v ki "T INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE s Fotoi-Tam-ino FT--' " ■ - ■ ' Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 13. 6. 2008. Čistilne akcije ob dnevu zemlje -'! ? (t ...in rekel Je: Naj bo Svetloba! střešra ; na A brez strešnih oken Fakro, bi vse ostalo le pri besedah. Vrhunska, tehnološko dovršena in zavidljivo toplotno izolativna strešna okna, izdelana iz najboljših materialov, z bogato dodatno opremo - veliko izbiro senčil, opcijskim daljinskim krmiljenjem, senzorji za dež, protipožarnimi senzorji ter patentiranim sistemom izbirnega odpiranja PreSelect, ustvarijo veselo delovno in bivalno vzdušje v še tako temačni mansardi. Meje prostora kar nekako izginejo. Edinstveno domišljen, inteligenten prezračevalni sistem samodejno prilagaja pretok zraka skozi prezračevalne reže glede na zunanjo temperaturo, s čimer varčuje z vašo energijo. Samo pri Fakru. ni Zastopa in prodaja MIXd.o.o. Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/78871 90] maj 2008 Županova stran 3 Spoštovani. Piše: župan Janez Pavlin Spomladanske čistilne akcije Uspešno je za nami pomladanska čistilna akcija, ki je na območju celotne občine potekala 19. aprila. Zahvaljujem se vsem udeležencem, ki so požrtvovalno sodelovali v tej akciji. Udeležencev čistilne akcije je bilo preko 380, kar pomeni nekaj več kot 10 % vseh občanov. Zelo pohvalno, da imajo občani tak čut za ohranjanje narave. Upajmo, da bo v prihodnje teh odpadkov čim manj. Kosovnih odpadkov ne odlagajte v naravi, oglasite se na občini in bomo skupaj poskrbeli za primeren odvoz. Še enkrat se zahvaljujem vsem udeležencem čistilne akcije: PGD Struge; PGD Zdenska vas; OŠ Dobrepolje in podružničnim šolam v Kompoljah, Ponikvah in Strugah; vaškemu odboru Hočev-je, Mala vas, Ponikve, Predstruge; lovcem iz LD Dobrepolje in LD Struge; predstavnikom ZKD Dobrepolje; godbi Dobrepolje; Mavrici; ŠD Kompolje; gobarskemu društvu Štorovke; skavtom; mladinskemu zboru Ponikve, TD Dobre-polje in Podgora. Igrišče v Zagorici je končno dograjeno. Bilo je kar nekaj reklamacij, katere je moral izvajalec KPL d.d. popraviti. Prišlo je do ponovne preplastitve celotnega igrišča zaradi napačnih talnih oznak, sanacija ograje okoli igrišča in dodatne garancije za njo. Narejen je bil tehnični prevzem oz. pregled. S strani izvajalca je bilo potrebno dopolniti manjkajočo dokumentacijo in jo poslati do 20. maja na Upravno enoto Grosuplje. V kratkem pričakujemo uporabno dovoljenje in potem uradno otvoritev igrišča. Verjetno ste že sami opazili, da je Mo-bitelov signal močnejši. Dne 18. maja je začela delovati bazna postaja operaterja Mobitel, ki je postavljena pri sv. Antonu nad Zdensko vasjo. Upam, da je signal močnejši v večjem delu občine. Konec tega leta pa pričakujemo tudi postavitev bazne postaje operaterja Simobil nad vasjo Podgora. V času od 23. maja do 23. junija 2008 bo na občini javna razgrnitev obvozni- ce mimo Ponikev. Krajani si boste lahko v tem času ogledali ta projekt in podali morebitne pripombe. Vabljeni, da si ogledate in se seznanite s traso bodoče obvoznice mimo Ponikev. V letu 2007 je prišlo do odkupa zemljišča celotne obrtne cone v Predstrugah, ki meri 10 ha. Trenutno je pripravljena študija - Celostna presoja vplivov na okolje (CPVO). Pripravljen je osnutek sprememb zazidalnega načrta, ki ga moramo skupaj z okoljskim poročilom poslati na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Potem sledi javna razgrnitev, ki jo predvidevamo konec meseca junija (odvisno, kdaj bo odgovor z MOP-a). Po sprejetju zazidalnega načrta je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za izgradnjo infrastrukture. Največji zalogaj bo prav gotovo izgradnja mostu v dolžini cca 20 m zaradi suhe struge potoka Rašice. Poudariti je potrebno, da gre tu za obrtno in ne industrijsko cono, torej ne more biti težke industrije. Katere dejavnosti so lahko v tej coni je opredeljeno v Zazidalnem načrtu, ki ga mora sprejeti še Občinski svet. Kar me posebej veseli v tem času, je dejstvo, da bo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve končno začelo graditi dom v Ponikvah s 54 posteljami. Sedanji posebni socialno varstveni dom Prizma Ponikve je v slabem stanju in že nekaj časa kliče po prenovitvi. Ta zgodba se vleče še iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. V mesecu aprilu je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Za občino je to pomembno iz več vidikov. Prvi je zagotovo ohranitev delovnih mest in urbanistična ureditev tega dela vasi Ponikve. Drugi pa, da bomo skupaj z ministrstvom gradili čistilno napravo za 700 PE (500 PE za vas Ponikve). Obiskal sem golažijado v Podgori, ki je bila zgledno organizirana. Poleg tega pa ne moreš iti mimo dejstva, da ti ljudje povedo o težavah s komasacijo. Lepo je slišat informacijo, ki se govori na terenu, do občine pa ne pride. S strani občine je bilo porabljenega veliko truda in dragocenega časa. Dejstvo je in poudariti je treba, da občina in upravna enota nista imeli nobenega vpliva na izvajalca komasacij, kako naj se zemljišča delijo. To neresnico je nekdo lansiral v javnost in je skrajno nepošteno. Občina je opozorila na probleme, ki so jih podali komasacijski udeleženci, tako upravni enoti, ministrstvu za kmetijstvo in izvajalcu, ter hotela pridobiti informacijo, kako bodo reševali nastalo situacijo, da bodo občani zadovoljni. Komasacija se je zavlekla, ne po krivdi občine, tako da določenih aktivnosti občina v tem trenutku ne more izvajati (poti, agromelioracije). ♦ Izgradnja potne mreže na komasacijskem območju k. o. Podgora Janez Pavlin, župan Občina Dobrepolje je nastopila kot pobudnik uvedbe komasacije na območju k.o. Podgora. Komasacija se je začela na osnovi pravnomočne odločbe v oktobru leta 2004. Postopek komasacije vodi UE Grosuplje, ki je v zadnjih mesecih udeležencem v postopku posredovala odločbe o začasni dodelitvi novo razdeljenih zemljišč v posest. Te odločbe še niso pravnomočne, saj mora najprej poteči rok za pritožbe. V najboljšem primeru, če pritožb ne bo, bodo udeleženci v postopku komasacije postali tudi lastniki zemljišč z vpisom pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč v zemljiško knjigo in postopek komasacije se bo zaključil. Komasaciji praviloma sledita še dva ukrepa, to sta ureditev potne mreže in agromelioracija. Predvidevamo, da bo potrebno na komasacijskem območju urediti še cca. 10 km poti. V skladu s samim potekom postopka komasacije in sredstvi, ki so za to ureditev na voljo v proračunu, bo občina v drugi polovici leta pristopila k izvedbi potne mreže. Zakaj šele v drugi polovici leta? Odločbe o dodelitvi zemljišč v posest, ki jih je občina prejela sredi maja 2008, še niso pravnomočne. Če bi z deli začeli pred pravnomočnostjo odločb, bi to pomenilo, da se urejajo poti po (zaenkrat še) tujih zemljiščih. Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 126/07) natančno našteva, katera so dokazila o pravici graditi. In odločbe, na katere se nekdo še lahko pritoži, ne sodijo mednje. Tako občina kot država nista instituciji, ki bi smeli ubirati bližnjice. Pri izvedbi agromelioracij je z vstopom Slovenije v EU prišlo do popolnoma novih pravil igre. V preteklosti je bila lahko nosilec izvedbe (in plačnik) agromelioracije občina (ali država). Z novim evropskim pravnim redom je nosilec izvedbe tega ukrepa lahko le lastnik oz. posestnik zemljišča. Občina ali država pa preko shem pomoči te ukrepe lastnikom zemljišč le subvencionirajo. To pomeni, da se morajo lastniki sami javiti na državne ali občinske razpise, preko katerih nato pridobijo sredstva za sofinanciranje izvedbe agromelioracije. Opisani postopki so na prvi pogled res zapleteni, vendar se z vztrajnostjo in nekoliko potrpežljivosti prej ko slej pride do cilja. V našem primeru je to uspešen zaključek postopka komasacije in izgradnja potne mreže. ♦ Svetniki na seji največ časa namenili novemu načinu odvoza kosovnih odpadkov Mojca Pugelj V torek, 22. aprila, so se sestali svetniki na 13. redni seji Občinskega sveta Občine Do-brepolje. Župan Janez Pavlin, ki je sejo vodil, je pozdravil prisotne in svetnikom predstavil dnevni red, ki so ga sprejeli z 8 glasovi »za«. Župan in direktorica občinske uprave Tatjana Dečman-Žagar sta najprej predstavila dela, ki se odvijajo v občini: • Kar nekaj prahu je dvignila točka o Nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Občinska uprava posodablja bazo podatkov, ki je po trditvah nekaterih članov občinskega sveta nepopolna. • Občina Dobrepolje se je s projektom oživljanja vodnjaka na Cesti prijavila na razpis za obnovo krajevnih vodnjakov v Sloveniji. • Nadaljuje se tudi izdelava projekta »Ureditev centra Vidma«. Občina poskuša pridobiti sredstva na razpisu v višini do 250.000 evrov. • V kratkem (v dogovoru z društvi) se bodo postavili kažipoti, mize in klopi ob pešpoteh in kolesarskih poteh. • Dokončujejo se strokovne podlage za obrtno cono Ponikve. Pri tretji točki dnevnega reda se je prisotnim pridružila Katja Vipotnik, direktorica Prizme Ponikve. Predstavila je sanacijski program za leto 2008. V posebnem socialnem Zavodu Prizma Ponikve se že kar nekaj časa pojavljajo težave z likvidnostjo. Več o tej temi si lahko preberete v intervjuju s Katjo Vipot-nik. Svetnike je obiskal tudi Tomaž Rigler, direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje (JKP) in jim predstavil nov način odvoza kosovnih odpadkov. Vsa gospodinjstva so prejela kupon, ki ga je bilo potrebno izpolniti in poslati na JKP. Po predhodnem telefonskem dogovoru pridejo uslužbenci s tovornjakom do vsakega posameznega gospodinjstva in odpeljejo kosovne odpadke. Spremembo sistema je po besedah Riglerja pogojevalo stanje na terenu. Dogajalo se je, da so »nepooblaš- čeni zbiratelji« prišli na zbirna mesta kosovnih odpadkov, jih razstavljali in vzeli, kar je bilo uporabnega, ostalo pa pustili ležati v naravi. V letu 2007 je moralo JKP odpeljati kar 600 ton takšnih odpadkov. Sicer je novi sistem dražji, a Rigler je zatrdil, da so odzivi ljudi predvsem pozitivni in to je najbolj pomembno. Občinski svetniki so bili seznanjeni tudi z dokumentom Oskrbe s pitno vodo Suhe Krajine - vodovodni sistem v občini Dobrepolje. V tem dokumentu so predstavljene 4 variante oskrbe s pitno vodo. Prva varianta: vzpostavitev vrtine v Podgori, obnova cevi do Vidma in pa obnova vodohrama na Videmskem hribu. Druga varianta je identična prvi. V tretji različici je predvidena vrtina v Podgori in pa zamenjava cevi v Kompoljah in Strugah. Četrta varianta pa je navezava na vodovod Kočevje - Vrbovec (kot rezervni vir, če pride do pomanjkanja vode v vrtini v Robu ali v Ortneku). Ta projekt je po besedah župana zelo zahtevna investicija, zato se bodo skupaj s še šestimi občinami prijavili na razpis za evropska sredstva iz kohezijskih skladov. Celotna investicija naj bi stala 2,7 milijonov evrov, v primeru uspešnosti na razpisu bi morala občina Dobrepolje prispevati 600 tisoč evrov. ♦ Ugodna sredstva sklada za kmetijstvo, podjetništvo in infrastrukturo Ribnica, 21. maj 2008 — Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, Ribnica (v nadaljevanju: Sklad) objavlja 4 javne razpise za financiranje projektov v kmetijstvo, podjetništvo in infrastrukturo. Predmet razpisov je dodeljevanje ugodnih posojil projektom, ki se izvajajo na celotnem območju Republike Slovenije. Obrestna mera je odvisna od lokacije projekta in se giblje med Euribor + 0,25 % in Euribor + 1%. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijem je do 18 let in je odvisna od višine odobrenega posojila. Javni razpisi imajo več rokov za prijavo, vendar bo v primeru predčasne porabe sredstev, na spletnih straneh Sklada objavljeno njihovo zaprtje. KMETIJSTVO: Javni razpis za posojila v kmetijstvo - pridelava (Ur. list RS, št. 47/2008) je namenjen upravičencem, ki investirajo v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, in sicer za namen gradnje, nakupa ali posodabljanje kmetijskih gospodarstev ter urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1 mio EUR. Javni razpis za posojila v kmetijstvo - predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti (Ur. list RS, št. 47/2008) je namenjen mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1 mio EUR. Prvi rok za oddajo vlog na oba razpisa je 16.6.2008, zadnji pa 17.9.2008. PODJETNIŠTVO: Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja (Ur. list RS, št. 41/2008) je namenjen za investicijske projekte velikih, srednje velikih in malih podjetij v Republiki Sloveniji. Upravičenci so gospodarske družbe, sa- mostojni podjetniki posamezniki in obrtniki, zadruge ter zadružne zveze. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 7 mio EUR. Prvi rok za oddajo vlog je 25.5.2008, zadnji pa 22.12.2008. INFRASTRUKTURA: Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture (Ur. list RS, št. 38/2008) je namenjen za investicijske projekte občin, in sicer na področju vodooskrbe, cestnega omrežja, podjetniške infrastrukture, okolja in prostora, komunalne infrastrukture, šolstva, zdravstva, socialnega varstva, športa in kulture ter trajnostne rabe energije. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6,6 mio EUR. Prvi rok za oddajo vlog je bil 19.5.2008, zadnji pa 22.9.2008. Zainteresirani lahko dodatne informacije o razpisu dobijo na tel: 01/8361-953 in na spletni strani Sklada: http://www.rdf-sklad.si. ♦ maj 2008 Iz občine 5 Lokalni energetski koncept občine Dobrepolje Občina Dobrepolje se je lotila izdelave lokalnega energetskega koncepta občine, kot je že zapisal župan v aprilski številki Našega kraja. Lokalni energetski koncept je pomemben pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike. V njem so zajeti načini, s pomočjo katerih se lahko uresničijo občini prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. V dokumentu so navedeni tudi konkretni učinki, ki jih občina lahko s tem doseže. V skladu z usmeritvami Resolucije o nacionalnem energetskem programu Slovenije, zahtevami Energetskega zakona ter potrebami po razvojnih projektih se je občina Dobrepolje odločila, da izdela lokalni energetski koncept občine. Za izvajanje projekta je bilo izbrano podjetje Eco Consulting d.o.o. iz Ljubljane. Lokalni energetski koncept je pomemben pripomoček pri načrtovanju razvoja občinske energetske politike. V njej so poudarjeni načini in ukrepi, s pomočjo katerih občina zagotavlja svojim občanom in podjetjem učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve. V okviru energetskega koncepta bo najprej analizirano stanje na področju rabe in oskrbe z energijo v celotni občini Dobrepolje, nato bodo primerjane možne alternative oskrbe z energijo, na koncu pa bodo podani ukrepi za učinkovito izboljšanje stanja na področju rabe in oskrbe z energijo. Poglavitni cilji izdelave in izvedbe lokalnega energetskega koncepta občine Dobrepolje so: • učinkovita raba energije pri vseh porabnikih, predvsem v javnih zavodih in ustanovah, ki lahko služijo kot vzor celotni občini, • uvajanje lokalnih virov energije (lesna biomasa, sončna energija, bioplin), • uvajanje sistemov daljinskega ogrevanja, • uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih objektov, kajti obstajajo možnosti visokih prihrankov že z minimalnimi vlaganji, • informiranje, svetovanje in izobraževanje javnosti o vlogi in pomenu učinkovite rabe energije, • zmanjšanje stroškov za energijo v občinskih javnih stavbah in zmanjšanje rabe energije v industriji, široki porabi. V začetni analizi sedanjega stanja rabe energije v občini Dobrepolje se na podlagi statistične baze podatkov najprej pregleda stanje v gospodinjstvih oziroma ogrevanje stanovanj v občini, ki se ogrevajo individualno. Nato sledi analiza rabe energije v podjetjih, javnih stavbah in v objektih, ki se ogrevajo iz cen- tralnih kotlovnic. Podatki za analizo rabe energije pri teh porabnikih se pridobijo preko različnih oblik neposrednega anketiranja. Po celotni analizi sedanjega stanja na področju rabe energije se prične drugi del energetskega koncepta. Pregleda se potencial vseh možnih obnovljivih virov energije v občini, oceni se tudi potencial prihrankov pri rabi energije, ki jih lahko dosežemo z učinkovitejšo rabo. Izraba lokalnih virov energije lahko bistveno pripomore k zanesljivosti oskrbe občine s toploto in električno energijo, učinkovita raba energije pa lahko že z dokaj nizkimi vložki privede do bistvenih prihrankov. V tretji fazi projekta bodo podani predlogi za izboljšanje stanja na področju energetike, tako na strani rabe kot tudi na strani oskrbe z energijo. Občina si ob poznavanju trenutne energetske situacije in na osnovi pridobljenih podatkov o potencialu obnovljivih virov energije ter možnostih uvajanja ukrepov učinkovite rabe energije, zastavi konkretne cilje na tem področju. Na osnovi zastavljenih ciljev se izdela akcijski načrt, ki vsebuje aktivnosti oziroma projekte, ki omogočajo doseganje teh ciljev. ♦ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Oddelek za kmetijsko svetovanje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si Pomembno obvestilo za kmetovalce Vlaganje zahtevkov za bike in vole Oddaja zahtevkov za posebno premijo za bike in vole, ki so bili zaklani od 1.1.2008 do 31.5.2008, poteka od 1. do 30. junija. Dodatno plačilo za poseben način reje - ekstenzivna reja ženskih govedi, ki nadomešča plačilo za krave dojilje. Upravičene živali Žensko govedo, za katero se podeli dodatno plačilo, mora: • biti iz črede, namenjene reji telet za prirejo mesa; • po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj 2 meseca; • kmetija mora imeti najmanj 50% površin GERK namenjenih za izračun obremenitve, trajni travnik ali ekstenzivni sadovnjaki; • obremenitev krmnih površin največ 1,8 GVŽ/ha. V primeru, da eden izmed pogojev ni izpolnjen, se premije ne podeli, poleg tega pa se lahko uporabi tudi sankcije. Izjema je v primeru mrtvorojenega teleta in pogina teleta v obdobju 2 mesecev po telitvi. Za krave, ki so telile od 11.12.2007 do 31.3.2008 in izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, se vlaga zahtevek od 1. do 30 junija. Franci Omahen, KSS Dobrepolje Poročilo v občini o kakovosti pitne vode Dobrepolje v letu 2007 Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. izvaja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na območju Občine Dobrepolje na vodooskrbnem sistemu Rob. Skupna dnevna količina distribuirane pitne vode na območju Občine Dobrepolje znaša okoli 845 m3. S pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja se oskrbuje 3.535 prebivalcev. Za zagotovitev zdravstveno ustrezne pitne vode, se voda pred distribucijo ustrezno pripravi -razkuži. Razkuževanje pitne vode na vodovodnih sistemih se izvaja s klorira-njem, predvsem iz preventivnih razlogov, zaradi preprečevanja morebitnih hi-dričnih epidemij. Cevi javnih vodovodov od zajetja do potrošnika so dolge in ob- staja možnost, da se v sicer neoporečni vodi razvijejo škodljivi mikroorganizmi, zato je za uničevanje v vodovodnem sistemu Rob potrebno vodo klorirati. Javno komunalno podjetje Grosuplje kot izvajalec javne službe in upravljavec javnih vodovodnih sistemov izvaja notranji nadzor. Notranji nadzor se izvaja v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. L. RS, št.19/04, 35/04, 26/06 in 92/06) na osnovi HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, fizikalno -kemijskih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje lju- di. Pooblaščena strokovna institucija, ki spremlja kvaliteto pitne vode v okviru notranjega nadzora na območju Občine Dobrepolje, je Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Ta opravlja preglede, odvzema vzorce in izdaja poročila o izidu mikrobioloških in fizikalno - kemijskih preiskavah pitne vode. Poročila so javne listine, in so na vpogled pri upravljavcu vodovodnega sistema. V letu 2007 je bilo, v okviru notranjega nadzora, na zajetjih in omrežjih odvzeto skupaj 16 vzorcev, od tega 10 vzorcev za mikrobiološke preiskave in 6 vzorcev za fizikalno — kemijske preiskave pitne vode. Stanje kakovosti pitne vode je zadovoljivo, saj analize že nekaj let kažejo ustaljen nivo mikrobiološke in kemijske onesnaženosti. Tudi v prihodnje bo Javno komunalno podjetje Grosuplje, skupaj z Občino Dobrepolje, nadaljevalo z deli na izboljševanju kakovosti pitne vode in zagotavljanju ustreznosti oskrbe. Pri zagotavljanju kakovosti pitne vode se pričakuje in računa na sodelovanje vseh vas, spoštovanih občani, saj je stanje pitne vode odvisno od kakovosti vodonosnika, v katerem podzemna voda odteka proti zajetju. Za prihodnjo oskrbo z vodo je potrebno v čim večji meri zmanjševati obremenjevanje tal z različnimi onesnaževali na vseh področjih (kmetijstvo, promet, urbanizacija, industrija), kot tudi območjih (urbaniziranih in kmetijskih). Pripravil: Matija Kastelic Vodja sektorja za varstvo okolja Direktor: Tomaž Rigler SISTEM ROB Število prebivalcev 3.535 število priključkov 1.252 Poraba pitne vode v m3 v letu 2007 253.524 Poraba pitne vode v m3 v letu 2007-gospodinjstvo 163.618 Število preb./priključek 2,8 Poraba vode v m3/prebivalca/mesec 3,9 Tabela 1: MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE VZORCEV PITNE VODE - NOTRANJI NADZOR - 2007 IME SISTEMA ZA OSKRBO S PITNO VODO -vodovoda IME OSKRBOVALNEGA OBMOČJA MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA DEZINFEKCIJA DRUGA PRIPRAVA VODE ŠTEV. VZORCEV ŠTEV. NESKLADNIH VZORCEV ŠTEVILO VZORCEV Z E.COLI REDNA OBČASNA REDNA OBČASNA REDNA OBČASNA DA NE DA NE ROB -DOBREPOLJE ROB -DOBREPOLJE 10 0 1 0 0 0 klori-ranje - ne Tabela: PREGLED ŠTEVILA PREBIVALCEV, ŠTEVILA PRIKLJUČKOV IN PORABE PITNE VODE PO SISTEMIH ZA LETO 2007 Tabela 2: FIZIKALNO - KEMIJSKE PREISKAVE VZORCEV PITNE VODE - NOTRANJI NADZOR - 2007 IME SISTEMA ZA OSKRBO S PITNO VODO -vodovoda IME OSKRBOVALNEGA OBMOČJA KEMIJSKA PRESKUŠANJA ŠTEVILO VZORCEV ŠTEVILO NESKLADNIH VZORCEV NESKLADNI PO PRILOGI B,C REDNA OBČASNA REDNA OBČASNA PARAMETER* ROB -DOBREPOLJE ROB -DOBREPOLJE 5 1 0 0 0 maj 2008 Iz občine 7 Direktorica posebnega socialnega zavoda »Prizma« Ponikve se predstavi Leta 1934 so prostore nekdanje železarne preuredili v zavetišče z imenom ZAVOD SV. TEREZIKE. Leto kasneje so v prostorih zavoda odprli še zdravstveni dom, ob enem pa tudi prvo slovensko zdravstveno zadrugo. Leta 1961 je bil ustanovljen zavod Ponikve, namenjen mlajšim telesnim invalidom. Tak namen ima zavod tudi danes. Nudi dom 75 stanovalcem, ki prihajajo iz cele Slovenije. Zavod je sestavljen iz 5-ih hiš, ki jih dvorišče povezuje v celoto. Do letošnjega leta je zavod kar nekaj let vodil Bojan Stante, z letošnjim letom pa je mesto direktorice zasedla Katja Vipotnik. Z njo sem se pogovarjala Mojca Pugelj. Ker vas občani Dobrepolja skoraj zagotovo ne poznajo, bi vas prosila, da se na kratko predstavite: iz kje prihajate, kje ste se šolali, kje ste nabirali delovne izkušnje? Zanimivo je, da se v teh dolenjskih krajih pojavi Štajerka, vendar kljub temu ne tujka. V otroštvu sem počitnice preživljala ravno v Ponikvah in mi tako sama vas, kot tudi zavod Prizma, nista tuja. Po srednješolskem izobraževanju v Celju sem se odločila za študij defektologije za duševno prizadete osebe in fizično invalidne in dolgotrajno bolne osebe. Ta poklic me je zanimal že iz otroštva, mogoče tudi zato, ker sem se z ljudmi s posebnimi potrebami srečevala in z njimi delila otroška leta. Moja prva služba je bila na invalidski organizaciji v Ljubljani, Zvezi paraplegi-kov Slovenije, ki jo ljubkovalno imenujem »zibelka mojega znanja iz življenja«. Na Zvezi sem bila 15 let, najprej kot prostovoljka v času študija in 12 let kot redno zaposlena. Na Zvezo imam lepe spomine in vedno jih bom imela. Zakaj ste se odločili zasesti mesto direktorice v Prizmi Ponikve? Kot sem omenila, Posebni socialni zavod »Prizma« Ponikve poznam že iz otroštva. Glede na izkušnje, ki sem jih doživela v otroštvu (ki so bile zelo prijetne) in izkušnje iz prejšnjega delovnega mesta, ki so bile ravno tako bogate, sem iz prakse in življenja pridobila veliko znanja na več področjih (invalidsko varstvo, socialno varstvo, družinsko varstvo...). Zato sem se odločila, da naredim novo potezo in spremembo v življenju, ter sprejmem nov delovni izziv. Kaj za vas predstavlja to delovno mesto? Vsekakor je to delovno mesto velik izziv, še posebej sedaj, ko so sistem socialnega varstva v Sloveniji spreminja in omogoča nove poti in možnosti razvoja. Kakšno je po vašem mnenju stanje v zavodu Prizma? V tem trenutku je v zavodu 75 stanovalcev, saj je zgradba II izpraznjena zaradi predvidenega rušenja, predvsem pa zaradi skrajno neprimernih pogojev za varno, dostojno, normalno in dostopno bivanje. Stavba I in VI pa sta napolnjeni s stanovalci do zadnjega kotička (tudi sicer nista najbolj primerni za bivanje). 2e sedaj se delavci zavoda izjemno trudijo, da ohranijo nivo higiene prostorov na ravni, ki je zahtevana, zagotavljajo varno uporabo prostorov (krušenje ometa, zamakanje stropov in podobno), strokovni delavci pa nimajo prostorov za individualno obravnavo stanovalcev in jim je oteženo strokovno delo. Tedensko, če ne dnevno, se srečujemo s problematiko amortizacije, ki za sabo povleče kup zelo resnih težav. Primer: 500 litrski bojler, ki je bil star 30 let, ne deluje več. Kot direktorica sem pred odločitvijo, ali naj nabavimo novega ali ne. Ubadam se s vprašanjem, ali naj počakam na novogradnjo, ali naj dopustim nevarnost bakterije legionele, ki jo z vročinskimi šoki brez bojlerja ne moremo kontrolirati oziroma preprečiti. Ubadam se tudi z mislijo, da bom delovala racionalno - vendar hkrati tudi prioritetno za varovanje zdravja - ne samo stanovalcev in delavcev, temveč tudi do vaščanov in okoliša. Menim, da je to v tem trenutku najbolj pereča problematika in iz tega izvirajo tudi razlogi za nujno ukrepanje, predvsem s strani države. Kakšni so načrti za leto 2008? V letu 2008 bomo s sodelavci izvedli program, ki je zastavljen kot redni vsebinski program in je tudi v skladu z Nacionalno strategijo socialnega varstva, poleg tega pa dnevno ustvarjamo in širimo kar se da pozitivno klimo, tako v zavodu samem, kot tudi v odnosih z vaš-čani in širško lokalno skupnostjo. Prav s ponosom lahko povem, da so se vaščani Ponikev zelo lepo odzvali na naša povabila. Tako sedaj že redno sodelujemo z osnovno šolo Ponikve. Saj veste, da otroci vedno najdejo iskreno pot do drugačnosti! Sadeži družbe so tu že obrodili sadove. Ob tej priložnosti bi se zahvalila kolektivu podružnične šole Ponikve za njihovo sodelovanje in prijeten odnos! Omenila bi še, da razvijamo tudi druge programe z drugimi skupinami, ki so aktivne v širši okolici. Na željo občanov bomo širše objavili tudi te. Dolgoročni načrt za zavod Prizma pa je vsekakor razvoj, ki bo v korist tako stanovalcem kot vaščanom, lokalni skupnosti, pa tudi državi! Kako ste se navadili na novo delovno okolje? Ob koncu bi rada poudarila, da sem bila ob mojem nastopu na to delovno mesto izredno pozitivno presenečena ob toplem sprejemu v lokalni skupnosti in pripravljenosti k sodelovanju vašega župana Janeza Pavlin in ostalih članov občinskega sveta. Za to se iskreno zahvaljujem in verjamem, da bomo trdno sodelovali še naprej, saj je le tako možen razvoj in obojestransko zadovoljstvo! ♦ Področje delovanja in pristojnosti inšpektorjev Na pobudo članov Občinskega sveta Občine Dobrepolje ter na osnovi večletnih izkušenj delovanja občinske inšpekcije v naši občini podajamo vsem, ki se obračate na inšpektorje, nekaj koristnih napotkov v zvezi s področjem delovanja inšpektorjev in njihovimi pristojnostmi. Cvetko Staniša, občinski inšpektor_ Splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacijo in delovanje inšpekcij, postopek inšpekcijskega nadzora, pravice, dolžnosti in položaj inšpektorjev ter njihova pooblastila določa Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Ur.l. RS, št. 56/02). Pogosto se srečamo z vprašanjem, kateri inšpektor je pristojen za kakšno področje. Vsak inšpektor je uradna oseba s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, zato je njegovo področje delovanja vezano na zagotavljanje javnega interesa, ki se kaže skozi spoštovanje predpisov. V vsakem posameznem predpisu je torej zapisano, kateri organ vrši nadzor nad določili predpisa. V splošnem velja, da nad določili zakonov, ki jih sprejema država, nadzor vrši pristojni državni inšpektor, nad občinskimi odloki pa nadzor vrši občinski inšpektor. Primer: nad državnimi cestami v Občini Dobrepolje vrši nadzor državni inšpektor za ceste, nad občinskimi cestami pa občinski inšpektor. Občinski inšpektor tako poleg občinskih cest nadzira tudi ravnanje s komunalnimi odpadki, odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, pokopališki red in opravljanje pogrebnih dejavnosti, uporabo javnih površin za namene različnih prireditev ali prodaje, plakatiranje in reklamiranje na javnih površinah in druga področja po sprejetih predpisih občine. Kaj se zgodi z vašo prijavo, ki ste jo naslovili na inšpektorja, ki ni pristojen za ukrepanje? Zakon določa, da mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti. Obravnavati mora tudi anonimne prijave, razen v primeru, ko gre za sum neresne ali celo lažne prijave. V primeru ustne prijave ali prijave po telefonu je torej inšpektor dolžan sprejeti vlogo samo v primeru, da je v njegovi pristojnosti, sicer pa prijavitelja opozori, da za konkretno prijavo ni pri- stojen in ga napoti k pristojnemu organu. V primeru pisne prijave pa je prijavo dolžan poslati pristojnemu organu, če ni nobenega dvoma o tem, kdo je za prijavo pristojen. V nasprotnem primeru prijavo zavrže s sklepom in jo vrne prijavitelju. Prijavitelj v postopku inšpekcijskega nadzora nima statusa stranke, zato ga inšpektor o poteku postopka ni dolžan obveščati. Na podlagi pisne zahteve je lahko prijavitelj obveščen le o ukrepih inšpektorja. Največ prijav občinskemu inšpektorju, ki ne sodijo v njegovo delovno področje, je s področja gradnje različnih objektov, odlaganja odpadkov v naravno okolje ter sporov glede poteka parcelnih mej. Gradnjo objektov ureja Zakon o graditvi objektov in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi, nadzor pa vrši državni gradbeni inšpektor. Prepoved odlaganja odpadkov v naravno okolje, z izjemo gospodinjskih odpadkov, je zapisana v Zakonu o varstvu okolja. Nadzor nad tem zakonom vrši državni inšpektor za okolje. Spori glede poteka parcelnih mej pa sploh niso v pristojnosti inšpekcijskih služb, saj tu javnega interesa ni mogoče ugotoviti. Za reševanje teh sporov so pristojna sodišča. Da bi zagotovili učinkovitejši nadzor tako nad državnimi kot občinskimi predpisi, predvsem pa skrajšali čas od sprejema prijave pri pristojnem organu do izvedbe ukrepov za odpravo nepravilnosti, predlagamo, da najprej ugotovite, v čigavi pristojnosti je predmet vaše prijave. Prijava naj vsebuje ime in priimek ter naslov osebe, ki jo prijavljate, kratek opis dejanja ter morebitne dokaze, kot so fotografije, razni dokumenti in podobno. Če je le mogoče, z eno prijavo prijavite samo eno dejanje, saj se vam bo sicer lahko kaj hitro zgodilo, da bo v isti prijavi eno dejanje v pristojnosti enega inšpektorja, spet drugo pa drugega inšpektorja. Naj navedemo primer. Sosed je zgradil delavnico brez vseh dovoljenj. V njej lakira avtomobile, čeprav nima prijavljene obrti, zato tako smrdi, da si ne upamo odpreti oken. Ko sem ga na to opozoril, mi je grozil in rekel, da me bo pretepel. Iz takšne prijave ni razvidno, ali prijavljate nelegalno gradnjo, ta je v pristojnosti gradbenega inšpektorja, ali prijavljate morda opravljanje dejavnosti brez ustreznih dovoljenj, kar nadzira tržni inšpektor, onesnaževanje zraka je v pristojnosti inšpektorja za okolje, grožnje pa so predmet sodišč. Tudi če se boste obrnili na enega izmed pristojnih inšpektorjev, se vam lahko zgodi, da bo vašo prijavo zavrgel, saj iz nje ni jasno razvidno, kaj pravzaprav je predmet prijave. ♦ KDAJ: 1. JUNIJ OB 13.30 uri KJE: NA VIDMU ZA OSNOVNO ŠOLO ORGANIZATOR IN IZVAJALEC: ŠD DOBREPOLJE S SODELOVANJEM OŠ DOBREPOLJE IN OBČINE DOBREPOLJE NASTOPAJOČI: MLADI IZ OSNOVNE ŠOLE, DIJAKI, ŠTUDENTJE, PA TUDI STAREJŠI ŠPORTNE DISCIPLINE: ODBOJKA, MINI NOGOMET, ROLANJE SPREMLJEVALNE VSEBINE: GLASBA, RISANJE maj 2008 Iz občine, obvestila 9 Nevenka Gorec, načelnica UE, je sporočila, da je glede potovanja mladoletnih oseb na Hrvaško prišlo do spremembe, zato še enkrat objavljamo informacijo z že upoštevanimi spremembami. Potovanje mladoletnih oseb brez spremstva zakonitega zastopnika na Hrvaško V Republiki Hrvaški od 1. januarja 2008 velja nov Zakon o tujcih, ki v 8. členu določa, da morajo imeti mladoletni tujci, ki vstopajo ali izstopajo iz Republike Hrvaške brez spremstva zakonitega zastopnika overjeno soglasje zakonitega zastopnika. Da bi slovenskim državljanom olajšali postopek pridobitve soglasja za prehod meje je Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije pripravilo besedilo soglasja ter ga po diplomatski poti posredovalo pristojnim institucijam Republike Hrvaške, ki so besedilo potrdile. Tako lahko zakoniti zastopnik izpolni pripravljeno soglasje, napisano v treh jezikih ter overi svoj podpis na upravni enoti ali pri notarju. V primeru, da se zakoniti zastopnik odloči za uporabo tega usklajenega teksta, ki je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, prevod in overitev sodnega tolmača nista potrebna. Za tolmačenje zakonodaje Republike Hrvaške so pristojne hrvaške institucije, zato predlagamo, da se za vsa pojasnila glede Zakona o tujcih in Pravilnika o potnih listinah za tujce, vizumih in načinu ravnanja do tujcev zainteresirani obrnejo neposredno na veleposlaništvo Republike Hrvaške v Ljubljani. Nevenka Gorec, univ. dipl. prav. načelnica POPRAVEK Pri članku Rafaela Samca, objavljenem v prejšnji številki Našega kraja, je prišlo do napake. Avtorica fotografij z otvoritve razstave ni Saša Strnad (kakor je bilo navedeno), ampak Slavc Palčar. Razpis za zbiranje prijav za plačilo materiala za nasip gozdnih poti po predhodno izvedenih zemeljskih delih Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za plačilo nasipnega materiala na gozdnih poteh v predelih, na katerih so lastniki predhodno izvedli zemeljska dela. Razpis se ne nanaša na tiste gozdne prometnice, ki so uradno registrirane kot gozdne ceste. Znesek v proračunu, namenjen za ta namen, je 2.500,00 EUR. Občina plača samo material brez prevoza. Razpis velja do porabe sredstev. Na razpis se lahko prijavijo skupine lastnikov, ki so izvedle predhodna zemeljska dela, posamezni lastniki s pooblastilom ostalih lastnikov ali vaški odbori v imenu lastnikov. Prijave pošljite v zaprti kuverti na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, s pripisom »material za gozdne poti«. V prijavi je potrebno navesti: • točen naziv prijavitelja, • potrebno količino nasipnega materiala v m3, • opis trase, lokacijo poti in dolžino poti. Prijavi je potrebno priložiti: • kopijo katastrskega načrta z označeno traso poti, ki je predmet urejanja, • seznam lastnikov, ki so soinvestirali zemeljska dela, • soglasje vseh lastnikov zemljiških parcel, preko katerih poteka pot, če trasa ne poteka po javnem dobrem, • predhodno mnenje (pred začetkom del) Zavoda za gozdove Krajevna enota Dobrepolje o smiselnosti načrtovanih del, • potrdilo Zavoda za gozdove Krajevna enota Dobrepolje, da so zemeljska dela resnično izvedena, • predlog Zavoda za gozdove Krajevna enota Dobrepolje o potrebni količini materiala. Rok za oddajo prijav je do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.09.2008. OBČINA DOBREPOLJE, župan Janez Pavlin Na Vidmu oddamo 2-sobno stanovanje. Vseljivo takoj. Za več informacij pokličite Valdi Žlajpah, na telefonsko številko 041-319-544 Lovska družina Dobrepolje obvešča imetnike kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju Lovske družine Dobrepolje, da lahko škodo, ki jo povzroči divjad (razen po medvedu) na teh zemljiščih, pisno prijavijo v treh dneh (glej 56.člen Zakona o divjadi in lovstvu) na naslov Lovskega društva: LD Dobrepolje, Malo mlačevo 28, 1290 Grosuplje Vsak oškodovanec mora na prijavnico navesti sledeče podatke: priimek, ime, točen naslov, telefonsko številko, GERK, KO, parcelno številko in vrsto kulture. Razpis za voditelje in pedagoškega vodjo na letovanju 2008 OZ RK Grosuplje organizira desetdnevno letovanje na Debelem rtiču v času od 3. 8. do 13. 8.2008. Za voditelje otrok in pedagoškega vodjo vabimo k sodelovanju študente pedagoške fakultete, višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 20 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naslov: RKS Območno združenje RK Grosuplje, Taborska 6, 1290 Grosuplje. Prijave sprejemamo do 13. junija 2007. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor do 27. junija 2008. Tisti ki ne bodo izbrani, na razgovor ne bodo vabljeni. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE Tabor v Beli krajini V ponedeljek, 12. maja 2008, smo se učenci in njihovi spremljevalci zbudili v sončno jutro. Pograbili smo potovalke, kovčke in nahrbtnike ter se z avtobusom odpeljali na tridnevni tabor v Belo krajino. Tu nas je pričakalo zelo prijazno osebje. Najprej smo postlali postelje, sledilo je okusno kosilo in ogled krajinskega parka Lahi-nja. Z gospo Ano smo preživeli zanimivo in poučno popoldne. Spoznali smo rastline in živali, značilne za krajinski park, mlin in žago, ki še vedno uspešno kljubujeta sodobnemu času ... Temu je sledila najbolj razburljiva dogodivščina našega bivanja; vožnja z mini rafti po reki Kolpi. Nasmehi na obrazih naših otrok nam povedo več kot tisoč besed. Ob povratku smo si ogledali še Zupančičevo rojstno hišo v Vinici. Pred spanjem smo si večer popestri- li s tombolo in bogatimi nagradami. V mirno spanje so otroke popeljale pravljice in pravljični junaki. Naslednje jutro smo se najprej razmi-gali ob jutranji telovadbi, potem pa smo se polni pričakovanj odpravili novim pustolovščinam naproti. Spoznali smo kmetijo Filak, kjer se ukvarjajo s predelavo sadja, seznanili smo se s stroji in opravili na kmetiji, poskusili smo suho sadje in znano belokranjsko pogačo, na katero so Belokranjci še posebej ponosni. Seveda pa brez plesa in petja tudi tokrat ni šlo. maj 2008 Iz šole 11 Polni dobre volje in lepih vtisov smo si odšli pogledat gasilski muzej v Metliki in cerkev Tri fare. Po kosilu smo obiskali domačijo Cvit-kovič, na kateri se ukvarjajo z domačo obrtjo. Otroci so izdelovali zapestnice iz koruznice, pisanice, šli na pohod in ob pravljicah spoznavali etnološke značilnosti ... Ves čas bivanja smo imeli zelo okusno hrano. Otroci pa so se najbolj razveselili piknika, po katerem smo imeli nagradni kviz o Beli kra- jini. Otroci so si veliko zapomnili in bili nagrajeni z rumenimi majčkami. Po večernem umivanju je prišel čas za spanje, kajti zadnji dan bivanja nas je čakal vzpon na Mirno goro ob spremstvu gozdarja. Tako se je naše tridnevno potepanje po Beli krajini počasi zaključilo. Na koncu bi se rada zahvalila vodstvu šole, učiteljicam, vzgojiteljici, staršem, predvsem pa vam dragi otroci, saj ste bili v teh dneh zelo pridni. Želim vam uspešen zaključek šolskega leta, ki že vztrajno trka na šolska vrata, potem pa lepe počitnice, polne sončnih trenutkov. ♦ Festival učinkovite rabe energije Tone Steklasa V Bistri je potekal festival učinkovite rabe energije. Na festival so bile povabljene osnovne in srednje šole. Iz naše šole se je festivala udeležilo šest učencev, EKO-predstavniki razredov: Miha Lampe, Edis Bekonjič, Simon Jančar, Danijel Davidovič, Laura Šinkovec in Lidija Vrščaj. Udeležili so se energetskega potepa, večina delavnic je potekala na prostem. Ob ogledu so učenci reševali tudi vprašalnike, ki so bili sestavljeni v obliki privlačne kontrolne naloge. Odgovore in informacije so učenci dobili na e-točkah. Na zaključni prireditvi je vsaka skupina učencev prejela energetski paket, v katerem so bile solarne celice, termometer, ki opozori, če imamo v stanovanju prevroče in literaturo o učinkoviti rabi energije. Na festivalu smo spoznali veliko novosti o učinkoviti rabi energije, malo je zmotilo le slabo vreme. Predstavljena je bila tudi vizija, kaj se lahko zgodi leta 2100, če ne bomo smotrno uporabljali energije. Verjemite, da je vizija zelo srhljiva in take Zemlje našim zanamcem ne smemo pustiti. ♦ Leto kulture v vrtcu Ringaraja Marija Žnidaršič V letu kulture, ki je posvečen obletnici Trubarjeve smrti, tudi v vrtcu ohranjamo spomin na očeta prve knjige. Otroci so Trubarja spoznali na slikah v različnih knjigah, ki smo jih dobili v knjižnici. Obiskali smo tudi Trubarjevo domačijo na Rašici, si ogledali mlin in žago ter muzejsko sobo. Ga. Metka Sta-rič je otrokom povedala pravljico o črki, ki se je izgubila, nato so otroci v delavnici Abecedna hiša okraševali različne črke. Bilo je nadvse zanimivo in otrokom bo ostalo v spominu. Poudarila je, da smo Slovenci, kot je rekel Trubar, in to so si še posebej zapomnili. Za nas vzgojiteljice je to spodbuda, da gradimo narodno zavest še naprej in jo razvijamo v domovinsko in državljansko vzgojo. Poleg tega smo si ogledali spominsko sobo Frana Jakliča ter slike in spomeni- ke Franceta Kralja ter galerijo Toneta Kralja. Otrokom smo hotele dati navdih, da živijo v kraju, kjer je rojenih kar nekaj umetnikov. Pod vodstvom Saše Strnad smo si ogledali še razstavo Rafaela Samca (našega rojaka), ki razstavlja svoja svečarska dela iz voska in parafina prav v Jakličevem domu. Dogovorili smo se za skupne delavnice ob tednu otroka v naslednjem šolskem letu. Iz ogleda vsega ponujenega smo ustvarjali v vrtcu - slikali, risali, kiparili in si naredili pravo galerijo. Otroci so ob tem uživali in sporočali svoja občutja in doživetja kot pravi umetniki. ♦ Benka Pulko v Grosupljem Zgodilo se je. Prva dobrodelna prireditev društva Sožitje Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Dobra 2 meseca priprav, plesnih vaj, pisanja vabil in pogovorov po telefonih. Ob začetku je predsednica društva Nevenka strnila delovanja društva, kaj počnemo, kaj bomo počeli ... predstavili so se tudi člani, ki obiskujejo delavnice in odplesali račke. Ob njihovem plesu se je marsikomu v dvorani zarosilo oko. In začelo se je. Potovanje po svetu. Prepotovali smo vsak kontinent in skupaj z Benko doživeli trenutke na motorju. Povedla je veliko zanimivih zgodb. Ura in pol je minila, kot bi mignil. Nagradimo jo z močnim aplavzom in se ji še enkrat zahvalimo, da smo tudi z njeno pomočjo zbrali denar, s katerim bomo odšli na izlet na Gorenjsko. Ko so ljudje zapuščali dvorano, si slišal komentarje kot: za to moraš biti malo nor, jaz že ne bi šel sam na pot, dosti si upa ženska, to je prava Slovenka ... Tudi mi smo si dosti upali. Zahvalili bi se radi Kulturnemu društvu Grosuplje, ki nam je odstopilo prostore dvorane, radiu Zeleni val, ki je objavljal našo prireditev, in vsem, ki so z nakupom vstopnice omogočili izlet. Zahvaliti se je potrebno tudi prostovoljcu Slavku Šteh, ki se je povezal z Benko in jo tako pripeljal med nas. Nenazadnje gre zahvala tudi Benki, ki se je odzvala povabilu in bila pripravljena svoje trenutke s ceste deliti z nami. Veselimo se že novih druženj z vami in upamo, da jih bo v prihodnje še več. Konec maja nas čaka tradicionalni, tokrat 10. piknik, kjer bomo praznovali 10. letnico delovanja našega društva. Tudi izlet bomo nestrpno pričakovali in v mesecu juniju odšli na Gorenjsko. Več o izletu v naslednjih poročanjih iz našega društva. ♦ Urška Pečnik, prostovoljka društva Sožitje Grosuplje_ Odzivi ljudi, ki so se zbrali v kulturnem domu Grosuplje, so pozitivni. Tudi naša pričakovanja so presežena. Če smo sprva pričakovali, da bo prireditev obiskalo okrog 60 ljudi, smo ponovno videli, da nismo sami. Polna dvorana, ki je nestrpno pričakovala predavanje popotnice, ki je prepotovala svet na motorju, videla čudesa narave in družbe in nam to strnila v zanimivi dobri uri in pol dolgi multimedijski predstavitvi. Slike, ob katerih si želiš biti tam v živo; Benka, ki s svojo karizmo prebudi vsakega poslušalca v dvorani. maj 2008 Prireditve 13 Občni zbor invalidov Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna gorica Res je, da ne vemo, kaj imamo, dokler tega ne izgubimo, toda tudi to je res, da ne vemo, kaj nam manjka, dokler tega ne najdemo. Renata Laznik_ V soboto, 19. aprila 2008, smo se odpravili na občni zbor invalidov na Spodnjo Slivnico pri Grosupljem. Tam ima sedež naš znani radio Zeleni val. Zbrali smo se pred dogovorjeno uro, da se spoznamo in pogovorimo o naših tegobah. Zbor se je pričel s pozdravom predsednice gospe Perme, nadaljevali pa smo po programu. Govorili smo o izpolnjenem celoletnem načrtu. Povedali so veliko o uspehu društva, ob vsaki točki smo razpravljali in jo potrdili. Med povabljenimi gosti so bili naši župani, tako sta bila v naši družbi gospod Jernej Lampret in gospod Janez Pavlin sprejeta z velikim aplavzom. Povedala sta nekaj vzpodbudnih misli in želja za dobro delo, ter obljubila sta nekaj finančne pomoči. Pričakovali smo tudi župana Grosupljega, a se žal, na naše razočaranje, srečanja ni udeležil. Upamo, da naslednjič ne bo zadržan. Veseli smo bili naših gostov: gospoda Gorazda Prhneta iz Metlike in gospoda Srečka Matkovič, ki je bil predsednik nadzornega odbora občnega zbora. Ženske smo z rahlo zamudo prejele nageljne kot pozornost ob dnevu žena. Po zaključku smo prejeli bloke za malico, ki je bila zelo okusna in prijazno postrežena. Izžrebali smo dobitnika petdnevnih počitnic v Izoli. Oči smo si spočili na mladih glasbenikih in pevki, ki je dopolnila devet let: Urška in turbo teens. V dobrem razpoloženju smo zaplesali. V upanju, da se naslednje leto vsi zopet snidemo, smo si stisnili roke. Življenje je lepo! ♦ Kulturno društvo Godba Dobrepolje vas vabi na Praznovanje 75. obletnice ustanovitve Godbe Dobrepolje V petek, 30. 5. 2008, ob 20. uri na promenadni koncert pod šotorom, na športnem igrišču na Vidmu. Na koncertu bosta nastopila Godba Dobrepolje in Big band DOM pod vodstvom Romana Gačnika in Braca Doblekarja. V soboto, 31. 5. 2008, ob 18. uri na Vidmu 12. DAN GODBE • Svečana parada vseh sodelujočih. • Godbe iz Kočevja, Ribnice, Novega mesta, Grosuplja, Vodic, Kostanjevice na Krki, stične, Prvačine, Krškega, Dobrepolja, narodnih noš in folklorne skupine Ponikve. • Skupni nastop vseh godb pred občino na Vidmu. • Posamezni nastopi godb v šotoru na športnem igrišču. • Družabno srečanje vseh glasbenikov in obiskovalcev. Za glasbeno vzdušje in ples bo poskrbel ansambel De žur. Da ne boste lačni in žejni, bodo poskrbeli domači godbeniki. Vabljeni vsi ljubitelji dobre glasbe in žura! V letošnjem letu nam pomagajo: Občina Dobrepolje, Občina Velike Lašče, JSKD RS OI Ivančna Gorica, JSKD RS, Pekarna Blatnik, Arming d.o.o., Adles d.o.o, Avtocenter Jerovšek, Varn d.o.o., Woodtrade d.o.o., Okrepčevalnica Zora, Car&bar, Športno društvo M&M Zalipovc, Dolinšek transport, Mizarstvo Vidmar, Komunalne gradnje Grosuplje, Prevozništvo Šircelj, Nova ljubljanska banka d.d., Trgojan d.o.o., Avtobusni prevozi Perko Štefan, Gostilna Muren, Muc trade, Žaga Pogorelc, Avtotransport Prhaj, Mix d.o.o., Gostilna Brdavs, Radio Zeleni val Dve zlati priznanji za šolske folklornike Že dvanajsto leto zapored je mesec maj povezal v skupni simpatiji in spoštljivosti do ljudske dediščine vse šole, ki gojijo to tradicijo. v gozdu našli cigančka. Povabili so ga medse. On jim je zaigral na orglice, otroci pa so zaplesali. Pridružila se jim je še cigančica, ki jih je razveselila s pesmijo in igranjem na gosli. Oba sta jim skupaj god-la, otroci pa so zaplesali nekaj plesov. Na koncu so se prijateljsko razšli. XII. državno revijo Pika poka pod goro so spremljale tri članice strokovne komisije: plesna učiteljica Marta Pelko, dr. Albinca Pesek in dr. Dragica Žvar. Na reviji so bila podeljena zlata, srebrna, bronasta priznanja in priznanja za sodelovanje. Obe folklorni skupini naše šole sta prejeli zlato priznanje. Učencem-folklornikom iskreno čestitamo in jim želimo še veliko podobnih uspehov. ♦ Mentorice OFS Martina Prhaj, Mateja Hočevar, Majda Blatnik 8. maja 2008 je v Rogaški Slatini potekala XII. državna revija ljudskih pesmi, plesov in običajev. Revije sta se udeležili dve otroški folklorni skupini OŠ Dobrepolje, in sicer OFS PŠ Ponikve in OFS OŠ Dobrepolje. Prva se je udeležila revije že sedmič, druga pa tretjič. OFS PŠ Ponikve se je predstavila z odrsko postavitvijo z naslovom »Kmpir pabirama«. Starejši otroci so prišli z gaj- bami na njivo pobirat krompir. Da jim ni bilo dolgčas so začeli plesati s krompirjem in gajbami. Na pobrano njivo so skupaj s harmonikarjem pri-plesali mlajši otroci. Na njivi je ostal le en gnil krompir, ki jim je služil za igro. Nekaj otrok je med tem peklo krompir. Po plesu so si z njim potešili lakoto, vendar jih je nekdo prestrašil in jim pojedel krompir. OFS OŠ Dobrepolje pa se je predstavila z odrsko postavitvijo z naslovom »Prišel je ciganček«. Otroci so med igro maj 2008 Iz naše knjižnice 15 Miftm ÍH/i?fiiffl Crvíitfíjt -i^DlD JabrppaL,í Videm 34 • Telefon: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure, torek in četrtek od 9. do 14. ure, petek od 12.30 do 20. ure Ob zaključku pravljičnih uric »Otroke moramo navaditi, da jim bo knjiga neločljiv del življenja.« (Paul Hazard) Jasmina in Tanja V knjižnici Dobrepolje so otroci zelo pogosti obiskovalci in vedno z njimi prostor zaživi s posebno energijo. Biti obdan z otroki je nekaj najlepšega, njihovi nežni obrazi, tople oči, iskren nasmeh in objem. Vsak je zgodba zase in vsak edinstven, vsi pa se prepletajo kot čudovita mavrica. In nekako tako izgledajo tudi naše pravljične urice. Mislim, da skorajda ni otroka, ki ne bi rad poslušal pravljic, zato v knjižnici že več let organiziramo ure pravljic. Slednje običajno potekajo v času šolskega leta in so namenjene otrokom od 4. do 9. leta starosti. Z njimi otrokom nudimo druženje in zabavo, hkrati pa jim želimo približati prijetne občutke, ki jih lahko doživijo ob knjigi in v knjižnici. Otroke tako postopno navajamo na branje knjig, saj zgodbe mnogokrat pri otrocih vzbudijo radovednost, da si knjige nato tudi izposodijo in jih prebirajo doma. Preko pripovedovanja in branja zgodb se srečujejo z mnogimi situacijami in junaki, ki jih popeljejo v svet domišljije ali pa seznanijo z resničnim svetom in življenjem. Knjižničarke se trudimo, da izbiramo pravljice, preko katerih bi otroci spoznali pomen vrednot, kot so prijateljstvo, pomoč sočloveku, enakost med vsemi itd. Veliko se tudi pogovarjamo o najrazličnejših temah, plešemo, pojemo, uprizarjamo igre in preverjamo svoje ročne spretnosti. Ob zaključku pravljičnih uric skušamo otrokom vedno pripraviti nekaj posebnega. Letos smo tako medse povabili znano pravljičarko Jano Stržinar, ki nas je popeljala v pravljični svet z igro Kapljica pomladi. Seveda pa ste otroci kljub zaključku ur pravljic vabljeni, da knjižnico pogosto obiščete. Obe knjižničarki vas pričakujeva, da se kaj pogovorimo in da si izberete nove knjigice, ki čakajo na vas. Zakaj rad obiskujem pravljične urice? »Ker so mi všeč, izdelujemo zanimive stvari. So lepo zanimive.« Michelle Strnad, 5 let »Zato ker se imam na njih lepo. Zato ker ustvarjamo in plešemo.« Klara Peterlin, 9 let »Ker imam rada knjige in pravljice« Aleksandra Bambič, 5 let »Na pravljične urice rada hodim zato, ker imam rada knjižničarke, spoznavam otroke in rada poslušam pravljice.« Emanuela Škulj, 8 let »Ker je prijateljica Anja hodila sem še jaz začela hodit. Ker smo ustvarjali.« Špela Nose, 5 let »Zato, ker imam rada knjige. Zato, ker je tam veliko otrok in ker sem jaz zelo prijazna.« Eva Starič, 4 leta »Ker ustvarjamo in zato, ker poslušamo pravljice.« Špela Strnad, 7 let »Polje je dobro obrodilo « Dvanajst načinov, kako sveže in na novo izreči svet, ki je bil že neštetokrat izrečen, kako vdihniti spomin v misel, da bo sled, ki jo tiskarski stroj pusti na beli bleščavi papirja, ostala živa dalj kot bežen hip. Vsak ustvarjalec je zanimiv za^-se, vsakdo išče izraz, lasten samo sebi, svojemu doživljanju, pogledu na svet. Vsak se po svoje odziva na okolje in nase, a vsi so neverjetno iskreni in zato prepričljivi. In enkratni. Kot kaplja mogota na orošeni šipi sveta. Kot tek opoldanske sence čez obraz kamna. Kot črta, ki ponika v brezno tišine. Kot stopinja na križpotju vetrov. Dvanajst pesnic in pesnikov, dvanajst poetik. Miha Avanzo Kje je najlepše praznovati in predstaviti knjigo? Med knjigami, med knjižničarji, ki z dušom in telesom živijo s knjigami. V prostoru, kjer v tišini najdeš vse odgovore na vprašanja, se dotakneš razgaljenih besed in odkrivaš nove razsežnosti znanj. Zato smo se tudi mi predstavili v knjižnici. V sodelovanju z Mestno knjižnico Grosuplje, enoto Dobrepolje, smo v tednu knjige, 23. aprila 2008 ob 18.30 uri, predstavili naš prvenec 12 avtorjev. Ob penečem vinu, jagodah in novo prebranih pesmi (ki sledijo v nadaljevanju) smo druženje nadaljevali prijetno razpolože- ni, kjer ni manjkal navdih, saj smo z veseljem marsikomu napisali posvetilo. V tednu knjige smo knjižnici podarili dve sveže izdani knjigi »Polje je dobro obrodilo«, tako da so na voljo vsem v branje in ogled. Kogar pa zanima nakup knjige je ta na voljo v TD Podgora, pri Saši Strnad. Za prodajo knjig se dogovarjamo tudi s Turistično informacijsko pisarno v Dobrepolju. Svojo širkogrudnost pa smo v tednu knjige zaznamovali tudi tako, da smo po knjige podarili tudi Domu Sv. Terezije, OŠ Dobrepolje in OŠ Struge. Ob tej priliki bi se rada še enkrat zahvalila vsem podpornikom za izkazano zaupanje. Hvala: JSKD Ljubljana za kulturne dejavnosti, Občini Dobrepolje, TD Podgora, SGP Tehnik d.d. Škofja Loka, Društvu upokojencev Dobrepolje, Mizarstvu Prijatelj s.p., Muc trade d.o.o., Endovital d.o.o., Srečotu Letonja s.p., Avtourgenci 24h -Zvonku Babiču s.p., Avtoprevozništvu -Janezu Lohkarju s.p., Branetu Buh s.p., Zidarstvu Božnar s.p., Avtomehaniki in avtovlekiAMVV - Štefan Kastelics.p., Mix d.o.o., Žagi Pogorelc - Mariji Pogorelc s.p., Kovinostrugarstvu Klinc - Janezu Klinc s.p., Nlb d.d. Ljubljana, Mizarstvu Ferkulj s.p., Okrepčevalnici Zora, Mustar Zori s.p. in Avtoprevozništvu Antonu Strnad s.p.. Saša Strnad Globoko je morala biti preorana prst in skrbno posejana. In vreme je bilo naklonjeno, ravno prav sonca in dežja. In pridne roke so ljubeče bdele nad pesniškimi njivami, da so rodile tako bogat in raznovrsten pridelek, ki je napolnil kaš-če naših src. Polje je dobro obrodilo; z bilkami in klasi dobrepoljske pesniške krajine: Alenka Zabukovec, Ana Letonja, Andrej Debeljak, Tina Gačnik-TIANA, Jože Štih, Gabrijela Škantelj, Marija Moho-rič, Jasmina Strnad, Franci Novak, Saša Strnad, Stanka Kuplenk in Ana Porenta. Knjigo je uredil Miha Avanzo, svoje besede o avtorjih in njihovih srečanjih sta dodali Ana Porenta ter Saša Strnad. Celostna podoba knjige je res nekaj posebnega, stilsko oblikovana z dodatkom: kazalnikom, ki nas prijetno opozarja, kje smo končali z branjem knjige. Marija Mohorič POLJE Lasje so sivi, srce se je umirilo, oči gledajo polje, ki je obrodilo. Kar je dozorelo, smo skrbno shranili, zdrav sadež, v platnice smo povili. Je škoda dobre misli, ki bi se zgubila, v platnice ujeta, ne bo se pozabila. Stanka Kuplenk Kar nekaj let minilo je, odkar si me zapustila. Velikokrat se spomnim nate, tako na lepe, kot na težke čase. Pogrešam te, pogrešam — ja! Da bi s teboj delila veselje, da bi te videla, se z rokami dotaknila tvojih globokih gub, ki ti jih je zarisalo življenje. Rada bi ti rekla le to, kar sem rekla premalokrat — HVALA! maj 2008 Kultura 17 Gabrijela Škantelj STARI ČASI V starih časih vse drugače je bilo. Se v lončenih loncih je v peči kuhalo. Gospodinje so morale več spretnosti imeti, da so kurile v peči, posebno če ni hotelo goreti. Z burkljami so v peč postavljale piskre, v lonce so padale tudi iskre. Včasih so kaj tudi prevrnile, takrat gotovo niso pohvale dobile. Ko je prišla nevesta k hiši, se je urno sukala pri ognjišči. Tašča pa za njo je stala in si njeno spretnost ogledvala. Vodo na glavi od studenca je nosila se dostikrat je dodobra polila. Takrat pa so se vsi smejali, namesto, da bo jo milovali. Po kolenih hišni pod je ribala. Danes bi marsikatera obupala. Pa je morala vse potrpeti, če je le hotela moža imeti. Ana Letonja OČE, TVOJE GRČASTE ROKE Roka - dlan, prsti, koža na njej Prava močna kmečka roka, To je tvoja roka, oče moj! Roka, ki je dvigovala težka bremena, Ob zori pridno snožed kosila, Roka, ki je gradila mojo rojstno hišo In sejala žito po rodovitnem polju. Kot grče na deblu hrasta, Polna »zastaranih« žuljev in trde kože, Polna brazd in razvejanih poti. Roka, ki je objemala mlado dekle In nežno prijela svoje dete, Ki je znala toplo pobožati In se rahlo dotakniti. Je znala požugati, trdo stresti, A tako varno voditi. Roka, ki prelepo zaigra na harmoniko, Toplo stisne In tako prepoznavno pomaha v slovo. Jasmina Strnad IN ZAKAJ In zakaj bi jaz v svoje naročje ujela sončne žarke, skrbno v predpasnik jih zavila in še tople v tvoj krožnik jih spustila? In zakaj bi bosa stekla v novo jutro, da naberem rosnih kapelj, ti jih v usta položim in s tem tvojo žejo pogasim? In zakaj se povzpela bi v vršace? Da si dušo nahranim, naberem čudodelnih rož in iz njih ti ljubezenski napoj pripravim. In zakaj bi to svojo ljubezen v skledo dala, jo mesila, gnetla, v usta položila in kar sredi ceste LJUBIM TE zavpila? Da bi s tem vso mojo ljubezen občutil, me s temi gestami v svojem srcu nosil in me na kolenih za še in še prosil ... Andrej Debeljak VEŠ POET SVOJ DOLG Veš poet svoj dolg? Dolg, za kater'ga si ne moreš od nikogar sposoditi, dolg za k'terga nimaš koga izprositi; dolg, za k'ter'ga pod soncem ne najdeš poroka, dolg, ki ne odpiše ga jek tvojega joka. A če ne izpolniš. Tvoje krivde opere ne kesanje, tvoj'ga greha izbriše ne pokora, sam obsodiš se na muke, ki jih ne pozna nobena mora. Vedeti bi moral. Tvojega dolga, te ne odrešita, ne krogla, ne vrv, ne bogaboječa uteha, da za nenapisano v peklu, se večno bi cvrl. Prelahko bi bilo, v večnem ognju, plačati za to. Ne slepi z drugim peklom, se nebesi, zate drugih ni kot ta, ki ustvarilo jih je, črnilo pod tvojimi peresi. Zato, veš poet svoj dolg? Za nenapisan vsak stih, dušil te bo tvoj lastni molk, prsi ti trgal, molk vsega človeštva, ki nisi mu dal, mane svoj'ga prekletstva. Za neizpolnjen dolg, gre eno poetu- groza, kot če nerojeno dete, od znotraj izjedalo bi lastno mater-vseskozi, počasi, nikdar do konca, večno ga žrlo bo tisto, kar moral dati bi svetu. Moji vtisi: Glede na mojo skepčinost in morda kar prevelikimi zahtevami, sem na koncu koncev nad našo zbirko celo presenečen in zadovoljen. Precep različnih generacij in resnično pester spekter individualnih svetov, jezikov, stilov in sporočilnosti, bralcu onemogoča, da bi jih dojemal kako drugače, kakor vsako pesem kot svet zase, vsakega avtorja kot avtonomno vesolje. Posledično zaradi tega pesmi ni mogoče primerjati med seboj, niti jih na kakršenkoli način izločevati. Povprečni bralec bo v zbirki našel tako tisto, kar mu je blizu, kakor se dotaknil česa drugačnega, če že ne česa, s čimer se ni nikoli niti srečal še- pa bodisi to velja za način razmišljanja, način izražanja, ali obliko pesnitev. V bistvu je ta zbirka zelo dobro zrcalo zemlje, ljudi in kulture naših krajev. Osebno sem pa še najbolj pozitivno presenečen nad predgovori pesmi. Resnično dobri, z občutkom ustvarjeni kazalci, ki človeka tako premamijo k branju, kot mu v nekaj pičlih stavkih zaobjamejo včasih skoraj neobsegljivo bistvo avtorjev in njihovih pesnitev. Do konca zbirke sem mislil, da jih je napisal Miha Avanzo. Alenka Zabukovec Ana Porenta Saša Strnad DANES Danes mi dišijo jagode; tiste domače, polnega okusa, velike in rdeče. Danes imam dan za razvajanje; ob dobri knjigi na najljubšem kotičku v naravi. Danes diham s polnimi pljuči in danes je moj smeh najglasnejši. Danes sem mirna in neučakana; potrpežljiva in razigrana kot mali otrok. Danes si želim in danes sanjam. Danes živim. Moji vtisi: ....karse tiče knjige...je tako čudovita in atraktivna, barvno usklajena in fantastična...da kar kliče da jo vzameš v roke.........posplošeno mnenje vseh, ki so jo dobili v pregled. Ja, to je to....meni še zmanjkuje besed, moram pa rečt, da si me izredno prijetno presenetila ker to, kar je nastalo, je fenomenalno in definitivno boš zraven, ko se bo rojevala moja druga knjigica... Tina Gačnik TIANA DLAN V DLANI Ko se odpira dan v tihi radostni podobi, se zagledam v svojo dlan in občutek - ta minljivi trenutek -komaj čaka, da nekomu bo predan. Išče kakor ptica v letu, sanja o ljubezni ognjemetu, ki zbudi občutke, daljša minute, bogati poglede in magične trenutke. Ta minljivi trenutek sanja in išče. Čutim, da želi se spremeniti, pokvarljivo z večnostjo obogatiti, da moje jutro spremeni in dlan v dlani za vedno zadrži. Moji vtisi: Knjiga se je odprla pred mano v dobrepoljsko nebo, kot težko pričakovani brstič, na veji starega domačega drevesa. Tudi poezija je del življenja in marsikomu, v čustvenih trenutkih predstavlja zatočišče in zaupnika. Pisati pomeni spoštovati slovenski jezik, kulturo, identiteto; pomeni učiti se pogovora z ljudmi in s samim seboj. KAMNI Prvi kamen se v blatu utaplja, s poplavo na obrežju črni in sanja o vodi, ki ga krogli. Drugi kamen, odrezan od skal, odmeva od sten, preskakuje prepade, drevesa, grmovje, zeli. V drobirju, poraščen z mahom, preži. Tretji kamen se vzpenja iz tal -z ušesi v pajčevini, zbledele rogovile ga drezajo v oči -ko jih zglodajo črvi, se mu pogled zbistri. Četrti kamen je v človeški ograji vogelni. Prisluškuje spotikam, spominom, spoznanju, šepeče v otroškem kričanju, zasleduje omahovanja na križpotju. Momlja, ko se znoči. Peti kamen se greje s kačjimi svitki. Rahlo drhti. Kot voda pod mrestom. Na sončni strani, v ogradi z ovčicami. Ta vedno molči. Šesti kamen skriva v sebi zmajev odtis. Visoko v bregu se sklanja čez previs. Ko strela vanj sikne, v nebo krikne goreči obris. Sedmi kamen - ga težkam na dlani do kosti. Dokler ne zažari v beli barvi, posut z luknjicami. Se k dežju pripravlja. Skrij me, kamen, skrij. Moji vtisi: vse pohvale Saši in Franciju za čudovito obliko knjige, ki s svojimi plastmi ponazarja razsežnosti pesniških govoric - zdaj se dotikajo opazovanja zunanjega sveta, zdaj intimnih pokrajin notranjosti - zunanja plast knjigo barva, notranja poglablja, z znamenjem v zavihku jo iskri. PRITAJENI POGLEDI Prijetno, radovedno in igrivo, tiho, spokojno in vznemirljivo, skozi nežno mesečino v strast potopljeno, objeto, podarjeno in s srcem odeto. Taka sva, mi vedno praviš in kazalce neprestanoma premikaš nazaj na dvanajsto uro, čeprav sonce že zadovoljno boža s pritajenimi pogledi na najini žareči telesi. Franci Novak AKVAREL Stebla trav se tanjšajo kot praske, ureznine na risalnem listu, iztrganem iz sosledja dni, kjer vsaki drobni potezi pripada večnost, razcvetena z belimi robovi otroškega pogleda. Neka ptica lebdi na mestu, utripa kot izginjajoča črka na visoki planoti zraka. Konja na pašniku se potapljata globoko v sočne trave prihajajočih deževij, ko z mokrimi čevlji stopam čez liste v deželo kapelj; zdaj poznam roke, ki me rišejo, a ne po imenu, le po dotikih vode in padanju tankih las, ki se visoko nad hribi prepletajo z vetrom, meglo in oblaki. maj 2008 Kultura 19 Obrodilo je tudi v Domu Sv. Terezije V četrtek, 24. aprila, smo predstavili pesniško izdajo knjige »POLJE JE DOBRO OBRODILO« tudi varovancem Doma Sv. Terezije. Saša Strnad Ob predstavitvi novih in objavljenih pesmi so se nam s svojo poezijo pridružili tudi njihovi varovanci in zaposleni; ga. Ela Mrežar je recitirala pesem »Domo-tožje« ga. Antonije Debeljak, ki še vedno pri svojih častitljivih 96 letih piše pesmi, prav tako se nam je predstavila Anč- ka Lenarčič s pesmijo brez naslova in mlajša pridobitev, dekle Aleksandra Ra-jakovič, ki dneve varovancem doma popestri pri delu za šankom. Zelo sem vesela, da smo spoznali nove poete, kar pomeni, da se bo naš krog pisnega upodanljanja misli in domišljije razširil in prispeval k še večji prepoznavnosti ustvarjanja v Dobrepolju, raz- ličnosti in zapisu dojemanja sveta ljudi, ki bodo za seboj zapustili tudi pisane sledi. Beseda je lažje stekla po predstavitvi knjige, saj smo se pogovarjali na način intervjuja in prav vsem razvezali jezike. V spomin smo jim podarili dve knjigi za njihovo knjižnico in tako tudi z njimi zaznamovali praznik v tedenu knjige. Bilo je prijetno in zanimivo druženje. Za prijetno razpoloženje in snidenje z varovanci sta mi pomagala Klavdija in Stane Demšar, urednik časopisa Vrtnica v Domu Sv. Terezije. ♦ TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE razpisuje akcijo UREJENA DOMAČIJA 2008 Z akcijo želi prispevati h kvaliteti bivanja in urejenosti okolja. Komisija se bo letos osredotočila na urejeno celovito podobo posameznega bivalnega okolja (stanovanjske hiše s pripadajočimi objekti in okolico) ter njegovo skladnost s širšim okoljem dobrepoljsko-struške doline. Ogledi in fotografiranje bodo potekali v mesecu juliju. Fotografije bodo razstavljene pred zaključno prireditvijo v decembru. Občanke in občani se lahko prijavite za ogled vašega bivalnega okolja na telefon TD Dobrepolje (041/96-28-23) ali na elektronski naslov td.dobrepolje@gmail.com. Otroški likovni ex-tempore Stična 2008 SZ za JSKD RS OI Ivančna Gorica_ Letos so se otroški likovniki v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica zbrali v Stični. Gostil jih je Muzej krščanstva na Slovenskem. Mladi udeleženci so prišli iz šestih osnovnih in dveh srednjih šol, in sicer iz občin Dobrepolje: JVIZ OŠ Dobrepolje; iz občine Grosuplje: OŠ Louisa Adamiča, OŠ Brinje, PŠ Šmarje-Sap in iz občine Ivančna Gorica: VIZ Višnja Gora, SŠ Josipa Jurčiča, OŠ Stična, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Vseh skupaj je bilo 29 mladih ustvarjalcev. Za ustvarjanje na letošnjem srečanju so bile izbrane tri tematike: Dialog v barvah, 500-letnica Trubarjevega rojstva in Mednarodni dan muzejev. Udeleženci so si najprej na kratko pod vodstvom muzejskega kustosa Tadeja Trnovška ogledali križni hodnik in tisti del muzejske zbirke, ki je posvečen reformaciji in posebnemu mestu Trubarja v slovenski zgodovini. Po ogledu so se razdelili v dve skupini. Prvo je vodila akademska kiparka Mihaela Ciuha. Pod njenim mentorstvom so nastajale prekrasne knjige, vezani ovitki za likovna dela in drobni zveš-čiči. Druga skupina, ki je ustvarjala pod vodstvom akademske slikarke Joanne Zaj c Slapničar, se je posvetila Stiškim rokopisom, izhodiščni motivi so bili le vzpodbuda za domišljijska prepletanja inicijalk in posameznih vzorcev ter biblijskih motivov in meniških legend. Tudi v nadaljevanju bo tradicionalni otroški ex-tempore organiziran ob praznovanju Mednarodnega dneva muzejev, ki poteka vsako leto 18. maja. Lokacije pa bodo inspirativna posebna mesta, ki omogočajo, da se otroci pobliže srečajo s konkretno kulturno dediščino bližnjega okolja. ♦ Fotografska razstava Dobrepoljske cerkve V sejni sobi občine Dobrepolje je bila od 3. do 17. maja odprta razstava fotografij Olivierja Grandoveca, fotografa samouka, ki prihaja iz Francije in živi v Sloveniji. Razstavljenih je bilo dvaindvajset fotografij dobrepoljskih cerkva, od katerih jih je bilo enajst že natisnjenih v koledarju Dobrepoljske cerkve v štirih letnih časih, ki ga je leta 2006 založil Zavod za razvijanje ustvarjalnosti. skih do svetlih nebesnih, ponazarjajo naravo liturgičnih obredov, ki se odvijajo znotraj cerkve. Pastem in klišejem izbranega motiva se poskuša izogniti tudi z izbiro zornih kotov, s katerimi izpostavi vpetost arhitekture v naravno okolje in s pomočjo katerih včasih v ospredje postavi podrobnost iz okolice, ki ji daje prednost pred cerkveno zgradbo samo; nasploh pa razstavljene fotografije nočejo biti nikakršen dokument ali natančna analiza sakralne arhitekture v Dobre-polju. Fotografa Grandoveca zanimajo predvsem igre svetlobe in senc, v katerih se na istem polju, v izrezu fotografije, enakopravno združita tako delo človeških rok kot delo narave, arhitektura in pokrajina. Fotografije bodo v prihodnje razstavljene tudi v domu starejših občanov na Vidmu, avtor pa do konca meseca junu-ja načrtuje še razstavo na prostem, v bližini cerkve na Vidmu. ♦ Franci Novak Motiv cerkve v pokrajini je v teh krajih precej pogost prizor, veduta, s katero se vedno znova srečamo ob vsakem sprehodu, ko se iznad drevesnih krošenj dvignejo ostre, pravilne linije zvonika. Podoba srečanja med naravnim in umetnim, med na videz kaotično, ekspanzivno silo narave in strogim, umirjenim redom arhitekture, je navdihujoč prizor za vsakega sprehajalca in priljubljen fotografski motiv. A prav zaradi pogostosti upodabljanja lahko kaj hitro pomeni velik izziv za vsakega fotografa, ki se hoče izogniti že neštetokrat uporabljenim in zlorabljenim razgledniškim klišejem. Avtor Olivier Grandovec se poskuša pastem izbranega motiva izogniti na različne načine. Predvsem je zanj značilna dosledna uporaba črno bele fotografske tehnike, ki mu omogoča izrazito in natančno risbo z objektivom. Njegove fotografije imajo pogosto zelo likoven, »risarski« značaj. V fotografski »risbi« se tako združujejo ritmi neba in zemlje, teksture prsti in snega, cerkvenih zidov in oblakov. Stopnjevanja sivinskih tonov, ki se dvigujejo od temnih zemelj- maj 2008 Prireditve 21 Gasilski praznik v Ponikvah V nedeljo, 11. maja, so gasilci prostovoljnega gasilskega društva Ponikve že osemnajstič po vrsti pripravili slovesnost v čast svojemu patronu in zaščitniku sv. Florijanu. V najlepšem mesecu maju goduje svetnik sv. Florijan, katerega so gasilci zaradi njegovih vrlin po zgodovinskem izročilu vzeli za svojega zaščitnika in priprošnjika. Slavnostna povorka polje smo prispeli do cerkve sv. Florjana. Gasilci so se posedli v prve vrste, za njimi pa vsi ostali verniki. Prisotni so bili tudi drugi občani, radi pa pridejo na to slovesnost tudi bivši krajani s svojimi potomci. Gospod kaplan je daroval slovesno sveto mašo, med katero je v pridigi lepo prikazal pomembnost, da se posamezniki še vedno odločajo pomagati sočloveku, kot to delajo gasilci. Lepa dopolnitev k svečanosti je bil domači cerkveni pevski zbor s svojim ubranim petjem. Po koncu maše pa so gasilci v povorki s prapori in vozili krenili pod taktirko godbe Dobrepolje proti gasilskemu domu. Sledili so jim tudi ostali prisotni. Za zaključek slovesnosti je godba vsem prisotnim zaigrala še nekaj skladb. Ob prijetnem klepetu in pogostitvi domačih gasilcev z žegnanjskimi dobrotami, ki so jih spekle ponikovske gospodinje, so ostali skupaj še nekaj časa. Izmenjali so si razne gasilske izkušnje, pa tudi osebnih niso izpustili. Prav prijetno so se počutili, razšli smo se polni lepih vtisov. Obljubili so si, da se naslednje leto ponovno snidejo. ♦ Mojca Pugelj Kot je že običajno v dobrepoljski občini, slovesno praznujejo ta gasilski praznik v Ponikvah, kjer imajo podružnično cerkev posvečeno sv. Florijanu, obenem pa je to tudi podružnično žegnjanje. Tudi letos so povabili vsa gasilska društva iz Gasilske zveze Dobrepolje, poleg domačih pa tudi nekaj prijateljskih društev s sosednjih občin. Skupno se je slovesnosti udeležilo preko 80 uniformiranih gasilcev. Zbrali so se v nedeljo ob 10.00 v svečanih uniformah s prapori in gasilskimi vozili v centru vasi. V slovesni povorki so korakali gasilci s prapori vseh prisotnih društev proti cerkvi. Sledila jim je desetina mladih ponikovskih gasilcev, ki so hkrati tudi navdušeni tekmovalci. Za njimi je korakal oddelek članov vseh prisotnih društev. Ob taktih godbe Dobre- Člani Folklorne skupine Ponikve Godbeniki so zaigrali nekaj veselih V PONIKVAH Zastava v vetru plapola, dekle fanta pod roko drži, nasmeh na ustih sovaščana in godba pod nebo buči. Pokončno stopa šolar, malčku srček tiktaka, prapori vihrajo v vetru, gasilec strumno prikoraka. Taka v Ponikvah je povorka ko se praznik binkoštni slavi, pred gasilnim domom se ustavi, da si izmenja mnenja in poveseli. Marija Mohorič Razvoj šolstva v Dobrepolju Ivan Grandovec Politična šolska ustava nemških šol Avstrijska vlada je 1804 uvedla reorganizacijo šolstva. Pri tem je bil pomemben svetovalec Jožef Špendov. Novi učni načrt je bil 11. 8. 1805 uveljavljen na vsem ozemlju monarhije, veljal je do 1869. Imenoval se je Politična šolska ustava nemških šol1, poudarek pa je bil predvsem učenje branja, pisanja, računanja, učenja katekizma, hkrati pa so se s primernimi berili podajale učencem verske in nravne življenjske vrednote. Šolski nadzorniki postanejo namesto dosedanjih svetnih oblasti na podeželju župniki, okrožni nadzorniki postanejo dekani in na ravni škofije poroča en duhovnik — kanonik deželnim oblastem o razvoju »nemškega šolstva«. Cerkev in država sta postali dokaj povezani; ob tem je imela cerkev nadzorno funkcijo, država pa je poskrbela za izobraževanje učiteljev. Leta 1815 so učiteljem zvišali plačo na 250 goldinarjev, pomožnim učiteljem pa na 120 goldinarjev. Po tem zakonu naj bi bili dečki pri pouku ločeni od deklic. Ker je bila država mnenja, je obvezna šola med 6. in 12. letom prekratka so močno vzpodbujali nedeljske šole, ki naj jih obiskuje mladina do 18. leta. Šole naj bi vodili duhovniki in učitelji. Te šole še zlasti priporoča vlada v dekretu iz 15. 12. 1808, zaživele pa so po odhodu Francozov. Omenim naj predvsem škofa Antona Martina Slomška, ki je želel ljudi izobraziti v slovenskem jeziku. Ljubljanski škofijski konzistorij -nadzorni deželni šolski svet je 18. 3. 1805 poslal na dunajsko vlado poročilo, kjer omenja, mnenje, da če želi država, da bo pouk na Kranjskih vaških šolah zaživel, mora potekati le v slovenskem jeziku. Vlada je dala odgovor šele 22.10. 1806, da se sicer sme pri pouku slovensko razlagati, šola sama pa se sme obravnavati le kot nemška in poučuje se lahko le v nemškem jeziku. Od leta 1829 je bila na Kranjskem v podeželskih šolah slovenščina dovoljena kot učni jezik. Čeprav je Jožef II.ustanovil veliko novih župnij, kjer naj bi pri vsakem župnijskem središču zaživela tudi šola pa je bila v začetku 19. stoletja osnovna šola še v pravih povojih. Šele po uveljavitvi šolskega zakona iz leta 1805, lahko trdimo, da je šolstvo na podeželju bolj zaživelo, ker je s tem zakonom — nadzorna funkcija cerkve v šolstvu, cerkev bolj pristopila k izobraževalnemu sistemu, saj se je sedaj čutila odgovorno za zaupano ji nalogo. Šolstvo v času Ilirskih provinc Po Schonbrunnskem miru 14. 10. 1809 je pod Napoleona prišla tudi Kranjska. V šolskem letu 1810/11 so Francozi uvedli enotno osnovno šolo. Nič več ni bilo treh različnih osnovnih šol, temveč je bila le primarna šola. Ta je trajala za učence, ki so nadaljevali šolanje na gimnaziji dve leti, nato pa je bila še gimnazija 7. - 8- let. Mnogi pa so obiskovali primarno šolo štiri leta. Ta je bila za vse tiste, i so se odločili za različne obrtne poklice ( mizarji, krojači, čevljarji..) Učni jezik je bil slovenski, zato je v tem času postal plodovit pisec šolskih učbenikov Valentin Vodnik. Francozi so odpravili cerkveni nadzor nad šolami. Primarno šolstvo naj bi bilo brezplačno, vendar pa so pri nas morali plačevati učenci šolnino v vrednosti 1 franka mesečno. Ta se je uporabljala za nakup učnih pripomočkov, za kurjavo, razsvetljavo, pa tudi za letno nagrado učitelju, ki naj bi bila 100 frankov. Za razvoj šolstva naj bi skrbele občine, ki pa niso imele sredstev. Na podeželju ukinjenih kar nekaj bivših trivialnih šol, ker so učitelji zapuščali svoj poklic. Šolstvo v predmarčni dobi Po odhodu Francozov 1813 leta so avstrijske oblasti zaradi strahu pred bur-žuazno revolucijo ponovno uvedle cerkveno nadzorstvo osnovnih šol, ki so ponovno postale v treh različnih stopnjah. V predmarčni dobi je bil glavni poudarek avstrijskih oblasti na širitvi mreže osnovnih šol. Ob tem so naleteli običajno na prostorske težave, katerih rešitev so nalagali občinam. Politična šolska ustava je določala, da morajo občine poskrbeti za delovno silo in prevoz gradbenega materiala za zidavo šol, dominiji (zemljiška gospostva) so morala poskrbeti za plačilo materiala, patroni (svetna in cerkvena gosposka - duhovniki, župani..) pa naj bi plačali obrtnike ter kupili učne pripomočke. Ker so se predvsem dominiji in tudi patroni tem izdatkom izogibali, so našli pogosto prostore za učilnico v obstoječih stavbah. Za to je bilo primerno župnišče, še bolj pa ka-planija, saj župniki niso radi imeli preveč hrupa v stanovanju. Okoli leta 1840 je v ljubljanskem guberniju bilo približno 340 šol in le 220 šolskih stavb, ostale šole pa so bile v kaplanijah in celo v gostilniških prostorih. Mnogi vidijo tudi v neprimernih učilnicah enega od vzrokov za slab obisk. V štiridesetih letih devetnajstega stoletja je obiskovalo šolo komaj 1/3 šoloobveznih otrok. Da je bil obisk tako slab je vzrok gotovo tudi slabi in nestalni dohodki učiteljev. Ker je za učiteljevo plačo morala skrbeti občina so morali biti učitelji hkrati orglarji in cerkovniki, kar je bilo uradno določeno leta 1818. Le na večjih farah je imel učitelj pomočnika za cer-kovniška dela. V lavantinski škofiji se je ravno zaradi lažjega plačila učiteljem oblikoval šolski okoliš, ki je imel meje župnije. Tako je bilo tudi pri nas v Do-brepolju. Viri za plačo učitelja so torej bili sila različni: to so prispevki občine in župnije, skromne šolnine, bira v poljskih pridelkih. Mnogi trivialni učitelji so imeli manjšo kmetijo, pisali kmetom prošnje ali pa so bili še godci na svatbah. Če pomislimo kaj vse je delal učitelj, da se je preživel, potem nam mora biti popolnoma jasno, da je delo v šoli trpelo. Škof, Anton Martin Slomšek, ki se je smatral za vrhovnega skrbnika v razvoju šolstva v svoji škofiji je poudarjal, da se delo učiteljev ne bo izboljšalo, dokler se jim ne izboljša njihov gmotni položaj. »Kajti skušnja potrjuje, da vzameta revščina in skrb za vsakdanji borni kruh pogum tudi najboljšemu šolniku in ga spravita slednjič na stran pota. Žalostna je bila pot učiteljev, ki niso bili več zmožni orglanja, poučevanja in cerkov-niških del. Ti so ostali v občini, kjer so nazadnje učili in običajno so prejemali skromna občinska sredstva. Ko so umrli so bile njihove žene z otroki sirote, ki morali prositi po župniji in sprejeti priložnostna dela ( dnine pri premožnejših kmetih, pastirovanje, deklice pa so bile maj 2008 Kultura 23 pogosto pestunje). Avstrijska država je priznala, da je slabemu obisku gotovo vzrok nizka socialna varnost učiteljev, ukrenila pa ni ničesar. Kot tretjo pomanjkljivost v predmarč-nem šolstvu vidim v zahtevi Politične šolske ustave nemških šol po obveznem nemškem jeziku v osnovni šoli. Ker učitelji nemščine niso kaj prida poznali, hkrati pa tudi učenci niso imeli interesa za njo, se je pogosto dogajalo, da so bili po šestih letih obiskovanja trivialne šole učenci nepismeni in nevešči branja. Ljudje so želeli, da bi bila šola slovenska, zato tudi niso spoštovala učitelja, ki je hotel uvesti nemškutarstvo. V ljubljanskem guberniju je bilo za prvi in drugi razred trivialnih šol večina knjig pisanih dvojezično — vsaka stran je imela slovenski in nemški stolpec. Če pomislimo, kako težko je bilo za otroke, ki so srečali prvič s črkami branje besed v obeh jezikih, nam postane popolnoma jasno za- kaj ni ta nemška šola dosegla nobenega uspeha v opismenjevanju. Ljubljanski škofijski konzistorij je petnajst let vztrajal in pisal poročila na gubernerja naj vendar dovoli samo slovenske knjige in slovenski pouk v osnovnih šolah. Študijska dvorna komisija na Dunaju se je šele leta 1826 zazrla v slaba letna poročila o razvoju šolstva v ljubljanski guberniji. Avstrijski cesar Franc II je 26. 5. 1829 dovolil, da se v ljudskih šolah na Kranjskem kjer se govori le slovenski jezik mora poučevati v tem jeziku. V glavnih šolah je ostala nemščina, kar pomeni, da bo bodočim učiteljem zelo težko poučevati v trivialnih in normalnih šolah. Kljub vsemu se je na Kranjskem slovenščina precej uveljavila, mnogo slabše pa je bilo na narodnostno mešanih območjih Štajerske in Koroške. Na trivialnih šolah se je v predmarč-nem času pouk še vedno močno razliko- val od glavnih in normalnih šol. Učenci so bili v trivialki razdeljeni v dve skupini, ki sta imeli skupaj pouk — danes bi rekli kombinirani pouk. Pouk je bil celodnevni, kar je tedaj pomenilo, da sta bili dve uri dopoldne in ena ura popoldne. Učitelj je poučeval verouk, branje, pisanje in računstvo. Verouk je predstavlja do polovice vseh učnih ur. Ostali čas je učitelj uporabil za branje in pisanje, računstvo pa je bilo zaradi neznanja učiteljev močno zapostavljeno. Od učitelja je bilo vse prevečkrat odvisno koliko bo poudarka pri pouku slovenskem oziroma nemškem učnem jeziku. V grobem lahko rečemo, da je na podeželju Kranjske, Goriške ter tržaške okolice bil po letu 1929 slovenski, na Štajerkem in Koroškem pa je prevladoval nemški pouk. Zaradi tega je bil Slomškov koncept nedeljski šol še kako pomemben za nastanek slovenske narodne zavesti na območju lavantinske škofije. ♦ 500'letnica rojstva Primoža Trubarja Pišem vam iz Trubarjevih krajev v Nemčiji, kjer letos potekajo številne prireditve v počastitev pol tisočletne obletnice rojstva velikega Slovenca, Primoža Trubarja. Čas od svojega štiridesetega leta naprej, pa vse do smrti, ki ga je spokojno obiskala v Deren-dingnu pri Tubingenu, ko je že dopolnil 78 let, je preživel tu v Nemčiji. Dr. Zvone Štrubelj Iz Slovenije je bil trikrat pregnan. Prvič, ko je imel dvaintrideset let, se je zatekel k svojemu dobrotniku in zaščitniku, škofu Petru Bonomu v Trst. Drugič ga je cesarjev zaporni ukaz doletel, ko je bil kot kanonik ljubljanske škofije na službeni misiji v Šentjerneju na Dolenjskem. Tedaj je bil star 39 let in je bil na višku svoje cerkvene kariere pod okriljem katoliške Cerkve. Zadnjič ga je to doletelo pri sedeminpetdesetih letih, to izgnanstvo je bilo tudi dokončno. Nigdirdom kot zibelka slovenstva. V svojem tretjem izgnanstvu, ko je Trubar postal pastor evangeličanske skupnosti v Derendingnu pri Tubingenu, je iznašel skovanko »nigdirdom«, kar pomeni, da se v tujini ni počutil doma, njegovo srce je bilo pri »lubih Slovencih«. Če Trubarjevo življenjsko pot gledamo s psihološkega vidika, lahko hitro ugotovimo, da je bil Trubar izredno močna osebnost. Nič ga ni odvrnilo od intuicij in idej, ki jih je nosil v sebi in jih na vsak način želel uresničiti. Večkrat mi prihaja na misel, da bi Trubar kot tak bil idealen vzgojitelj mladih tudi danes, še več, na podlagi njegovega življenja in njegove ustvarjalne, nezaustavljive notranje moči, bi lahko Trubar bil idealni lik slovenskega menedžer-ja, slovenska zgodba o uspehu. Če najprej pogledamo iz gospodarskega vidika. Dvakrat je bil ob vse svoje dohodke in vse dobrine, ki si jih je ustvaril. Iz zelo zavidljivega in materialno donosnega položaja ljubljanskega kanonika, je brez vsega odšel v tujino in si v kratkem toliko opomogel, da je dostojno in odgovorno preživljal svojo družino, si zagotovil sredstva za izdajanje slovenskih knjig in pri tem še pomagal socialno šibkim, revežem in obubožanim sodelavcem. Ko je bil leta 1565 drugič izgnan, se je zgodba ponovila. 2e skoraj šestdesetletnik je spet začel iz nič. V De-rendingnu si je kljub temu sezidal hišo, obnovil gospodarsko poslopje, zasadil vinograd, pomagal pri šolanju Juriju Dalmatinu in drugim slovenskim študentom. Le mlina si ni mogel sezidati, ker v bližini ni bilo vode. To pa je storil pred svojim drugim izgnanstvom, ko so ga ljubljanski kanoniki kot dobrega gospodarja poslali v Šentjernej, kjer je njegov predhodnik vse zavozil: v kratekem času je obnovil župnišče, zgradil gospodarsko poslopje, sezidal mlin in obnovil prostorne vinograde. Če preidemo na duhovno in osebnostno področje, lahko mirno zapišemo tole. Kruta usoda pregnanca bi lahko skrhala njegovo voljo do življenja. Lažje bi se mu bilo utopiti v nemški svet, se integrirati in pozabiti na svoje nesrečo. Veličina Primoža Trubarja je ravno v tem, da je ustvarjalno presegel udarce življenja in se kot prvi »slovenski feniks-kondor« nepoškodovan in zmagovit dvignil iz dvakratnega pogorišča, ko je bil ob vse svoje imetje. Reševala ga je njegova močna vera in predanost svojemu duhovnemu poslanstvu. »Stati inu obstati,« je bila Trubarjeva prekaljena skovanka, za katero stoji njegov življenjski boj in idealizem, njegova močna osebnost, njegova globoka ljubezen do slovenskega naroda. Namesto grenkobe, zamer in maščevanja, je v narodno skrinjico položil vrednote, na katerih smo do danes rastli in odrasli kot kulturni narod: »Preprosto ljudstvo slovenskih dežel ...«, tako piše. »To je dobro, dostojno, zvesto, resnicoljubno, pokorno, gostoljubno in milo ljudstvo, ki se prijazno in lepo vede do vseh tujcev in do vsakogar.« Iz te zibelke vrednot je zrasel Prešern, ki je nadaljeval: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočaka dan ...« Trubarjev nigdirdom je zares postal zibelka slovenstva. Tujina, ki lahko nekomu vzame njegovo identiteto in ga oropa duševnega in kulturnega zaklada, je po Trubarju Slovencem dala osnove slovenskega literarnega jezika in slovstva. Trubarjev opus je obširen in bogat: objavil je 26 knjig, od katerih so se nekateri deli prodajali tudi posebej, kot na primer koledar. V seštevku dobimo torej 31 tiskov, ki jim je potrebno dodati še deset posvetil v nemščini za hrvaške knjige in 86 rokopisov, večinoma pisem naslovljenih na pomembne osebnosti takratnega verskega, kulturnega in političnega življenja. Lahko Trubarja imenujemo očeta slovenske narodne zavesti? Trubar je kot utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in slovstva na podlagi izhodišč Luthrove teologije o človekovem opravičenju pred Bogom »zgolj iz vere« (sola fide) in zahteve po branju svetega pisma v materinem jeziku (sola scriptura), za nas Slovence napravil Kopernikov preobrat. Kot slovenski Krištof Kolumb je preplul ocean, ki je ločeval sredjeveškega in novoveškega človeka. Trubarjeva kolum-bovska čezoceanska odprava, je nedvomno bila v njegovi odločitvi za slovstveno dejavnost v ljudskem jeziku. Jože Rajhman je v eseju Trubarjev svet (Trst 1986) to izrazil s pomenljivimi besedami: »V deželi dvojezičnega prebivalstva je z jezikom priboril nižji plasti pravico do obstoja. In to je sveto. Pred Trubarjem bi morali z grozo ostrmeti: bilo je dano njemu. Nikomur pred njim, niko- mur za njim. Če so že sežgali njegove »prevode«, niso sežgali njegovega jezika, niso mogli zadušiti narodne zavesti, ki ji je on ob njenem rojstvu stal ob strani«. Trubarju je bila ta pot dana, s tem mislim, da je živel in deloval v obdobju epohalnih sprememb; dana pa mu je bila tudi zaradi njegove subtilne senzibilnosti za znamenja časa. Kar sodobni interpreti Trubarja še niso dovolj ovrednotili je, da Trubar ni sledil le intelktualnim, čeprav kopernikanskim tokovom sodobne misli, ampak ob novi, novoveški »formi mentis«, dosledno znal ohraniti zvestobo samemu sebi, najglobljim notranjim duhovnim nagibom in da je njegov pravi čudež v globoki ljubezni do slovenskega človeka in do slovenskega ljudstva. Čeprav je več kot polovico svojega življenja preživel v tujini, ni nikoli izgubil kompasa domovine! Trubarjeva slovstvena in prevajalska kot tudi ustvarajlna dejavnost ni le sad novodobnih, Luthrovih idej, ni le proizvod Trubarjevega počasnega intelektualnega in teološkega zorenja; je predvsem rezultat duše in srca nekoga, ki se je do zadnjega diha použival za službo slovenskemu človeku in slovenstvu. Če je Trubar za Slovence posredovalec in na nek način avtor slovensko-evropskega »jaza« kot subjekta, je istočasno tudi prvi avtor avtonomije slovenskega ljudstva kot zgodovinskega subjekta. Trubar je torej začutil potrebo in zahtevo, na podlagi katere je, v nadaljnjem procesu, slovenski narod postal historični, zgodovinski subjekt. Ta temeljit miselni poseg v ozaveda-nje slovensko-evropskega subjekta in v začetek procesa ozavedanja slovenskega naroda kot historičnega subjekta, se je zgodil na versko-teološkem področju. Veliko kasneje bo med Slovenci formuliran tudi v jeziku filozofije. Trubarjeva zasluga je prebuditev iz dolgega sna, kot slikovito pove teolog Jože Rajhman: Trubar je bil »na začetku vsega tistega, kar je prebudilo slovenstvo kot slovenstvo v novo življenje«. V tem smislu je Trubar prej kot »oče slovenske književnosti« »oče slovenske narodne zavesti«. Jože Rajh-man nadaljuje: »Torej bi lahko izpustili oznako »oče slovenske književnosti« ali jo uporabljali kvečjemu podredno, na prvo mesto pa bi postavili oznako »oče slovenstva«, saj v to oznako vključujemo vse druge oznake. Slovenski srednji vek je bil po oceni Franceta Kidriča še nedozorel, a se je v luči poznejših raziskav (Primož Si-moniti, Jože Pogačnik) razkril vsaj v nekem smislu kot nepretrgana slovstvena tradicija od Brižinskih spomenikov do Trubarja. Kljub temu je bil še vedno potreben »kralj Matjaž«, da je prebudil slovenstvo k življenju.« Trubarja je torej mogoče uzreti in videti kot slovenskega genija, kot osebnost genialnega ustvarjalca novoveške kulture in tudi avtorja slovenske narodne samozavesti, začetnika politične zgodovine Slovencev in »kralja Matjaža« slovenstva. »Brez njega si ni moč zamisliti našega celotnega bivanja, v katero vključujemo vse, kar nas označuje kot Slovence«. Trubar kot vizionar današnje in jutrišnje Evrope. Večkrat sem se spraševal, kako je mogoče, da je Slovenija v zadnjih dvajsetih letih dosegla tako pomembne dosežke v odnosu do sebe kot državno-tvornega naroda in v odnosu do evropske in mednarodne skupnosti? Je to le slučaj? Tega si ne bi mogli predstavljati brez zgodovine, ki jo je naš slovenski narod prehodil v zadnjih tisoč in več letih. Z Bavarsko nas od pokristjanjevanja naprej vežejo tesne zgodovinske vezi, saj je naš prvi pisni dokument, ki je nastal okoli leta 1000, to je, Brižinski spomeniki, bil napisan in ohranjen v Freisingu. Od leta 1000 do 1500 so nastali še Rateški oziroma Celovški rokopis, v zibelki slovenstva, na Koroškem, Stiški rokopis v osrčju Slovenije, Čedadski in Starogorski rokopis na ozemlju Beneške Slovenije. 2e to kaže na dejstvo, da smo se kot narod kulturno prebujali v osrčju Evrope. Potreben nam je bil samo še »kralj Matjaž«. Trubar nas je s svojimi knjigami, zlasti s prevodom Biblije, krepko zasidral v srce evropske kulture. Ko je deloval na nemškem ozemlju, od Tubingena, Urac-ha, Kemptna in Rothenburga nad Tau-bero, ni bil le pastor evangeličaskih župnij, ampak obenem narodni buditelj, organizator, diplomat, ki je posegal v vrh tedanje evropske javnosti. Brez Trubarjevega posega v našo slovensko in evropsko zgodovino, ne bi mogli biti prvi slovanski narod, ki vodi skupnost evropskih narodov; majhen, komaj dvomilijonski narod, ki se je pred manj kot dvajsetimi leti rešil spon totalitarnega sistema! Zato v Trubarjevem letu povejmo na glas, da nismo tu, v Evropi, šele od včeraj: v Evropi smo že dolgo doma, vsaj s koreninami naše kulture in duhovnosti. Trubarjev projekt južnoslovanskega bibličnega zavoda v Urachu, kjer je ustanovil tiskarno za izdajanje knjig v glagolici in cirilici, je v evangeličanskih zgo- dovinskih virih zapisan kot prvi misijonski projekt. Kakšen daljnovidni evropski projekt, takrat, v 16. stoletju! Samo človek velikega formata, kot je bil Trubar, je bil zmožen, da je kot tujec in priseljenec, v osrčju tedanje Evrope, uveljavil svoj genij ustvarjalnosti in samobitnosti. V nemških predgovorih k glagolskim in cirilskim publikacijam je Trubar od leta 1560 do 1563 cesarja Maksimilijana na Dunaju, wurtem-berškega vojvodo Krištofa v Stuttgartu, nemške volilne kneze in druge odgovorne veljake v Evropi seznanjal z nelahkim položajem slovenskih, hrvaških, srbskih in bolgarskih dežel, poročal o razmerah v Turčiji, seznanjal Evropo s takrat pretečo turško nevarnostjo. Kar evropska in svetovna javnost pričakuje od predsedovanja Slovenije evropskemu svetu, je tudi to, da z budnim očesom spremlja razmere na jugu Balkana, na Kosovu, v Srbiji in Makedoniji, s pogledom vse tja do Turčije. Pa poglejte, če je bil to spet slučaj? To delo je v 16. stoletju v blagor Evrope že opravljal Slovenec: ne le oče naše književnosti, tudi oče našega slovenskega naroda in oče našega kulturnega in duhovnega preživetja, Primož Trubar, na katerega smo lahko ponosni. Trubar je zame zato tudi garant našega obstoja v današnji in jutrišnji Evropi. Ime Primoža Trubarja zveni domače v vseh nemških krajih, kjer je deloval, zlasti v Tubingenu in Deren-dingenu. Tu ima svojo ulico, svoj župnijski dom in otroški vrtec, svojo cerkev. V Trubarjevem letu se ga s številnimi prireditvami in obeležji spominjajo tudi v Kemptnu in v Rot-henburgu nad Taubero: predavanja, razstave, simpoziji, ekumenska bogoslužja, obiski slovenskih skupin in delegacij, poimenovanje trga pred cerkvijo v obeh omenjenih mestih. V Nemčiji je Trubar v zavesti in v živem spominu številnih ljudi. A v srce zapisan v svojem »nigdirdomu« pač ne more biti; lahko pa je tam, kjer je bil duhovno vedno doma: v srcih svojih »lubih Slovencev«. ♦ Slovenski Pastoralni dan Tina Gačnik - TIANA, Foto: Tamino Petelinšek Slovenski pastoralni dan (SPD) je minil kot osrednji letošnji dogodek Cerkve v Sloveniji, na katerem je Cerkev presodila prehojeno pot po Plenarnem zboru (2002), iskala prioritete svojega pastoralnega delovanja v prihodnje in to tudi slovesno obhajala z željo, da to dogajanje prispeva k poglobitvi in utrditvi vere v Jezusovo prisotnost med nami v sedanjem času. (Vir: http://spd.rkc.si/) »Danes je dan, ki ga je naredil Gospod.« S temi svetopisemskimi besedami sta voditelja Jure Sešek in Nataša Ličen na stadionu Arena Petrol v Celju v soboto, 10. maja 2008, pozdravila večtisočgla- vo množico, ki se je udeležila Slovenskega pastoralnega dne, ki je potekal pod geslom »Za življenje - za družino!« Zahvala gospodu župniku gre, da je v Celje odpeljal tudi en avtobus iz župnije Dobrepolje in po žarečih obrazih sodeč, so vsi domov odnesli dobro voljo in veselo sporočilo, ki je v celoto povezalo več kot 12 000 glavo množico. Tudi sama sem se udeležila SPD-ja; bolj zaradi tega, ker so me organizatorji povabili k sodelovanju, saj sem v uvodnem programu zapela nagrajeno lastno pesem iz lanskega Ritma duha, Knjiga vseh knjig. Škoda le, da nas ni bilo še več, da bi skupaj doživeli in sooblikovali mogočen stadionski pogled na krščansko jedro v Sloveniji. ♦ lasba v naših krajih je doma Big Band DOM Big Band DOM je klasična jazzovska velika zasedba - veliki jazz orkester ali big band. Sestavljen je iz dvajsetih mladih glasbenikov, ki prihajajo iz Dobre-polja in okolice in ki radi igrajo jazz ter zabavno glasbo. Umetniški vodja in dirigent orkestra je Braco J. Doblekar. 26. aprila so na so z organizacijo letnega samostojnega koncerta v Jakličev dom privabili množico ljudi, ki je z veseljem prisluhnila repertoarju Big Banda DOM ter vokalistki Katji Jakopič in bobnarju Dragu Gajo. Na vprašanja je odgovarjal Jaka Ahačevčič, predsednik Big Banda DOM, z njim sem se pogovarjala Mojca Pugelj. Lahko za začetek na kratko orišete zgodovino Big Band DOM? Big Band DOM je bil ustanovljen septembra leta 2002 na pobudo Braca Dob-lekarja, ki je bil takrat učitelj v Glasbeni šoli Grosuplje in hkrati tudi vodja Big Banda Grosuplje. Oni so vsako leto organizirali enotedenski seminar v Fiesi, ki smo se ga nekateri današnji člani našega banda udeleževali že nekaj let prej. Tu se je tudi nekako poglabljala ljubezen do glasbe, ki jo gojimo. Ker nas je bilo precej iz Dobrepolja, je Braco predlagal, da bi začeli resno vaditi in ustanovili big band tudi v Dobrepolju. Nad to Foto: Tamino Petelinšek idejo smo bili navdušeni. Julija leta 2002 smo se skoraj v polni zasedbi pridružili Grosupeljčanom na seminarju, tam tudi nastopili, septembra pa ustanovili Big Band DOM kot sekcijo Kulturnega društva Godba Dobrepolje. Od takrat imamo redne vaje, vsako poletje intenzivne vaje in seveda čedalje več nastopov in koncertov. Med drugim smo nastopili že večkrat v Jazz Klubu Gajo, na prireditvi Športnik leta 2006, v oddaji Pod klobukom, v sklopu Jazzinty abonmaja, na festivalu big bandov Marezijazz 2007, silvestrovanje na Mestnem trgu v Ljubljani... Imate zelo zanimivo ime. Kje ste dobili idejo zanj? Idejo za ime je v bistvu prispeval g. Stane Škulj, z Bracom sta se sporazumela, vsi ostali smo se pa tudi strinjali. Druge ideje niti nismo imeli. DOM sicer pomeni Dobrepoljski orkester mladih, lahko pa spominja še na kaj drugega. Mi se v Big Bandu DOM počutimo kot doma. Koliko članov ga sestavlja? Ali so vsi glasbeno izobraženi? Big band sestavlja 20 glasbenikov. Od tega je 15 rednih oz. stalnih članov. Nekaj glasbenikov pa moramo vedno prositi za pomoč, ki ni brezplačna, saj v Dobrepolju in okolici primanjkuje kadra, predvsem pozavnistov. Zato pozivamo tudi vse otroke in predvsem starše, da ob vpisu svojega otroka na glasbeno šolo še enkrat razmislijo, kateri inštrument mu hočejo bolje približati. Seveda je pomembna želja otroka, vendar so zelo redki takšni otroci, ki pri 7 ali 8 letih točno vedo, kaj hočejo. Mislim, da je pozavna ali trobenta zelo dobra izbira. Z malo vaje pridemo do neverjetnih rezultatov. Sicer pa imajo vsi člani big banda končano vsaj nižje glasbeno izobraževanje, nekateri nadaljujejo šolanje na Srednji glasbeni in baletni šoli - oddelek za jazz - v Ljubljani, trije pa se izobražujemo na Koroškem deželnem konzervatoriju v Celovcu. Ker ste vsi člani ansambla mladi, je verjetno težko uskladiti vse te obveznosti, kot so šola, vaje, nastopi? Kako vam uspeva? Z malo dobre volje, entuziazma in ljubezni je vse mogoče. Če imaš res rad to glasbo in tak način življenja, to ni težko. Sicer je pa samo šola najmanjši problem. Človek poleg šole ali službe potrebuje kakšno stvar za dušo. Čas se vedno najde, če se hoče. Je pa res, da je veliko odvisno tudi od tega, koliko stvari oz. dejavnosti si človek vzame za dušo. Pri nas je najpomembneje, da je glasba na prvem mestu na »duševni lestvici«. Moram reči, da pri večini članov je tako, nekateri bi se morali pa še malo bolj potruditi. Kdaj in kolikokrat imate vaje? Imate določene dneve, ali po dogovoru? Vaje imamo redno enkrat na teden, odpadejo le izjemoma, saj Braco vedno vztraja, da se moramo redno dobivati. Uradno je določen petek zvečer, se pa sproti dogovarjamo za spremembe, če je potrebno. Pomembno je, da so vedno vsi na vajah, zato smo fleksibilni. Ker imamo zahteven repertoar, je izrednega pomena tudi samoiniciativa oz. vežba-nje doma. Tu imamo še rezerve. Kdaj ste se prvič predstavili javnosti? Prvič smo se javnosti, uradno pod sedanjim imenom, predstavili na prireditvi Urejena domačija v Jakličevem domu na Vidmu, in sicer 30. novembra 2002. 26. aprila ste z ubranim igranjem razveselili Dobrepoljce, saj ste v Jakličevem domu pripravili letni koncert. Kakšni so bili občutki po koncertu? Občutki po koncertu so bili zelo pozitivni. Poslušalci so bili zadovoljni, tudi sami smo analizirali naše igranje in ugotovili, da nam nekatere stvari že zelo lepo uspejo. Celo vrhunsko. Sicer sem bil jaz osebno zelo zadovoljen z obiskom koncerta. Pričakoval sem namreč kakšne pol dvorane, vendar je bila ta praktično napolnjena do konca. Veseli nas, da je koncert obiskalo veliko mladih poslušalcev. Upam, da nas bodo spremljali naprej. Radi igrate pred domačo publiko? Vam to predstavlja kakšen izziv? Radi igramo pred domačo publiko. Ljudje nas tu večinoma poznajo, želimo se dokazovati in pokazati kaj zmoremo in predvsem kaj vse se da doseči z dobro vajo in vztrajnostjo. Ta vrsta glasbe nam le ni položena v zibelko in to je dodaten izziv. Domači publiki želimo predstaviti to zvrst glasbe, ki so jo kritiki poimenovali jazz. Med laiki me moti to, da nekateri govorijo neumnosti in traparije predvsem zaradi ignorance in nerazgle- danosti. »Jazz je kar nekaj.« To sovražim. Človek sliši nekje komad, ki mu ni všeč in potem je to za njega jazz. Jazz je zelo širok pojem, zajema veliko različnih glasbenih stilov, nešteto izvajalcev, ki glasbo interpretirajo vsak na svoj način. Zato je potrebno jazz predvsem poslušati. Vzeti si čas in se umiriti. Gotovo se najde nekaj za vsakega. Z našim delom želimo to predstaviti tudi dobrepoljskim poslušalcem oz. jim dajemo vsaj možnost. Nekateri je žal ne bodo izkoristili. Kdo so vaši vzorniki? Kot big band smo si vzeli za ideal Orkester Counta Basiea. Približati se hočemo njihovi interpretaciji, fraziranju, dinamiki, občutju glasbe. Tudi naš sedanji repertoar je v veliki večini sestavljen iz skladb, ki jih je izvajal Orkester Counta Basiea. Count Basie je bil jazzovski pianist, ki je zaslovel s svojim legendarnim big bandom. To je v bistvu najbolj slaven bigband vseh časov. Vsak posameznik pa ima verjetno svoje glasbene vzornike, od katerih se želi nekaj naučiti. Skrbite tudi že kaj za podmladek? Ne prav načrtno. Z našim delom želimo spodbuditi mlade in jih navdušiti za igranje inštrumentov, ki so potrebni v takšnem orkestru in nenazadnje v godbi. Če pa ima kdo željo bolje spoznati glasbo, se lahko javi. Smo odprti za vse. Ali nameravate izdati kakšen CD? CD-ja še nismo izdali. Nameravamo pa to storiti letos. Konec julija gremo na intenzivne vaje v Piran, kjer bomo vadili do onemoglosti, takoj za tem bomo odšli v studio na snemanje, če bo Bog dal. Izdaja in snemanje zgoščenke je velik zalogaj, tako finančno, psihično in fizično. Je kakšen dogodek, ki se ga vselej še posebno radi spominjate? Radi se spominjamo dobrih koncertov, pa tudi slabih, zaradi izkušenj. Posebno mesto v naših srcih imajo vsakoletne intenzivne vaje na morju. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Snemanje zgoščenke je sedaj na prvem mestu. Obeta se nam še eno sodelovanje, vendar naj to ostane neizdano. Nikoli ne veš, kaj bo zares. Sicer pa želimo dobro delati, stvari se potem v glavnem odvijajo precej spontano. To je improvizacija. Uniform pa še ne bomo kupili. Je pa še nekaj. Veliko stvari je odvisnih tudi od volje nekaterih bolj ali manj vplivnih ljudi od znotraj in od zunaj. Kaj je njim všeč, kaj jim gre v nos, nevoščlji-vost slovenska (dobrepoljska). Mislim, da take stvari ne koristijo nikomur. Vaša zaključna misel za bralce Našega kraja. Trenutno se ne spomnim kakšne strašno modre misli. Bi pa bralce Našega kraja lepo povabil na naše prihodnje koncerte. 12. in 26. junija igramo v Jazz Klubu Gajo v Ljubljani, z gostom Otom Pestnerjem in 4. julija v Marezigah pri Kopru. Za konec bi se rad še zahvalil vsem, ki nam pri našem delu pomagajo. Trenutno je to v veliki meri g. Drago Ga-jo in seveda KD Godba Dobrepolje. Hvala. ♦ Foto: Tamino Petelinšek Od Pingvina do Eskima 12 mesečna motoristična avantura preko Južne, Srednje in Severne Amerike v 67.000 kilometrih Mostovi v Srednji Ameriki Tekst in foto: Rock Borštnik_ Sem motorist, ki se je odločil, da vidi svet. V enem letu sem z motorjem dosegel dve skrajni točki na našem planetu, sam s svojim motorjem. Tako sem postal eden izmed redkih ljudi, ki so z motorjem dosegli najbolj južno točko Južne Amerike in najbolj severno točko Severne Amerike. Oktobra 2006 sem poslal motor z ladjo v Južno Ameriko. Sam sem mu sledil z letalom. Pristal sem v Braziliji, natančneje v mestu sambe in Copacabane, Rio de Janeiru. A motor se je namesto v Braziliji, zaradi carinskih zapletov, znašel v Argentinski prestolnici Buenos Airesu. Tako sem se znašel sredi mnogih papirnatih zapletov v špansko govorečem svetu brez znanja jezika. V danih situacijah sem se hitro učil in po nekaj tednih zapletov, vztrajanja in prepričevanj mi je končno uspelo dobiti motor in prava avantura se je zares začela. Preko neskončnih, ravnih pašnikov in milijonskih čred krav sem se z motorjem odpravil proti jugu Južno Ameriške celine. V ravni in prazni pokrajini mi je družbo delal silovit patagonski veter, ki je pravi gospodar nedotaknjene in prazne pokrajine. Razdalje med mesti se tu merijo v stotinah kilometrov, saj so si mesteca tudi po 500 in več kilometrov narazen. V prazni deželi, kjer ni dreves, ni hribov in kjer živi le malo ljudi, kraljuje veter, ki kaže svojo moč v sunkih, ki so zlahka premetavali moj 350 kilogramov težak motor tudi po nekaj metrov. A narava ni le kruta, je tudi lepa. Tako sem na jugu Argentine, ob Atlantski obali, naletel na kite in morske leve, nazadnje pa sem ugledal tudi pingvine. Z vsakim kilometrom proti skrajnemu jugu je dan postajal vse daljši, zrak pa vse hladnejši. Moj cilj je bil namreč Ognjena Zemlja in njeno najbolj južno mesto na našem planetu, Ushuaia. Za Božič sem dosegel najbolj južno mesto na našem planetu. Skrajna geografska širina lahko motoristu povzroča mnogo vremenskih nevšečnosti, saj je kljub poletju v 10 minutah možno prav vse, od prijetno toplega sončnega dneva do snežnega meteža. Ushuaia nosi uraden naziv konec sveta, saj je od tu naprej samo še ledeno morje in Antarktika. Ko sem torej dosegel svoj prvi cilj, mi enostavno ni preostalo drugega, kot da se obrnem in začnem svojo pot na sever. Smer proti severu se je začela preko Čila in zahodnega dela Argentine. V tem delu sveta prevladujejo neskončne makadamske ceste, največji premikajoči se ledeniki na planetu in čudovite, visoke, zasnežene Andske gore. Prečkanje 4.000 in več metrov visokih Andskih prelazov je bilo tako za telo kot tudi za motor izziv. Na višinah je zrak redek, kar je občutil tako motor kot tudi sam, saj sem pogosto doživljal glavobole in slabost. Po tisočih kilometrih vzdolž zasnežene Andske verige sem prišel do ene najvišjih držav na našem planetu, indijanske Bolivije. Vožnja na višini 5.000 metrov v najrevnejši državi Južne Amerike, kjer cest po večini preprosto ni, je posebno doživetje. Zaradi višine glavobol in slabost mineta šele ob žvečenju kokinih listov in pitju kokinega čaja, motor pa se ves čas bori s pomanjkanjem kisika. Ostri, veliki kamni utrujajo material. Pogo- maj 2008 Turistično okno 29 sto sem moral zategovati vijake in variti počene nosilce na motorju. A tudi mehak pesek ni veliko boljši od ostrih kamnov. Pesek namreč povzroča obilico težav, saj težak in za potovanje opremljen motor v globokem pesku enostavno potone. Pomanjkanje cest na jugu Bolivije v težkih pogojih pomeni pravo avanturo in pravi izziv. Nemalokrat se je namreč zgodilo, da sem v 12-ih in več urah na motorju dnevno prevozil le kakih 180 kilometrov. A poleg avanture mi je Bolivija ponudila tudi mnoge lepote, kot so največja slana puščava na svetu, ki je velika kot polovico Slovenije, najvišje plovno jezero na svetu, najvišje mesto na svetu, za posladek med vsemi presežni-ki pa sem se zapeljal še po najbolj nevarni cesti na svetu, imenovani Cesta smrti. Iz revne in visoke Bolivije sem krenil v sosednji Peru, najbolj turistično deželo Južne Amerike. Pot me je vodila preko visokih zelenih in deževnih gora, vzdolž Pacifiškega Oceana, preko puščave in tropskega gozda. Peru se mi je poleg mnogih naravnih lepot, najglobljega kanjona na svetu in mnogih kulturnozgodovinskih ostankov Inkovskega imperija v spomin vtisnil tudi po koruptiv-nih carinikih in policistih, ki so me kar naprej ustavljali in zahtevali denar za to ali ono. Zgodb in dogodivščin o tem, kako prelisičiti Perujske policiste, se je nabralo za ure in ure. Severno od Peruja leži Ekvador. Takoj ob prihodu v to državo me je oblil znoj. V tej tropski in vlažni državi, kjer sadje dobesedno leži na cestah, se nahajajo neskončni nasadi banan in čudovita Pacifiška obala. Ekvador je dobil svoje ime po ekvatorju, črti, ki deli naš planet na jug in sever. Tako sem se v Ekvadorju po šestih mesecih ponovno vrnil na severno poloblo našega planeta. Zadnja država Južne Amerike je bila čudovita, a vedno nevarna Kolumbija. V spominu so mi ostali zastraženi mostovi, križišča in pogoste vojaške kontrole, ki zagotavljajo varnost pred napadi in ugrabitvami gverilskih borcev in proizvajalci mamil. Mnogokrat sem bil deležen podrobnega pregleda motorja zaradi tihotapljenja droge in zasliševanj s strani vojske ali policije. Kljub vsemu je Kolumbija dežela čudovitih, odprtih in prijaznih ljudi, ki so za tujca pripravljeni storiti vse. Tako sem se v Kolumbiji vkrcal na letalo in odletel v Srednjo Ameriko, natančneje v Panamo. V Panami sem preko slovitega Panamskega prekopa tudi zares vstopil v Srednjo Ameriko. Vročina in vlaga so prinesli nove izzive, a čudoviti Pacifiška in Karibska obala sta ponujali mnogo praznih in lepih kotičkov za skok v velike oceanske valove. Države Srednje Amerike so v primerjavi z južnoameriškimi precej manjše, a zato prečkanje mnogih meja ni nič manj komplicirano in zahtevno. Severno od Paname sem vstopil v Kostariko, kjer sem si privoščil oddih na Karibski obali. Poležavanje na plažah, visenje v mreži in namakanje v toplem morju so v vročini in sopari precej bolj prijetno početje kot vožnja z čelado na glavi. A za ogled mnogih aktivnih vulkanov, jezer in slapov je bilo potrebno ponovno na motor. Iz Kostarike sem krenil v Nikaragvo, najrevnejšo državo Srednje Amerike. Revščina je tesno povezana s korupcijo in tudi tukaj so policisti na cestah mnogokrat zahtevali denar, a izkušnje so me naučile, da sem z njimi znal opravil hitro in brez težav. A brez težav ni šlo na mejnem prehodu z Hondurasom. Na mejnem prehodu sem se znašel s še dvema motoristoma in kljub temu, da smo bili edini tujci na meji, smo potrebovali kar 5 ur za urejanje papirjev, za pregovarjanja, pogajanja in podkupovanja, da smo končno prečkali mejo. Poleg vsega Honduras velja tudi za bolj nevarno deželo v kateri krožijo govorice o različnih zasedah in ropih tujcev, ki sami potujejo po tej deželi. Zato je bila potrebna še toliko večja previdnost in pamet, da sem tudi Honduras preživel brez resnejših in nevarnih zapletov. No, v sosednji Gvatemali so bile stvari popolnoma drugačne. Ljudje so bili iz- jemno prijazni, odprti in dežela je bila precej bolj varna in mirna. Gvatemala v svojih gozdovih skriva tudi mnoga Ma-jevska mesta, ki pričajo o čudoviti, izgubljeni civilizaciji, ki je pred 2.000 leti vladala Srednji Ameriki. Ko sem prišel do Mehike, je vse skupaj postalo mnogo lažje. Ceste so dobre in široke in po njih se da potovati hitro. Le poletna vročina zna včasih upočasniti potovanje, saj se na razbeljenem asfaltu gume topijo, zato je potrebno največjo vročino preživeti v senci. Na jugu, v tropskih gozdovih Mehika skriva čudovite Majevske piramide, v osrednjem in severnem delu pa suhe in vroče puščave. Preko Mehike sem se tako podal v ZDA. V Združene Države Amerike sem vstopil v sončni Kaliforniji. Tu se je začel nov svet. Po 8-ih mesecih Latinske Amerike sem vstopil v svet kabrioletov, Harley Da-vidsonov, v svet potrošništva in napredne tehnologije. Še posebej to velja za Los Angeles s Hollywoodom in Beverly Hill-som, kjer so doma največje vile in najdaljše limuzine, ki predstavljajo čisto svoj svet. Svojo pot proti severu sem nadaljeval po najlepši cesti v ZDA, imenovani števila 1, ki se vije vzdolž celotne Zahodne obale. Na levi strani Pacifik, vijugasta cesta, stari svetilniki, najdaljši leseni pomoli, najvišje in največje sekvoje so me spremljali vzdolž celotne zahodne obale preko zveznih držav Oregon in Washingtona, vse do Kanade. V Kanado sem vstopil v Vancouvru, mestu zimske olimpijade 2010. Kljub temu, da sem bil že v Kanadi, me je do cilja na Aljaski še vedno ločilo nekaj tisoč kilometrov divjine, gozdov, jezer in roji San Francisco - ZDA komarjev. Neskončne ravne ceste, ki tečejo preko velikanskih gozdov, so me vodile na sever, proti eskimom. Preko slovite Aljaške avtoceste sem končno dosegel Aljasko. Na Aljaski ni veliko cest in le ena vodi vse do Severnega morja in s tem nosi naziv najbolj severne ceste v Severni Ameriki. Po tisočih kilometrih makadama, blata in prahu sem tako poleg najbolj južnega mesta na našem planetu dosegel tudi konec najbolj severne ceste. Ponovno sem se vrnil v Kanado in se preko ZDA prepeljal na drugo, vzhodno stran celine, kjer se je moja enoletna avantura tudi končala. Motor sem z lad- jo vrnil na Staro celino, sam pa sem se z letalom odpravil v Belgijo. Po 10 dnevih čakanja v Bruslju sem dočakal tudi ladjo z svojim motorjem in se po 12ih mesecih in 67.000 kilometrih tako pripeljal nazaj na sončno stran Alp. Seveda se mi je na poti zgodilo mnogo zanimivega, čudovitega in sem ter tja tudi kaj manj prijetnega in težko je vse to spraviti v en članek. A četudi bi lahko napisal stotine strani, besede žal ne morejo prikazati vsega. Zato sem iz video in fotografskega gradiva pripravil poseben motoristično potopisni film, v katerem lahko vidite vse lepote in doživetja iz dveh Ameriških kontinentov. Od največ- jih ledenikov, najbolj suhih puščav, preko najvišjih Andskih prelazov, tropskih gozdov do čudovitih obal in nevarnih cest. Zatorej vljudno vabljeni na ogled filma. ♦ Projekcija motoristično potopisnega filma Od Pingvina do Eskima bo v SOBOTO, 31.5.2008 ob 20:30 v JAKLIČEVEM DOMU v VIDMU. Ogled centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik Učenci osmih razredov so si ob sponzorstvu podjetja KANAL d. o. o. lahko ogledali centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik. Tone Steklasa Čistilna naprava je bila zgrajena konec 70. let, da odstrani organske nečistoče iz odpadnih vod. Nanjo je priklopljenih več kot 50. 000 prebivalcev in veliko industrije v okolici. Letno se prečisti 7 milijonov m3 odpadnih voda, ki jih sestavljajo komunalne odplake, industrijske in padavinska odpadna voda. Veliko tekočih odplak, predvsem grezničnih, pa tudi pripeljejo. Učinek čiščenja je nad 90% po organski obremenitvi, do leta 2011 pa planirajo prenovo po kateri bo učinek še boljši. Čistilna naprava ima tri stopnje čiš- duktov je blato, ki ga uporabljajo za zasipanje rudnikov. Končni produkt je tudi bioplin, ki poganja elektrarno, ki pokrije 40% njihovih potreb po električni energiji in toploti. Očiščena voda gre v Kamniško Bistrico. Lahko si predstavljamo kako bi bila reka onesnažena, če odplak ne bi prej prečistili. Življenje v njej bi popolnoma izumrlo, prav tako bi bila onesnažena podtalnica, zrak, morje. Ob ogledu čistilne naprave smo bili presenečeni nad urejenostjo same čistilne naprave in njenega okolja, kar kaže na izredno skrb za okolje vseh zaposlenih. Seveda moramo omeniti tudi neprijetne vonjave, ki so nas spremljale vsaj na začetnem delu čiščenja, na koncu pa vse manj, saj nastane očiščena voda, ki odteka v reko. V imenu učencev in šole bi se rad še enkrat zahvalil za izredno gostoljubje in celotno sponzorstvo podjetju Kanal d.o.o. in veseli bi bili, če bomo sodelovali tudi v bodoče, saj mora postati skrb za čisto okolje naša najpomembnejša usmeritev. ♦ čenja: mehansko (odstrani se pesek, smeti, maščobe), aerobno biološko stopnjo (poteka s pomočjo mikroorganizmov kot v rekah, le da jih je bistveno več) in anaerobna biološka stopnja (brez kisika pri 35 - 40°C). Eden končnih pro- Druga »Kako mi zadišiš in sline pocediš,« bi lahko parafrazirali odlomek iz pesmi Andreja Šifrerja ob opojnih vonjih in slastnih okusih salam. asalamijada Mojca Pugelj V Podgori, v koči pri Koritu, so 19.4. pripravili drugo dobrepoljsko sala-mijado. Celodnevni dogodek se je pričel ob 12. uri, ko so začeli sprejemati salame. Do 15. ure se jih je nabralo kar 52. Predali so jih v ocenjevanje strokovni in marljivi komisiji, ki je salame ocenjevala po več kriterijih. Ocenjevali so: zunanji izgled, teksturo, barvo prereza, sestavo prereza, vonj in okus. Razglasitev je potekala pod taktirko Slavka Pajntarja, predsednika Gobarskega društva Štorovke iz Ho-čevja in Saše Strnad, članice Turističnega društva Podgora. Med izdelovalci salam je lansko zmago ponovil Franci Adamič, medtem ko sta si drugo in tretje mesto razdelila Marko Vergo in Slavc Palčar. Med ocenjevanjem salam je potekala pokušina salam, poskrbljeno pa je bilo tudi za jedačo, pijačo in glasbo ob zvokih Klemnove harmonike. Kljub topli in vlažni, torej sala-marjem zelo nenaklonjeni zimi je bila kakovost vzorcev po besedah člana komisije dr. Čampe nadpovprečno dobra. To je spodbuda za vse, ki so predstavili svoje salame, da ostanejo še naprej zvesti salami-jadi v Koči pri Koritu. Hkrati so letošnje ocene najboljše povabilo vsem omahljivim, da se opogumijo in svoje izdelke postavijo na ogled. Tako bo 3. salamijada v Dobrepolju še pestrejša in zanimivejša. ♦ Zmagovalci Salamijade v Podgori Zmagovalec Franci Adamič Območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin: LEPO JE POMLAD' NA SVET Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica je organiziral območno revijo odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin: Lepo je pomlaďna svet. Dekliška vokalna skupina Ivančna Gorica Mojca Pugelj Prireditev je potekala kar tri dni, na treh različnih lokacijah: v petek, 18. aprila v avli Osnovne šole Ferda Vesela v Ivančni gorici, dan kasneje v Jakličevem domu na Vidmu, v nedeljo pa v Kulturnem domu v Grosupljem. Nastopilo je kar 29 odraslih Pevskih zborov in malih pevskih skupin, kar je več kot 500 pevcev, ki so se z navdušenjem predstavili občinstvu. Na Vidmu so se predstavile naslednje male pevske skupine in zbori: Vokalna skupina Mavrica (umetniški vodja: Vesna Fabjan Bremec), Dekliška vokalna skupina Ivančna Gorica (umetniški vodja: Bojana Mulh), Ženski pevski Zbor Lastovke, KD Teater Grosuplje (zborovodkinja: Mojca Intihar), Moški pevski zbor Rafko Fabiani, KD Grosuplje (zborovodja: Tone Šinkovec), Pevski zbor Samorast-niki (zborovodja: Drago Za-krajšek), Vokalni kvartet Stična (umetniški vodja: Tanja Žagar), Mešani pevski zbor Škrjanček (zborovodja: Stane Fux), Mešani pevski zbor Krka (zborovodkinja: Mojca Zajc) in Mešani pevski zbor Ponikve (zborovodja: Janez Gačnik). Strokovni spremljevalec je bil Gregor Klančič, prireditev pa je povezoval Igor Ahačev-čič. ♦ Vokalna skupina Mavrica : Skupščina Gasilske zveze Dobrepolje V soboto, 19.4. 2008, je v gasilskem domu v Kompo-ljah potekala Skupščina Gasilske zveze Dobrepolje. Dnevni red je bil kot običajno sestavljen iz poročil predsednika, poveljnika in blagajnika Gasilske zveze ter tudi nadzornega odbora in verifikacijske komisije. Izvedli so tudi volitve za prihodnji petletni mandat, sprejeli novi statut, program dela in finančni načrt za naslednjih pet let. Presedstvo Mojca Pugelj Predsednik Gasilske zveze Jože Lenarčič je menil, da je gasilska zveza pod zdajšnjim vodstvom delovala uspešno in napredno. V poročilu je prisotne seznanil z delom, ki je bilo opravljeno v letih 2003 — 2007. V tem času je seveda potekalo več dejavnosti: • Na področju investicij so si zastavili kar velik plan. Tako so v preteklih letih nabavili 2 novi moštveni vozili (PGD Zdenska vas in PGD Videm), 14 kompletov zaščitnih oblek, nekaj kombinezonov in delovnih pasov. • Prisotnim je predsednik zadovoljen sporočil tudi novico, da bodo, če bo vse po načrtu, jeseni Videmča-ni dobili novo vozilo — cisterno, vredno 186 tisoč evrov. Pri tem nakupu je finančna sredstva prispevala tudi občina. Lenarčič se je ob tako pomembni investiciji tudi zahvalil članom občinskega sveta za razumevanje potreb gasilstva v občini ter tudi županu za vse trud, da je pokrit finančni del za novo vozilo. • Skrbeli so za nemoteno izvajanje rednih dejavnosti v društvih, sofinancirali vzdrževanje gasilskih domov in opreme. Poskrbljeno je bilo za zavarovanje vseh ga- Skupščina GZ Dobrepolje. silskih avtomobilov, domov in operativnih članov. Organizirali so tudi servis in menjavo olja za vse avtomobile in motorne črpalke. • V spomladanskem času so društva v okviru GZ Do-brepolje pregledala stanje hi-drantov. • PGD Struge so si postavili plan izgradnjo večnamenskega objekta, ki bo služil krajanom in gasilcem. V minulem petletnem obdobju je bil poudarek namenjen izobraževanju, tekmovanjem in novim investicijam. Za konec je Lenarčič se dodal, da je z opravljenim delom zadovoljen ter dodal, da si tudi v novem mandatu želi čim več novih uspehov in druženja ter čim manj požarov. Tudi na področju operative je bilo 5 letno obdobje pestro. Poveljnik Gasilske zveze Dobrepolje, Janko Tomšič je povedal, da člani operative niso stali križem rok. V preteklem letu so se odzvali na pomoč ob velikih poplavah jeseni v Železnikih, dvakrat so pomagali na Krasu, bili pa so tudi v Ukvah v Italiji. Aktivni pa so bili tudi na domačem terenu. Tomšič je bil mnenja, da se sodelujoča društva pri požarih obnašajo disciplinirano in strokovno. Na primerni ravni je tudi uporaba radijskih zvez in druge opreme, kar omogoča vodji intervencije boljši pregled nad situacijo. V oktobru, mesecu požarne varnosti, so izvajali več aktivnosti. Nekatera društva so povabila mlade in jim pokazala, s čim so opremljeni gasilci in na ta način pri mladih skušali vzpodbuditi zanimanje za gasilstvo. Društva so organizirala tudi dneve odprtih vrat, kjer so se z opremo in delovanjem lahko seznanili tudi občani. Sodelovali pa so tudi na nekaj tekmovanjih. Vsako lepo pa poveljstvo pripravi tudi eno večjo skupno vajo za vsa društva. Na teh vajah se preveri oprema, njeno stanje in usposobljenost posameznih društev. Zadnja vaja je bila izvedena na veliki deponiji lesa na žagi Pogorelc, v njej je sodelovalo 63 gasilcev iz vseh sedmin društev z desetimi vozili. Za konec je tudi Tomšič poudaril velik pomen izobraževanja, redne udeležbe operativcev na vajah in se zahvalil za sodelovanje. Sledila so še poročila blagajnika, nadzornega odbora in verifikacijske komisije. Potekale pa so tudi volitve novega predsednika in poveljnika, članov upravnega in nadzornega odbora ter arbitraže. Vodstvo je ostalo nespremenjeno: poveljnik ostaja Janez Tomšič, na čelu gasilske zveze Dobrepolje pa Jože Lenarčič, ki je predstavil tudi program dela za vnaprej: • Izvajali bodo strokovno tehnične naloge na področju operative in preventive. Društvom bodo pomagali pri izbiri zaščitne opreme, izbiri primernih podvozij in vozil v skladu s pravili gasilske službe. • Skrbeli bodo za strokovno usposabljanje članov v okviru lastnih tečajev, omogočili pa bodo tudi udeležbo na tečajih specialnosti in prak- tičnih vajah v izobraževalnem centru na Igu. • Stalna skrb je tudi vključevanje gasilske mladine, članov in članic ter tudi veteranov v gasilske vrste. Za konec je predstavnik gasilske zveze Slovenije Božo Knez prisotne seznanil še z informacijo o podelitvi posebnega priznanja Jožetu Zrnecu starejšemu. Prejel bo kipec gasilca za dolgoletno aktivno sodelovanje pri različnih dejavnostih na področju gasilstva. Vsako leto prejme to priznanje le nekaj posameznikov, zato mu iskreno čestitamo. ♦ Novi inštruktorji PGD Zdenska vas Na izobraževalnem centru ICZR na Igu je potekalo tridnevno izobraževanje gasilcev za specialnost inštruktor. Tečaj je obiskovalo 19 slušateljev, ki so prišli iz celotne Slovenije. Iz naše gasilske zveze sta se tečaja udeležila Aleš Strnad in Uroš Gačnik. Izobraževanje je potekalo pod vodstvom prof. Mirta in mentorstvom - vodje izmene Gasilske brigade Ljubljana. Tečaj je potekal v treh fazah, kjer smo se tečajniki najprej seznanili z osnovami retorike, podajanjem snovi slušateljem in praktičnim prikazom z uporabo gasilskih pripomočkov. Tečaj je bil zanimiv in poučen. Pridobljeno znanje pa nam bo v veliko pomoč pri izobraževanju mlajših generacij gasilcev v naši gasilski zvezi. GZ Dobrepolje *** *** *** Državno gasilsko tekmovanje 2008 17.-18. maj 2008, RAVNE NA KOROŠKEM Uroš Gačnik V soboto, 17. maja, je bilo okoli gasilskega doma v Zdenski vasi v zgodnjih jutranjih urah že vse prebujeno. Tekmovalci, starši, mentorji in navijači smo se zbrali, da se podamo na dolgo pot proti Koroški. Vsi še malo zaspani smo se posedli na avtobus, ki nas je varno pripeljal na kraj dogajanja. Na Ravnah se je ob našem prihodu zbralo skupno že preko dvesto tekmovalnih ekip, to pomeni več kot 2000 mladih gasilcev iz vse Slovenije. Ravne so bile eno samo gasilsko središče. Takoj smo začeli s pripravo naših ekip tako, da smo si najprej ogledali tekmovališče, nato pa so sledili še zadnji napotki mentorjev in že je bil tu čas ko smo tekmovali. Tekmovati na tako visokem nivoju ni mačji kašelj, še posebej zato, ker so bile tu zbrane najboljše ekipe iz cele države. Že sama uvrstitev na tako tekmovanje je velik uspeh. Zato je bila pri vseh nas prisotna tekmovalna trema. Kljub vsem tegobam (poškodbe), ki so pestile naši dve ekipi, sta se obe ekipi odlično odrezali. Pionirska — mešana ekipa je zasedla skupno 17. mesto, pionirke pa so se kljub težavam pri vaji z vedrovko odlično znašle in se uvrstile na skupno 38. mesto. Doseženih rezultatov smo se vsi zelo razveselili. Pri tem bi se v prvi vrsti zahvalil najprej vsem tekmovalcem, tudi tistim, ki z nami zaradi bolezni, obveznosti, prevelike starosti in poškodb niso mogli iti, so pa doprinesli velik del k uspehu obeh ekip. Zahvala tudi vsem staršem, ki otroke spodbujate in jim stojite ob strani pri gasilskih dejavnostih. Nenazadnje pa gre zahvala vsem mentorjem, ki so vložili ogromno svojega prostega časa in energije, da so pripravljali in vodili ekipe. Tako zahtevno tekmovanje pa ne bi bilo možno izpeljati brez finančne pomoči Občine Dobrepolje, GZ Dobrepo-lje, PGD Zdenske vasi — za kar se jim vsem najlepše zahvaljujemo. Na sami poti domov sem zbral še vtise tekmovalcev, staršev in mentorjev. Matevž Klinc Na tekmovanju smo se imeli zelo lepo. Tekmovali smo v štafeti in v vaji z vedrov-kami. Osvojili smo dva pokala, enega v Grosuplju, drugega pa v Kočevju. Danes 17. maja pa smo na državnem prvenstvu osvojili srebrno značko. Bili smo 17. Tega državnega tekmovanja ne bom nikoli pozabil. Tjaša Verščaj Prišli smo v Ravne na Koroškem, ko ji bilo tam že veliko ekip. Kmalu smo bile na vrsti me punce. Na žalost nam je zbolela desetarka Anamarija, tako da sem jo morala potem jaz nadomščati. Bile smo 38. Zame je to zelo dobro, a nekatere punce so bile zelo žalostne. uspehe, ter mislim, da smo bili dobri oz. odlični prav vsi. Maruša Blatnik Mislim, da je bilo to državno prvenstvo življenska priložnost. Bilo je zelo lepo. Karmen Tanko Zelo smo veseli, ker smo dobili tako lepe značke za osvojene Monika Perko in Urška Janežič Danes smo se imeli »kul«. Vsi smo bili mokri od »švica«, zato ker je bilo vse zalo zabavno. Tekmovanje je bilo »kul«. Natalija Pugelj in Renata Janežič Danes sva se imeli zelo lepo. Na tekmovanju sva se zelo zabavali. Na koncu smo jedli sladoled in se lovili, da nam je bilo zelo vroče. Tega dneva ne bova nikoli pozabili. Anže Omahen To državno prvenstvo nikoli ne bom pozabil. Čeprav smo mislili, da bomo slabši je bilo ravno nasprotno. Uspeha smo bili tako veseli, še posebej so bili veseli naši mentorji. Pozabil pa sem povedati še tole. Kako so navijači navijali in nas spodbujali, tako da imam občutek, da brez navijačev ne bi bilo nič. To pa je tudi konec. Vili Jamnik Nakjučje je hotelo, da sem se znašel med zdenskimi gasilci v Ravnah. Moram priznati, da so res zagnani in živijo za gasilstvo. Mentorjem ni škoda časa in živijo s temi mladimi, ki bodo čez čas nosilci gasilskega društva. Tudi ta dan je bilo tako in prisrčno druženje mi bo ostalo še dolgo v spominu. Le tako naprej, saj se nam le tako ne bo treba bati, da mladi ne zaidejo na stran pota. Jana Žnidaršič Današnji dan je bil zelo poseben dan. Tako za otroke, starše in njihove gasilske mentorje. Naši otroci gasilci — pionirji, so se udeležili državnega gasilskega tekmovanja. Uvrstili so se zelo visoko. Vsa zahvala gre njihovim mentorjem. Preživeli smo zelo lep dan. Urša Tomašič V soboto 17.5.2008 smo bili z PGD Zdenska vas - pionirji in pionirkami na državnem tekmovanju. Kot mentorica desetine pionirjev menim, da so se naši pionirji odlično odrezali. S 17. mestom mešane ekipe pionirjev in 38. mestom ekipe pionirk je bil ves naš trud in vsa odrekanja, tako ekipe kot mentorjev, več kot poplačan. Mentorji smo se razveselili vseh naših navijačev, od staršev do prijateljev, skratka vseh. Dan z vsemi je bil popoln in nam bo še dolgo ostal v lepem spominu. Naj izrabim še priložnost in se zahvalim vsem sodelujočim, posebno staršem otrok, ki so nam v veliko pomoč in podporo pri malih in malo večjih nadobudnežih. ♦ Godbene prvomajske budnice Dobrepoljski godbeniki smo vas (nekatere prej, nekatere nekoliko kasneje) kot vsako leto z glasbo prebujali v prvomajsko jutro. Ob pol šestih zjutraj so na praznik dela v godbenem domu potekale še zadnje priprave na prvomajsko budnico - premagovanje zaspanosti po kresovanju, obredna kavica, pripenjanje rdečih nageljnov ter ogrevanje inštrumentov. Letos smo najprej zbudili vaščane Podgo- re ter po posameznih vaseh nadaljevali vse do Velikih Lašč, od koder smo preko Šentjurja prispeli tudi v Grosuplje, kjer smo imeli s kočevsko mažoretno skupino krajšo parado. Od tam nas je pot vodila preko Zdenske vasi v Hočevje, kjer so nas kraljevsko pogostili z odličnim bo- gračem ter tako zaključili prvomajsko prebujanje, ki pa se je pri nekaterih že prevešalo v ponovno zaspanost... Godbeniki se strinjamo, da je za nami lep in uspešen nastop, za katerega pa si nikakor ne lastimo vseh zaslug — veliko ste prispevali vsi, ki ste naše igranje sprejeli bodisi le s svojo prisotnostjo, nekateri pa ste se tudi s postrežbo tako izkazali, da je stvar bolj spominjala na slavnostno kosilo kot na prigrizek ob budnici. Lepo se zahvaljujemo vsem, še posebej pa članom PGD Hočevje ter Slavku Pajntarju — Pinkiju za postrežbo ob zaključku. ♦ Prijazno ste poskrbeli, da nismo bili ne lačni... ... ne žejni. Peta dobrepoljska Golažijada 2008 V nedeljo, 11. maja, smo se ob 9.00 uri zbrali v Koči pri Koritu v Podgori na peti dobrepoljski Golažijadi. Na tekmovanju v kuhi golaža je sodelovalo 14 ekip. Andrej Strnad, vodja projekta Golažijada. Opis ocenjevanja tekmovalnih golažev je predstavila strokovna komisija in na koncu tudi potrdila zmagovalne golaže. Strokovno komisijo so sestavljali naslednji člani: Milan Savanovič, Aleš Strnad, Igor Hočevar, Marjan Pors in Silva Pors. Kriteriji ocenjevanja so bili: 1. oprema in dekoracija prostora za kuho golaža, 2. hi- giena in priprava za kuhanje, 3. izgled, okus in vonj golaža. Vsi tekmovalci so prejeli enake sestavine: 2 kg mesa in 2 kg čebule. Na razpolago so imeli tudi drva. Vse ostalo: začimbe, posodo za kuho in potreben pribor so morali tekmovalci priskrbeti sami. Nedeljsko popoldne je bilo polno dobrega razpoloženja, glasbe za katero je poskrbel Klemen Babič. Naklonjeno nam je bilo tudi vreme, saj v nasprotnem primeru ne bi mogli izpeljati Gola-žijade. Hvala vsem, ki ste sodelovali, predvsem pa ekipi Td Podgora, ki mi je stala ob strani pri izpeljavi projekta in navsezadnje krstu vodenja priredive. Naučil sem se veliko, z veseljem in malimi novostmi pa se bom projekta lotil tudi v naslednjem letu. ♦ Zmagovalci tekmovanja so bili: • Prvo mesto: Slavko Pajntar iz Hočevja • Drugo mesto: Irena Škufca iz Mrtvice pri Stari Cerkvi • Tretje mesto: »Četrtkovi« iz Do-brepolja Priznanja in pokale je podelil župan Janez Pavlin. Društvo gobarjev štorovke - Šentrumar hočevje Videm 34, 1312 Videm-Dgbrepglje Obisk GD Ježek iz Mute pri GD Štorovke V soboto, dne 12. 4. 2008, nas je obiskalo GD Ježek iz Mute. Pričakali in pozdravili smo se na parkirnem prostoru pred Trubarjevo domačijo na Rašici. Po kratkem okrepčilu in prigrizku smo jim predstavili Trubarjevo domačijo. Franci Adamič, kot vodič, jih je vodil po Dobre-polju in do Krške doline. Ogledali so si cerkev sv. Florjana v Ponikvah, grajeno v gotskem stilu z zlatimi baročnimi oltarji. Pot jih je peljala do Vidma, kjer smo jim pokazali Jakličev dom, zbirko učite- Anemarija z doma narejenim klarinetom v duetu z Jožetom Predsednica GD Ježek (Anamarija) v pogovoru z članico DG Štorovke (Marto) lja in pisatelja Frana Jakliča ter slikarja in kiparja Toneta in Franca Kralja. Sledilo je triurno srečanje z našimi člani DG Štorovke v koči pri Koritu, ogled učne poti v okolici koče ter s kosilom. Vračali so se preko krasne vasice Hočevje s kratkim postankom pri gasilskem domu, da smo jim lahko predstavili našo vas in Štentov kozolec, kjer prirejamo gobarske razstave, kot je to tradicionalno v mesecu septembru. Pot nas je vodila do izvira reke Krke. Članica našega društva Što-rovke, gospa Jožica Globokar, jim je predstavila znamenitosti jame in okolice. Srečanje in skupno druženje smo zaključili v prijetnem vzdušju ob glasbi Jožeta in doma narejenih glasbilih naših gostov iz Mute. Slovo je bilo zaznamovano s prijetnimi občutki tako gostov kot gostiteljev. V Umag na Smrčkarjado Na povabilo društva Boletus iz Buj smo se letos že drugič udeležili smrčkarjade (mavrahi) v Umagu, 5.4.2008, kjer se zbere veliko gobarskih društev iz vse Hrvaške, Srbije, Italije in Slovenije. Letos je bilo prek 500 udeležencev. Naše društvo Štorovke je v dogovoru z Ljubljanskim gobarskim društvom najelo skupni avtobus, s katerim smo po postanku na Lomu in okrepčilu nadaljevali pot po krasnem sončnem vremenu do Umaga. Po pozdravu predsednika UG (udruge glivara) Boletus in prigrizku smo se od- Anica in Marta z mavrahi in s turškim smrčkom Ob podelitvi s predsednikom Marinom Simičem peljali do okolice Buj, kjer smo v bližnjih gozdovih nabirali mavrahe. Nabrali smo kar veliko primerkov, sam osebno 42 kosov, pretežno češki smrček in odsekani smrček, Marta in Anica pa na drugi strani reke Mirne mavrahe in turški smrček Pomenek o gobah in pa tintnico, ki raste pri nas šele v jeseni. Po počitku in zelo dragem okrep-čilu v bližnji gostilnici smo se vrnili smo na kraj prireditve na pomol v Umag, kjer nas je v velikem postavljenem šotoru pričakala glasba z zvoki dalmatinskih pesmi. Vse prisotne je pozdravil župan Umaga in predsednik društva Marino Si-mič. Ob veliki gneči pri kotlih smo si postregli s golažem iz mavrahov in pa seveda tudi z morskimi jedmi, predvsem s školjkami. Sledila je podelitev za najlepšega smrčka, ki so ga nabrali člani gobarjev iz Italije. Vsako društvo je prijelo zahvalo za udeležbo na Smrčkarjadi, ravno tako smo se mi spomnili njih in jim podarili spominek našega društva. Bilo je veselo, plesalo se je dolgo v noč in med potjo na poti domov smo se v prijetnem vzdušju v avtobusu dogovorili, da se naslednje leto vidimo v Umagu. Naj povem, da z GMD (gobarsko miko-loško društvo) Ljubljana zelo dobro sodelujemo in je prišlo do pobratenja med društvoma. Tako se dobivamo na raznih skupnih nabiralnih akcijah in determi-nacijah gob, predavanjih in druženjih. Pohod na Limberk in Stari grad V soboto, dne 03.05.2008, se je majhna skupina članov planinsko pohodniške sekcije DG Štorovke zbrala ob 08:00 uri v Zalipovcu. Podali so se na pohod na Limberka in Stari grad. Pot je bila kar zahtevna, vendar so bili v prijetni družbi in krasnem vremenu vsi napori premagani in osvojen zadani cilj. Ustavili so se pri znanemu domačinu Receku, se malce okrepčali in po prijetnem klepetu nadaljevali pot v dolino. Tako že čakamo naslednji pohod na Sv. Ano in Triglavsko pogorje. 10. redna seja MZS V občini Dobrepolje smo člani Društva gobarjev Štorovke gostili člane predsedstva Mikološke zveze Slovenije (MZS), saj je na občini potekala 10. redna seja MZS. Po končani seji smo jim s pomočjo Turističnega društva Dobrepolje pokazali Jakličev dom in vse v njem, dolino Dobrepolje, vasico Hočevje, prostor, kjer prirejamo gobarsko razstavo in okolico ter izvir reke Krke. Od nas so odšli z lepimi spomini in besedami, da se še vrnejo. Počitek pri starem gradu Društvo gobarjev Storovke Hočevje obvešča vse občane, ljubitelje poznavanja gob, da nas obiščete na stojnici pred občino vsako prvo nedeljo v mesecu med 10.00 in 12.30 uro v času rasti gob: junija, julija in avgusta. S seboj prinesite gobe, ki jih ne poznate dobro ali niste prepričani o njihovi kvaliteti ali strupenosti. Z nami bo strokovnjak, determinator, mentor Bogdan Tratnik (na sliki), ki vam bo strokovno razložil vse o prinešenih gobah. Pridružite se in spoznajte nove gobe, ki ste jih do danes puščali ali imeli za strupene. Druženje z našimi člani Pripravil: Slavko Pajntar — Pinki Tajnica MZS Ana Ivanovič s Celja pri fotografiranju jurjevke ali prusnice (Majniška lepoglavka) 22.april - DAN ZEMLJE 22. april je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujejo že več kot 30 let. Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske organizacije pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. 22. april je po vsem svetu znan kot Dan zemlje. Ob tem dnevu naj bi se posameznik malce ustavil, razmislil o svojem mestu na tem planetku, zamislil nad početjem človeške rase, se vprašal, kam gremo in zakaj tako hitimo. Z navdušenjem lahko opazujemo, da je vedno več posameznikov, društev, organizacij, podjetij in podobno, ki se ne samo za 22. aprila, ampak že kar redno, vsak dan, sprašuje, kaj lahko storimo v prihodnje, da nam bo bivanje prijetnejše, lahkot-nejše. Da bomo dihali čist zrak, bili v zelenih urbanih okoljih, tako v mestih, kot na deželi. Da bo voda čista, pitna in v izobilju. Da bomo nehali onesnaževati reke, jezera, gozdove in zrak. Tudi ob letošnjem dnevu Zemlje so v Dobrepolju potekale številne akcije urejanja okolja, ki so jih izvedla razna društva, učenci in učitelji šol in posamezniki. Več si lahko preberete v nadaljevanju. Mojca Pugelj »Pri nas imamo radi čedno« -naj to velja tudi za traso ceste Zdenska vas - Ilova Gora ZKD Dobrepolje Martina Šuštar_ Kakor že lansko leto, smo se dobrepolj-ski kulturniki tudi letos udeležili čistilne akcije, ki je bila v naši občini organizirana v soboto, 19. aprila. Čistili smo obrobje glavne ceste, ki pelje od križišča za Ilovo Goro proti Zden-ski vasi. Enajst članska skupina je pobrala vse kar je ležalo odvrženo ob rob ceste (plastenke, embalažo, steklo, avtomobilske gume, akumulatorje, odsluženo avtomobilske dele, staro posodo... ) in napolnila skoraj 40 velikih plastičnih vreč. Med svojim delom smo našli tudi divja smetišča oziroma črna odlagališča odpadkov. Večje kupe smeti smo odkrili na vsakem možnem postajališču ob cesti. Glede na količino smeti, se mi še vedno zdi, da nekateri ne poznajo kontejnerjev oz. smeti v naglici ne uspejo vreči na za to določeno mesto; sploh pa ne vedo kam bi odvrgli v plastične vrečke zavite svinjske kože, ki neznosno zaudarjajo. Da bi bila možnost pravilnega odlaganja tudi na tem delu ceste, smo ob pomoči članov Godbe Dobrepolje, na eno od teh neuradnih postajališč postavili 200 litrski sod za odpadke, ki se že uspešno polni s smetmi. Lepo je videti urejene domove, pomembna pa je tudi čista okolica, sploh pa poti, ki vodijo v našo dolino. Tudi to kaže na naš odnos do narave in stopnjo srčne kulture. Pokažimo, da nam ni vseeno, kaj se dogaja okoli nas in da naša ekološka zavest deluje vse dni v letu, ne le ob Svetovnem dnevu zemlje. Ozaveščeni Hočevarji -pa ne vsi Ida_ V tednu, ko praznujemo dan zemlje, o katerem je toliko govora in pisanja v vseh medijih, smo se zganili tudi vaščani Ho- Gobarji po končani akciji čevja. To ni bila prva čistilna akcija. Po nabrani količini odpadkov pa je kazalo, kakor da prejšnja leta nismo nič čistili, saj smo kontejnerje in traktorske priko- Odslužen avto na Plani pri križu počiva v miru lice polnili kot pod tekočim trakom. Že v sami vasi imamo ljudi, ki mislijo, da če so gospodarji svoje zemlje, lahko delajo črna odlagališča na obrobju naše lepe vasice. Vse mogoče stvari se pripeljejo iz Dobrepoljske doline in se odlagajo ob gozdni cesti za Javhe in druge stranske poti. Župan občine Dobrepolje je lepo povedal in opisal v Našem kraju, da so namenjena sredstva za odvoz salonitk in kritine v Špajo dolino, ne pa, da se širijo kupi po naših gozdovih. Za preprečitev teh dejanj so dobri tudi sosedje. Po končani akciji, ki je štela 37 ozaveščenih vaščanov - gobarjev in gasilcev. Zbirno Tudi sodov ni manjkalo... mesto je bilo pri gasilskem domu, tako tudi po končani akciji. Ob malici in pijači ter sladkih dobrot naše gobarke Nataše Robek se je odprla debata, da bomo opazovali našo pokrajino in ljudi, ki ne vedo, kam spadajo odslužene stvari. Te bomo lepo nagradili s polnimi imeni na naših oglasnih deskah. Dobrepoljci: vi svojo nesnago odlagajte v kontejnerje in deponije, ki so zato določene, ali jih odlagajte v svoje okolje, saj naše čistilne akcije segajo do križa na Plani. Za lepo okolje, za lepši jutri, vaščani Hočevja, ki jim ni mar, kaj zapustimo našim zanamcem. Marljiva čebela pravi, če izginejo čebele, ni opraševanja, če ni opraševanja ni rastlin, če ni rastlin ni živali ni ljudi. Dan zemlje na PŠ Struge Barbara Blatnik, prof. Ob Dnevu Zemlje, 22. 4., smo imeli na PŠ Struge čistilno akcijo. Udeležili smo se je vsi: od najmlajših do nekoliko večjih. Temeljito smo počistili okolico šole, igrišče in njegovo okolico, okolico cerkve, najmlajši so pobrali smeti tudi po okoliških vaseh, dekleta pa so z učiteljico Jernejo počistile tudi knjižnico. Čistilna akcija pa je bila le ena od dejavnosti, ki smo jo letos izvedli na PŠ Struge v okviru projekta Eko šola. V našem eko kotičku je mogoče opaziti še mnoge rezultate našega dela. Naj jih še nekaj naštejem: • učenci prvega in drugega razreda so pod mentorstvom učiteljice Karmen Perko izdali knjigo z naslovom Žalostna rožica Amo, • učenci tretjega in četrtega razreda so pod mentorstvom učiteljice Polone Zu-mer ustvarjali z odpadnimi materiali, • učenci petega in šestega razreda so z mentorico Petro Andoljšek Žagar ustvarjali plakate po zgodbi Sijoče kraljestvo, na temo zgodbe Vesele nogice pa so izdelali strip, • učenci zadnje triade pa so z mentoricama Kristino Gregorič in Barbaro Blatnik izdelovali plakate na temo zdrave prehrane in obnovljivih virov energije, ustvarjali iz odpadnih materialov, s pomočjo strokovnjakov raziskali ogrožene rastlinske, drevesne in živalske vrste na našem področju, izdelali seminarske naloge na temo obnovljivih virov energije in si v živo ogledali kako pridobivajo »zeleno električno energijo«. Poleg omenjenega na šoli zbiramo za-maške, kartuše, baterije in odpadni papir, učenci z učiteljico Tinko pa vsak petek počistijo okolico šole. Kot vidite, se učenci in učitelji zavedamo, kako pomembna je skrb za čisto okolje. Kot že omenjeno, so nekateri izdelki razstavljeni v avli. Pridite in si jih oglejte. Dan zemlje na PŠ Kompolje Tudi na Podružnični šoli Kompolje in vrtcu Ciciban so praznovali Dan zemlje. Pripravili so več delavnic: • pobiranje smeti, • vrtnarjenje, • izdelovanje plakatov, • izdelovanje vetrnic iz odpadnega materiala, • likovne delavnice. Čistilna akcija v Podgori in njeni okolici ob dnevu zemlje Saša Strnad Vse bolj in bolj smo ljudje ozaveščeni o pomemnosti skrbi za čistočo in lepoto našega okolja v katerem živimo. Tudi najmlajši Podgorci in Podgorke nam radi pomagajo pospravljati papirčke s trate, njiv, ob obronkih gozda in v domačem okolju prebivanja, malo bolj zreli člani Td Podgora so imeli v oskrbi in negi Naravovarstveni rekreacijski center in kočo pri Koritu. Pa se vrnimo raje k mlajšim. Kako jih spodbuditi tudi drugače, ne samo v času čistilnih akcij. Seveda gre sprva za igrivo raziskovanje okolja, saj ko se otrok sreča z naravnimi snovmi, jih otipava, gnete, presipava in kdaj pa kdaj zaide kakšen košek tudi v usta. Malo starejši otroci se v igrah na prostem zelo dobro počutijo in narava jih vedno znova vabi k učenju. Lahko jo opazuje v vsej svoji lepoti, jo hrani in neguje. Zdaj je ravno pravi čas, da razvijejo do nje primeren odnos in z zaželenim ravnanjem ohranja okolje čisto. Ni potrebno veliko govoriti, dovolj je že, da začnemo z malenkostmi; napri-mer po jedi naj nam pomagajo pospraviti. Odpadke odlagamo v smeti ločeno: organski odpadki, plastika s kovino, papir in steklo. Napoljene smeti odnesemo v ekloške otočke, ki nas z močnimi barvami opozarjajo nase in komaj čakajo, da jih nahranimo. Tudi kadar smo na prostem naj se odpadki odvržejo v koše za smeti in ne za klopco, čez okno na njive, ne puščamo jih v gozdu in ne uničujemo koše za smeti, saj potem vanje moremo odlagati. Naši mladino že od malega seznanjamo z čistim okoljem tako pri delu in sodelovanju z društvom, navade pa krepijo tudi doma in v vrtcih ter šolah. Potrebno opremo za čiščenje okolja smo dobili na Občini Dobrepolje, vendar pa tekom čiščenja ni zadostila potrebam, zato smo jo morali dopolniti z dodatno. Z otroci Moniko, Žanom, Špelo, Mati-cem, Michele, Dašo, Davidom in Gašperjem smo imeli nalogo čiščenja in pobiranja smeti v vasi Podgora, v okolici vasi ter v okolici NVRC-ja Koča pri Koritu. Tisti, ki ste se vozili mimo nas ste opazili male mravljice, ki so kljub slabemu vremenu vztrajale in nabrale enajst vreč za smeti (90 litrskih) ter sedem (50 litrskih). Na čistilni akciji smo se zabavali in domišljija je delala 500 na uro, saj smo smetem dajali ljubkovalna: trojčki (v vrečki zavezane tri pločevinke piva), pa-dalčki (škatlice cigaret), čolni za žuželke (konzerve),...med odpadki je bilo tudi veliko pribora, vreč gnojil, plastike, dvd-jev, videokaset, polomljenih gajbic in veder, itd. Slabo gospodarjenje s prostorom ni značilno samo za Slovence, vidimo ga tudi drugod. Pogovarjali smo se o skrbi in obdelovanju zemlje ter prišli do ugotovitve, da je tisti kmet dober in pravi gospodar, ki za seboj tudi po obdelovanju njive ali gozda pospravi in zavest o čistem okolju vzdržuje tudi na domačem dvorišču. In teh je bilo malo. Naše neposredno okolje ponuja še veliko več možnosti za učenje ob igri in razvedrilo v naravi. Naj se ob letočnji čestitki materi Zemlji izpolnuje vsakoletna obljuba, da bomo zanjo skrbeli tako, da bo omogočila učenje in kakovostno življenje še naslednjim rodovom. Ni tvegano napovedati, da bo prav nedotaknjena pokrajina zavzemala najvišje mesto na lestvici vrednost naših otrok, vnukov in njihovih otrok. Kako bodo prihodnji rodovi Slovencev gledali na današnjo generacijo in njeno ravnanje s prostorom, ki ga je skozi poldrugo tisočletje skrbno varoval in ohranjal slovenski narod? Kako bomo svojega ohranili v Dobrepolju? S pikapolonico na zeleno jaso Dušica Hočevar_ Nacionalni program Ekošola kot način življenja, ki ga vodi nacionalna koordi-natorka ga. Nada Pavšer je največji projekt trajnostnega, sonaravnega izobraževanja in osveščanja v Sloveniji, v katerega je vključenih že preko 350 ustanov (vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol). Slovenska Ekošola deluje v okviru društva DOVES. »Slovenska Ekošola kot način življenja si želi, da bi odgovoren odnos do sočloveka in do vseh bitij narave postal način življenja vsake slovenske družine, vsakega podjetja, vsake slovenske občine in vsakega ministrstva. Takšno preobrazba duha na vseh ravneh življenja in dela si naša dežela v osrčju Evrope tudi zasluži.« (ga. Nada Pavšer) V okviru Ekošole so se učenci skupaj z učitelji in ostalimi delavci, vrtcem, lokalno skupnostjo vključili v ekološko -izobraževalni projekt ''S pikapolonico na zeleno jaso''. Ob knjigi ''Pikapolonica na prašni cesti'', ki jo je izdalo Ekološko -kulturološko društvo Jasa smo o vsebini zgodbic razmišljali, pisali raziskovalne naloge, spise, pesmice, stripe, organizirali različne delavnice, izdelovali plakate z ekološko vsebino, ustvarjali iz odpadnega in naravnega materiala, dramatizirali zgodbice, čistili okolje, zbirali star papir, kartuše, tonerje, trakove, zamaške, zasadili cvetlice, postavili obvestilne table v okolici šol in vrtca, poskrbeli za ptice, ločevali odpadke, varčevali z energijo, skratka, razmišljali, kaj lahko storimo za naš planet Zemlja. Ob dnevu Zemlje, 22. aprila, smo delček tega prikazali na zaključni prireditvi. Pripravili smo tudi razstavo izdelkov, nastalih v okviru projekta. V projektu so sodelovali otroci iz vrtca, učenci od 1. do 9. razreda, vključno s podružničnimi šolami in s tem pokazali, da je pomembno delati dobro, spoštovati vsak najmanjši korak na poti k temu, se povezovati in se zavedati, da je vsak pomemben in dragocen. ♦ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje Vse se lahko zgodi, če smo le ljudje za to. In prav to se je zgodilo. 26. april 2008 je dan, ki nam bo ostal dolgo v spominu. Uresničili smo želje dveh društev: pobratenje Društva upokojencev Dobrepolje in Društva upokojencev Šentvid pri Stični. Sobota je bila deževna, kar pa nam ni pokvarilo vzdušja. Prijatelji iz Šentvida so se pripeljali z avtobusom. Na parkirišču jih je pričakal vodič, gospod Stane Kostanjšek. Najprej je goste odpeljal v Dom Sv. Terezije, nato so si ogledali še spomenike. Ogledali so si tudi farno cerkev na Vidmu. Novi zborovodja pevskega zbora Škrjanček, gospod Stane Fuks, vodi tudi pevski zbor Sončni žarek, v katerem pojejo člani Društva upokojencev Šetvid pri Stični. Ob ogledu cerkve so ob spremljavi orgel tudi zapeli. Prijetno vzdušje se je nadaljevalo v naši dvorani v Jakličevem domu, kjer se je zbralo kar 130 članov obeh društev. Če bi hotela napisati vse, kar se je dogaja- Dom upokojencev v Šentvidu, kjer se srečujejo njihovi člani. Sliko smo dobili v dar. lo, bi, lahko mi verjamete, zmanjkalo prostora. Po uvodnem pozdravu je sledil hu-morno obarvan program, ki sta ga pripravili Saša Strnad in Meta Tegel. Pismonoša Robi je imel kar veliko dela (zanj je bila delovna sobota...). Prinesel je priporočena pisma, ki jih je podpisala tajnica gospa Meta Tegel. Med njimi sta bili tudi posebno pomembni listini, uradna dokumenta za pobratenje. Gospa Nada Lunder je prebrala deset zapovedi, midva z gospodom Jožetom Kendo pa sva slovesno zaprisegla, da bova kot predsednika društev spoštovala vsa pravila. Svečano sva podpisala listini o pobratenju. Dogodku sta prisostvovala tudi župana obeh občin, gospod Jernej Lampret in gospod Janez Pavlin. Veseli smo bili, da sta se odzvala vabilu na naš dogodek. V svojih govorih sta izrazila zadovoljstvo nad delovanjem obeh društev in nam voščila vse dobro ob pobratenju. Po dobrem kosilu je sledilo veselo rajanje in pokazali smo, kaj je to »mladost«. Upam, da smo položili temeljni kamen za uspešno sodelovanje med obema društvoma. *** Naj vas spomnim na izlet na Višarje, ki bo v soboto, 7. junija 2008. Prijavite se pri svojemu poverjeniku. Člani iz Strug in Podpeči se prijavite na telefonsko številko 7807-616 (Metka Tegel) ali 7807-380 (Fani Kralj). ♦ Čestitke za pobratenje Sliki zgoraj in spodaj: Zaprisega za pobratenje županov g. Lampreta in g. Pavlina Pogledi so usmerjeni v dogajanje Mladinsko društvo Dobrepolje Obisk MDD Zagorske doline v sodelovanju z društvom KRT Čolnišče Pozdrav! Včasih nas iščete, pa nas najdete, včasih nas iščete pa nas ne najdete, a vendar smo vedno nekje tukaj. Tako tudi mi najdemo kaj, česar vam še nismo povedali, pa bi vam hoteli, tudi če se to ni zgodilo ravno ta mesec, ampak kakšen mesec nazaj. No, pa saj boste sami videli :). Idrija V ponedeljek, 18.2.2008, smo se odpravili na MDD izlet »čim dle ad duma«, ki se je prepletal z izletom »štrom za dom«. Iz Vidma smo se odpravili že okoli 8-h zjutraj. Ko smo prispeli do našega cilja, do Idrije, pa smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina, ki so jo sestavljala sama dekleta, si je odšla ogledati znamenitosti po mestu Idriji, skupina fantov in dveh deklet pa smo odšli na ogled podjetja HIDRIA, kjer so nas prijetno presenetili s svojim sprejemom. Najprej smo si ogledali nekaj podrobnosti o tem podjetju kar preko računalnika, potem pa smo si samo zgradbo ogledali tu- di na lastne oči. Imeli smo vodičko, ki jo je v delavnici zamenjal vodič, kateri nam je začel razkazovati postopke sestave motorja, ventilatorjev ipd. Ogledali smo si tudi njihove laboratorije, v katerih preverjajo zmogljivosti in podrobnosti posamezne naprave. Po končanem ogledu cele zgradbe smo odšli ven, se še slikali z našo vodičko in se nato zopet vrnili k naši skupini deklet. Tiste, ki nas ni zanimal ogled podjetja HIDRIA, pa smo se z »vodičko Majo« odpravile na ogled samega mesta. Ko smo se nagledale in sprehodile, pa smo poklepetale ob vroči čokoladi v prijetni kavarni. Ko se je druga skupina vrnila, smo skupaj odšli na kosilo, kjer smo Idrijo še malce drugače spoznali, namreč jedli smo idrijsko jed — žlikrofe. Po kosilu smo odšli do drsališča in ugotovili, da se le to odpre šele ob 4-ih, do takrat pa smo imeli še kar nekaj časa. Ta čas smo dobro izkoristili in šli do bližnjega manjšega potočka—jezera. Čas je zelo hitro mineval ... in že smo bili na drsalkah. Po zabavnem dnevu in po vseh zanimivih odkritjih smo se vkrcali na avtobus in se odpeljali proti Vidmu. Nastja & Sara Občina Zagorje je dobila ime po kraju Zagorje, dokaj raztegnjenem mestnem naselju na sotočju rečice Medija in potoka Kotredež in točno tja smo se odpravili na 3. MDD izlet združen skupaj z izletom »Štrom za dom«. Odrinili smo v ponedeljek zjutraj in z mini avtobusom prispeli v Zagorje okoli 10h do tovarne Elektroelement Izlake. Za člane krožka »Štrom« za dom je nato sledil vodeni ogled po tovarni Elek-troelement Izlake, dekleta pa smo se sprehodila po Zagorju in okolici ter si ogledale ruševine grada Medija, Valvasorjevo kapelo in samo središče mesta. Kasneje so se nam pridružili fantje in skupaj smo odšli proti knjižnici Mileta Klopčiča, kjer so nas prijazno sprejeli, ponudili osvežitev s piškoti in sokom ter nam pojasnili delovanje in nastanek njihove knjižnice. Nato je sledil še vodeni ogled cerkve sv. Petra in Pavla. Ker pa človek ne živi samo od piškotov, smo nato odšli na kosilo, po kosilu pa proti domu. Zahvalila bi se članom društva KRT, ki so nas gostili in so nam pripravili zanimivo predstavitev in ogled njihovega kraja. MDD foto natečaj -ENERGIJA MLADOSTI! MDD razpisuje foto natečaj za vse navdušence, ki radi fotografirate. Natečaj bo potekal skozi celo poletje tja do 3.9. 2008, do takrat bomo sprejemali še zadnje slike. Vaša naloga je, da kamorkoli greste, s seboj vedno vzamete fotoaparat in z njim posnamete kar največ fotografij, ki bodo zajele naslov foto natečaja ENERGIJA MLADOSTI. Vse zbrane slike bomo ob koncu natečaja razstavili in z glasovanjem izbrali najboljšo. Vse svoje slike (format 15X20) lahko oddate kateremukoli članu UO MDD-ja in se s tem potegujete za privlačno nagrado, ki jo bo prejela zmagovalna slika, spletno kamero. Paintball Bil je lep sončen dan, bila je to nedelja in bil je to tudi dan upora proti okupatorju, mi pa smo se s puškami podali v gozd... Tokrat je bilo to že četrto leto zapored, ko smo organizirali paintball. Paintball je zanimiva in napeta igra. Vsak dobi masko za obraz, svoj kombinezon vojaških barv in puško na plin, iz katere letijo barvne kroglice, ki se, ko zadenejo cilj, razpočijo in naredijo »flek«. Ljudstvo se razdeli v dve ekipi, se postavi v svojo bazo in ob pisku sirene se igra začne. Cilj igre je, da vsi igralci iz nasprotne ekipe dobijo flek. Če ima kdo flek na obrazu še toliko bolje. Lahko pa se igra tudi tako imenovano osvojitev zastavice. Pri tej igri pa mora ekipa iti po zastavico v nasprotni tabor in jo prinesti v svojega, hkrati pa se mora izogibati letečim kroglicam. Namreč, če te taka kroglica zadene, dobiš flek in izpadeš iz igre. Zanimiva stvar pri tej igri je tudi to, da včasih madež premoči kombinezon in se pojavi na koži, vendar pri tem spremeni barvo. Na koži se pojavi kot kolobar v modro vijolični barvi in tam ostane kakih pet dni, nato izgine. Včasih tudi boli na dotik. Kot rečeno, se nas je 27. aprila zbralo pred motelom 11 Do- brepoljcev in 5 Grosupeljčanov. Odpeljali smo se proti Hrast-ju in tam zavili nekam v grmovje. Ker je bilo Grosupeljčanov manj, smo jim tri posodili. (Je res, da so večkrat zmagali, ampak samo zaradi naših.) Streljali smo se, dokler nam ni zmanjkalo municije, potem smo odšli na kebab in domov. Da je bila vsa stvar nekoliko cenejša, je svoje primaknil Študentski klub Groš, za kar se jim iz srca zahvaljujemo. Tekmovanje v peki peciv Ker v Mladinskem društvu Dobrepolje sledimo novodobnemu pregovoru, da je poln želodec človekovo največje bogastvo :), smo se odločili, da na tem nekaj naredimo. Organizirali bomo Tekmovanje v peki peciv, ki bo potekalo v soboto, 7.6.2008, v prostorih MDD. Kulinarične dobrote bosta ocenjevali strokovna komisija in občinstvo. Pecivo, ki ga spečete doma (zaupamo vam na besedo, da ste ga res pripravili sami :), bo strokovna komisija ocenila s posebej pripravljenimi kriteriji. Če misliš, da v peki peciv zažigaš (pa ne dobesedno), se prijavi na tel. 041 906 720 ali pošlji email na alenkaznidar-sic01@gmail.com. Če rad preizkušaš različne dobrote, pridi na preizkušino in izberi svojega zmagovalca/ko. Če rad plešeš, pa nikakor ne zamudi plesa, ki bo sledil po končanem tekmovanju. Povabili smo tudi druge mladinske skupine, zato bo gotovo zabavno. Spremljaj stran mladinskega društva: www.zel-nik.net, kjer boš na forumu lahko postavil dodatna vprašanja. Pridi v družbo prijateljev, saj ti zagotovo ne bo žal. Dan animatorjev in morje Animatorji smo si moči za letošnji oratorij nabirali kar na morju. Tako smo se petek 2. maja odpravili proti Strunjanu. Kod da bi naročili, smo imeli lepo sončno vreme, čeprav je zjutraj v Ljubljani dišalo po dežju. Ko pa smo z vlakom prispeli v Koper, nas je pozdravilo pomladno sonce. V Strunjanu smo si najprej želeli okusiti malo ležernosti morja. Tako, da smo najprej šli na plažo in nekaj bolj pogumnih nas je zvabilo morje. Ko pa smo se odpočili od napornih počitnic, smo se ob cerkvi v Strunjanu še pogovorili o naši skupini animatorjev in našem delu. Proti večeru pa smo morali oditi proti železniški postaji in se odpraviti nazaj proti Ljubljani. Za več pa si lahko pogledate spodnje slike. Tako smo pripravljeni na nove izzive, ki nam jih bo prineslo poletje. maj 2008 Iz dobrepoljske ambulante 45 Piše: Zdravko Marič, dr.med. Ledvice kot telesne vice Ledvice so organ, za katerega vsi vemo, da je zelo pomemben, a se tega zavedamo šele takrat, ko dobimo občutek, da so bolne. Vsi poznamo strah, ki nas prevzame, ko začutimo bolečino v hrbtu in rečemo: bolijo me ledvice. Vsi poznamo strah, ki nas spreleti, če opazimo rdeč urin. Prav tako vsi vemo, kako hude bolečine spremljajo napad ledvičnih kamnov. Bolezen ledvic se torej povezuje z velikim, skrivnostnim, tesnobnim občutkom. Kaj pa počne ta organ, o katerem govorimo tako malo, kadar deluje brezhibno in tako veliko, kadar je okvarjen. Začnimo z vicami. Vice so prostor na onostranstvu, kamor se začasno deponirajo duše umrlih. Nebogljeno pričakujejo svojo usodo, ki je odvisna od božje volje. Nekatere čaka življenje, druge pa zaslužena kazen pahne v pogubo. V glavnem si vice predstavljamo kot prostor, kjer nemočne duše kakor v kotlu, kjer bo vsak hip zavladala peklenska vročina, rinejo s pogledom navzgor proti svetlobi, da bi izkazali svojo dobroto in se skesano odpovedali svojim grehom. Podobni principi veljajo pri ledvicah. V številnih cevčicah se začasno deponirajo snovi iz krvi, ki se pretaka skozi ledvice. Tudi te snovi nebogljeno pričakujejo svojo usodo, ki je odvisna od regulacijskih mehanizmov telesa. Nekatere čaka povrnitev v krvni obtok, druge pa s pečatom od-služenosti ali potencialne škodljivosti telo pahne v mehur in v pogubo. V vicah oziroma ledvicah potekajo torej pomembne odločitve: odločitve o znova zaživeti ali do konca izviseti. Snovi, ki jih orga- nizem potrebuje, se torej vrnejo v krvni obtok. Prestale so preizkušnjo in se pridružile vsem ostalim snovem v krvnem obtoku. Te snovi so voda, soli, sladkorji, beljakovine, ioni, kisline, baze in še in še. Moram priznati, da so mi ledvice in njihovo delovanje med študijem medicine predstavljale eno težjih poglavij. Ni mi bilo jasno, zakaj se je razvil tak mehanizem za izločanje škodljivih snovi. Stvar bi naši mladini najlaže pojasnil na sledeči način. Ledvice delajo na tak način, kot če bi šolarji pri pospravljanju sobe najprej večino stvari odnesli na dvorišče, nato pa bi vse, kar potrebujejo, pri- Smeh je znak sproščenosti. Sproščenost je dandanes iskan občutek, trenutno celo tako ogrožen kot polarni medved. Sproščenost podira zidove v medčloveških odnosih, pomaga izločati koristne hormone in odpira sfinktre. Vsekakor je koristna tudi za ledvice. Nekoliko spremenjen urnik dela splošne ambulante Dobrepolje PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK 7.00 - 15.00 12.00 - 20.00 7.00 - 9.30 12.00 - 18.30 7.00 - 14.30 (Videm) (Videm) (Struge) (Videm) (Videm) 12.00 - 18.00 (Videm) Prvo delovno soboto v mesecu: 8.00 - 12.00 nesli nazaj v sobo in spet uporabljali, ostalo bi pa odpeljali smetarji. Pa saj to sploh ni tako neumno, boste rekli. Nekaj takega sem kot otrok večkrat videl tudi pri naših sosedih, le da tega niso počeli otroci, ampak sosedova gospa in njen mož Bruno. Bruno je veliko časa preživel v gostilni in ko je kdaj pa kdaj njegovi ženi počil film, je vse njegove stvari iz spalnice zmetala na dvorišče in zavpila: »Pijan mi ne hodi več domov«. In gospod Bruno se je zakopal v svoje cunje, da ga ni zeblo in prijetno zadremal do naslednjega jutra. Do takrat se je streznil in trezen se je lahko spet vselil k svoji ženi. Pa res je težko pisati o ledvicah, saj nimajo skoraj nobene prispodobe v vsakdanjiku, če jih primerjamo z drugimi organi. Poglejmo jih nekaj: »na jetra mi greš, od srca te ljubim, pojdi v rit (oprostite izrazu), na živce mi greš, žolč-na razprava ... Kaj pa naj rečemo za ledvice? Morda bi bilo še najbolje, če rečemo: »če se ne poboljšaš, te bom poslal v ledvice«, kar bi morda pomenilo v sobo za razmišljanje; če se poboljšaš, se lahko vrneš, če ne, te bom izločil. Se spomnite prispevka Jetra kot vrata svetega Petra? Danes uporabljamo podobno primerjavo: Ledvice kot telesne vice. Morda se zdi primerjava delovanja organov s pojmi iz krščanske vere neprimerna, a v svoj zagovor lahko rečem: zgradba in delovanje človeškega telesa je tak čudež, da je lahko le božje delo. Zato se lahko tudi primerja z življenjem po življenju, kakor si ga pač lahko razlagamo s svojim človeškim umom. Pa še nekaj koristnih namigov: 1. Deka čez hrbet in koprivov čaj še ne zagotavljata zdravih ledvic 2. Najhujši sovražnik ledvic, ki povzroča njihovo kronično okvaro, sta zvišan krvni sladkor in zvišan krvni tlak 3. Pijte čez dan dovolj tekočine, da se vzdržuje redni pretok skozi vse dele naših sečil 4. Telesna nedejavnost ali nezdrava telesna dejavnost (gospodinjsko delo in delo na polju) povzročata kronične bolečine hrbtenice in sklepov. Posledica je jemanje protibolečinskih zdravil, ki povzročajo okvaro ledvic. V ambulanti na Vidmu predpišemo nadpovprečno veliko analgetikov. Z zdravim življenjem boste bistveno pripomogli k zmanjšanju tega števila in s tem tudi ohranili pravilno delovanje vaših ledvic. ♦ Mali nogomet V mesecu maju se je nadaljevalo odprto občinsko prvenstvo v malem nogometu. Rezultati in lestvica po 4.krogih sta naslednji: 3. krog PAR IZID ŠD CESTA - VELIKI SNEŽAK 1 4 KLAPA - ŠD DOBREPOLJE-BETON SPORT 4 4 ŠD KOMPOLJE - A' JE TO - ŠD ZAGORICA 8 1 ŠD PREDSTRUGE - FC CESTA 4 0 ŠD PONIKVE - ŠD KOMPOLJE-OKREPČEVALNICA ZORA 2 0 MINA CAFE - ŠD STRUGE 8 0 4. krog VELIKI SNEŽAK - KLAPA 17 0 ŠD STRUGE - ŠD CESTA 16 0 ŠD PONIKVE - MINA CAFE 6 1 ŠD KOMPOLJE-OKREPČEVALNICA ZORA - FC CESTA 6 0 ŠD ZAGORICA - ŠD PREDSTRUGE 1 5 ŠD DOBREPOLJE-BETON SPORT - ŠD KOMPOLJE - A' JE TO 2 6 Lestvica: št. tekem zmage remiji porazi Spomladanski del prvenstva se bo končal v mesecu juniju po naslednjem razporedu: 7. KROG, petek, 30. maj 2008, Kompolje 8. KROG, sobota, 31. maj 2008, Kompolje 9. KROG, sobota, 7. junij 2008, Struge 10. KROG, petek, 13. junij 2008, Zagorica 11. KROG, sobota, 14. junij 2008, Predstruge Športni pozdrav! TOČKE dani goli : gol prejeti golirazlika 1 VELIKI SNEZAK 12 28 : 4 24 2 ŠD KOMPOLJE - A' JE TO 12 26 : 7 19 3 ŠD PONIKVE 16 : 6 10 4 ŠD PREDSTRUGE 17 : 12 5 KLAPA 14 : 28 -14 6 MINA CAFE 17 : 10 7 ŠD STRUGE 22 : 16 8 ŠD KOMPOLJE - OKREPČEVALNICA ZORA 12 : 10 9 ŠD DOBREPOLJE - BETON SPORT 9 : 18 -9 10 ŠD ZAGORICA 8 : 21 -13 11 ŠD CESTA 26 -21 12 FC CESTA 4 : 20 -16 15. dirka po Sloveniji - največji kolesarski dogodek v Sloveniji - leteči cilj na Vidmu 1. etapa, 11. junij 2008 (sreda) Ljubljana-Postojna: 161 km Petnajsta dirka po Sloveniji bo tokrat prvič samo slovenska. Vse etape se začnejo in končajo v Sloveniji. Dobili bomo nove junake Krvavca. Start v Ljubljani na Prešernovem trgu pa se je lani izkazal kot simboličen kraj, ki bi bil idealen pričetek dirke prav vsako leto. Zadnja etapa in zaključna slovesnost bo tradicionalno v Novem mestu. Letošnja dirka bo po kakovosti nastopajočih ekip še za odtenek boljša kot lani. Organizatorju je na štartno črto uspelo privabiti zelo kvalitetne kolesarske ekipe, med njimi dve iz najelitnejšega razreda Pro Tour; Lampre in ekipa Liquigas-a, ki se je odzvala na povabilo podjetja Butan Plin, na startu bo tudi ekipa LPR brakes, ki ima v svojih vrstah kar dva zmagovalca dirke Po Italiji. Dirka Po Sloveniji predstavlja za domače ekipe (Adria Mobil, Perutnina Ptuj, Sava Kranj, Radenska KD) vrhunec sezone, vendar bodo tuje ekipe z svojimi najboljšimi zasedbami trd oreh, zato lahko na slovenskih cestah pričakujemo izjemne predstave. Lanskega naslova ne bo branil Tomaž Nose (Adria Mobil), ki je začasno prekinil tekmovalno pot. Ker so napovedi nehvaležne in prihajoča konkurenca iz napovedanih ekip izjemno močna, bo uvrstitev slovenskih kolesarjev med pet najboljših izjemen uspeh. Dirka po Sloveniji bo od 11. do 14 junija. Skupno dolžino 633 kilometrov sestavljajo štiri etape: 1. etapa, 11. junij 2008 (sreda) Ljubljana-Postojna: 161 km -Leteči cilj na Vidmu 2. etapa, 12. junij 2008 (četrtek) Piran-Koper: 162 km 3. etapa, 13. junij 2008 (petek) Škofja Loka-Krvavec: 153 km 4. etapa 14. junij 2008 (sobota) Celje-Novo mesto: 157 km Kolesarjem in njihovim spremljevalnim ekipam želim veliko uspeha, Vam dragi občani pa, veselo navijajte in pozdravite kolesarsko karavano skozi našo občino. Dogovarjamo se, da bi bil drugo leto start ene etape tudi na Vidmu. Zupan Janez Pavlin 0 0 0 1 9 1 1 7 5 1 1 7 0 2 6 7 0 2 6 6 1 2 4 2 1 2 4 1 3 1 1 3 1 0 4 0 maj 2008 Ferdov kotiček 47 FERDOV KOTIČEK »Mami, lačen!« ZA STARŠE ** Vaš otrok tudi ne je sadja in zelenjave? Bi jedel samo določeno hrano? Iz dneva v dan ista zgodba? Krožnik ostaja poln? Otrok prosi po sladkarijah? Vas to spravlja ob pamet ... ? Potolažite se s podobno zgodbo mnogih staršev, ki imate prav tako izbirčnega otroka kot vi. Starši se običajno bolj ali manj uspešno trudijo s spodbujanjem otroka z poskušanju raznolike hrane, ki bo omogočila zdravo prehranjevanje, da bo otrok s hrano dobil vse potrebno za normalen razvoj. Vaš trmoglavec, predvsem po drugem letu starosti, z odklanjanjem hrane želi kaže na merjenje moči in ustvarjanje cone neodvisnosti. Bodite vztrajni pri svojih ukrepih. Lahko se vsega skupaj lotite malo drugače! ** Kaj lahko naredimo? Kje naj začnemo? + Sprva se osredotočite na sebe, saj morate biti dober zgled za otroka. Otrok bo namreč nadaljeval priučene navade. + Ne podkupujte otroka s sladkarijami. Naučiti se mora, do so sladkarije le majhen del prehrane. + Otroka rajši ne peljite s seboj v trgovino po nakupih hrane, v kolikor pa gre z vami, mu predstavite tudi oddelek s sadjem in zelenjavo, kjer naj tudi sam izbere sadje, ki mu je všeč. Tako bo zadovoljen, da je vpleten v nakup. + Prehranjevalne navade lahko učite od njegovega prvega uvajanje nove hrane. Poskušajte z novimi okusi, vzpodbujajte ga. + Družina naj vsak dan skupaj zajtrkuje. + Naj bo vaša shramba založena z zdravo hrano, izogibajte se čipsa in podobnega, le tako bo otrok imel možnost izbrati zdravo. + Otroka ne smete nikoli siliti, da poje svoj obrok, niti ne vpijte nanj, saj vse poslabšate! + Otroku ne dovolite, da je prigrizke pred obrokom, rajši ga zamotite in ga zadolžite za pripravo pogrinjka. + Otroku ponudite manjše porcije hrane, pohvalite ga, ko poje in mu naložite še enkrat. + Spremenite pripravo obrokov v zabavo, otrok naj sodeluje kuhanju. + Družina naj vedno obeduje za mizo, ki naj ima vedno pripravljen pogrinjek, pri čemer naj pomaga otrok. ** Kuhanje spremenite v zabavo, v kateri je zvezda vaš otrok! Kupite še otroško kapo šefa kuhinje. + Za izbirčne otroke je idealno, da jih vključite v pripravo obrokov. Otrok bo zadovoljen, dobil bo priložnost, da sam izbira recepte, živila, z lastnimi rokicami bo pripravil neko hrano, mnogo rajši bodo jedli, saj so sami pripravili hrano in niso sami gledali mame. Seveda pa naj bo kuhanje vedno pod budnim nadzorom odraslega. Otroci naj se ne lovijo po kuhinji, obzirno pazite na nože, roče ponev vedno obrnite proti zidu, odrasli prižigajte plin, uporabljajte pri-jemalne krpe za vroče posode... + Otroka pa vedno pred začetkom kuhanja opozorite na umivanje rok, pri pripravi hrane ga naučite, da se sadje in zelenjavo vedno opere, pazite na čistočo pri pripravi piščančjega mesa. + Ko vključite v kuhinjo tudi otroka, izbrani recept prilagodite njegovi starosti. Še bolje pa bo, da izberete zdrav, preprost recept. Najprej z otrokom preglejte sestavine. Vsak recept lahko hitro popravite, kaj dodate, zamenjate, naj predlaga tudi otrok in nato vse sestavine pripravi na pult. ** Nekaj trikov + spremenite korenček v rožico, ki jih naredite z modelčkom, naj otrok (odvisno od starosti) šteje korenčke, ki jih poje. + Skuhajte za zelenjavno juho in zelenjavi naredite obliko, izgled jedi zelo vpliva na otroka in njegovo pripravljenost, da bo jedel. Če boste hrano aranžirali, si bo otrok ob njej celo izmislil zgodbico, poimenoval hrano in preko igre pojedel vse. ** Vaš otrok preveč poje? Je njegova teža že prerasla normalno? Pomembno, da si zapomnite! 1. Otroci vedno jedo tisto, kar imajo ra- di in ne obratno. Da bodo vzljubili določeno hrano, potrebujejo čas in ponavljanje, preizkušanje iste hrane na različne načine, na nekatero hrano jih vežejo tudi asociacije, ki v njih vzbudijo nek okus, barvo, vonj hrane. Le pri sladkih stvareh to ni potrebno, saj jih takoj vzljubijo. 2. Redni družinski obroki z zdravo, uravnoteženo prehrano, med obedovanjem naj se otrok dobro počuti, čas, ki mu ga namenimo, se nam bo obrestoval. OTROCI, ZA VAS PA POBARVANKA! Zmajček vam razkriva še obe rešitvi ugank iz prejšnje številke: mleko in jajce. Ste uganili? Petro lahko slišite na zelenih frekvencah vsako nedeljo ob 8. uri, ko skupaj s Fer-dom in Miško vse do konca junija podeljuje mnogo zanimivih nagrad. Še vedno pa velja: pošljite recept za svojo najljubšo hrano na »Radio Zeleni val, Sp. Slivnica 16, 1290 Grosuplje, za Mami, lačen« ali pišite na ferdo@zelenival.com. Ferdo ima že pripravljenih 100 nagrad Ljubljanskih mlekarn. Mami, lačen so podprli: LJUBLJANSKE MLEKARNE (generalni pokrovitelj), Pekarna Grosuplje, Zavarovalnica Triglav, Kvas Fala, Pekarna Pečjak, Poslovni sistem Mercator, Komunalne gradnje Grosuplje, Nova ljubljanska banka, Občina Dobrepolje in Občina Ig. Stanka Parkelj Rozina 48 Kotiček za sladokusce, razvedrilo maj 2008 Kotiček za sladokusce Jogurtno poletno pecivo 3 lončki navadnega jogurta 2 lončka sladke smetane 15 dag sladkorja v prahu 1 zavitek vanilijevega sladkorja 12 lističev želatine ali 2 žlici želatine v prahu 0,5 kg jagodičevja zavitek biskvitnih (baby) piškotov V pekač nadevamo plast ali dve piškotov in jih namočimo z mlačnim mlekom. Za kremo zmešamo jogurte s sladkorjem in mu primešamo pripravljeno želatino (lističe za 5 minut namočimo v hladni vodi, jih ožmemo in raztopimo v topli - ne vroči tekočini). Damo za 10 - 15 minut v hladilnik, nato primešamo stepeno sladko smetano in na koncu rahlo vmešamo očiščeno sadje. Prelijemo preko piškotov in hladimo 3 ure v hladilniku ali 1 uro v zamrzovalniku. Po želji sladico nadevamo s svežim sadjem in prelijemo s tortnim prelivom. Sadje damo seveda po okusu, najboljše je sezonsko. Sladica je zelo primerna za poletne dni, ker je lahka in nam ni treba segrevati pečice. GOVEJI TRAKOVI V OMAKI Za hitrejšo pripravo okusnega kosila lahko uporabite tudi svinjino, purana ali piščanca 4 zrezki mlade govedine (ali drugega mesa po izboru) 1čebula strok česna 1 žlička sladke paprike 1 žlička moke 3 žličke kisle smetane 1/8 juhe ali jušne osnove 1 dl belega vina poper, sol, curry, olje Zrezke rahlo potolcite, solite in narežite na tanke trakove, meso malo popecite na olju dodajte nasekljano čebulo in nekaj minut dušite, dodajte sekljan česen, moko, papriko, poper, curry, dobro premešajte, dolijte juho, kuhajte nekaj minut, dodajte kislo smetano, premešajte in dolijte vino ter kuhajte da dobro prevre . Zraven postrezite njoke zabeljene z drobtinami ! Sudoku Štorklje na Vidmu Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju! 4 5 7 1 6 2 8 4 7 1 2 2 5 3 6 9 1 2 9 2 5 3 5 4 9 Nekaj dni nazaj se mi je oglasil Jernej Stare. Napisal pa je takole: » Po izvoru sem Ljubljančan in sem se na Videmski hrib, kjer živim, preselil pred slabima dvema letoma. Moj najljubši konjiček je fotografija in vsake toliko se malo sprehodim po Do-brepolju in okolici, da bi v objektiv ujel kakšen zanimiv motiv. Prejšnji vikend sem zasačil štorklji, ki gnezdita na dimniku hiše sredi Vidma in sta najbrž postali že prava lokalna znamenitost. Pomislil sem, da je katera od slik primerna tudi za glasilo Naš kraj... « Torej za vse tiste, ki morda štorkelj na dimniku Kmetijske zadruge še niste opazili, je tukaj fotografija srečnega para. Mojca Pugelj - urednica maj 2008 Zahvale 49 Po licih solza se spusti In v srcu bolečina tli. A v mislih le eno nam živi, Da enkrat skupaj bomo vsi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta In starega očeta JANEZA VIDMAR (1936 - 2008) Iz Zagorice Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob tem težkem in žalostnem trenutku stali ob strani. Hvala vsem, ki ste našega očeta v njegovi hudi bolezni obiskovali in mu vlivali upanje in moči do življenja. Hvala vsem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Še posebna zahvala moškemu pevskemu zboru in Vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Vsi njegovi Ko me temna noč objame, mojo dušo naj zajame večne sreče rajski dom! ZAHVALA Ob smrti naše sestre in tete ANE DROBNIČ 1923 - 2008 iz Vidma se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in društvu upokojencev, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, zanjo molili, darovali maše in sveče, ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja gospodu kaplanu in veroučni skupini 8. razreda, ter katehistinji z njenimi veroučenci, ki so tako ganljivo odmolili in zapeli ob njeni krsti. Hvala zdravstvenemu osebju za nudenje prve pomoči, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred,g ospodu Kostanjšku za zvonenje, pevcem MPZ Rafko Fabiani, pogrebnemu zavodu Zakrajšek za organizacijo pogreba in nenazadnje vsem, ki so se zbirali k molitvi za pokojno teto v njeni domači hiši. Njeni domači! Neznanemu vojaku Stane Demšar V prejšnji številki našega glasila sem opisal služenje mojega vojaškega roka v vojni bolnišnici v Ljubljani. Bil sem bolničar v operacijski dvorani. To, kar vam želim opisati, se je dogajalo daljnega leta 1946, eno leto po koncu bratomorne vojne. Bil je čas komunizma in partijskega terorja. Lovke in pasti notranje uprave (OZN-e) so segale tudi v vojaško bolnišnico. Nekoč je bil sprejet na kirurški oddelek vojak z nezaceljeno strelno rano na nogi. Bil je potreben manjši operativni poseg na kosti, popolnoma nenevaren, rutinski, takih operacij so opravili že veliko. Zaradi poškodbe kosti pa je bila operacija opravljena v totalni narkozi. Po uspešno opravljenem posegu so ranjenca še v narkozi odnesli v sobo. Mnogi operiranci so med prebujanjem iz narkoze nemirni in tudi glasni. Govore, vendar se ne zavedajo, kaj govo- rijo. To izhaja iz njihove podzavesti. Tudi vojak, o katerem pišem, je bil tak. Kmalu po njegovi namestitvi v sobo je sobni bolničar klical dežurnega zdravnika, naj nujno pride k pacientu in naj pride še kdo z njim. Kot takrat dežurni bolničar sem odšel za njim tudi jaz. Ze na hodniku se je slišalo vpitje in glasovi pre-bujajočega se vojaka. Ko sva vstopila v sobo, je zelo naglas vpil: »Svinje partizanske, vse vas bomo pobili... dol Tito, dol Partija, dol komunistični zločinci.« Onemeli smo, ker so to bile takrat hude in nevarne besede. Čez par minut so prišli v sobo trije oficirji v usnjenih suknjičih in si zapisovali vsako vojakovo izrečeno besedo. Kdo jih je poklical, ne vem. Vsi, tudi zdravnik, smo morali takoj zapustiti sobo. Kaj se je naprej dogajalo z vojakom, mi ni znano. Zjutraj, ob koncu mojega dežurstva, sem šel v sobo, kjer naj bi ležal operirani vojak. Njegova postelja pa je bila prazna. Nihče ni nič videl, nihče ni nič slišal, kaj se je zgodilo z vojakom. Kdor pa je vedel, ni upal spregovoriti, tako je bil v ljudeh takrat zakoreninjen strah pred ko- munisti. Vojaka pa ni bilo v sobi, ni bil v mrtvašnici, kot da bi izpuhtel v zrak. Vprašal sem zdravnika, če on kaj ve o temu. To je bil takrat še mlad kirurg, dr. Vaclav Pišot, kasneje glavni kirurg in ortoped v bolnišnici Valdoltra. Dejal mi je dobesedno takole: »Stane, če hočeš sebi in meni dobro, bodi tiho, nikogar o dogodku ne sprašuj in pozabi na vse, kar si danes videl in slišal. Niti pomisliti več ne smeš na to.« Njegovega nasveta sem se držal. O izginulem vojaku pa nikdar ni bilo slišati besede. Črtan je bil tudi iz knjige sprejemov in operacij, tako, da se ni videlo njegovo ime in priimek. Edino, kar se spomnim, je to, da je govoril v dolenjskemu narečju. Kljub temu, da je preteklo že mnogo let, se tega dogodka še dobro spominjam. So pač dogodki, ki se vtisnejo človeku globoko spomin. Kaj se je zgodilo z ubogim vojakom, pa si lahko samo mislim, in prepričan sem, da vsi mislite enako. Bil je samo eden med mnogimi, za katerega se ne ve, kje je pokopan, na njegovem grobu ni sveče in križa. Naj mu bo lahka slovenska zemlja. ♦ KINOPROGRAM ZA JUNIJ 2008 KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34 DOLBY - DIGITAL ZVOK PETEK, 6. JUNIJ OB 18. uri ameriška uspešnica — mladinski film SKAKAČ KRATKA OZNAKA: Običajni najstnik David nekega dne odkrije, da lahko z uporabo posebnih sil v trenutku odpotuje na katerikoli konec sveta. Po številnih obiskih bančnega trezorja in nekaj letih lagodnega življenja ga izsledi neizprosni agent Roland, ki lovi in ubija ljudi s sposobnostjo hipnega prenosa na daljavo. Davidu pomoč ponudi spretni upornik Griffin, ki prav tako premore to posebno moč, toda ko Roland v zgodbo vplete tudi Davidovo mladostno simpatijo Millie, se mladenič odloči dokončno spopasti in izzvati svojo usodo. DOLŽINA: 1h 28min NEDELJA, 8. JUNIJ OB 15. uri in 20.30 uri KRALJI ULICE ameriška uspešnica — akcijska drama KRATKA OZNAKA: Izkušeni policist Ludlow po ženini smrti le stežka krmari mimo življenjskih čeri, dodatno težavo pa predstavlja raziskovanje umora nekdanje- ga partnerja. Iskanja krivcev na neizprosnih ulicah Los Angelesa se loti s pomočjo odločnega načelnika Wanderja in mladega detektiva Diskanta, toda ko ob divjih avtomobilskih pregonih in toči krogel odkrijejo, da so v umor vpleteni tudi drugi policisti, jim preglavice začne povzročati neizprosni preiskovalec Biggs, ki osumi prav Ludlowa. DOLŽINA: 1h 49 min. PETEK, 13. JUNIJ OB 20.30 uri ameriška kriminalna drama KRATKA OZNAKA: Film, ustvarjen po resničnih dogodkih, je zgodba o preprostem mladeniču Benu, ki mu primanjkuje denarja za šolnino. Ker je odličen v matematiki, ga v svoje vrste povabi skrivnostna skupina pod vodstvom inteligentnega profesorja Mickeya. Z zapletenim sistemom preštevanja kart si želijo odločno povečati možnosti za dobitek v igralnicah, toda sprva uspešen načrt se zaradi ambicij posameznikov, nepričakovane ljubezni in premetenega nadzornika znajde v težavah. DOLŽINA: 1h 45 min. NEDELJA, 15. JUNIJ OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica — rom. kom. KRATKA OZNAKA: Politični svetovalec Ryan se mora tik pred ločitvijo soočiti z vprašanji 10-letne hčerke Maye, ki želi izvedeti, kako je njen oče živel pred poroko. Ryan se odloči zvedavi hčerki pojasniti celotno zgodbo, vendar spremeni vsa imena, da bi Maya sama ugotovila, če je Ryanovo srce osvojila mladostna ljubezen Emily, dolgoletna prijateljica April ali ambiciozna novinarka Summer? Med razkrivanjem preteklosti Maya počasi spoznava, da ljubezen ni nekaj preprostega, a hkrati želi očetu pokazati, da ni nikoli prepozno za srečen konec ljubezenske zgodbe. DOLŽINA: 1h 51 min. PETEK, 20. JUNIJ OB 20.30 uri Ameriška uspešnica — romantična komedija P©ZAiI SAR© KRATKA VSEBINA: Producenti komedij 40-letni devičnik in Napumpana predstavljajo zgodbo o neuspešnem glasbeniku Petru, ki ga povsem nepričakovano zapusti postavno dekle Sarah. Da bi zacelil čustvene rane, se odloči za počitnice na Havajih, toda tam presenečen ugotovi, da si je isti hotel za oddih izbrala tudi Sarah in njen novi neumni partner Aldous. Zaradi še vedno tlečih čustev se kmalu znajde v številnih komičnih težavah, toda da bi našli pravo ljubezen, se je včasih treba tudi povsem osmešiti. DOLŽINA: 1h 50 min. NEDELJA, 22. JUNIJ OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica — pustolovski film KRATKA VSEBINA: 19 let po zadnji avanturi se najbolj slavni pu- stolovski arheolog Indiana Jones vrača v razburljivi svet iskanja starodavnih zakladov, do katerih se v času hladne vojne želi dokopati tudi sovjetska vojska pod vodstvom preračunljive agentke Spalko. Na srečo lahko Indiana ob tokratnih vratolomnih avanturah računa na pomoč zvestih prijateljev, med drugim stare ljubezni Marion, neučakanega mladeniča Mutta in preudarnega prijatelja Maca. Skupaj se odpravijo po sledeh legende o kristalni lobanji, ker pa so odgovori skriti v starodavnih majevskih templjih, se skupina hitro znajde v smrtni nevarnosti. DOLŽINA: 2h 07min PETEK, 27. JUNIJ OB 20,30. uri ameriška uspešnica — komedija DOKLER NAJU KRATKA OZNAKA: V mestu neštetih igralnic Las Vegasu se prekrižata življenjski poti radožive Joy, ki jo je pred kratkim zapustil fant, in neodgovornega Jacka, ki je ostal brez službe. Po divji noči z grozo ugotovita, da se na njunih prstih svetita poročna prstana, a še preden jima uspe zaprositi za ločitev na enem od avtomatov zadaneta milijonski znesek. Ker denarja nista pripravljena deliti, skušata drug drugemu z nesramnimi ukanami čimbolj zagreniti zakonsko življenje. DOLŽINA: 1 ura 40 MINUT NEDELJA, 29. JUNIJ OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica — pustolovski film IR©N MAN KRATKA VSEBINA: Z zakladnice Marvelovih stripov na velika platna prihaja nov super heroj, v katerega se prelevi premožni in vplivni izdelovalec orožja Tony Stark. Med trgovanjem ga v Afganistanu ugrabijo teroristi in zahtevajo, da izdela nevarno raketo. Tony svoj talent uporabi za stvaritev železnega oklepa, v katerem se prelevi v neuničljivega in smrtonosnega junaka. Po vrnitvi domov izpopolni svoj oklep in se spremeni v skrivnostnega borca proti kriminalu, toda kmalu se mora soočiti z neizprosnim tekmecem, ki želi uničiti človeštvo. DOLŽINA: 1h 50minut. Naša streha ne potrebuje strehe nad glavo. Ne pozna Botoxa, ne plastičnih operacij. O kakšnih sončnih kremah z zaščitnim faktorjem seji še sanja ne. Pa vendar skozi desetletja ostaja takšna kot je... večno mlada! nielfo Lahke Jeklene strešne kritine N"aj njen izgled v vaših očeh ustvari vtis bitumenske, lesene ali opečne kritine, je pač stvar vaše izbire. Da je lepa, ni nobenega dvoma. Bistveno pri vsej stvari pa je, da je kritina Metro lahka in izjemno vzdržljiva. Zaradi svoje dovršene jeklene osnove in trpežnega mineralnega posipa, vse omenjene strehe po trajnosti krepko prekaša. Trajnost pa je tisto, za kar pri strehi poleg estetskega videza sploh gre. Z ato ne bo odveč, če vas opozorimo, da boste z nakupom J strešne kritine Metro vsaj pol stoletja brez skrbi. Dobra streha pa si seveda zasluži tudi dobrega krovca. Zato METROTILE in MIX priporočata posebej v ta namen izšolane strokovnjake, ki bodo iz vaše strehe, v skladu s specifikacijo proizvajalca METROTILE, iztisnili največ: m Generalni zastopnik v Sloveniji: MIX d.0.0., Stegne 15,1000 LJubljana Tel.:01/513 1340, Fax:01/513 1349 http-y/www.mix.si,e-mail:info@mix.5Í LEJO - ILIJAZ krovstvo, kleparstvo d.o.o. Stegne 15 >1000 Ljubljana Telefon: 041/632 500 l^JiilMmítííjj^iř 01 7881 999 Klimati ka [Uprava CDfttdíů ri>VlK»il. .1 Inin.. «H« nq«eiC;iqt<7> Ir«««« p t<.,É Avtohíšd oi 7a &i 999 ■ ^^Tekamwlu^ pooblaščeni prodajalec in monter PRIBAŠTEFANC&CO.,d.n.o. PRODAJNO RAZSTAVNI SALON - C LiublJiniliF biigodi Î3A. (ODO LpJilJann 041/402 7B0. (W1Í449 334.t,i: 01Í510 55 30,t«:ĐiraiO 55 31, B^moit pnba^aflin.nat. dni. iu: pan - p«t Éh • "títi. 14r • ITfi IrTmEMAOKNA, VRATA' PVC OKNA, VRATA .6-KOMORNI PROFIL • TT10JNÛ TESNENJE • ODLIČNA TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLATWNOST NOVO ■ STCKLO UJ-DJ Wjni- - NOVO VHODNA VRATA • VaCtofkiivra iakkipaiv! • Varniitru ££it t kljuků • Failíni nDrci NOVO-STEKLO U5-0,7WVni' ■ WOVO • rolete. zaluzije, komarnik),... ■zunanje in notranje police ■ montaža knauf sistemov ■demontaža in odvoz starih oken (M Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: 9 Brušenje stekla 9 Fazetiranje stekla in ogledal 9 Peskanje stekla 9 Izdelava izolacijskega termopan stekla 9 Kaljeno steklo 9 Tuš kabine (po meri, s tesnili) 9 Ogledala 9 Kopelit steklo za delavnice 9 Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) 9 Montaža vsega navedenega 9 Ostale steklarske storitve 9 Intervencija 24 ur na dan "DARJA" Darja Pugelj s.p. Predstruge 2 1312 Videm-Dobrepolje NOVA PONUDBAV FRIZERSKEM SALONU DARJA: • nega rok • manikura • umetni nohti Vse storitve po predhodnem naročilu na tel. številko 01/7807-897 ali 041-200-816. Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.