeti, pri tem sta mu pa pomagala Ivan Zdešar n Franc Skubic. Vsi obtoženci so krivdo zanikali. Kiuo-steLj je trdi-L da je Mlakar zamenjal z njim žrebet za kobiilo. ki jo je prodajal Stou-bec tn je on kupil žrebeti od Skubca za 1700 Din, dočm je Mlakar prodal kobito Zdešark za 2000 Din. Zdešar je to potrdil, češ, da je bil pn prodaji Skubčev* žrebet navzoč. Skubec je zatrjeva4, da je za svojega gospodarja kupil kobiilo za 2000 Din od Kunstđ'ja in je nato kobilo zamenja! z Mlakarjem za njegovi žrebeti, te pa fe pozneje pri Figovcu prodal Kunstiju za 1600 aii 1700 Din. Sodišče ni verjelo njihovim za-govorom m je Kunsrfclja obsodilo na 5 mesecev strogega zapora, Zdešarja in Skubca pa na 3 mesece in 15 dni strogega zapora. Zagovornik je vložil pri Kaj pomeni to pozimi, ve le oni, ki je ko poe kasti. šmiheistopiška občina, pod katero tudi to šolsko poslopje spada, bi z delom rada nadaljevala, ker to čakanje tudi nedogo tovljeni stavbi ni v korist. Ker je občina sama v denarnih »tiskah, čeravno mora pobrati 210% naklado na direktne davke, da krije svoje potrebe, išče sedaj posojilo, da stavbo dogotovi. To bi bik> ree ntrjno potrebno v vseh ozirih. GARDEROBO vseh vrst snaži brez kvarjenja blaga, barva s stanovitnimi barvami »IDEAL«, kemična čistilnica in barvarna LJUBLJANA, KONGRESNI TRO 8TEV. S Znana kamniška gostilnicarka Ooroteja ierovnik, Id so jo v ponedeljek pokopali Pred proslavo 2S letnice NSZ Ljubljana, 24. marca. Narodna strokovna zveza proslavi 13., 14. in 15. maja lep jubilej: 251etnico svojega obstoja. Za to proslavo se vrše že velike priprave, sestavljen je tudi bogat program. Glavni dan proslave bo nedelja 14. maja, ko bo veliko zborovanje in razvitje prapora na Taboru, zvečer pa komerz v veliki dvorani Kazine, NSZ bo te dni razposlala poslanico kot uvodno besedo k proslavi sami. Proslava bo prava manifestacija narodnoga delavstva, ki pribiti iz vseh krajev Slovenije v Ljubljano. Centrala NSZ in njenih 50 podruižnic marljivo poslujejo, povsod se vrše mrzlične priprave, da bo proolava čim doatojnejša in res prava revi jia naprednega delavstva. Ob tej priliki bo izdala NSZ posebne jubilejne znake v emajla, izšel bo tudi »Spominski spis«, ki bo nazorno predočil vse njeno delovanje. Pri proslavi so obljubila svoje sodelovanje tudi vsa narodna društva v Ljubljani. Sredi aprila se bo vršila druga seja slavnostnega odbora, ki se je udeleže narodna društva iz Ljubljane in okolice, na seji bo razdeljeno delo in napravljen podroben načrt o udeležb: posameznih društev na proslavi. Prapor, ki bo razvit o priliki 254etnice, je krasno delo Osrednjega državnega zavoda za domačo žensko obrt. Na eni stran' bo rdeč z emblemom NSZ, na drugi strani bo blestel v narodnih barvah z letnicami 190$_i933. Za prapor je daroval Nj. Vel. kralj 10.000 Din in zato pač mora biti dostojen plemenitega in visokega darovalca. Z^i proslavo j« prometni minister obljubil NSZ četrtinsko vožnjo in zato ie pri-ča kova tri ogromne ter spontane udeležb? vsega narodnega delavstva ter prijateljev NSZ. CiAta poti, Ln Ae dxy$&sze 6 osnaže rrveAkinv palmira nulom Iz življenja ameriških Slovencev Zahrbten umor trgovca Carla — Razprava proti J. 2loga Anieri-ski listi obširno poročajo o strašnem zločinu, ki je bil nedavno odkrit in katerega žrtev je postal trgovec Jurij Carl, lastnik špecerijske trgovine na 2511 Craw-fard Road v Chicagu. Lani 6. julija so ga našli doma umorjenega. Policija je osumila umora njegovo ženo Vero, rojeno Grilc in njenega brata Ivana Grilca. Oba sta bila aretirana, zaradi pomanjkanja dokazov pa km-aki izpuščena. Policija j« pa preiskavo nadaljevala in končno se ji je le posrečilo izslediti morilce. Aretiran je bil 591etni vdovec Janez Maioaič, ki je zasnoval zločin. Predla2*1 je Cariovi ženi, naj se moža od k riža, da se bo s njo poročil, poleg tega bo lahko rudi dvignila 15.000 dolarjev zavarovalnine, za katero vsoto se je pokojnik tik pred smrtjo zavaroval. £ena je pristala na to, M, za vratni načrt sta pa pridobila tudi njenega brata Ivana. MHošJČ in Ivan sta najela dva morilca, in sicer 361etnega brezposelnega delavca Josipa Fesa in nekega Edvarda Veselka, katerima sta obljubila 800 dolarjev, če Ga rta tanorita. 6. juhu zvečer sta sedela s Gsjrlora v stanovanju Grilc m Fes. Na dano znamenje jc Fes nenadoma potegnil a&moJcres in Carla ustrelil dvakrat v glavo. Za svoj zločin je prejel izplačano nagrado. Po trgovčevi smrti je Carlova dvign la 15.000 dolarjev, od tega je dobil Grilc 1000 dolarjev. Milošič je pa hotel Carlovo poročiti »ko bo vse utihnilo«. Toda nič ni tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito in tudi ta zk>čin je prešel na dan. Vsi, ki so zapleteni v umor, so bih" izročeni sodišču. Kakor smo poročali, se je 20. februarja v Petersburgu pričela razprava proti šerifu (sodniku) C. O. Skinnerju tn njegovemu pomočniku Brnestu M. Flemin-^u. ki sta bila obtožen* umori slovenskega rudarja Martina Vi ran ta. V zaporu sta Vi ran ta močil do are ti m 5a obesila, ds bi oblasti mhtfbe, da si je Virant sam končr.l živlie- - Virantovi morilci oproščeni — rju, ki je umoril A. Pajniča nje. R.izprava proti obema jc trajala dva tedna, končno so pa porotniki zanikali krivdo obtožencev, in tako s>ta bila inonl ca oproščena. Ameriški listi poudarjajo, da je oprostilna razudba drastičen primer čudnegi poslovanju ameriške ju^ticj. V kraju Boise, Idaho. bo 30. aprila vršila razprava proti Jožetu Žlo^arju, ki je ustrelil Alojzija Pajniča. ZJogaT bo obtožen zavratnega umora. V Clevelandu je bilo vlomljeno v tT^. vino Jurja Kuharja. Vlomilec je na vrta I veliko železno blagajno, iz katere je pobral razne vrednostne papirje. Kmalu p«-vlomu je b>l pa aretiran mlad Slovenec, ki je dejanje priznal. V kraticom času je bil to že drugi viom v Kuharjev*> tr*v>vii>>. Nedavno so mu odnesli 60 dolarjev. V Exportu je umri 51 letni Nikolaj Medved, doma iz Vinice v Beo Krajini. Zapu šča ženo, 2 sina in 4 hčerke. — V Kansa--City je umrl Ludvik Poje. Pokojni je bi! star 42 let, doma iz Starega kota pri Dni g:. Zapustil je ženo in 3 otroke. — Po skoraj lOletni bolezni je v Canon Citv, drža va Coiocado, umria Kristina Arko, roj. Sporam, doma iz Podtabra pri Strugu. Z*a njo žaluje mož m 9 otrok. — V istem br« ju so pokopali Ignaca Blatnika, ki je zapu stH ženo in 8 otrok. — V Elyju. Mtnneso ta, je umrl 751etni Nikolaj Matečič, dom., iz Tribuč pri Črnomlju. V Ameriki je bival 45 let. V Milvvaukeu je av-tomobil podrl branca Pozniča. Zaoobil je p*ra;*ke po vsem telesu, poleg tega si je dvaierat zlomil levo nog«' nad kolenom. Prepeljali so ga v bolnico. Nedavno smo poročali, da s*o prišli v First State banki v Ervju na sled večji poneverbi. Nepoštenih manipulacij >e bil osumljen uradnik Leonard Slobodnik, k' se je v obupu ustrelil v prsa. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa kmalu okreval m se je nedavno vršila razprava proti njemu. Obsojen je bil na 1 leto Živilski trg Ljubli*ina, 24. marca. Ker je jurtri pratzaiiik, je bdi že danes tržni dan, polog tega je pa bdi tudi dobro za-kvžen ribji trg. Živahno je bilo na vsem i-v«3*iLeni trgu, posebno pa pri riban. Na rubjem trgu se ne pozna, da je bil zadnje dm slab ribolov na morju zaradi močne burje- Morsloih nib boljših vrst je bilo precej, pač pa ni bilo matiji h. cenejših n. pr. giric in sardelic. Pri cenah n: bistvenih razhk.. Najdražji je bradač po 40 do 44 Din kg. Po 40 Dim pa rudi po 3o so bran-f^i zi orade. Očiisce-na paia:xi*da je tudi po 36 Din, cela pa po 28. Lignje Ln očiščeni ugor sta po 32 Din, po 28 pa bukve, sipe, jegulja, modrimi in cel uger. Zdi se, da so ljudje raje kupovali morske nbe kot sladkovodne. Med zadmo-kni je brlo največ ščuk, ki so vedno po 30 Dim, precej je pa bilo rudi drogrh vrat, zlasti donavske postrvi, ki so po 36 Din. Druge »navadne« rečno rbe so precej cenejše, karpi in khni po 16 Din. Sezone za žabe še vedno tra^ja, vendar jih danes ni bikj več toliko kot zadnjič. Gospo-drinie jm še precej rade kupujejo, a zelo haranga jo kot pri vseh živvlih, ki jah prodajajo kmetije. Ribe imajo stalno cemo, t. tn ne opravijo got^podiiiije nič z barantamjeau. _Dinar zabevate za par žao jih krakov? Knaž boži ji, aii se ne bojite greha? se je zgražala go&^podinja. — Seveda, žaba skoči, dnar pa u-e! je odigovorla modro proda.jaillka. — Poglejte no, to so pa stare žabe! je ugotovila go^pod'in>ja suroko vojaško. — Ja, dve leti so starejše od vaše matere! je dejala kmetica mimo. Kot vidimo, se žabarke *ae pmste« ter nič ne spoštujejo gospodinj. Prostor za zelenjadni trg je bil danes povsem zaseden, na peruitnrjnskem trgu pa niso imeli niti vsi prodajalci prostora, zato so se se zvrstila poleg na cesta med zeleofl-adriim in peruitrniinskm trgom. Tržna organi so imeli mnogo dela, ker je bil nekaj Časa takšen narvaL da so s težavo odkaaovali prodajalkam prostore. Kmetice «^e seveda pog*anvja;jo za boljšima prostori, ko je takšen navail, ter se nerade uvrare na odkazani prostor. Pri vrstah živil in njihovih cenah na zedenjad-nem tng-u ni sprememb Prevladiuje zgodnja zelem java. Precej je tudi italijanske saJat^. SadJjarji so *neli zopeit preoerj jabolk, najlepše po 6 in 5 Din ks. Jajca so tako poceni, da jrh lahko gospod rije izbirajo po debolostL Če jih plačaijo po 1.25 Dm par. Iz Novega mesta — Sneg smo »pet dobili ž> oel teden drgne burja, da ?re do kosti, sinoči pa je začel naletavati »neg in zdaj j-e belo vse naokoli. — Občinska »eja se bo vršila dante popoldne v mestni občinski posvetovalnici. Dnevni red prav pee*er. _ Glasbena matica, novomeška podružnica, pripravlja po zamisli in prizadevanju svoje učiteljice klavirja in petja, gdč. Zore Ropasove, in podnižničnejra predsednika, prof. Josipa Germa o priliki svoje desetlet- nice glasbeno priredi te v, . ..aien ne booti izvajali Griegova balada za ženski sbor m orkester »Prod samostanskimi vrati* in enodejanaka opera Viljema Blodeka »V vodnjaku. Prireditev je zamišljena za soboto 8. aprila zvečer in se ponovi naslednji dan, na cvetno nedeljo, popoldne. Obakrat v dvorani Sokolskega doma. — O našem kra*a, kraških pojavih m raziskavanjLi podzemskih jam >e v srodo predaval ob skioptičnih slikah znani raz iskovalec našega podzemnega sveta g. Mili ler iz Ljubljane. Predavanje je bilo izvrst no izneseno in tema primonn je bil tudi obisk. — Ce«ki zvočni film >Pred maturoc si je zagoto\*il tukajšnji .-okolsiki kino >Doni< za Telovo. O binkoštih bomo gledali ▼ h\-mu >Fantom Durmitorja* rojakinjo Ito Kino. — Gledališki odsek kmetske probvete v Novem mestu pripravlja Golarjevo kotne*! i-jo »Vdova Rošiinka«. Asjihnemu Badadoiiiu društvu vse pri znanje I Iz Trbovell — cioveKoijubnu delovanje Koiasic V sredo zvečer so zborovale v osnovni šoli na Vodah nase vrle Kolašice. Predsednica soi-ska upraviteljica ga. Ana Lapornikova je z zadovoljstvom ugotovila, da viada v Trbovljah za jugoslovenski nacionalni ženski pokret zelo veliko zanimanje. Zahvalila s. je vsem dobrotnikom, ki so Kolaaice pri njihovem človek olj u bnem delu izdatno podpirati, tako rudniškemu ravnatelju ing. -Vx*ekotu kot zastopniku TPD, županu Vi^došku, podjetju Dukič. ministrstvu m občini. Sledilo je predavanje sestre Pav -Kočevarjeve iz Ljubljane o ženi in naro« nem gospodarstvu, potem je pa poroča . talnica Pranja Drnovškova o delovanju K<- a v preteklem letu. Dedovanje je bilo ze •> obširno in je rodilo lepe sadove. Kolo jo imelo več prireditev, tri so dosegu- u uspeh. V kuhinji kraljice Marije oskrbu -dnevno 250 najrevnejših delavskih otrok Blagajnicarka gospodič. Windiseherjeva, poročala, da je imelo Kc4o lani 11U»70 Din dohod kov t saldo ob koncu lota pa .maša 20 tisoč 503 dinarje. Članic šteje Kolo zda: 352. Gospodarica je poročala, da je razde lila lani kuhinja mod siromašne 'otrok« 69.620 obedov in 37.360 porcij mleka -kruhom. Pri volitvah je bil z malimi rzpr« -membami izvoljen stari odbor. _ Občni zhor LkAružonja vojnih izvali dov. V nedeljo 6. L m. ob 16. ari se bo vrši: v gostilni Porte na Vodah občni zbor krajevne organizacije Udruženja vojnih in validov v Trbovljah. — šaioigra >Vra±h Rucfc< se ponovi 26 l m. ob pol 4. uri na sokolskom odru. Cen znižane, zato je vsakomur omogočeno za nekaj ur razvedriti se in pozabiti na tetke čase. Zadnja predstava je dosegla veli! uspeh, saj se publika niti >Gospe« ministri ci ni tako od »SLOVENSKI H A ROD«, dne M. marca 1033. Dnevne vesti — Odvetniške vesti. Odvetnik v Mari-boro dr. Andrej Veble preseli • 80. marcem svojo pisarno v Brežice. Odvetnik v Brežicah dr. Anton Megusar pa preseli svojo pisarno s $0. marcem t Kranj. — Iz >Siu±benega lista*. >Službeni bet JJtr. banske uprave dravske banovine< st. 24. s dne 26. t, m objavlja zakon o zapisniku o turističnem prometu med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaški, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v tekočem letu in razne objave iz »Službenih Novin«. — Izpratnemba rodbinskega imena. Banska uprava dravske banov me je uovo-Kla And roju 0 Svetle samote« priobčuje v današnjih zagrebških »Novostih« daDjšo oceno vseučrli'Ški proi. dr. Fr. Eesič, — Tujsko prom. društvo v Črnomlju bo imelo ustanovni občni zbor v nedeljo ob 4. popoldne t prostorih hotela Lackner. Vabljeni vsi, ki žel*1 dobro našim krajem. — Angleški pisatelj Wais v JugosSavijL Znani angsieški pisatelj H. G. VVe-is, ki kandidira po smrti Johna Gahsworthy*ja na mesto predsednika londonskega Pen-kruba, prospe v drugi polovici maja v Dubrovnik m bo porabil to pri riko, da si ogleda tudi druga večja mesta v naii državi. Sklenjeno je že, da se ustavi tudi v Zagrebu. — Počivaji na Grmadi. Izletniki, ki zlasti v pomladanskem času radi posečajo strmo Grma«lo ob šmarni gori, bodo z zadovoljstvom pozdravili, da je dal osrednji odbor SPD namestiti ob Westrovi poti dve klopi, ki nudita turistu ugoden odpočitek in obenem lep razgled: ena klop stoji na razpotju Westrove in dr. Pogačnikove plezalne poti; druga, nova, pa više gori na grebenu pri t zv Rogljičih. odkoder je najlepši razgled na gorenjsko 9tran Tudi je dalo SPD vso pot preko Grmade na novo markirati Tako ima sedaj Grmada svoje turistične zanimivosti in udobnosti; dve plezalni pasaži, izmed katerih zahteva zlasti novejša dokaj telovadne okretnosti, ter dve prijetni odmorišči in razgledišči na zložnih klopeh. Da bi jih izletniki le dovolj skrbno čuvali! ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SISKI (za mitnico) Tel. 33-87 Jutri ob 18. in 20. url, v nedeljo ob I5y2, 18. In 20% uri, v ponedeljek ob 20. uri film lepih pesmi „Dvoje modrih oči — en tango" V glavni vlogi: LTJEN DETERS pride: „RONNY" pridei Kathe v. Nagy in Willy Fritsch — Turni smučarski tečaj v Triglavskem pogorju. Udeležence smučarskega turnega tečaja opozarjamo, da je skupni odhod iz Mojstrane v nedeljo 2. aprila ob 5. zjutraj. Sestanemo se v soboto 1. aprila po prihodu večernega vlaka y hotelu Triglav. CJani spd naj si preskrbijo uverenja za polovično vožnjo, i s to ta ko člani klubov J. Z. S. S. Legitimacije s seboj! S seboj v oprtnik jo vzeti sledeče stvari: steklenico, snežna očala, dr. Kmeta mazilo zoper solnčne opekline ali dobro vazeiino, rezervne dele stremen, nož, mast za čevlje, maže za smuči in to 1 s kare, 1 klieter in 1 medi um vse v malih dozah; od obleke pa: vetrnjačo, tri pare perila (flanela), poleten jopič, 4 pare volnenih nogavic, rokavice, volneno čepico event. pse za vzpon. — Oni pa, ki bi prišli morda pozneje v tečaj naj se oglasijo pri gorskem vodniku g. Grogoriju Lahu, da jim dodeli vodnika na pot. Cena prenosu stvari na Staničevo kočo je 4 Din od kilograma Posameznikom za nošnjo in spremstvo 80 Din. Skupni stroški v tečaju 560 Din. Udeleženci tečaja naj se po možnosti oglasijo v pisarni SPD zaradi polovične vožnje in event. drugih informacij. — Obn°va srednjeveške trdnjave v Dubrovniku. V Dubrovniku se marljivo pripravljajo na letošnja kongres Pen klubov. Vse sekcije prireditvenega odbora so pridno na delu, pose ono ona, ki je prevzela Skrb glede obnovitve stare trdnjave Lov-rijenac, ker bo v trdnjav! med kongresom posebna prireditev. Trdnjava je bila ograjena v 9. stoletju in je med velikimi potresom v Dubrovniku edina ostala nedotaknjena. Samo vrata so bfla zasuta. Za popravilo bo treba 150.000 Din. — Koroške novice, ML marca so ob o&romni udeležbi spremi5 k zadtrjeniu po-čžtkn 451etno Heleno Škofovo, p. d. Koma rjevo mater. P obrada jo jo gripa- Za njo žalujeta mož ta hčerka. — V V obrab so 14. marca pokopali mladega dijaka Antona Rožene opra. — Pretekli teden ie v Libučah jroreJo pri posestnika rUrtmaiai ta Isnanu. Skoda 'e precejšnja. — Zahvala. Vsem, M bo k me spomnili ob moja 604etndci, najiskrenejsa zahvala. Jože Letnik, Trbovlje. 196/n _ Dobave. Direkcija državnega rudnika Veelnje sprejema do 3. aprila ponudbe glede dobave 500 kg papirnatih vrečic; do 5. aprila glede dobave 50 komadov svedrov za premog; do T. aprila pa glede dobave 20.000 kg pšenične moke. — Predmetni oglasi k natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOi LjubIjansk1 Zvon«. Deveti letnik, flt. 1. Vsebina glasbenega dela: S. Adamič: Bog daj! (moški zbor), V. Mirk: Ah, što ču, moški zbor, E. Adamič: Konja jezdi Hasan-aga (mešan zbor), P. Jereb: Kam si šla? (mešani zbor). Vsebina književnega dela: »I. Peruzzi: Pomladna, G. Strniša: Na šel sem zvezdico sreče (pesmi), H. Druzo-vič: Slomšek in njegov pomen za slovensko petje«. Rubrike: Koncerti, Novosti, Razno, Iz uredništva in upravništva. List top k) priporočamo v naročbo vsem pevskim društvom, pevskim »borom, pevcem in pevkam, ki letno naročnino v znesku 50 Din lahko poravnajo v obrokih. >Zbori< se naročajo po dopisnici na upravo Pevsko dru stvo >Lj ubijan s ki Zvon< v Ljubljani. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in hladno. Včeraj ie v Beogradu m Sarajevu snežilo, drugod se je pa vreme Kisalo, kakor pn na nevaren pokMc klijub temu se pa Hudije ne strašiijo nevarnosti in v tihotapski strasti tvega>o tudć življenje. 2rtev take strasti je postal tudi 271etn« delavec Anton M. iz Cerknice. V sredo popoldne je tihotapil čez mejo z italijanske strani v naso državo razno robo, pri tem ga >e pa zaJotida itaiiijaaska stražav Ker je na mjen poziv začel bežat, je straža stresala isn ga je krogila zadala v desno no^o Tone M. je moraJ v bolnico v Ljubljano, kamor so ga prepeljali včeraj. — Ostra zima v Bosni. Iz Banja Luke poročajo, da je pritisnilla v Bosni zadnje dni za ta čas ostra ama. Temperatura je padila na 11 stopinj pod trido. Snega je zapadlo po nekaterih krajih 1 m V mnogih krajilh je promet popolnoma zastal zaradi snežnih žametov in silne burje. — Neka] nr po poroki vdova. V vas Odri bbzu Siska se je oženil 201etni Ivan Sertić z lepim dekletom te sosedne vasi. Mlada žena je pa nekai ur po poroki ovdovela, ker je njen brat Nikola v prepiru s težkim loncem ubifl svaka- Naval krvi, tesnoba srca, zosoplenost. tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefovec gpren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefovaa voda pri za-v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —Ij Novejša spomenika iz podpečkega kamna so zakrili z lesenimi stenami že zgodaj jeseni, da bi jima ne škodovale pozimi vremenske spremembe. Zdaj bi pa ne moglo več škodovati vreme kamnu bolj kot poleti, četudi je še tako slab, xato bi bilo menda že umestno, da spomenika zopet odkrijejo Nedavno so nas obiskali tujci v večjem številu ter so se čudili, zakaj tako skrbno zakrivamo novejše spomenike. —lj Pri adaptaciji florijanske cerkve imajo največ dela kamnoseki, zlasti pri preureditvi glavnega pročelja ob cesti. Zdaj obnavljajo starinski vodnjak, fontano, ki je v pročelju ob cesti. Nekoliko bodo tudi preuredili glavni portal: vrat na tem mestu ne bo toč. Port;i bo prezidan v nišo, v kateri bo postavljena primerna skulptura. —13 Dva praznika bosta spet izpraznila Ljubljano, da bodo nabiti vlaki in avtobusi komaj zmagovali naval, pome bodo pa tudi vse ceste, saj smo zaradi krize postali prav skromni pri svojih zahtevah. Da bodo pa ljudje vsaj v najbližji okolici mesta varni, prosimo kolesarje, naj ne dirjajo po hodnikih in ne plaše ljudi pri uživanju pomladanskih lepot. Večina izletnikov na kolesih je res obzirna m zapelje tudi t najde bele j ši gramoz, samo da ne ograža pa-santov na hodnikih, dragih pa seveda ni mogoče poboljšati Morda bi se kak divjak še izpreobmil, ali — izgledi vlečejo. Minulo nedeljo je bil zaradi slabe Dolenjske ceste ozki hodnik ob njej Poln ljudi, ki so prestrašeno od s k ako vali s hodnika v blato pred kolesarjem v popolni - policijski uniformi, a s droge strani od Radnika je tedaj pripeljal civilni gospod koto lepo sa uho. Saj se ni kdo ne pritožuje, de se ogne kolesar blatu na prazen hodnik, ampak če ob nedeljah ob pol 5. popoldne vozijo policijski stražniki skozi množico na hodniku, drugi smrtniki pa vodijo kolesa za uho, je vendar malo nenavaden poslen. —ij Ura v stolpu mestne ženske gimnazije je v popravilu. Da zadostimo rado vednezu, ki se javno spod tika nad naiv ttoetjo navijanja ure ki nima kazalcev sporočamo, da ura ni na električni pogon in jo goni nihalo s uteži. To nihalo je bilo v popravila in ob zopetni namestitvi preizkušeno, zato tedaj tudi navito. Ker je bila tudi številčnica ure potrebna prenev-Ijenja, se je istočasno izročila v popravilo in se bo po izvršenem delu zopet namestila aa svojem mestu. — To nam sporoča mestno načelstvo. Veseli nas in v svojem, pa tudi v imena občinstva smo mestnemu na-čelstvu hvaležni, da je začelo dajati pojasnila na razne pritožbe iz občinstva Tako bodo imeli ljudje vsaj zavest, da gospodje pritožbe črtajo. —tj Zanimiv daskusijaki večer bo drevi v magiatratni posvetovalnici. K3ut> občinskih svetovalcev JRKD v Ljubijani prireja že od začetka meseca februarja vsak petek diskusijske večere o dedu ljubljanske občinfike uprave. Tako se vrša danes tako večer z naslednjima referatoma: >Socialno m adravstveno skrbstvo mestne občine.« Referenta sta obč, svetnik Drago, tin Kosem in mestni fizik dr. Mavri d j Rus, O regulaciji Ljubljanice bo poročal mestni gradbena direktor inž. Matko Pre_ Jjovsek. Naslednji večeri bodo 3L marca, J«, 21, 28. aprila in 5. maja. Na sporedu so referati, gTadnja mestnih stanovanjskih hiš, investirani kapital m najemnine, položaj osnovnega šolstva, gradnja novih šol, mestni dekliški Licej, obrtno nadaljevalne šole, pospeševanje izobrazbe in umetnosti, narodno gledališče, gasilska organizacija trg in aprovizacija mesta, tuj. gki promet, občinska finančna politika, pregled mestnih investicij, obrestna mera posojil, občanske davščine. Referirajo na čemiki posameznih odsekov občinske uprave in vodimi uradniki mestnega načeistva. Okozarjamo na ta zelo zanimiva predava nja, ki jih pojasnjujejo tudi mnogoštevilne slike in grafikoni. Kdor se za predavanje in delo ljubljanske občinske uprave zani. ma, pa vabila nd prejel, se more aglasiti v predsedstvu mestnega načelstva. Natančnejši spored je razviden iz vabila. Vsakokratni začetek je ob pol 18. ilSO »LJUBLJANSKI DVOR« Telefon 2730 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., ^8 ln 9. uri zvečer Douglas Fairbanks Železna maska po romanu A. Dum asa Jutri (na praznik) in v nedejo ob 3-, %5, %8 ln 9. zvečer Tim Mg Coy v senzacijonalnem filmu pustolovščin Pustolovec —lj Pred premijero predelane Bučar, jeve °perete »Študentje »mo« na Šentjakobskem odru. Ves šentjakobski oder je pred premiere nervozen in razdražljiv, da ni prav ndč prijetno iskati informacij pri teh tigrih, ali vendar smo ujeli nekaj ma. lenkosti o predelavi operete, ki je imela lani silno velik uspeh. Danilo Bučar je dodal nekaj novih vložkov, stare je pa nekoliko izpopolnil tn nanovo instrumenti-ral ter prikrojil za glasovni obseg Sentja-kobčanov. Muzika je lahka, napol »šla. gerska« in gre hitro v ušesa. Tudi libreto, ki ga je napisala njegova soproga ga. Metka Bučarjeva, je deloma skrajšan, de_ loma režijsko iapopotojen ,v ostalem pa je isti kot lani. S silnim trudom je kompo nist zbral po mestu pevke in pevce, zelo požrtvovalno je pa priskočil jazz orkester Sokola I. prav tako pa tudi pevci okteta »Ljubljanskega Zvona«, ki so se prav radi žrtvovali za domače deio. 2e lani popularna opereta bo tudd izpopolnjena gotovo dosegla največrj* uspeh. —lj O šišenskem odru in njegovih marljivih dUetacitih je naša javnost zelo malo poučena, čeprav vrši narodno prosvetno društvo »Vodnik« važno misijo ter Siri iz_ obrazbo in kulturo med narodom. Zato je potrebno, da nekoliko ocenimo zadnjo prireditev tega odra, imenitno komedijo >Drznd plavac«, kl so jo igrali preteklo nedeljo v režiji Lojzeta Jančiča. Komedija je vsestransko uspela, kar je bila tudi zasluga, večine igralcev. Glavno vlogo je podal dovršeno g. Grmek .v vlogi gospodinje se je pa dobro uvedla novinka na odru gdč. CemetSčeva, zeko je tudi ugajala sluz. kinja gdč, Jančičeve, kateri se bo lahko zaradi čiste izgovorjave poverila v bodoče večja vloga. Tudi ostali so se dobro vživeli v vloge, tako g. štrukelj kot sluga, g. Žiža, g. SffT^Ereikj kot profesor, gxfc. Bur-gerjeva v vlogi Gabrijele, gdč. Zakotniko-va kot Anica ter g. Mlakar kot dr. Mobi. Predstava je kot rečeno, dobro uspela, le konec se ni zdel preveč posrečen. G. režL ser naj pri reprizi predstavo učinkovitejše zaokroži. —Jj Materinski večer zavoda za zaščito mater tn dece z domom kraljice Marije se vrsi dne 29. t m. v dvorani OUZD. Govori dr. Cernič. šef kirurgičnega oddelka, o temi: »Vpliv okolice na kirurška obolenja.« Začetek ob 20. ari. Vstop prost U_ Beethoven: Missa solsmnis. To ogromno delo svetovne glasbene literature bo izvajala Glasbena Matica v ponedeljek dne S. aprila pod vodstvom ravnatelja Mir ka Poliča. Kot solisti sodelujejo gospa Zla ta Gjungjenae-Gavella (sopran), Fran; a Bemot-GoVobova (alt), Jože Gostič (tenor) in Jurij Betstto (bas). Zborovsko delo poje pevski zbor Glasbene Matice, orkestralnega pa izvaja pomnožen operni orkester Glasbena Matica je sedaj drugič vzel« ogromno Beethovnovo delo v svoj delovni Monumentalni velefilm po slovitem romanu BEN HUR V glavni vlogi RAM ON NOVARRO Predstave v tulA iN i. >. H KINU MATICI vir danes ob »a 2 popoldne i*" ■ % jutri (na praznik) in v nedeljo ob 11.. uri dopol- ■ i m m n, dne. Najnižje ZKD cene* program. Prvič ga je izvajala 14. novembra 1901 pt j vodstvom ravnatelja Hubada t veliki dvorani ljubljanskega Narodnega doma. Vstopnice se že dobe t Matični knjigarni. Več o delu prihodnjič. —ij VenKađuse*i dar. Ugledna in obče znana tvrdtka F ram Kolimann v Ljubljani je darovala SokoJskemu društvu v Cerknici nad Din 1000 vrednosti v steklenih iz. delkih. Izrekamo ji zato svojo iskreno zahvalo tn jo vsem narodnim krogom naj-topleje priporočamo. Odbor. 197/n —U An g leskovi u gosi o vensko društvo v LJubljani otvori začetkom aprila otroški vrtec pod vodstvom gdč. Ruše Zidarjeve Vršil se bo dvakrat na teden od 10. do 12. ure. Plačak> se bo za vsakega otroka 100 dinarjev mesečno. Prijave se sprejemajo v društvenem k>kalu, Rožna ulica 41, vsak torek in petek od 5. do 7. ure. —lj Stoletnica rojstva hrvatskega skladatelja Ivana pl. Zajca bo nekoliko post festum proslavilo pevsko društvo >Ljub-ijanski Zvon« s cerkvenim koncertom v ponedeljek 24. aprila zvečer v frančiškanski cerkvi. Izvajalo bo Zajcev oratorij »Oče naš« in kantato >Uskrsnuče Isusovo«, obo je za soli, mešan zbor. orkester in orgle. Na ta lep koncert opozarjamo že sedaj vse ljubitelj** glasbe. —lj Ljubljana iz zraka. Prvo javno kinopredavanje, na katerem bo predvajal naš znani kino amater g. prof. Ivan Noč svoje zelo uspele filme, se bo vršilo dne 28. L m. ob 20.30 v dvorani Delavske zbornice. Brezplačne vstopnice se dobe v drogeriji >Adnja«, šedeuburgova ulica, in v trgovini fotopotrebScin Janko Pogačnik na Tyrsevi cesti 20. —lj Delavska akademija »Svobode« bo jutri ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v proslavo 504etnice amir. ti Karla Marxa m 204etnice obstoja »Svobode«. Na sporedu so: Predavanje prof. Teplva iz Maribora o Karlu Marzu, Delavski oder »Svobode« bo dal v govorilnem zboru T. Sediskarjev »Plačilni dan«, S. Kosovelovo >Ekstaza smrti« in Mile Klopčičeva-Lerscheva: »Mi delavci vsi ...« Recitacije O. Zupančičeva »Kovaška«. Delavska godba »Zarja« zaigra: »Delavski pozdrav«, »Varšavjanka« in »Kvišku le k soncu. ..«, pevski zbor dtobruujske »Svo_ bode« pa zapoje delavske pesmi. Vstopnine ni! Pridite! 200/n —lj Redni letni občni zbor krajevne organizacije JRKD za poljanski okraj se vrši v ponedeljek, dne 27. marca ob 20. v gostilni »Klemenčič« v steklenem salonu, Kopitarjeva uhca 11, z običajnim dnevnim redom. Poročal bo tudi narodna poslanec g. dr. Rape. mestni načelnik in župan g. d. Dinko Puc tn delegat S. o. g. dr. Cepu_ der. Članstvo in somišljenike v okraju opozarjamo na dolžnost udeležbe —lj Danes »Ren Hur« v Elitnem kinu Matici. To pot sfi je izbrala ZKD za svoj fTkrnski spored največji zgodovinski naonu-mentami film po sflovitem romanu »Ben Hur«. Nedvomno je snov tega romana pri nas srofrosno znana, zato nam o vsebini fli_ ma ni potrebno izgubljati oesedi Povemo le toliko, da igra gHavno vlogo v filmu pri ljubljenj filmski lgraaec Ramoo Novarro. Pum sam je v zvočni edicijo toliko bolj učinkovit, slast' efektna je konjska dirka v ogromnem hipodromu. Ker je film zeio dolg (okrog 3200 m i in ker predvaja ZKD oba dela pn ena predstavi ob nepovisanih cenah, se vrše predstave v Elitnem kinu Matica danes ob 13.30 uri ter Jutn (na praznik) m v nedeljo kot običajno ob 11. dop. Tega filma naj nihče ne zamudi! —H Četrto strokovno predavani« prirodoslovne sekcije MD pod naslovom »A>p-ski paleohtik* bo drevn ob 18. na državnem moškem učiteJjiSču v fizikalni dvorana. Predava! bo znani raziskovalec Potočke ziia^ke g. nrof. Srečko Brodar w CelHa. Vstop prost —4j Cankarjevo Komedijo »Za narodni blagor« uprizore v ponedeljek 27. t. m. ob 8. uri zvečer v dramskem gledališču članš STednješols&e organizacije »Žar« na državni klasični gimnaziji v Ljubljani. Komedija *-Za narodov blagor« je ena izmed najpomembnejših Cankarjevih dram. V njej biča laž in licemerstvo na kulturnem in politi onem pot ju. Občinstvo opozarjamo, da si pravočasno nabavi vstopnice pn dnevni blagajni Narodnega gledališča ali pa na klasični gimnaziji. —lj Društvo zobnih zdravnikov gg. dravsko banovino je imelo dne 19. marca v Ljubljani svoj redni letni občni zbor. na katerem je bdi izvoljen odbor, in sicer: predsednik dr. Logar Anton, podpredsednik dr. Basain Egon, tajnik dr. Logar Fraoce, blagajnik dr. Kamblč Mirko, knjižničar dr. Hlavatv Robert; odborniki: dr. Ka!lay Jurij, dr Kristan Boris, dr. Vrbovec Stane; preglednika računov: dr. Brenčič Lojze, dr. Tavčar Stane; razsodišče: dr. Grebene Anton, dr. Kraigher Loj_ ze in dr. Pufaer Srečko. —Jj Gospodarsko in ixooru£evalno društvo za dvorskj okraj praznuje v soboto, dne 1. aprila L L v Kazini 25 letnico svojega obstoja, na kar slavno občinstvo is danes opozarjamo 199/n —lj Združenje mesarjev in klobasičar. jev v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da bodo v soboto na praznik mesnice in stojnice odprte do 12. ure dop. 198/n —ij českosiovenstta Obec v LuJblani pofada v patek dne 24. bfezna v restaura-cA »Zvezda« »Vzponimkov^ večer«. Zača-tek presne o 20 % h. Krajane zučastnete se v hojnem pootu. 194/n —U S kropom se ie popurila. Včeraj popoidne si je sbizkteja Cecilija FVorijan. stanujoča na Sv. Petra cesti 34. pripravila 9kaf perila za pranie. Perito je hotela opariti s kropom, ravnala je pa s posodo tako neprevidno, da se fc ie zvrnila in k> je lorop nevarno oparM po pr^ih in po rokah. S hudimi ope4d!«;namt so _to preoe-Hali v bolnico. —lj Srajce modne tn »portne. kravat«, naramnice žepne robce, rokavice in nogavice, kupite najbolje pri Miloš Karnionik. Stari trg 8 Vprizoritev izvirne slovenske drame Dramatični odsek »Sloge« je uprizoril v nedeljo Brenkovo dramo »Manjvredni« Ljubljana. 24. marca. Mlad avtor nam je ustvaril dramo, ki jo je v nedeljo zvečer prvič igral dramatični odsek Nar. železn. glasbenega društva * Sloge« v dvorani Delavske zbornice. Drama je dosegla popoln uspeh in avtorja g. Brenka so gledalci ponovno pozvali na oder. Problem, ki je spretno osvetljen v drami, zajema res globoko človeSko dramo psihološkega značaja Na treh bratih leži prokletstvo dedne obremenjenosti. Zavedajo se, da so manjvredni, kar je najbolj dramatično, obupno se bore kvišku na enako višino drugih, »normalnih^, ljudi. Najstarejši brat je postal profesor matematike. A se ni mogel otresti občutka manjvrednosti. Vedno čuti, kako je vsem v zasmeb zaradi svoje grbe. Neprestano ga teži zavest, da je po neizprosnem naravnem zakonu degeneriran ec, brat slepca, brat morilca in sin očeta razuzdan ca., ki ga je mati umorila. Kljub temu je pa prav tako človek iz mesa in krvi. 2iveti ter ljubiti hoče kot drugi ljudje, a se neprestano bori s svojimi čuti in zavestjo. Se mnogo bolj je notranje razklan slepec Stanko. Zaprt v svoj svet, se neprestano ubija s pojmom in z občutkom manjvrednosti, bori se z bolečino, ki jo lahko dovolj razume sam. In iz teh borb rase njegova duhovna sila, v njih se etično prečisti ter končno res dvigne nad »normalne« ljudi. Skomponira opero, ki naj bo potrdilo in dokaz, da ni manjvreden. Najmočnejša komponenta njegovega močnega notranjega vzgona je Marta, ki igra na klavir v baru. Marta je zelo idealizirana, notranje samostojna, etično močna ter res lepa na zunaj in znotraj tako, da postane najmočnejši činitelj vsega dogajanja, usodna sila, ki močno vpliva na krog mož, oklepajoč dramo »manjvrednih« Hočevarjev. Skoraj popolno nasprotje duševno nemirnih bratov je morilec Peter, ki nič ne dvomi v svojo manjvrednost ter si ne beli s tem problemom glave, popoln cinik je, »ki so mu vtepli že v šoli v glavo, da bo končal na vislicah«. Ko se vrne iz ječe, se posmehuje bratoma, brezobzirno jima dreza v najbolj skeleč o rano ter ju biča, češ, da sta hinavca, sicer pa nista nič boljša od njega. V drugem dejanju je avtor spretno očrta! like profesorja glasbe, ravnatelja opere in komponista ter kritika Verjeten lik je tudi natakarica, izgubljenka iz bara. V tretjem, zadnjem, deianju pride do močnih dramatičnih zaostrenosti. Ravnatelj odkloni delo slepca, ker si ni mogel podvreči Marte, ki pokaže do slepca skoraj nadčlo- j veško ljubezen. Ko slepec povsem obupa I nad samim seboj ln ko baš tedaj brat Peter j zopet nekako dokaže z umorom in samomo-j rom manjvrednost Hočevarjev, slepec ne i veruje več , da se tudi dedno obremenjen ! človek lahko dvigne s silno voljo, zato sklene umreti. Tedaj pa pride brzojavka iz tujine, kamor je Marta poslala slepčevo ope-j ro, da je delo sprejeto, in notranja borba 1 je končana Hočevarji so rehabilitirani. Kot vidimo, drama ni plitva ter plehka. Močna in dojemljiva je in bi zaslužila, da jo uvrste v svoj repertoar tudi drugi odri, ne le diletantski. Drame bi v ta namen ne bilo treba niti mnogo piliti. Edino nekaj detajlov najbrž marsikomu ne bo všeč. N. i pr., ko slepec malikuje pred sveto podobo, j slepec, ki je postal tako notranje močan! Od igralcev je zahtevalo delo izredno ■ mnogo, zato zaslužijo še posebno priznanje. : Vse važnejše vloge so bile odigrane res doživljeno, slepec in Marta sta pa bila v nekaterih dramatičnih trenutkih naravnost močna. Igra je bila skoraj ves čas živahna ter se je stopnjevala. Z režijo (Z\v smo tudi lahko zadovoljni. *Sloga« je la_uko ponosna na svoj dramatični odsek. Prepričani smo, da bo temu izredno lepemu uspehu sledilo še mnogo lepših. Kakor se vzame. Janezek: Gospod učitelj so nam dejali v soli, da ima meter 100 centimetrov. Janez: Kakor se vzame — ce hoćeš postati geometer, ali pa kakor jaz, trgovec s suknom. Težak udarec Zdravnik v sanatoriju bolniku: Le pogum, dragi moj. Ali vam lahko povem čisto resnico? — Seveda, gospod doktor, na vse sem pripravljen. — Torej vedite, da bo stala operacija 5000 Din. 3E :>tev 69 »SLOVENSKI NAROD«, ote K mm 1983. Ljubljanski umetniki na razstavi v Mariboru Razstave, Id bo otvorjena parjev in Ljubljana, 24. imarca. Tc dni je razsoaisoe, kj e»o tnli v ujem iitio ua^Doij znam uiuotu ki, nzb;alu uotgo v*u siuk m *.ujptur za veliko uuictu.istKO razcojavo, ki bo v ^ianooru v voiikj »Laz-iu^k dvomm na i*ourkšu.ovtam trgu od jutri do 9. *prua pod puiLruv ueijotvoui sopio^c gt>ne-nua Maistra, prtxiied*ii.ika Ljudo^e un verze ing- 1- Kukovca, pioo«>tjUnhka zgodovinskega društva protaita dr. r kovačjča ;o podžupa na R. Goiouiia Razsodišče je presojalo ie dola ljubljanskih um o trnkov, dela m«nbor-skh đi:karjev bo pa ocenile komisija mariborskih umetnikov Rastava bo poKaza.a v resnici o-t-oavadino popolno sliko u tolikim«, deli. kot smo jih videh na redko kateri umern.ski razstavi Razstave se udeleže tudi naše al kame, ka med njimi vzbujajo posebno pozornost dela Elde Piščance ve Njeno veliko »Oz-na-oenje« vbuja dv^nnevo, da se je slikarica kMteS venkin Q.e>two>rajti>v\nin nalog, kjer se je uve^jav ia z bogati mi lig u ral u um kompozicijama, a oa prejaujo njeno dobo spotil .nja-jo le deKoraUvmi udiukovKe *i>oihv u-ce*, uajg^obujo pu-e^:^o pa duiiitjo ajcue pokrajine jz Dobrne in okolice. Av^usto Sautel je posiaia več aranzmaiuov ž;vooarviicoa cvetja, prav dobri so pa čuda njeni akvareli iz M«a>ri*bo«-a tn njegove okolice. Henrika i^at-k>va je boi um.rj-e>na od svoje sestre, vendar je pa vedno temeljita zlasti je pa razsodišče preseuet do svežina sa»dje ra sliki »Na vrtu«. Prvakij^a sioveneakih i>metnic Anica Zupan ©c - So.iniikova «jci na sstanu tJoreatacksko umeunost. Raj ko Sk*peroik je kaj auibH»uzcn tn bo mariborska ^avuost v Klela njegove prav dobre pokrajine v ulju, &kvaret*u m čuda pastelu, ^aša Santei je po»ku ve>jk, sotocen &uzem- oeriL s slikovito utaruuako vB.-kvko sv. Nikolaja m prjazen mouv a Rrke, a Niko P imat oa žalost name nabe. da Man borca -m n« bodo videb najuspošne jšlo kjparsiuh del svojega veeatraosKo la.eiiLHe-ije^a rojaka I ud rimko imraur se preostavi Mariborčanom s atiiu-mi akvareli, ki je posebno aooer »Otroo, s k.usuarjem«. brunonu Vavpotiou se po^ia njegovo aelo za gieda-tišče, kar diukazujejo tudi njegove slike iz Dub rovu ka. ki dihajo piavo romantiko. Ivan Vavpotič bo uve^javii pobebuio re-pre/euLativno 6 s\-ojim portroiom kralja Aleksaudru ter s kra»uo pokrajino »Ob Ljuh.janici«. razen tega pa t udu t znanim tihožitjem z rubnastini kozarcem n z dru->an oovejšinu delri. braa>. Ricmouoie razstavi eedo vrstu svojih uajooijsin pombadan-sk h m zimskih pokrajm iz okolice Ljub ljane. a rudi Makstm Ga*jpar1 bo prav bo gato zastopan j svojim1, legendami, ki je zlasti poetičua »Mati božja« z angele; v goz du. Med oaijboljš ;n aol"1 vse razstave bo štiri velkke pokrajine Mateja Steruena a pr morja, ki je s svojim mojstrskim čopičem v resnici zajel v*o epoto Raba m ve>o globoko snjmo našega Jadrana, prav posebno sveža in mojstrska je pa rud: njegova dekliška glavica Miha MaLš bo zastopan s svojim; najboljširni koioriratiim: r.febam m monotipi-jami. da bo jJotov\> vz-oudil zasluženo prizuainje Bož dar Jakac v več h akvarel r h razgrinja idilično lepoto Nove^ja mesta in njegovH slikovite okolice, zelo podo ben mu je pa m adu Jožko Žagar, k Jakčev naosn pastele še poten o ra. Rhhard jakop č bo tako bogato zastopan, krikor rudi zasluži ta veliki mojster, ncmreč 8 tsvojimi znamenitimi kompozicijami pr dnevni m umetni buoi ter t*udi» s svojimi v ha rvah čudovitim poknajuntimi. Frana K<"««irja bodo Masi-borČJini spoznali po tijegovrh izvr^tnin akva relih m tudi oljinarih slikah iz 5kofje Loke in uz Broda na Savi. Miklavec Fran je pa na žalost poslal samo interesantno o»vetlje*no pokrajino Lz okolice Golnika, k učnnkuje kakor de.o kakega modernega Japonca Brez pri nas že udomačenega Dalrrtat nca DaJ-rnatika Inchiostrsj*. n brez njegovih elegantnih monotipij b razstava slov umetnosti ne bila popolna, prav tako se tn» pa v Mariboru srečno uveljav.l tudi Fran Zaupan s svojvm interesa«!rn>mi motivi s koroški', /lasti pa s s vojo veličastno »Gospo sveto* Izmed mariborskih umetnikov razstavijo najboljša svoja dele Mežan. CotiČ ter Ivan Kos, ki ;iro je gotovo mnogo na rom. da nastopijo čim bolj reprezentativno 'n pokažejo svoja najbolj dovršena dela K jut raniji otvoritvi odpotuje v Maribor s slikami tudi Rihard Jakooič. ki bo otvorili za kultu-nnti razvo] Mar bora pomembno razstavo s slavnostnim govorom, da V\ari-borČani našega mojstra spoznajo tudi osebno. — Zborovanje škofjeloških planincev Marlpva podružnica SPD v Škof Ji Loki šteje zdaj že 117 članov in se zelo lepo razvija Skofja Loka, 23. marca Škofjeloška podružnica SPD je v onem srečnem položaju, da kaže članstvo za njen razvoj mnogo zanimanja Občnega zbora, ki se je vrsU t sredo zvečer, se je udeležilo toliko prijateljev in prijateljic naših lepih planin, da je bila mestna posvetovalnica do kraja zasedena, ko je otvorii skupščino SPD njen delovni predsednik Prane Do lene ml. e prisrčnim pozdravom na članstvo in zastopnike oficirskega zbora Kruta smrt je v preteče ne m letu ugrabila društvu kar tri tveste pripadnike Naj preje velikega dobrotnika SPD veletrgovca An tona Kasmana, potem zvesto ljubiteljico loških planin, gdč. Anico Ankeletovo m slednjič ing. Zdenka Skalyckega, ki je bil svoječaano društveni tajnik. V svojem nadaljnjem poročilu je ocrtaj predsednik v glavnih obrisih delo, smotre, stremljenja in načrte škofjeloške podružnice SPD, ki ima zaznamovati za sedaj leto krepkega in po irtvovalnega dela Vse dek) se je postavilo na organizirano osnovo in so bili zato ustanovljeni gospodarski, markacijski. jamarski in foto-odsek, ki so vsi skušali do prinesti čim največ za napredek in poziv ljenje planinarskoga pokreta 31avna skrb je bila osredotočena na saniranju olaniuske koče na »-.jubniku. ki jo 4e postavila .ani podružnica s pomočjo svojih številnih prijateljev Namera, da »• pritegne v Škofjeloške planine čim več g*>«c/>', se ie v izdatni meri posrečila Saj e obiskalo kočo 1S9S planincev, dočim >e prispelo na Ljub-nik sam več tisoč izlemikt-v Z ugotovitvijo, da bo delovala podružnica po načelu bratskega sožitja z vsemi Jugosovenikimi planinci in zagotovilom, lt oo .etošnjo pomlad rešeno dokončno vprašanje laeLnmske pravice sveta, kjer stoji koča, j* predsednik svoja izvajanja zaključil, nakar so s.e-dila izčrpna in zanimiva poročila Ivota Ko širja za tajništvo, ing Srečka žabca za gospodarski odsek in Avgusta Potočnika '.a blagajno. Is teh poročil Je bilo razvidno, ia Je vodstvo loške podr SPD v najboljših rotcah Z □ ajskromuejšimi sredstvi se je zgrabi,a tepa izletniška koča, ki bo pri takem goapo darstvu prav kmalu plačana. Čeprav »red-stavlja danes z vsem inventarjem vrednost nad Din 140 000 Da se ustvari čim osnej-ša vez z ostalimi vrhovi loških planin, se Je markirato z Ljuboika 6 potov Sploh se bo s sistematičnim markiranjem nadalje valo tn pridet8 zlasti na vrsto Poljanska in Selška dolina s svojimi izhodišči na Pod nart. Jelovico in v Bohinj Treba pa bo pridobiti tudi obe dolini za intenzivnejše sodelovanje s Škofjo Loko Po zamislekib naj bi se ustanovila v dolinah nekaka po'i odbora, ali vsa: zaupništva. ki bi delovala za povz-digo planinstva v svojih območjih Poljanska in Selška dolina na4 dobita oja-ceni stik preko Blegaša Kako zelo je ljub niška koča znana priča dejstvo, da je tajništvo Srbskega planinskega društva iz Beograda poslalo loškemu SPD sliko neznanega Junaka z A vale, s prošnjo, da se namesti v koči. Loška podružnica SPD je edina v naši ožji domovini, ki zaznamuje lani 81 odstotni porast članov, ki jih je sedaj 117 Z velikim razumevanjem so šli na roke planincem posestniki na Ljubniku, ki so zaradi lepšega razgleda posekali okoliško drevje Koča sama se je seveda izpopolnjevala in dobi letos parketirana tla Oskrbnica koče ga. Triplatova Je z vso vestnostjo skušala ustreči svojim gostom, ter ji izreka gospo darski odsek svoje posebno priznanje Dočim je bilo lanskoletno delo posvečeno povzdigi planinarstva v ožjem loškem območju, se bo letos naredilo vse, da se pritegne v aktivnost ves škofjeloški okraj. Temu namenu naj predvsem služi zemljepisna karta vsega okraja, ki jo podružnica v kratkem izda. Zlasti se podčrtava, da bodo na karti označeni vsi pripravni smučarski tereni, in zato bo karta izvrstno služila tudi prijateljem belega sporta. Pri slučajnostih je pojasnil predsednik več vprašanj, ter se je razmotri valo tudi o nekaterih predlogih, nakar je bil občni zbor te delavne podružnice z najugodnejšimi vti«i zaključen Iz Trebnjeea _ Uradni dnevi. V proračunskem letu l9&3-sM se bodo vršili uradni dnevi zreškega načeistva Novo mesto v Trebnjem, in sicer vsak prvi torek v mesecih, april, junij, avgust, oktober, deeember in februar. Će bi pade) praznik na določene uradne dneve, se uradni dan vrši prihodnji dan. _ Ovniljenje brexpose4nosti. Največja brezposelnost Je vladala pač med sezonskimi delavci, ki v zimski dobi niso zaslužili prav nič Ti delavci so v tem času tudi največje breme za občine in banovino, ker nimajo pravice do rednih brezposelnih podpor, ki jih deli javna borza dela. Se daj pa ko se je pričelo z raznimi deli, ki Jih pozimi ni bilo mogoče izvrševati, je velika večina delavcev te kategorije dobila delo, kar Je splošne socialne prilike zero ublažilo Samo v našem kraju je dobilo nad 60 sezonskih delavcev delo. — V nedeijc 26. t. m. se vrši občni zbor živinorejske zadruge za Temeniško dolino v gostilni g Bukovec Alojzija na Veliki Loki Vsem članom pa tudi živinorejcem še nečlanom nujno svetujemo, da prisostvuje jo občnemu zboru, ki bo vpisova1 in spre jemal v zadrugo tudi nove član«. _ Silna burja in mraz, ki traja ie neka. dni, sta vzrok, da so kmetovalci predvsem pa vinogradniki morali prekiniti započeta dela Nevšečno vreme pri opravljanju prvih del mnoge plači in ljudje pravijo, da se obeta zopet slaba istina. Postani in ostani član Vodnikove drafbe* Ekskurzija v Maroko in na Visoki Atlas Predavanje dr. Reya pod okriljem prirodoznanstvene sekcije Muzejskega društva Lfubtjsna, M marca. Zadaje čase amo imah vso zammrvth predavanj, na katerih so nam spremo prod a-va-teiji pršbiržaa daljše, msog soaoa kraje — skoraj vsatk teden <-rno potovali v duhu kam daleč, snoci ceno pa odnn«b v Afriko, v fraa>coaki Maroko -n se povzpeli na gore Visokega AjfcUsa. Prodwvaoje je priredlila Prrrodo^naascvcoa »ebcijjs Muzejskega društva kot navadno v dvorani Delsvrtke sbor-aioe Ts pohodno znanstvena predsrvanjs že slove med občinstvom, kur so vedno zanimiv* in pou&na. vendar je pa brta snoo udeležba nekoliko slabiš Predsednffk Muzejskog« društva g. dr. PajniiČ je prede ta vrl priljubljenega predavatelja g dr. O Revo Dr. Reya j« navdušen turist m tudi sicer /eio rad potuje. Larv avgusta j« potov«! v Maroko kot član posebnega nemškega društva »Ekskurzije«, ki §e je ustanovil upokojeni nemški profesor Brecht-Bargem idealist, ki idki, da tv sj tudi mladi ljudje oglodali čim već sveta, kot si ga je om Ker društvo prireja ekskurzije po strogih praviHi filarr morajo brri povsem discipliniram, morajo se sprijazniti s skromnim' zivlionskim pritikerm n« potovanju, so ekskurziie izredno počen' Pot-aik aH kuhajo sama spe v spalnih vrečah bodVsi na prostem pod Šotori. bodisi v kakšnih poslopjih kjor jwn rri treba plačati drage prenoenine V Maroko ie odmvilo lan* 1 septembra 17 Slanov Zbrali so se v Karlsruheu, v Meraseillesu pa so se vkrcali na ladjo »Svdi bel Abbs« (me majih nega al-ž*rsiceg« me-•Jta) Predava-te^ev opne potovanja so spremljale slike, ki so dobro pona^o^ile poučno ekskurzijo Tud. na ladjV so naši poten ki moral biti ^roroni ter zavzeti najslabše prostore Izkroari so se v alžirskem pristanišču Oranu. Začela se nam >e odpirati eksot Čna Afrika, toda ne oksoričn« v tistem pomenu besede kot jo pOTmfirrio navadno iz folmov Oran je že bol; evropski, a prebivalstvo je pester konglomerat Najstarejši prebivalci so Berben, ki so si juh podvrgln Ara-bci Zadnji so pa moraAi koofino priznati višjo avtoriteto belcev. Vse to se pOAO* v sov talnem stanju prebivalstva. V Oranu se je predavatelj pozani-mai, ksfco oorarvija^o AjaJbo v mošejR moi"trve, zato je pa moral delati z Alahovimi verniki <*tmnastšor>e vaje. Sprevidel je, da je taksna notaov zelo koristna zs Ione Arabce, da se progvbljejo, zelo pametno je pa tudi. da se dobro urnijejo, preden v«roprjo v mosejo. Iz Or»na so >c odpoljaii po oorsnefoo- rtrnd železnici proti Maroku Dobro so si ogledadi glavno mesto Maroka k; je sicer precej puščoben, domačini imenujejo mesto Marostes Deb se v evropski o arabski del. kj se nam sdi seveda najbolj zaoirmv V arabskuin delu nu prav z« prav his v ns-šem pomenu besede, ker so po^lopDS tskšoa. da tvorijo tu it- tam kaj fan>tasti5n< skupi-ne. HLse so povsem odprte na ozke uhec Poslovno ž>wijenje. trgovina, rokodelstvo rfid se odigrava predvsem na ulicah Najvažnejše prometno občilo je osHcek. to g« jaha skoraj sleherni Arabec V evropskem delu mesta se je razbohotil« civflHzocija Med bujnim palmami a« bleste v tropskem solncu modom domovi belcev. vel>k-"i ska je razlika med >drazoma Evrope tn Afrike Na glavnem trgu spoznaš pestro in žrvabno or'©nr»l*ko življenje. Celo morje 'jodi je. po«arro®t zs oč> in ba-zanski hrup za useisa A rabo se -cbiTaio os: rog kupxev. tei >maio bia^o razloženo po tleh A na tr^i se se zbirajo berač kr ^šo na skrajno ni«ki soci-aln' »tor«n3i V Maroku je zlasr izredno mnogo slopcev Pogled na trumo slepcev k» iztekajo roke ra m^oš&mo .te mora pretresti In med mno/noo ©o se preroki, čudodelni ki m krotilo ka-C. Vsi oc bore za denarjem. Končno je še predavatelj kratico opisal turo n« Visofc A t* as Obširnejše je le go-vortl o Visokem Atlasu pri prejšnjem predavanju pod okriljem Pnrodoznanstveoe sekcija MD. o femer je naš list poročal Po^'u^alci so bifti »elo z^dovolVV s rt»red.ivari jem. Gospodarski razvoj Ljubljane po prevratu Iz pogovora s Sefom mestnega gospodarskega urada nadsvetnikont Jančigajem Ljabljana. 24. marea. 2e več tednov nam referenti raznih občinskih uradov ob petkb na diskusijskih večerih razgrinjajo podrobne slike, ki ii njih spoznavamo, kako silno je naše mesto napredovalo v minulih petih letih, odkar nam županuje g. dr. Dinko Pue. vendar pa tega velikega napredka ne moremo pravilno ocen ti če ne pregledamo tudi teaieljev ki je iz njih zrasla povojna Ljubljana. Niti vseb del ki nam jih opisujejo referenti raznih mestnih uradov, ee stekajo v mestnem gospodarskem uradu in zato smo naprosili sefa tega osrednjega občinskega urada, nadsvetnika g. Janč gaja za podatke 0 vsem gospodarskem razvoj j našega mesta od prevrata *em. Veli častne slike o prerojeni Ljubljani eo nam odkrili razni referenti, a podatki o napredku našega mesta, ki nam jih je dal šef gospodarskega urada, eo tako pomembni, da upravičeno lahko govorimo o aovj Ljubljani. Tik pred prevratom je nadsvetnik g. Jančigaj prevzel tedaj kaj primitivno mestno gospodarstvo v svoje energične roke tn ga vodil tako uspešno, da danes v resnici lahko » ponosom gleda na svoje veliko in tudi uspešno delo. Minul, petek nam je mi. Mačko vso k obširno opisal razvoj naših cest, vendar pa pri njegovem zanimivem predavanju gotovo nikdo ni pomislil, kako velikansko je to mestno zemljišče. Zemljiška knjiga o posesti mestne občne obsega namreč 155 v kožnih številk, a seznani cestnega sveta ima čez 1300 parcelnih označbi Pr dnika nad-svetnika JanČigaja so to zemljišče cenila tako visoko, da je mestna občina od njega plačevala 12 milijonov K preveč davka. Do l. 1924 je obč na imela samo 85 stavbnih objektov, danes ima pa brez sol 180 hiš, id v njih stanuje 5234 ljudi. Rodovitno zemljo oddaja mestna občina v najem 132 strankam, razen bega je pa mestna občina tudi lastnica velikega gozda ki men 42.47 kvadratnih km Za pogozdovanje tega zeuiijisča je bilo treba i red ti veliko uozdno drevesnico ob ribniku v Tivoliju, kjer ima mestna občina tudi svojo veliko vrtnarijo. Ta »e dobila velik rastlinjak, centralno kurjavo in tudi moderno drevesu eo, kjer goji najrazličnejše eksotične rastline za vse mestne nasade, ki jih je mojster Plečnik v r snici velikomeetno preuredil in povečal. Bazen vrtnarije ima pa mestna občina frud svojo ekonomijo, ki redi sedaj 6 krav mlekaric, da imajo mestni reveži v zavetišču v Japlje- vi ulici zdravo mleko, rasen krav pa mestna občina v zavetišču red* tudi M) do oQ prašičev, da ni treba kupovati mesa za brano mestnih varovancev. Posebno aktualna je postala po prevrat j odstranitev smodnišnic z Ljubljanskega polja in sedaj že lahko poročamo, da je mest ni občini uspek) najti za sni od nosnico pr me-ren prostor ob Soteskem hribu pri Nadgo rici blizu Cemue. Dolga leta nismo mogli misliti oa premestitev smodnišnic, končno nam je pa oovi gradben' zakon omogočil, da se ti nevarni objekti premoste v kratkem iz mesta ? okolico Ureditev mestnega sveta zahteva ogromnega dela in prav nič ni pretirana misel na posebno pisarno za ta dela. Žele ratensrvno je bilo delo gospodar akega urada zlasti tudi v vodoravnih stvaren. 2e t 1983. je mestna občina hotela odkupiti v Medvodah vodne pravice tn zgraditi lastno hidrocentralo Poročilo z 1 1928 o zadostni električni sili zahteva da mora mestna občina pridobiti nove veli ke vodne sile in pritegniti k takorvscanju konzumente bo industrijo, obenem p« mora zmanjšati produkcijske stroške ter znižan ceno električnem j toku, poleg tega n- {>*» mora Ljubljana zasigurati tudi neodvisnost od električn h naprav privatnih interesentov in zabraniti invazijo privatnih ioter*; sentov v mesto. Za izkoriščanje vodne sile bi prišle v poštev predvsem Medvode s od kupom in razširjenjem sedanje male na prave Združen h papirnic Vevče, GoriČane in Medvode ter tudi z odkupom in razširitvijo Cesnove vodne naprave v Taenu. Velik projekt, ki naj bi se izvedel v treh etapah, predvideva veliko električno centralo na Kamniški Btstr ci. razen tfga pa tudi novo elektrarno v Peklu na Borovniščici ter centralo pri -»entperskem mostu na Ljub Ijanici. Elektrarna na Kamniški Bistrici bi imela 4000, i akum llac jo pa cek) t4.ooo konjskih sil ter bi veljala 14 milijonov d? narjev in pomenila največjo pridobitev zs Ljubljano. Ta projekt je ialibog zaspal m se ne vpošteva v tisti meri, kakor b, ga zaslužil. Mestni gos poda rek i urad je že 1 i9_3 ustanovil tudi poklicno gasilstvo. Danes ima poklicno gasilstvo 19 gasilcev in 2 telefonista, torej tor ko kot mnogo večji Zagreb. V Zagrebu se poklicno gasilstvo ne zaposluje drugače kakor v gasilski službi, pri nas pa gasilci delajo tudi v veliki ključavnicar-ski delavnici, razen tega pa opravljajo tud krojaško in čevljarsko obrt. Gasilskj j rad je opremljen z najmodernejšimi aparati za gašenje olj, z maskami za pline in tudi z dihalnimi aparat;, pred kratkim smo pa dobili rudi 90 m visoko lestve K gasilski postaji spada tudi reševalna postaja s tremi reševalnimi avtomobili n le bolniki i nalezljivimi boleznimi se prevažajo Še s konjsko vprego Ker je gasilski rei zastarel, je mestni gospodarski urad sestavil nov gasilfik red, ki ga bo v kratkem predložil občinski upravi. Razen novega gasilskega reda je gospodarski urad sodeloval tudi pri delavskem redu ter pri ureditvi aprovzaciske mesnice in pri aprovi-zaciji za moko in krompir. Pri vsem tem ne smemo pozabiti tudi na velik l&peh, ki ga je gospodarski urad dosegel z odkupom električne železnice. Zelo dolgotrajno in težko je bilo tudi vprašanje regulacije Ora-dascice m Glinščiee, pri kateri je mestni gospodarski urad posredoval tako uspešno, da je mestna občina plačala le 22*-» vseh stroškov. Na vseb straneh mesto raste ?n se širi na Galjevici, ob Cesti dveh cesarjev in v gramozni jami na Vodovodni cesti smo dobili cele kolonije barak, ki jih je samo v Gramozni jami okrog 200. Pri tem je imel mestni gradbeni urad važno funkcijo pn razdelitvi brezobrestnb posojil, a koiJko ima opravka in ga bo še imel z izterjevs njem, o tem ni treba niti govoriti. Z bura kam! je zelo olajšalo stanovanjsko vprašanje, ki Una z njim gospodarski urad ogromno dela, saj dnevno samo zarad stanovanj prihaja v gospodarski -irad do 50 •strank. Visoke številke o mestnih zemljiščih ui podetjMh tjdi pričajo, koliko ie bilo pri teb delih treba raznih pogajanj, obenem pa rešit tudi polno pravnih sporov Številke ra-sto od dneva do dneva in nam dokazujejo, da se stara malomestna Ljubljana razvija v velemestno Veliko Ljubljano. Dobra kuharica. — MariČka, kaj hočete skuhati novim gostom za večerjo* — To bo oxrvisric ^ va5e ielje. milostiva, ali naj gostje še kdaj pridejo ali ZA PRAZNIKE Vam postreže najboljše b prvovrstnim vi nom, priložnostnimi tortami, kroti, sendviči ln drujrimi apeciaillelami BARBUFFET KOSAK, SLAŠČIČARNA Pratarnov* olioi KkMiir^M KAVA Krvava borba zaradi deklet Kranj. 23. marca Kmečki fantje radi prepirajo in pre tepajo zaradi deklet Drug drugega jjluda jo grdo iz sam« ljube ljubosumnosti. Dekliška naklonjenost ali nenaklonjenost je največkrat vzrok pogostim pretepom v vasi. Proteklo nedeljo so praznovali fantje na Zgornji Boli god svojega tovariša Med njimi je bil tudi 27letm zidarski pomoćnik Janez Orehar Okrog polnoči so se vraćali z gostije domov. Na vaški poti pa jih prestreže druga skupma fantov pri Kovačevi žagi. Med njimi j« bU tudi 23lerni delavec iaoežic Anton. Jsnežič in Orehar s« tc dolgo časa ni>ta nič kaj prijazno gledala ter »U. >e že večkrat sprla radi deklet. To pot je Janežič s svojo družbo oči-vtdno Oreharja namenoma pričakoval. Srečanje ni moglo biti slučajno, ke/ Je invel Janežič pri sebi velik kuhmjski nož, ki ga je skrival pod suKnjo. Ivo sta ni obe skupini srečali, skoči Janežič proti Oreha r ju, potegne iz suknje nož in m»u ga na lepem porine v stegno d«eo>e noge Rana je precej velika m sega globoko v mišičevje. Ostali fantje so ju med boiem pustili sama. Skupaj sta odšla potom proti Srednji Beli vi se vso pot prepirala ter grozila drug drugemu z noži, Janežič s kuhinjskim, Orehar pa z navadnim žepnim. Pred Janežicevim domom sta »e »upe. spoprijela Sedaj pa je bil Orehar močnejši m je v-rnd Janežiču nrulo zs drago. Zabodel g~ je z nožem v de^no stegno in umi tudi zadal precejjo rano, ko sla b>U tako oba ranjena, jima je balo dosti m sta se ločila, ko je "bema steklo malo ^evroče krvi. Zanimivo je, da sta, potem ko sta za silo prebolela rani, drug drugega naznanila orožnikom. Oba hočeta biti nedolžni* m trdita vsak za^e, da sploh noža msta imela • seboj. Janežič pravi, da ga je Orehar ranki, sam pa da ni imel pn sebi noža; Orehar pa zopet prisega, da ga je samo Janežič zabodel, dočim sam m segel mri v žep Iz Kočevja — Lov**i t.tfgor. Pred dnevi je u^troU g. Nagli tseh kz vasi Koče pn Kočevju dva merjasca, raika 85 in 2o kg; doslej jih j* ustrelil že IZ Tudi našim lovcem bi želeli da bi jih vsak toliko, potem bi bila ta div* iad kinaJu iztrcbljena — Birmovanje v kočevskem arezu. V Kočevju bo birma 30. aprila. Na deželi ps po sledečem sporedu: 1. maja Polom, 2. maja, Stani Log, 3. maja Topiareber, 4. ja Stara Cerkev, 5. maja Koprivnik, 6. ja Nemška Loka, 7. maja Spodnji Log. 8. maja Mozelj. 9. maja Banja loka, 10. maja Fara, 11. maja Osiinica. 13. maja Borovec, 14. maj« Kočevska reka, 15. maja Gotenica. — Hodnik na Ljubljanski ce^ti j« bil v zelo »labern stanju, pred kratkim ao ga n astri i a gramozom, sedaj je Se slabše. Ostro kamenje kar trga čevlje in uboge gospodične z visokimi pefami niti hoditi ne morejo po njom. Potrebno je m skrajni čas, da se hodnik posuje z droon>m peskom. — Jožefov semenj je bil dobro obiskan, posebno veliko je bilo prignane živine Kmetom se pozna, da jim vsega zmanjkuj« kakor tudi krme. Marsikateri posest nkk je prodal prignano živino tudi pod ceno. Pitani voli ao se tržili 3^—5 Din za kg Krave do 3.50. Svinje pitatne 7—8 Din za kg Mladi pujski 6—8 tednov stari 150 Din komad — Sneg. Več dni smo imeli pravcato pomladansko vreme, v sredo z jutra je pa zapadlo po nasi dolini 3 cm snoga. Iz škofje Loke — JFreroetene Sejm*a« tatice. Pod pn tveeso. da bosta prodajali deieijno same, sta prišli na peukov io&u sejem, ki je med najbolj obiakaniTTM v vsem letu, tudi 68-letna Manja Foruma, hosarica iz Poljan ske dolina in njena hči Marija, stara SI ieC 2enaki sta se že med potjo dogovorih, kako bosta na sejami kredttl. Hčer Marija je nakradeno blago nosila v cekarju, do. čim je njena mati usmikaJa pripravno ro bo s stojnic. Tatici sta tako več ur zap-red kolovratih po Mestnem trgu in jtma je sel posel dobro v klasje. Slednjič sta sc pa vendarle ujeli. Trgovska Katarina Bučarjeva je zalotila Fortuno st. pn tatvini novih čevljev, ki juh je seveda morala vr niti. Medtem je opaaila tudi trgovka Ma. rije Ziherlova tz Kranja da je okrađena Na sumljivi >sejanarki« so bili opozorjeni orotalid. ki so obe Portuni natančno pre iskali Uspeh je bil presenetljiv Po;eg dveh parov ćevtjev. ki so jih trgovke tati cama že same odvzele so privlekli iz čeka rja se en par novih čevljev 3 m blega za navadno ženske obleko 3 m blaga za srajce, manjšo sekirico in 12 taSk ter rov nico Ta roba je bila ukradena pn trgovki Kađtnanovl iz Škofje Loke Tatici nekate. re tatvine priznata druge pa zanikata in se izgovarjata na neko Katarino, ki ds je pri vsej stvari tudi soudeležena Zadevo bo razčisti^ sodiAce — PHhOd rekrtitov Te dni so prispeli v loško vojašnico novi rek niti Eden med njimi p« 1e ime! rakoj* *rW>rka precejšnjo smolo Ko se je poln vor fantov p*»lia' pro ta mestu te enernu zmanjkal0 ravnoteži« Pade' 1e tako nesreAno da si te zlomfl n' go O prvim vlakom so ga odpeljali v ntajefco bolnico t I^UMjano Morskemu raku podobna podmornica Lake je konstruiral zanimivo podmornico, kl m lahko pogrezne na morsko dno O slavnem ameriškem konstrukterju podmornic Simonu Lakeu je zadnja leta tisk po vsem svetu mnogo pisal. Največ se je pisalo o njem v zvezi z drznim poskusom znamenitega polarnega raziskovalca sira Huberta VVilkinsa, ki je poskusil na njegovi podmornici starejšega tipa doseći pod ledom polarne kraje. Od takrat je Simon Lake delal na izpopolnitvi podmornic, posebno za raziskavanje pod vodo tem bolj, ker je edinstveni prirodoslovce in podmorski raziskovalec dr. Willaim Beebe dosegel v potapljanju presenetljive uspehe. Ti uspehi so razvneli fantazijo strokovnjakov, ki hočejo slediti dr. Beebu in Wilkinsu, še bolj pa široki ameriški javnosti, ki se je začela tako ogrevati za raziskovanje morskih globin, da so pripravljeni mnogi bogati ameriški «portniki žrtvovati v ta namen denar in po potrebi tudi tvegati svoje življenje. Dr. WIlDam Beebe Nedavno so preizkusili nov izum Simona Lakea, podmornico »Explorerc, ki je napol podmorski čoln, napol tank. Namen tega izuma je olajšati podmorska raziskavanja in rešilna dela pod morsko gladino, kakor tudi dviganje potopljenih ladij ali tovorov, iskanje potopljenih predmetov in celo podmorsko »farmar-stvo«, kakor rejo biseronosnih školjk itd. Če pluje ta čudna podmornica po morju, bi človek mislii. da vidi pred seboj dve veliki pločevinasti posodi za mleko na kovinastem splavu. Z zrakom in električno energijo jo napaja ladja »Normona«, spojena s podmornico z gumijasto cevjo in dobro izoliranim kablom. Gumijasta cev je dolga 500 čevljev. »Eksplorer« se lahko potopi 300 čevljev globoko in vleče jo ladja na verigi ali pa se premika s pomočjo lastnih vijakov na električni motor. Pod vsakim koničastim stolpičem stoji en mož posadke, v sprednjem delu podmornice pa lahko sedita dva. Vsi člani posadke so v stalnem stiku s posadko na ladji in lahko stenografu sporočajo svoje vtise o tem, kar so videli skozi 20 okenc v trupu rx>dmornice in skozi stolpiče. Čim se odprtine stolpičev hermetično zapro, začno z ladje potiskati v pod-skozi drugo cev. V notranjosti si lahko posadka regulira dotok zraka s pomočjo pip, tako da se diha v podmornici čisto prijetno. Po morskem dnu se premika >Explo-rer« kot majhen tank. Spredaj in zadaj ima kolesa kot traktor, na enem koncu je pa podmornica konstruirana še kot velik plug, da lahko orje blatno ali peščeno morsko dno. Pri tem si pomaga še s posebnim vijakom. Kolesa se dajo vrteti v vseh smereh tako da se lahko premika podmornica naprej, nazaj in na obe strani kakor morski rak. Okolico razsvetljujeta dva močna reflektorja po pet tisoč sveč. K največjim zanimivostim te čudne podmornice spada velik in zelo močan žerjav nekoliko nenavadne oblike. Pritrjen je k prednjemu delu podmornice po posebni napravi, podobni stojalu za note. Na koncu so železne vrvi z močnimi tipalkami v obliki železnih košaric, ki se da z njimi dvigniti potopljeni zaklad, odtrgati podmorska rastlina itd. Poseben vijak, obrnjen proti dnu, odstranjuje pesek ali blato. S posebnimi plavutmi in sidri se regulira pogrezanje, dočim omogočajo druga krmila naglo pogrezanje, če zasleduje posadka velika krdela rib ali če hoče ujeti kita. Kako krasne fotografije in filmi se bodo dali izdelovati s pomočjo nove podmornice, ni treba niti omeniti. Če hočejo potapljači zapustiti podmornico in stopiti na morsko dno, jim je treba samo malo bolj odpreti pipo pri zrakovodu in tako povečati zračni pritisk v podmornici. Posadka nekajkrat požre slino in zrak, da si tako olajša pritisk na ušesne boben-čke in potem, ko se podmornica lzpre-meni prav za prav v velik potapljaški zvon, se odpro na koncu trupa poševna vratca. Voda sploh ne more prodirati v podmornico in tako lahko naravoslovec sedi pri vratcih in lovi na morskem dnu ribe ali trga morske rastline. Potapljač v potapljaški obleki se spusti na morsko dno in pogleda recimo če so stebri mostu ali zidovja na obali v dobrem stanju. Sir EL VVilkins Pri razkazovanju nove podmornice se je ameriški potapljač Crillv izprehajal po morskem dnu in namestu da bi se vrnil v podmornico, je »dezertira!« naravnost na morsko gladino, bil pa je ves čas po gumijasti cevi zvezan s podmornico. Tudi dr. William Beebe je napravil z novo podmornico izlet na morsko dno in jo je zelo pohvalil. Podjetni hotelirji ameriških milijonarskih morskih kopališč že razmišljajo, kako prav jim bo prišla nova podmornica za izlete na morsko dno in koliko se bo dalo pri tem zaslužiti. Da bodo taki izleti v doglednem času na sporedu družabnih prireditev v bogatih morskih letoviščih, ni treba pri ameriški podjetnosti prav nič dvomiti. V Evropi bomo pa seveda najbrž še dolgo čakali, predno se bomo lahko s tako podmornico za zabavo vozili na morsko dno. šče je bilo oa drugačnega mnenja. Čeprav so rodit edji privolili in sta se hotela fant in dekle zaročiti, s tem še ni rečeno, oa hi se bila res vzela. Prav lahko bi se bila se sprta in zaroka bi se bila razdrla. Zato ie bila dekličina tožba zavrnjena. Nafmoderneiia berlinska Silili, - - ■ -v - : V Berlinu »o te dni blagoslovili najmodernejšo cerkev, zgrajeno po načrtih arhitekta Hoegerja. Na sliki \idimo deputacijo narodnih socijalist o v z zastavami, ki gre v cerkev k otvoritvi. Adamov rojstni dan V BahianoTu praznujejo vsako leto rojstni dan praočeta Adama. Morda je privedel prebivalce BakimoTa na to misel spomenik v okolici mesta, spomenik, ki je zelo enostaven. Ima obliko štiriogilate skale, na kateri je napis: »Spominu Adama, prvega Hove-ka«. Nobeni'h koparskih okraskov ni na skali, maiCka tudi letnica, ko je bil spomenik »odkrit«. Stari ljudje pripovedujejo, da se praznuje v Bahimoru Adamov rojstni dan vsako pomlad že od pradavnih časov. Tudi letos so prebivalci Bal-timora proslavili Adamov roistni dan in se spomoih, da je minilo 5936 let od rojstva prvejra človeka. Angleški listi ne poročajo, kako so prišli ljudje v Bal-tiimoru do te leinice, pač pa omen£ajo, da je bila svečanost združena z velikim pompo-m. Za mestom so napravili umeten raj, kjer je bilo vse tako naravno, da so ljudje mislili, da Adam še sedad živi med OfimL Priredili so tudi sprevod z baklami po lepo okrašenih ulicah, ki so se ga pa smela udeležiti samo dekleta. Dunajski polic" ^ski ravnatelj Brandl, Najnevarnejši kraji na zemlji Vajeni smo že neprestanih katastrof, eksplozij v rudnikih, nesreč na morju, bančnih polomov in drugih takih nevšečnosti, težko pa ostane človek miren, če čita poročila o zadnjem potresu v Kaliforniji. Kalifornija, ta raj na zemlji, ki jo poznamo večinoma iz filmov in po najžlahtnejšem sadju, ta naj-rodovitnejša dežela, je začela naenkrat revoltirati In vendar je bilo znano, da je v Kaliforniji nevaren pas zemeljske skorje, da je to pas naše zemlje, ki ga ogrožajo silni potresi, kajti vulkanične manifestacije ndso slučajne. Učenjaki poznajo tudi druge kraje na zemlji, kjer je nevarnost vulkamčnih potresov vedno velika. Na zemlji je zdaj 300 delujočih vulkanov in nobene sfle ni, ki bi preprečila viilkaničrie potrese. Eden največjih vulkamčnih pasov je pri Ognjeni Zemlji, dalje v Peru, Čile in Boliviji. V smeri proti ekvatorju vulkanično delovanje narašča, v srednji Ameriki je največje in dosega višek v Mehiki, nekoliko se zmanjša, v Kaliforniji, v Angleški Kolumbiji se pa nemirna zemeljska skorja popolnoma pomiri. Aleutski otoki tvorijo vrtlkamcrii pas s 129 japonskimi vulkani, ki med njimi kraljuje Fuzijama. Vulkametri krog se vleče dalje na Formozo, Filipinske in Salamonske otoke ter Novo Zelandijo. Drugi vulkanični pas je sredozemski, StromboH Vezuv, Etna ter kavkaski in armenski vulkani. Afrika in Srednja Azija imata tudi celo vrsto vulkanov, ki so pa večinoma že ttgasH. Čudno pa je, da so bas ti kraji na zemlji najbolj gosto naseljeni. Morda silijo ljudje v te kraje zato, ker imajo radi nevarnost, ali pa zato, ker je zemlja tam zek) rodovitna. Ob vznožju Vezuva so mesta že trikrat znova zgradili. San Francisco je po strahovitem potresu znova pognalo iz tal še lepše, kakor je bilo prvotno. Tudi Los Ange-les si bo od strašnega potresa gotovo kmalu opomogel ter se razvil v novo moderno mesto. Zaroka še ni poroka Soddšce mora včasih razpravljati in odločati rudi o takih zadevah, kakor je vprašanje zaroke. Zaroka je prav za prav strogo rodbinska zadeva. Zaročenec je človek, kd hoče, ki pa ne mora. O tem priča nešteto primerov, ko so se zaroke razdrle. Zaroko lahko smatramo za rodbinsko svečanost. Toda zaroka je v zvezi z obijubo, ki jo je pa treba dobro premsiliti, pa tudi pred zaroko mora človek razmišljati, sicer bi zaroka sploh ne bila potrebna, temveč bd se lijudje poročali kar brez nje. O vsem tem ie ra-mravlialo oni dan pariško sodišče. Neki Gaston L. je pismeno zasnubil svojo izvoljenflco. Se predno so mu pa njeni starši mogli odgovoriti, ga je povozil tramvaj tako, da km a hi umri. Po njegovi smrti se ie obrnilo dekUe na sodišče m zahtevalo odškodnino. Tožilo je upravo cestne železnice, češ. da jo je pripravila ob zaročenca. Njen pravni zastopnik je dokazoval da bi bik> do poroke gotovo prišlo, kajti ženin je zasnubil nevesto pismeno in no eni rodtoetji niso ugovarjati. Da ni bilo nesreče, bi bita tožateijica Gaston ova žena. Sodi- U je te dni nenadoma odstopil v zvezi z zadnjimi dogodki v Avstriji Poročni vagon V Ameriki so res postrežijivi in znajo iti ljudem na roko. Najbolj vneto pa delujejo za mlade zaljubljence, odnosno zaročence, da bd si v zadnjem hipu ne premislili. To je v večini primerov tudi potrebno, kajti če se začne poroka odlašati, je vedno nevarnost, da se sploh odloži. Mladi zaljubljenci naj se poroče, dokler je ljubezen še vroča in dokler jim ne šinejo v glavo druge misli. Železniške družbe v Ameriki so že dolgo opažale, da se vname marsikatero mlado srce baš med vožnjo v vlaku. Če je pot dolga, je skoro gobovo, da se vname v vlaku nekaj mladih src. In da bi dobila ljubezen zakonito potrdilo, dokler je še vroča, naj bi se zaljubljenci v vlaku tudi poročali. Zato so uvedle železniške družbe poseben poročni vagon, kjer ur adu je zastopnik civilne oblasti, ki mlade zaljubljence poroča. V vlak vstopita zaljubljenca še neporočena, — on nosi svoj kovčeg, ona tudi, — izstopita pa že kot mož in žena in oba kovčega nosi on. Poročni vagon so uvedli zaenkrat samo na progi med New Yorkom in San Fran-eiseom in izkazalo se je takoj, da se bo ta novost na železnici dobro obnesla. V 14 dneh je buo v poročnem vagonu 78 porok, kar je pač lep uspeh. Razume se, da tudi pri tem ne manjka strupenih jezikov, ki pravijo, da mnogi zakonci zdaj ne bodo smeli slišati žvižgov lokomotive, drugi pa zahtevajo, naj bd uvedla železniška uprava tudi vagone za ločitev «s*™ffl Zaljubljena starca Iz Londona poročajo, da se pečajo sodišča z dvema zanimivima sporoma, nanašajočima se na oporoko dveh zaljubljenih starcev. 80-letni Harvev se je zaljubil v 45-letno žensko, ki se je izdajala za vojno vdovo, češ, da jo usoda kruto tepe. In lahkoverni Harvev ji je nasedel, srce se mu je na stara leta vnelo, svojo izvoljenko je izdatno podpiral. Denar in darila ji je nosil celo potem, ko so njegovi sinovi točno dognali, da njegova izvoljenka ni vdova, temveč čisto navadna sleparka. Največje presenečenje je pa napravil stari zaljubljenec svojim otrokom z oporoko, kajti vse svoje riepremičnine in 8000 funtov je zapustil svoji ljubici, njegovi otroci so se pa morali obrisati pod nosom. V drugem primeru gre tudi za 80-letnega starca Williama Elmslie, ki je v oporoki določil: »Svoji zvesti gospodinji Marti Bryantovi, ki je služila pri meni polnih 30 let, zapuščam .000 funtov, c Dediči so bili zelo presenečeni, ko so oporoko odprli. In ker je bilo jasno, da je hotel število tisočakov pripisati pozneje, kar mu je pa preprečila smrt, so skušali dediči odpraviti Bryan-tovo samo z enim tisočakom. Ona pa s tem ni bila zadovoljna, češ, da ji je starec obetal, da dobi polovico njegovega premoženja. Z zadevo se bo moralo pečati sodišče. Kralf debeluhov V Angliji je umrl te dni v starosti 65 let George Lovvat, ki je veljal za najtežjega Angleža Tik pred smrtjo je tehtal okrog 250 kg. Debelost je podedoval po materi, ki je tehtala nad 150 kg, dočim je bil njegov oče docela normalen. Lovvat je bil izredno dobrodušen m vesel mož. Rad se je šalil in smejal sam svojim dovtipom. Njegov konjiček so bili golobi in na razstavah je odnesel z njimi mnogo nagrad. Rad je pravil o svojem potovanju v London. V gledališču ni mogel nikjer sesti, ker so bili vsi sedeži preozki. Zavalil se je tore i kar v orehod med se.iezi. Občinstvo je protestiralo, toda gledališki uslužbenci so zaman napenjali vse sile, da bi ga spravili na noge. Končno so potisnili od strani pod de beluha divan in tako je lahko ostal v gledališču, pa tudi občinstvo se je pomirilo. Iz gledališča se je odpeljal z izvo-ščkom, toda med potjo se je kočija polomila. Sedež pod njim se je udri tako temeljito, da je obsedel debeluh na cesti. Zadnjih 12 let Lovvat ni več hodil z doma, ker se ni mogel več premikati. To ga pa ni motilo, da bi ne ostal do zadnjega duhovit šaljivec. Bil je samec, ker je vse življenje zaman iskal primerno nevesto. Notar, lekarnar, odvetnik in alimenti Madžarska sodišča imajo novo senzacijo na polju alimentov. Nedavno se je zglasila na sodišču mlada mati, kd je tožila kar dva možakarja, češ, da sta očeta njenih dvojčkov in da bosta morala plačevati alimente. S še kočljivejšo zadevo se pa peča zdaj segedinsko sodišče. Marija Karolvjeva. poštna uradnica v Segedinu, je morala pred štirimi leti zapustiti svojo službo, ker je porodila lepega, krepkega fantiča. Kot očeta je označila segedinskega notarja, ki je bil tudi obsojen v plačevanje alimentov, čeprav je ugovarjal, da bi bdi lahko oče nezakonskega otroka prav tako tudi lekarnar ali odvetnik. Poštari ca je zelo podjetna in stoji na stališču, da se človek ne sme dolgočasiti, dokler je mlad. Ko je pa pred dobrimi šestimi meseci nvtar umrl, je Karolvjeva res tožila lekarnarja, češ, da je oče njenega nezakonskega otroka, in v splošno presenečenje je sodišče lekarnarja obsodilo, da mora plačevati alimente. Sodišču je šlo pač samo za to, da bd bil otrok preskrbljen. Čudno naključje je pa hotelo, da je kmalu pobrala hripa lekarnarja in podjetna mati hoče še tretjič poskusiti svojo srečo; vložila je tožbo tudi proti odvetniku, da bd ji alimenti ne ušli. Javnost se seveda zelo zanima, kako bo razsodilo sodišče v tem primeru. Ni izključeno, da prime za anmente tudi odvetnika. B€« ^^?M>dln, ki je postal v itooseveltov i vladi finančni Čudno. — Povej mi no, prijatelj, zakaj je toliko žic nad to hišo? — Vse to je za brezžično postajo. Nemški komunisti v Moskvi Ne glede na to, da je Hitlerjev režim v Nemčiji v polni meri poskrbel, da bi komunisti ne mogli pobegniti čez mejo, se je Do mnogim komunistom vendarle posrečilo. 2e prve tn dni po požaru v poslopju državnega zbora je prekoračilo sovjetsko mejo 175 komunistov, zdaj pa vozijo vlaki vsak dan nove begunce iz Nemčije v Rusijo. Kdor le more in komur so postala tla pod Hitlerjevim režimom prevroča, pobere šila in kopita in zbeži v Rusijo. Sovjetska vlada je poslala prvim beguncem iz Nemčije na mejo posebne vagone, v Moskvi so jim pa priredili svečan sprejem. Nemške begunce razroe-ščajo večinoma po moskovskih predmestjih, preskrbe jim dobro stanovanje in hrano, ko si pa malo odpočijejo, bodo za pošlem po svojih strokah. Med begunci je tudi 22 komunističnih novinarjev. Stalin je pozdravil j-drage goste« s slavnostnim govorom, v katerem je izjavii, da Rusija ne bo dovolila, da bi nemški komunisti stradah. Pokazati jim hoče. kaj pomeni proletarska solidarnost. Državno založništvo je dobilo nalog, naj pripravi vse potrebno za izdajanje v Nemčiji prepovedanega komunističnega dnevnika »Rote Pahne*. V bodoče bodo list pošiljali v Nem m jo iz Moskve skrivaj. Dober zgled Vodnik v Alpah: Ali vidite tam daleč na obzorju temno točko? Turist: Ne. Vodnik: To je torej Mont Blanc. Basist ln tenor. O nekem ne baš intehgenlinem basistu so pravili, da govori enako neumno, kakor njegov prijatelj tenorist, samo za oktavo nižje. Mali diplomat. — Papa, danes sem bil v šoli edini, ki je lahko odgovoril na učiteljevo vprašanje. — Imenitno. Kaj te je pa vprašal gospod učitelj? — Kdo je raabfl okno v ravnateljevi sobi. Iz Metlike _ Strelska družina je imela te dni svoj nstanovni občni »bor, pa ji je takoj pristopilo 150 članov Tako j« zgledu Črnomlja, ki je ustanovil prvo tako družino v Beli Krajini, sledilo sedaj se nafte mesto in tako ojačalo Že itak močne nacijonalne vrsta naših Belokranjosr, ki ne zamude noben-priložnosti, da ne bi pokazali svoje za v nosti in požrtvovalnosti v velikem s nem delu za naeo domovino. _ Tujsko prometno društvo je na svojem izrednem občnem zboru izvolilo za novega predsednika trgovca g. Maleftiča Ivana in za podpredsednika notarja g. Ran ta. Izredni občni »bor se je moral vršiti, ker je dosedanji društveni predsednik, sreski načelnik g. K ari variš moral zaradi preob-loženosti z delom svoje mesto odložiti, kar vsi iskreno obžalujemo ▼ prepričanju, ,l:i nas bo v našem delu po svoji moči še tudi nadalje podpiral. Upamo, poznavajoč do sedanje delo gg. Ranta in Malešiča, da b<> društvo tudi odslej živahno delovalo v k-rist Metlike in vse BeJe Krajine. Ob tej priliki moramo zlasti pohvaliti enega naj-martjivejših društvenih članov, živino-zdravnika g. Ludvika Puxa. _ Zadnji čas Je, da se razoiere v na Si knjižnici in Čitalnici urede, ker ne smemo dovoliti, da nasa bogata knjižnica propade. G. TonČTča prosimo, da nam knji,*.-nico čimprej uredi, kakor je bila t časih ko jo je prerael, xa kao- ma bomo ze1«) hvale&ni. Iz Črnomlja _ Kmetijski gospodinjski tečaj, ki rega obiskuje 40 žen in deklet, prav lep uspeva. Vrši se v lenih prostorih g. Ma jerleta. Poleg veščih in izkušenih učitelji' gospodinj bosta predavala tudi sreski zdravstveni referent g. dr. Boiidar Kuss« ; in sreski kmetijski referent g. Bmerai Saoklas, pa nam bo tečaj nedvomno tzr<> ji] mnogo naših belokrajnskih deklet £4 dobre bodoče gospodinje. _ Masi gozdovi bodo kmalu popolnonvi uničeni, ako ne dobimo gozdarskega stro kov nj a ka. Kmet seka drevesa, pa pusti ve« je v je in odsekane vrhove kar v '-soz^iu in tako nehote daje lubadarju ugoo.- tla za razmnoževanje in zalege ličink. Tako ■>< ono, česar ne bo uničila sekira, uniči) luba dar, ki se je po naših gozdovih strahovi" razširil. In takrat bo Belo Krajino doleti usoda Krasa. Cea desetletje bo že vsa1 delo zaman, kakor je danes na Krasu, k z milijonskimi sredstvi poskušajo oži v gozdove, pa vendar brezuspešno. Domaću nujno prosijo bansko upravo, da z energi nimi koraki prepreči ta gozdna pustošenja — Preložitev banovinske ceste Stari t.r-—Črnomelj je nujna. Projekt je bil izgoto ljen že leta 1913. ^.ani ga je banska upr. va nanovo preštudirala in proračun pri!m godila sedanjim cenam. Preložitev je nu na, ker se bo le na ta način odprla Polja \ s3.i dolini pot t svet m tako omogočilo pr« ž i vijanje prebivalstvu, ki je sedaj obsojena izselitev v Ameriko in na krošnjaren.. ker lastnih izdelkov ne more nikamor spr.i viti. Sedaj spravlja les po brodu čez Ko po, nato pa po slabi cesti na 20 km oPn nas,< Je dejal, »pri nas Je še zmerom tako, da bi m a^ienič za nobeno ceno ne vzel za ženo devojke. čije oče, brat ali bližnji sorodnik Je znan pijanec Z rodbino. t kateri Je pijanec, noče imeti zveze noben Črnogorec, ki hoče veljati za Častne ga človeka Ni je večje sramote kakor ni-janstvo Od rodu do rodu se pripoveduje o nesrečniku, ki se je kdaj onečastil s pijanostjo !< _ _ In govorila srva še o tem in onem. pa mi je končno povedal epizodo iz družbe najvišjih ljubljanskih častnikov in njihovih dam Vsak gospod in vsaka dama je bila iz drugega kraja naše Jugoslavije Vsakdo je hvalil svoj rosjtni kraj in vsakdo ga }e slikal kot najlepšega in najboljšega. Tudi Slovenec. Pa mu Je odgovoril nekdo, ki je bil zelo duhovito kritičen in kruto resnicoljuben. >Resn.icai prekrasna je Slovenija Njene gore, reke, gozdovi, polja, livade — slikovita romantika In ljudje dobri — civilizirani celo po kmetih . . . Ali med vsemi Ju-posloveni so menda najbolj žejni Svoj cviček pijejo že pred zajtrkom in po zajtrku, pred obedom, med obedom in po obe-cu, pred večerjo, med večerjo in po večerji. Pijo vee dan in če le mogoče tudi ponoči. Strašno so zmerom žejni! In prava sreča je, da po Savi ne teče cviček, nego voda. Zakaj sicer bi niti kaplja Save ne dospela do Beograda Ln bi bila njena struga bržčas že pri Zagrebu 6uha!< Takole je pripovedoval Črnogorec in — povedal žalostno sramotno ietino o Slovencih ŽaJosLno tem bolj. ker se te svoje sramote ne zavedamo, nego se ž njo celo ba-hamo. Naši dnevniki prinašajo vse leto vsak teden, dan na dan poročila o pokoljih in pobojih slovenskih pijancev. Koljejo in pobijajo se kmetski fantje, možje in celo starci; noži se bliskajo in koli švigajo v rokah delavcev, a tudi napol izobražencev Nobena vojna ne pomori toliko Slovencev, kolikor jih pobijejo in pokolje jo Slo ven ri ^ami. Ker so pijanci, ker so neprestano žejni in ker imajo namesto želodcev odtočne kanale! Nerazumljivo mi Je, da se ne najde državnik, ki bi uveljavil najstrožji zakon proti pijanstvu, ta izvor zločincev in nesreč, bele in si-rovosti Čemu se ščitijo koristi ti* Soče v brezvestnh oštirjev, da se ouesreču-jejo stotisoči in uničujejo milijoni narodnega imetka?! Treba je drakoničnega zakona, zakaj slovenska sramota kriči 1o neba Tako daieč smo že. da je Slovenec identičen a pijancem!! Črnogorec mi je to povedal, in — aram. s:lno sram me je . . KROMEN Ponižna prošnja Prav hvaležni smo mestnemu gradbene mu uradu, da je nam. ki moramo po Do lenjski cesti dnevno hoditi v mesto, vendar enkrat pojasnil v >Slov Narodu« dne 17 trn., da upravlja ta de' ceste tehn od de lek sreskega načeistva Večkrat smo se že pritoževali da se v tem delu mesta prav nič ne stori za popravo poti. da se jih razširi po današnji potrebi, ko se je promet vendar zelo pomnožil. Vse komunikacije so še ravno take. kot so bile preje, ko še ni bilo dolenjske železnice, ko Še ni bilo Galjevice in nebroj drugih hiš ob Dolenjski cesti. Začnimo kar na dolenjskem mostu. Vsak se kar boji čez ra most iti Ce se tam ljudje srečajo, se mora eden umakniti g hodnika na blatno cesto, da ne butneta drug v drugega Gorje, če srečaš tam ob slabem vremenu avto. ki človeka pošteno poškro pi. Na vsakem koncu mostu so kamenite plošče tako nemarno razmetane, da ob de ževju prav lahko spodrsneš in pa-deš Dalje stojita še vedno tista dva nepotrebna kamna na hodniku pri vhodu v Babičevo hišo, ki promet ovirata. Od mitnice dalje je hodnik za pešce ob cesti mnogo preozek, razen tega pa smejo še kolesarji po njem voziti Pešci vedno godrnjajo, zakaj se fam vsaj kolesarjenje ne zabrani, saj bi lahko vozili po cesti Prosimo tehn oddelek sreskega načeistva, naj si ta hodnik enkrat temeljito ogleda in bo po strok o vn.laškem preudarku sprevidel, da se naj vsi, ob cesti še stoječi kameniti odbijači odstranijo in namestu teb za 60 cm hodnik razširi Na drugi strani so tudi vsa kostanjeva drevesa že na poti če se še te odstrani, se pridobi drugih 60 cm širine, torej skupno 120 m To bi se bile že pretečeno leto lahko zgodilo, name stu da smo pustili zapasti milijonski kredit Vse dosedanje pritožbe v tem smislu so bile sedai naslovljene na mestni gradbeni urad Vemo pa dobro, da je te pritožbe čitai tudi tehn. oddelek sreskega načei- stva. im upošteval jih »a! ni Torej prosimo u vale vanj a Prisade ti Ne bojmo se kritike? t-na siaoa stran našega javnega življenja postaja vedno očitnejša in zapušča tudi vodno obcuttttjse sledove. To js dosledno zvracanje v^aJne kritike in samokritike vsakega. Že tako nepristranskega in dobno mišljenega kritičnega presojanja našega življenja in nenanja- V tej nedvomno sok) škodljivi praksi smo prišli že tako daleč, da smo redno pripravlja »tvarno kritiko istovetiti z o*ebntm nasprotstvom in obračuna van jem, s činom škodoželjnosti, z osebno žalitvijo. Ce le pade tu ps tam sonca kritike na koga, začno takoj deževati na vse strani zamere, pritožbe in. 6e je količkaj možnosti, tudi tožbe Histerični amo postali v svojem pretiranem as-moljubju. v svoji prehudi občutljivosti, cesto tudi v svoji domišljavosti. Kar prebirajte naše dnevno časopisje pa boste zaman iskali $e tako nedolžne kriffčnc presoje tegs aH onega pojava ali čina v našem j-tt»ucui življenju. .Horda naletite cu pe. tam še na zadnje ostanke nerganja m zabavljanja ds ao ceste blatne aIj da so posute s preostrim kamenjem, pa celo takim nergačem že zamenjo tisti, ki jim je za bavijanje namenjeno. Drugače smo se pa ogradili i kitajskim zidom aamozadovolj atva. blaženega ugodja ta obsevanja z žarki superlativov. Vse je pn nas sijajno, vse imenitno, vse najlepše ki najboljše, vse ogromno epohalno Vsako matenkost dvig nemo v oblake in jo opevamo v nanzbra nej^ih izrazih slavospevov tako, da bomo kmalu izgubili vsak zdrav kriterij in se utopili v tem močvirju samohvale in hvalisanja vsega dobrega m slabega To postaja že ogabno ln v en da i brez zdrave, dobrohotne, k on ■»trukrivne kritike in samokritike ne more biti pravega napredka Nihče oe trdo. da je pri nas v»e slabo, toda resnico prikriva, kdor si prizadeva naslikati vse tepo, idealno. V mislih imam naše domaČe slovenske razmere, v katerih se je ta škodljiva boja zon pred kritiko in samo krit tko tako daleč razpasla, da so začeli ljudje slavospeve sebi in svojemu delu že kar sami tako ali drugiače lansirati v javnost Saj je re*, da smo Slovenci marljivi, podjetni, iznajdljivi, vztrajni in ne vem kakšni še, toda vse pri nas še daleč ni tako sijajno, da bi zaslužilo same superlative m slavospeve. In to bi bilo treba vsaj včasih odicrito prizna ti m možato povedati. Kdor se samokritike vobče boji, izpričuje s tem, da ne razume njenega bistvenega poslanstva ali pa da nima čistih računov. Zdrava kritika na pravem mestu je močna gonilna sila, ki žene poedrnoa in diružoo naprej, da se v svojem delu izpopolnjuje. Nihče ni popoln na svetu in zato tudi nobeno delo ne more bdtj popolno, torej se ne more ali bi se vsaj ne smelo odtegovati stvarni kritiki Na- sprotno, človeku, Id hoče napredovati, mora b'ti taka kritika celo aaželjena. dobrodošla. Neprestano hvalisanje pa človeka v doki uspava, da postane nek riti ćen na prara sebn, da izgubi merilo za dobro m *ia bo- Kar velja za poedinca, velja morda it bolj aa celoto. Znak senilnosti družbe je. če ne prenese stvarne, pravične kritike in če se ne more povzpeti do samokritike. To je le nekaj na hitro roko nanizanih misli o tej slabi strani našega javnega življenja. Morda se bo našel kdo, ki bo posegel v njo globlje. Potrebno in rudi koristno bi bilo. Eden v imenu nemnogth. Ljubljanski radio Ker sem skrit in dolgoleten radiokomar se poslužujem te poti. da izrazim svoje mnenje Zavedam se pač svoječasno izrečene strahovite grožnje da bodo vsi dopisi aa naslov >RadKvL1ub!'ana< ki bodo pod nisam z >radioknmar« romali brezpogojno v koš Strasna aavest romati f koš Na novedovalec je zelo simpatičen, samo včn sih se malo zaleti s nreduhovito zasnova no in začeto vgovorjeno reklamo« in je posledica blaeodoneča. zelo učinkovita reklamna cvetka Tudi v Jezikovnem pogledu je velik virtuoz Včasih se hoče postaviti s kakšno posebnostjo ki pa do9tik«Mt ni na mestu Tako je v sredo pri opoldanskem programu naoovedal >V drugem pol Času boste slišali arije iz oper. ki jih bodo peli sami iugoslovenski pevci.< Kot zavedni jugoslovanski radiokomar sem se že veselil, da st* bom nasrkai domače >radio-krvi« in s> notoiažil hudo žejo po zaužitih »radiok 'ohasah< Nemalo se mi v za.e telo ko s**m >okusil< petje našega odličnega pevca Primožiča, ki je odpel na Enison Bell plošči odlomke iz oper Rigoletto in Fi-garo v >iepi in simpatični« italijanščini Mislim, da bi se lahko potrudili gospod.e pri Ljubljanskem radiu, da si omislijo za program >Jugoslovenskib< pevcev tudi jugoslovanske plošče Ce pa tega niso zmožni, naj opusti gospod nanovedovalec različne pripombe o jugosiovanstvu. Sedaj sem se malo odkašljal in bom lahko v naprej zopet srkal dobrote ljubljanskega radia Gospodje, ne zamerite mi moje nehvaležnosti za brezplačno uživane 1o-brote Izrežite ta odstavek in ga vrzite v koš. da bo pravici zadoščeno Za tolažbo vam povem: bodite prepričani, da ostanem slej ko prej vaš zvesti naročnik kot >radiokomar< V muzeju. Vodnik v muzeju: Na tej postelji je spal Ludvik XIV. Glas iz občinstva: Saj ni mogoče, njen slog je mnogo starejši. — Tako7 Je pač že staro kupil. Z Jesenic — Občni zbor »Savezne .\relske družim na Jeseri'cah se vrši v petek 31 t m oP 8. uri zvečer v restavracij] Dasmaa Pran četa (Paar) v pi»»ci*ui sobi z običajuil dnevuini redom. Za vse člane •risotnost obvezna! — Olepševalno društvo javlja, da bo v soboto dne 26 t m ob 10 uri v nsainio osnovne šole predaval vrtnaiski nadzorni:* g Josip Strekelj o pomladanskem delu na vrtu Vabljeni in dobrodošli vsi — Čudno vreme imamo zadnji ćaa. V soboto je vilo kot iz škafa v n«deljo Je bi' najlepši solnčni lan. 9 ponedeljek je zop*»i lilo, te dni pa imamo mrzel in hud veter ki je napravil že precej škode. Iz Litije _ Izlet fotoamaterjev K Vegovi rojstni hiši. Jutri pohite člani litijskega Fotokluba na pomiadaiiiki iziet v Z a g o r i 0 o, ko der je bil rojen veliki učenjak baron Jurij Vega Is Litije se odpeljejo z jutranjim vlakom ob 6.16 do Laz Od tam gre pot skozi Dol in mimo Sv Helene ter pod idilično vasjo Klopce Lki Zagonce ie s postaje 2 uri hoda Vsa pot nudi kis^en razgled na zasavsko pokrajino Nasi roto a m a te rji so si stavili za delavni program da tx>do posneli vse domačije velikih zasavskih mož Jutrišnji skupni izlet je prvi v lepem programu — Na zadnji poti uglednega Litijana. Včeraj smo pokopali g Ludvika Siska s Trtice Pokojnik je bil svoj čas orožnik m Je stopil kot komandir ▼ pokoj V Litiji j« bil splošno priljubljen. Na zadnji poti ga ;e spremila množica pogrebcev. Sokola je zastopa; starosta sodni svetnik br dr Tomo Turalo, občino župan g. Franci Lajovic, mnogo članov JRKD. kjer je bil pokojnik vnet pristaš Pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču mu je zapma >uipa« pod vodstvom skladatelja g Petra Jereba f s "ovc Svojega bivšega stanovskega tovariša pa je spremil k večnemu počitku odred orožnikov, — Ekskurzija zagorske kmečke mladine. V četrtek so obiskali razne litijske ustanove gojenci kmetijskega tečaja iz Zagorja, ki ga vodi učitelj g. Lojze Kolenc, znani kmetijski organizator. Nadoficijal g. Bizjak jih je uvedel v poslovanje zemljiška knjige, nato pa so si ogledali še drevesnico na Bregu in nekaj vzornih kmetij A. L) bnoery: 3i (Dve Roman Frochardka se je prekrižate in za-mrmr&la z zarrjolkfirn grl asom: — Boj? vam stokrat povrni. Brusač nri hotel gledati, kako njegova mati berači ker se mu je njeno početje gnusi! o. Uboga famt je zadržal vzdih, ki je izdajal njegovo malodušnost. Potrt, utrujen je postavil svoje breme na klop. skomignil je z rameni is uprl pogled v mater. Videč, kaiko sili v mimoidoče. Je 6urjL da mu je kri zalila obraz m spo-nunšajoC se rj^enih zadnjih besed, je vzdihnil: — Morda kma pa prav! Jaz sem res ustvarven samo za pošteno delo. Toda razumeli me niso. In tako me povsod odrivajo, ntkjer me ne marajo. Kaj naj torej počnem na svetu. SkflonH je glavo na prsa in dve debeli solza sta mu zdrknili po licih. Tako ie obstal zatopljen v težke Bil je eden tistih trenutkov, ko se ga je polasčala malodušnost in mu šepetala. nai skoči z mostu v vodo. da bo konec njegovega sramote polnega življenja Toda v takih trenutkih si je vedno pregnal Lz glave samomorilne misli, ker se mu je zdelo, da roma pravice odločati o svojem življenju, dokler nebo ne določi njegovega konca. Odlkod ie črpal nesrečnež te misli, te moralne in verske temelje? Seveda jih ni sesal z mlekom iz prs ostudnega Ln brezsrčnega bitja, ki mu ga je bila določila usoda za mater. Pod njegovo grdo zunanjostjo je bila skrita nežna duša. V tem bitju, prepuščenem od otroških let bridfci usodi, je zdrava pamet tako prevladovala in nadomeščala vzgojo, da je osta' kaznenčev sin na poti moralnega in poštenega življenja. In tako se ie Petru pri pogledu na moralno propast njegove matere bo-'esrno skrčilo srce. Tega odvratnega prizora ni hotel več gledati. Oprtal si je zopet svojo krošnjo in že je hote! oditi, ko je Frochardka naenkrat zakričala z osmim glasom: — Ah. tako! Kaj nočeš ostati tu? In pokazala je s prstom na gručo postopačev. — Tu je moj Jakob ... to je ponos mojega srca! ... In starka je zaploskala v dokaz, kako je vesela, da zopet vidi svojega oboževane ga sina. Brusač se je v zadregi ustavil. — Saj ti pravim. — je nadaljevala, — da sem ga prav kar videla na ovin- ku nabrežja sree Peter začutiti, kako se mu krči srce od zaničevan i a in ogorčenja. Odvrnil je glavo, da bi ne videl svojega brata med temi faloti, kd so se vedii tako izlivajoče, da so se ljudje kar zgražali. Mimoidoči so se umikali toričačem, ki iim je sledila miča paglavcev, prepeva joč'h in kričečih z nemi: — Bravo!... Znova... še! Meščani so majali z glavami. Drugi so se trpko smehliali in vpraševali, kakšen bo konec *eh Ljudi. Toda Frochardka sa s takima vprašanji ni belila g4ave. Mislila je samo na svojega sina. Vse zanj!... vse za njegovo zabavo! In seštela je na dlani denar, ki ga je bila naberačila in na>menila svojemu 'jubljencu. — Halo, pokveka! — je pripomnila zroč prezirljivo na Petra, — le hitro izprazni svoj Žep!... Ce pa ne, se pazi! Postopača so bidi baš nehali peti, bili so le še nekaj korakov oddaljeni in Frochardka je z zanimanjem gftedala veselo družbo paglavcev, ki so skakaia okrog puijancev in se na vse grlo drH. Pred krčmo je Jakob zakiical svojim prijateljem: — Stoj! Levo v front! Vojaki prvega voda. tu je kantina. Razhod! In brž hitite na ročk zajca, vina in konjaka Danes plačam vse jaz. a če posežem v žep jaz. se ni treba bari. da bi zmanjkalo denarja. Pri teh besedah so se Frochardki nekam čudnio zasvetile oči. Zdelo se je, da ie razburjena. Potegnila je sina za rokav, rekoč: — Za vse te pigance hočeš plačati, fant?... Ali si našel prisrrntknjeno babnico. ki... — Kaj še... Marjani se moram zahvaliti, da sem pri denarčkih. — Marjana! Kdo pa je ta Marjana? — Lepo dekfe. ki mri je všeč. — Gromska strela, torej je bogata? — Ne vem. toda rekel sem ji: Marjana, denar moraš najti!... Pa ga je našla. — Ah, ti si pa res prebrisan. — Takoj jo boste videft... pri zakuski. — Kaj si jo povabil? — Branila se je. češ. da v tako dražbo ne gre. — Glej no, glej, kako imenitna gospodična! — Pa sem n dejal, da mora priti in zdaj pride. Stara beračica se je ponosno ozrla na svojega sina. — Prav kakor oče! — je vzkliknila. — Ce je dejal »hočem tako« in če te je ošinil s čar ovni škim pogledom, bi bil skočil zanj v ogenj. Jakob se je zasmejal in odgovoril ponosno: — Kakršen oče, tak sin, mati. Toda dovolj dolgo se že pomenkujeva. Sobota je, napravi-mo tedenski obračun. Eh, Peter, no, pokveka, le brž, kaj se pa obiraš! — Kako vesel, kako razigran ie! — je dejala mati. Brusač se pa rri strinjali z njo. Zmerjanje s pokveko, ki ga je imel Jakob neprestano na jeziku, mu je Slo zelo na živce m ga je globoko žahlo. Se bolj ie bil pa ogorčen nad nesramnostjo tega velikega lenuha, ki se mu je zdelo povsem naravno zapravljati v svoji razuzdanosti m brezvestnosti denar, ki sta ga tako težko služvla njegov brat in njegova mati, da ne govorimo o tistem, ki ga je dobiva- kdove kako. gotovo pa ne na pošten način. Novo pijančevanje in veseljačenje, ki se je pripravljalo zdaj, je Petra še boU grizlo In ko je slišal Jakoba govoriti o tedenskem obračunu, se ni mogel premagati, da bi mu ne dejal: — Da, kar napravimo obračun, ti pa pobašeš vse v svoj žep. — No m kaj potem? — je vprašal Jakob. — No .. to ni pravično, to je ... HITITE, DA NE ZAMUDITE! — Se okoli 1500 parov čevljev odprodamo mmmammmmmmmmmmmmmmmm do Velike — ; Reklamna [prodaja: po temelilto znižanih cenah! Cene v izložbah dokazujejo, da ne pretiravamo »3ARA« čevlii Moški od Din 7**' naprej Damski od Din 84*- naprej Otroški Od Din 36,- naprej LJUiSJjUIAftiv **v. Petra cesta 20 Za malo denarja novo obleko ako staro prinesete v nase spreJemallSč« za barvanje aJi snaženje, to je VoAnjakova nlica 4 (prejšnja Cesta na Gorenjski kolodvor) v krojačnici PREZELJ kjer se prevzema za t c varno Wag-ner v Radovljici. Vsa oblačila se na zeljo popravijo. MORSKE RIBE Danes v veliki izbiri fine ribe. orade, kalamari, barboni itd. Ribji rižoto. GOSTILNA „LJUBLJANSKI DVOR*, Najnovejši modeli dvokoles. otroških in igrubaJh vodekov. prevoznih tricikljev, motorjev ln šivalnih strojev. — Velika izbira. - Najnižje cena. — Cemk franko. »TRIBUNA« f*. B. L., tovarna dvokoiea In otroških vozičkov, * XT BIJ ANA. Rartovftka cesta it. 4. Znbtevaite pri Vašem trgovcu tudi Mote-čoi 3-50 AUTOPODJETJE PEĆN1KAR sporoča, da pomnoži z dnem 18 i m. vozni red aa progi LJUBLJANA-IG-I&KA VA»-TOMlftELJ. - Odhod iz Ljubljane ob 7.10, 12, 15. 18.45 ln «0.45. — Pribod v Ljubljano ob: 7.05. 8.20, 13.35. 18.10. 19.35- — Avto. ki prihaja v Ljubljano ob 19.35 in odhaja ob 20.45. vozi samo ob nedeljah ln praznikih Oglejte si zalogt) svile v raznih oarvah za večerne plesne in poročne obleke pri OBLAČILNICI ZA SLOVENIJO, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 29 (GOSPODARSKA ZVEZA) Na račun vzamemo tudi hranilne knjižice članic Za družne zveze. LJubljana. Ha«na«MHnBM»laa«aa«P F- Stran ^ SLOVENSKI N A R O D«, dne 24. marca 1933 V L€PO POJJILAD ZDOBRimi ČEVLJI in nizkimi cenAmi. DIN Higijenični čevlji za otroke, črni ali rjavi, od št. 18 do 27 Din 40.—, iz laka Din 55.—. DIN V rjavi ali črni barvi, z elegantno visoko in nizko peto. DIN Priljubljen dekliški čevelj iz črnega ali rjavega boksa v okusnih kombinacijah in iz laka do štev. 35. DIN PUNAŠAMO NAJLEPŠE VZORCE ZADNJE MODE! LJUBLJANA: Aleksandrova cesta št. 1 MARIBOR: Slovenska uKca štev. 12 Miklošičeva cesta št. 14 CELJE: Aleksandrova ulica MURSKA SOBOTA in v vseh večjih krajih države. DIN Eleganten čevelj na zaponko in v salonski obliki, z visoko ali nizko peto, iz laka ali rjavega boksa, v različnih kombinacijah. DIN Športni čevlji za deklice in dečke z okrašenim jezikom iz rjavega boksa, prvovrstni podplati. Od štev. 26 do 27 Din 85.—. od 28-30 Din 95.—, od štev. 31-35 Din 125.—, od št. 36-39 Din 155.—. OPI G in AL GOODYEAR WEI Ll F: V najnovejših barvah in modelih ter najmodernejših kombinacijah, z visoko ali nizko peto, na zaponko ali v salonski obliki. DIN DIN izdelava, najdovršenejsa oblika, iz črnega an rjavega boksa in iz laka. DIN Mlade gospodične nosijo samo ta elegantni čevelj iz črnega ali rjavega boksa v različnih kombinacijah. Trpežen moški polčevelj iz črnega ali rjavega usnja, prvovrstni usnjeni podplati, udobna oblika. Udoben moški polčevelj iz črnega ali rjavega usnja. Iz črnega an rjavega jelenjega usnja, krasne kombinacije z lakom ali rjavim boksom. Na promenadi najelegantnejši čevelj. Okusna izbira vseh vrst nogavic, kopit in drugih potrebščin ter vsega potrebnega pribora 2 „Peko" kreme, politure i. t. d., vam le pod pristno znamko „Peko" zajamčilo trajnost oblike čevlja, lep sijaj in izgled čevlja« ki Originalna dvokolesa Waffenrad STEYR in specialna dvokolesa KOSMOS Zaloga in zastopstvo: TRIBUNA F. BATJEL, LJUBLJANA KARLOVbKA CESTA 4. Specilelni entel oblek ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pn Matek & Mikeš LJubljana poleg hotela štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov perila, zaves, pregrinjal, entlanje, izdelovanje gumbnic Vsled najmodernejše ureditve podietia — najnižie cene Pristopajte k „Vodnikovi dri»?K"" Gostilna đadrm* Florijanska ulica št* 33 od danes naprej priporoča DOMAČO, DUNAJSKO in PRIMORSKO KUHINJO, za katero jamči verziran hotelski kuhar. _Abonenti se sprejemajo po zelo nizki ceni. — Dobite tudi izborna dalmatinska in ljutomerska vina od Din 8.— do 10.—. Vsaka beseda &*> pM- Plača sc lahJcu auli v mamhalk ta odgovor znamko t Na vprašanja brca znamk* ar ŽELEZNIČARJI! Učenko sprejmem za fotografsko obrt; vsa oskrba v hiši. — Bavec, Brežice. 1615 DVOSOBNO STANOVANJE parketirano. električna razsvetljava, vse pod enim klju-i čem — oddam s 15 aprilom — Ob Mladinskem domu št. 7. 1613 KUPIM PISALNI STROJ portlable kupim. — Ponudbe pod »Stroj 1622« na upravo »SI. Naroda«. Priporoča se V. MILOŠ PLETELNI STROJ št. 10 kupim aH vzamem v najem. — Bitenc. Rogatec. 1590 Vabilo na redni občni zbor Posojilnice v Trebnjem kibov nedeljo 2. aprila 1933 ob 9. nri dopoldne v zadružni pisarni. DNEVNI RUD: 1. Poročilo načeistva, ^ +mmm 2. PotrJenJe računskega zaključka za leto lirami. 3! Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev nadzorstva, 5. Slučajni predlogi zadružnikov. NAČELSTVO. Čoln (Kielboot) kupim. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda« pod »Čoln«. BUKOVE HLODE kupuje Ogorelec & Co., 2alec. 1566 SKOBELNI STROJ ki izdeluje spirale za tovarno kisa, kupim. Ponudbe: Badel, Sesvete kraj Zagreba. 1580 RAZPRODAJA SADNEGA DREVJA! Večje število visokodebelnih in pritličnih jablan in hrušk, prvovrstne Din 10.—, drugovrstne po Din 5.—. Po železnici najmanj 20 komadov oddaja — Kmetijska družba v Ljubljani. Novi trg S. 1582 PRIMA SLADKO SENO prešano, cea 40.000 kg najceneje prodaja Schuller, Slovenj-gradec 1589 GORENJSKI SEMENSKI KROMPIR beli »Oneida« in zgodnji »Rožnik« dobavlja po ugodni ceni Kmetijska okrajna zadruga v Kranja. 1591 LEPE VRTNICE visokodebelne, enoletne, z imeni, večjo množino proda Jerše, šolski upravitelj. Naklo. 1575 ČEBULO prvovrstno, rdečo, po Din 1.40 kilogram — razpošilja Uršič, Moškanjci. 1576 SifflKk VEĆ SODOV od tiskarske barve proda poceni — »NARODNA TISKARNA«. 1559 VRTNE ŠKROPILNICE iz prima pocinkane pločevine, solidno ročno delo 10 1 a 28.— dinarjev, 13 1 a 32.— Din, 15 1 a 34.— Din za komad. — Matija Jankovič, splošno kleparstvo, Rimska cesta 17. 1612 la KVALITETNO VINO nudi v večji množini po nizki ceni žlahtič. Maribor.. Telefon št. 2066. 1577 MODERNO NOVO POHIŠTVO za kompletno trosobno stanovanje prodam. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1611 MLAJŠEGA CRKOSLIKARJA sprejmem. — Ponudbe na: Bro-zić, soboslikar, Karlovac. 1603 PRODAJALKA stara 20 let, izučena mešane stroke, želi namestitve kjerkoli. — Cen j. vprašanja na glavno zalogo tobaka v Sevnici ob Savi. 1604 KLAVTRJ1. PlANINI prvovrstnih irozemskih znamk od DiD 11.000 oaprej. — »MUZIKA«. Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 40. 9/L IZPOSOJAMO plošCe. gramofone radi o-a pa rate AiekHandruva c 4 (prehod >Vikforia« palače I Sveže najfinejše norveške RIBJE OLJE tz lekarne DR. G. PICCOL1JA V UJlBLrJANl — se priporoča bledim tn slabotnim osebam SLUZBL GOSPODIČNA išče službo kot gospdinja. — Dopisi pod »Poštena 1594« na upravo »Slov. Naroda«. ZASTOPSTVO ZA OSIJEK in okolico iščem. — Naslov: Armin Sege agenturno-komisio-nalna radnja, Osijek I, Eirska ulica 18 . 1585 KRAJEVNE ZASTOPNIKE za Slovenijo za prodajo preprog iz banovinske tkalnice — iščemo. Ponudbe: Prodavaoca ban, tkaonice čilima, Zagreb, Gundullčeva 5. 1607 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T RADEBURŠKE PLOŠČE za pekovske peči razpošilja H. Vielhaber, Maribor, Kopitarjeva 8. 1608 BUFFET BRIŠKI palača »Grafike« — nasproti glavnega kolodvora. Vsak Ljubljančan in tudi vsakdo z dežele, ki je obiskal moj buffet, dobro ve, da imamo najboljša vina in da nam ni treba delati reklame, ker se dobra kapljica sama hvali. Poleg dosedanjih vrst sem vpeljal še boljše vrste vina ob enakih cenah. Rizling Cviček Domača slivovka 1 Tropinovec 1 Kuba rum 1 Domači kmečki špeh kilogram šipon 1 Tram in ec, buteljka Domači hruševec 1 Karlovački vermut 1 Razni likerji ] V buffetu so na razpolago vedno razni sveži zakuski po najnižjih cenah. Se priporoča za nadaljnji obisk A. —TJ. Tudi gospodje imajo za spomlad svoje želje. Nov površnik in novo obleko. Staroznana tvrd-ka R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije. vas najbolje postreže s kam-garnom, ševjotom, športnim suknom in drugimi tkaninami za vaš okus. LOKAL ZA PISARNO na Aleksandrovi cesti 5 se takoj odda. — ? Splošno kreditno društvo«. 1621 UGODNA PRILIKA! Malo posestvo z lepo hišo in gospodarskim poslopjem prodam. — Pojasnla: Jakše, Bab-no št. 22, Celje. 160" ROMAN »PROKLETSTVO LJUBEZNI ki je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največjim z \ nimanjem, dobite pri uprav. »Slovenskega Naroda«, Ljubljana, za Din 30.- (po pošti Din 35.-). V lepi trdi vezavi s poštnino Din 50.-. 16K. 1 Dm 11.-1 » 9.- BAROMETER! Naročite še danes to izredno dobro napravo, ker kaže res 24 ur vnaprej vreme. Pošljite znesek Din 3.50 v znamkah na naslov: Barometer, Ljubljana I, poštni predal št. 18. — Gospod Al. Bežan, Babinci - Ljutomer, piše: >Prosim pošljite za mojega prijatelja enak barometer, ker jaz sem z mojim popolnoma zadovoljen !<- 1539 KUPIM HIŠO večjo, z lokali, trgovsko, za gotovino Din 400.000.-. Ostanek knjižice, prevzem hipoteke. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Center Ljubljane, brez posredovalca 1402«. SIMPATIČNA GOSPODIČNA z nekaj tisočakov, želi poročit? mladeniča z državno ali drugo stalno službo. — Resne ponudbe pod »Simpatična 1618« na upravo »Slov. Naroda«. 26.- 24. -30.- 25. -9- 12.- 26. -24.-32.- PRODAM POSESTVO pripravno za trgovino, radi starosti. Ceno in drugo izveste v Ledineku štev. 24. Sv. Ana v Slov. goricah. 1588 V ZAKONU NEZADOVOLJEN star 42 let, želi znanja z enako ženo ali damo. ki ni v zakonu zadovoljna, ne nad 35 let stara, če mogoče z Gorenjskega bolj močne postave, pa naj bo ločenka ali vdova. — Tajnost strogo zajamčena. — Dopisi, če mogoče s sliko, ki se vrne, na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »V zakonu nezadovoljen 1596«. LEPO POSESTVO v Kasazah pri Libojah ob Savinji za 400.000 Din naprodaj. — Pojasnila: šribar, Drešinja vas, pošta Petrovce. 1579 DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Ljubljani prodam; gotovine 105.000 Din in prevzem hipoteke. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. Tvornica klavirjev in harmonijev IV. KACIN, Domžale Izdehije pianine od 10.000.— dinarjev naprej, klavirje od 16.000.— Din, harmonije od 2.200.— Din. — Zahtevajte cenik! — 2* upravo tn tnserafm Oton — M ? lonMjam