Foi IfiVn • cto H., itev. 273 V Ljubljani, sobota dne (9. novembra 1821 , Posamezna itev. 90 par * 2 K lr,haJ« Ob 4 zjutraj. jtane celoletno , . 240 K [ncbcčno.......20 „ ,, inozemstvo . . 600 » (VIbei za vsak mm višine stolpca (68 mm) . 2 K moli oglasi do 80 mm stolpca (58 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto Sn politiko. Uredništvo: Miklošičeva eeata st. lfyL Telefon it. 72. Upravništvo: 11 "Sernova nllca 't. ii Telefon it. 36. Ha čuti kr. polt ček urad« štev, 11,842. Angleška obtožnica proti Jugoslaviji PRVI DAN RAZPRAVE PRED ZVEZO NARODOV. - ODGOVOR JUGOSLOVANSKEGA DELEGATA. — ČEŠKOSLOVAŠKA NA STRANI JUGOSLAVIJE. Paril! 18. novembra. Včeraj ob 10. ln riSetrt dopoldne se je sestal k javni seji lTjt zveze narodov pod predsedstvom '.eona Bourgoisa. Naši trije delegati in Jbanski delegati so zavzeli mesta naproti članom sveta. Obe delegaciji, na ^ jn albansko ločijo tolmači, ki sede „ed njima. V dvorani se nahaja manjše •{vilo občinstva, nekatere osebe diplomi skih krogov, kakor tudi nekaj časnikarjev. ■KSPOZE ANGLEŠKEGA ZASTOPNIKA Ko je Leon Bourgois otvoril sejo, je besedo angleškemu delegatu Fisher- iranske«, mor a n ne zavzamem Dra- Omenjal le zlasti vpad Marka OJonlla v severno Albanijo meseca julija, kl pa Je bil odbit In se je Marko OJonl umaknil v Prlzren. Nadalje napad Hallda Lešija z 12.000 komltaši v mesecu avgustu. Istotako le omenjal jugoslovanski ultimat od dne 1. oktobra ter navajal poročila beograjskih lstov o napredovanju Jugoslo-vensklh čet v Albanill. Nadalje Je navajal neko Izjavo jugoslovanskega glavnega poveljnika čet na albanski meil, ki je dejal: »Ako bomo prisiljeni pričeti z vojaškimi operacijami, Vam Jamčim, da se ne ustafvlm, dokler ne pridem do Ja- UJ u, ki je govoril v angleškem jeziku. Fi-her je pričel s čitanjem Lloyd Georgeve »rzojavke, poslane tajništvu zveze na-■odov, ter je za tem razvil stališče an-jlefite vlade glede jugOBlovansko-alban-kega spora. Britanska vlada je motrila r poslednjem času z veliko skrbjo vojske operacije v severni Albaniji Do-;odki v Albaniji, kl se po Informacijah mdaljujejo, so takega značaja, da spa-iajo v kompetenco zveze narodov. Tre-jj je bilo podvzeti korake, da se ustavi o gibanje. Jugoslavija kakor Albanija rta članici zveze narodov ln obe sta se svečano obvezali, da bosta izvrševali vsa itveznostl, ki Izvirajo iz tega. Na pod-ligl čl. 12 so vsi Člani zveze narodov ;nstali, da se v slučaju, ako med njimi ustanejo spori, ki bi mogli izzvati pre-tinjenje odnošajev, podvržejo arbitraži ili proučevanju teb sporov po svetu zveni narodov. Isti člen določa, da člani iveze narodov nimajo pravice uporabljati orožje prej, nego so minuli trije me-sed, ko je padla odločitev arbitraže ali ko je izšlo poročilo sveta. Z ozirom ju to predstavlja vsak vpad ali izzlva-oje od strani Jugoslavije in Albanije po nmenju britanske vlade kršitev pakta. Albanska vlada je kot slabejša, od oboh zainteresiranih strani sporočila močnejši zainteresirani strani, da je kršila pakt. Albanska vlada je naslovila tudi na zvezo narodov apel, kl se ne more prezreti, ker bl drugače postali iluzornl predpisi pakta. Angleška vlada je smatrala, da je neobhodno potrebno, da se sestane svet zveze narodov in zasliši mnenje in crarancije oboh zainteresiranih strani V slučaju, da bl ta pojasnila ne bila zado-voljujoča in ako bi dana zagotovila ne bila popolna, bl svet moral proučiti u-trepe, ki bl jih bilo treba podvzeti, da se varuje spoštovanje obveznosti pakta. POKLON SRBIJI IN SRBSKI VOJSKI. Predlagajoč svetu zveze narodov na proučevanje to vprašanje ne preveva •ingleške vlade nobeno neprijateljsko čustvo napram vladi kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev. »Ml v Angliji 6mo se vsi», pravi angleški delegat, »divlli junaštvu in hrabrosti srbskega naroda v r'neh narodne nesreče. To je bil predmet občudovanja vseh nas v času poslednje '■ojne. Angleška vlada ln angleški narod gojita največje simpatije za srbski narod in zelo cenita svojstva srbskega naroda. Tudi po vojni sta pripravljena podpirati ga z vsemi potrebnimi sredstvi, da omogočimo razvoj napredka. Želimo, da zavzame srbski narod mosto med najnaprednejšimi narodi Evrope. Prepričan sem, da dele čustva, kl jih goji Velika Britanija napram temu hrabremu narodu, tudi vsi tovariši, ki sede t« mizo. ča». Angleška vlada ie tudi dobila vesti, da obstoji načrt z namenom, odcepiti severno Albanijo od tiranske vlade, In sicer na ta način, da se pridobe nekateri mirl-ditskl voditelji za to, da proglase neodvisno republiko. Mirlditski vpad od 2. avgusta da so vodili častniki Jugoslovanske vojske in vpad Je bil organiziran na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev. Med rednimi četami miridit-ske vojske da so bile ruske čete, ki so bile prei del Wrang!ove vojske. Zakaj Je proglas o mirlditski republiki datiran na ozemlju kraljevine SHS, in zakaj Je objava teh vesti Izhajala samo preko beograjskega presblroja. Beograjski listi niso skrivali, da Je beograjska vlada podpirala mirlditsko gibanic. Fisher ie nadalje izjavil, da ie angleška vlada z ozirom na veliko število dokumentov prepričana, da krščansko prebivalstvo Albanije in njegovi voditelji žele edlnstvo Albanije In da Je želja za ustvaritev mlridltske republika bila samo izgovor. TEORIJA DEMARKACIJ SKE ČRTE. Zatem je Fisher govoril o postopanju jugoslovanskih čet v Albaniji, in sicer na drugI strani demarkacijske črte. Detnar-kacijska črta je bila določena t namenom, ne da okupira srbska vojska za stalno albansko ozemlje, temveč samo zato, da se določi meja med srbskimi in italijanskimi četami Srbske čete so o-kupirale albansko ozemlje do demarkacijske črte po naredbi mednarodnega glavnega poveljnika, vsled česar niso predstavljale nacionalne vojake, temveč mednarodno okupacijsko vojsko. »INCIDENT KONČAN«, Angleški delegat je nadalje navajal na podlagi albanskih poročil slučaje plenlt-ve in pontšenja vasi ter je izjavil, da so dejstva ravedena v albanskih poročilih, potrjena z brzojavko angleškega konzula v Draču. Fisher je končal svoj govor z izjavo, da je z zadovoljstvom doznal, da Bta obe vladi sprejeli sklep konference poslanikov, vsled česar se more ves Incident smatrati za končan. Izjavil je, da je prepričan, da bo kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev odpoklicala svoje čete za mejo. Predsednik sveta, zveze narodov Je nato podelil besedo našemu delegatu dr. Boškoviču, da obrazloži stališče kraljeve vlade v tem vprašanju. KAKO SO NAM GOSPODJE NAKLONJENI. ANGLEŽI Lord Fisher navaja nato kot poseben 'lokaz naklonjenosti napram srbskemu narodu sklep, ambandonske konforence flede mej Albanije. Mnogo truda je bilo da je dobila Albanija meje od leta 1918. Poprava meje se je izvršila v korist Jugoslavije zaradi bojazni, da bi ne priSlo flo neredov na severno albanski meji, in '■lasti zaradi dejstva, da albanska vlada ni priznana od vseh držav. Konferenca poslanikov Je dala močnejši državi stra-'egične postojanke v upanju, da se ne to pritožila glede tega sklepa. Mislim, H'a se vsi strinjamo v tem, da manifestiramo svoje spoštovanje napram narodu •rbov, Hrvatov ln Slovencev ln da ne ooremo ničesar Btoriti, kar bl bilo tež-0 » srbski narod, ki pa naj se upravi obtožbe. CESA NAS ANGLIJA OBTOŽUJE. Angleški delegat je nato navajal dej-ttv» zaradi katerih nas angleška vlad«, Zožuje. IZJAVE NASEDA DELEGATA. Naš delegat dr. Boškovič je Izjavil početkom svojega govora, da si pridržuje pravico, podati na eni prihodnjih sej svoj ekspozž v podrobnostih, med tem ko hoče sedaj podati samo nekat opazk k poročilu angleškega delegata Fisherja. Britanska vlada, pravi doktor Boškovid, namigava na dejstva, ki po njenem pojmovanju opravičujejo sklicanje seje sveta Zveze narodov in uporabo določb pakta za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev radi odklonitve izvršitve odloka, UI d osle niti še nI bil izdan. V drugem delu svojih zahtev misli angleška vlada na prodiranje jugoslovanskih čet preko demarkacijske črte. Glede tega moram izjaviti, da naše čete niso nikdar prestopile mejo, ki je bila določena kon cem vojne. Dogodilo se je nekoliko spopadov v prejšnjih časih. Ta dejstva so znana vsem zavezniškim vladam Preteklo leto smo doživeli oster nar pad albanskih čet, ld so vdrle na naše ozemlje. Zahtevali smo od albanske vlade, naj se otvori anketa o tem spopadu. Pristavljam, da nam je albanska vlada v onem času sporočila, da ni zmožna zabraniti albanskim četam napada. Letos so se ti napadi ponovili v okolici mesta Arasa na Drimu. Moram pripomniti, da. so se ti napadi dogodili na demarka.cijski črti lu da Je Iz zivanje Izšlo vedno od albanske strani, 1 vsled česar nam ni preostalo druco. kakor da se branimo. Radi tega je popolnoma naravno, da smo morali od obrambe preiti v napad. Edini način, da so dobi točno sliko o tem, bi bil v tem, da bi se izvedla anketa. Tako dolgo, dokler ne poda svojega mnenja ta anketa, imamo pravico, da pravimo, da ae ne moremo smatrati za krivce. Navedbe, na katere se upira angleška vlada, niso točne. Zveza narodov more tem manj razmotrivati o uporabi člena 16., ker so bile meje med Jugoslavijo in Albanijo določene, ne da bi bila naša kraljevina vprašana. Navzlic temu se Jugoslavija podvrže sklepu veleposlanike konforence ter bo svojim četam izdala naredbo, naj se umaknejo do demarkacijske črt«. Gibanje v severni Albaniji je gibanje krščanskih plemen za posebno avtonomijo. Jugoslavija ne prikriva uvojih simpatij napram tom plemenom in je sklenila, predložiti njihove zahteve Zvezi narodov in zavezniškim vladam. Jugoslovanske čete niso nikdar iz lastno inicijative prekoračile Franche-tove demarkacijske črte. Končno je delegat BoSkovič poudaril, da Jugoslavija spoštuje sklep veleposlanikov ter si je obširnejše izjavo pridržal za jutri. ARNAVTSKA JAGNJETA. Albanski delegat Mehmed Konica ie povdaril, da sprejema Albanija odločitev veleposlaniške konference glede granice. DrugI delegat Prateri Je naglašal miroljubnost albanske vlade ter predložil, naj bl posebna permanentna komisija, sesto-ieča iz po enega zastopnika Jugoslavile, Albanje In Zveze narodov, nadzorovala granlco. Fraterl si Je prldržal pravico zahtevati odškodnino, češ, vojskovanje Je stalo Albanijo million Irankov. Negiral Je roparska nasilstva albanskih top na Jugoslovanskem ozemlju ter trdil, da smo ml porušili mnoga arnavtska sela. Predsednik Bourgeols Je ugotovil, da sta zastopnika obeh vlad Izjavila, da sprejemata sklepe veleposlaniške konference o albanskih melah. Pristavil Je, da le ministrski predsednik Pašič poslal ve-Icposlanlškl konferenci Odgovor, v katerem zahteva popravo meje na nekaterih mestih, kl so netočno označena, da pa protestom In obžalovanjem sprejema sklep, da se Izogne težkim posledicam, ki bl nastale, ako bi ga ne sprejel. Nato le bila sela odgodena na Jutri. NEUGODEN VTIS FISHERJEVEGA EKSPOZEJA. Pariz, 18. novembra. Svet Zveze narodov ie dobil vtis, da je angleški delegat Fisher stavil v svoje poročilo popolnoma nristransko argumentacijo, uporabljajoč albanska poročila, med tem ko na drugI strani ni vpošteval stališča naše vlade, dasi je navajal pisavo naših listov in informacije tiska, kar pa nikakor ne more služiti kot dokaz za argumentacijo pred svetom Zveze narodov. Razen tega se mora pripomniti, da angleški delegat ni več omenjal čl. 16. pakta, kakor je to storil LIoyd George v svoji brzojavki tajništvu Zveze narodov. Angleški delegat ni omenjal tega člena pakta Zveze narodov, da opraviči stališče an°doSke vlade. More se sklepati, da je angleška vlada umela hitro in na lahek način poslu-žiti se č'"na 16., dasi ni imela opravičila. V ostalem je tudi list «Times» pred nekaliko dnevi ostro kritikoval to zablodo angleške vlade, ki se skrbno izogiba ter skriva v krogu sveta Zveze narodov, kl izraža za-dovoljnost, da je albanski konflikt na potu ugodne rešitve. ZVESTOBA ZA ZVESTOBO. Pariz, 18. novembra. (Izv.) «Petit Parisien» poroča: Na včerajšnji seji veleposlaniške konference je naznanil ministrski predsednik Bonomi, da Je poslal češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš zavezniškim vladam in Zvezi narodov istočasno brzojavko, v kateri JamiH za dober namen Jugoslovan, ske vlade v albanskem vprašanju in pripominja, da je nasvetoval jugoslovanski vladi zmernost In ji obljubil svojo pomoč, ako bi nastale glede re šltve albanskega vprašanja kake težkoče za Jugoslavijo. KRVAV POZDRAV ANGLEŠKEMU PRESTOLONASLEDNIKU V INDIJI LONDON, 17. novembra. Pri prihodu waleškega princa v Bombay le prišlo do resnih nemirov, kl Izvirajo iz agitacije elementov, kl so sovražni Angliji. Veliko število oseb Je bilo usmrčenh ali ranjenih. ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI NISU, Beograd, 18. novembra. (Izv.) Včeraj je skočil s tira brzorlak na progi Beo-grad-Niš pri km 208. Nesreča se je zgodila veled trhlih železniških nrngov Podrobnosti Se niso r.nane. „Nemčija f e beraška država' STRAHOVITE ŠTEVILKE NEMŠKEGA PRORAČUNA. «NEMČIJA BERASKA DRŽAVA.® Berlin, 18. novembra. (Izv.) »Nemčija je beraška država!* S temi beso-datni je Izročil danes zastopnik vlade državnemu zboru dodatke k proračunu ia leto 1921. Po tem proračunu znašajo reparacijska plačila antanti 112-25 milijard mark. Vsota pa se bo gotovo še povečala, ker je pričakovati nadaijm padec nemške valute. Naknadni proračun izkazuje dalje 13-205 milijard mark za povišanje uradniških prejemkov. Od posameznih zanimivejših postavk je omeniti: Povišanje prejemkov državnega predsednika 450 tisoč mark letno, v proračunu zunanjega ministrstva 21 milijonov za nabavo poslopja v Parizu za nemške obnovitvene oblasti, v proračunu notranjega ministrstva pol milijona mark za objavo listin o premirju in predzgodo-vini mirovne pogodbe. Poštni in želez- niški deficit znaša 20 milijard mark. Proračun za izvedbo mirovno pogodbe vsebuje sledeče tekoče izdatke: wt okupacijsko armado 5800 milijonov, ih modzavozniške komisije 1200 milijonov, za reparacijske komisije 300 milijonov. Primanjkljaj za leto 1921. znaša skupno 161-06 milijard mark. pri čemer p* j® iS" pripomniti, ila pridejo reparacijska bremena šote prihodni" leto do polne veljave. Vlada je priporočala zato največjo varčnost in naznanila, da »e morajo ustaviti doplačila, ki jih plačuje vlada za. preživljanje prebivalstva, NEMIRI V BERLINU. Berlin. 18. novembra. Danes opoldn« Je množica oplenila več trgovin. Qrtiče ljudi so razbilale okna in ropale po trgovinah. Trlle Izmed storilcev so bili aretirani. Naš definitivni budžet DEFICIT 997 MILIJONOV. — VPRAŠANJE POKRITJA. Beograd, 18. novembra. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je predlagal finančni minister Kumanudi, da so potom ukaza predloži finančnemu odboru zakonodajne skupščino predlog o budžetu za leto 1922., kl znaša po vseh redukcijah 6250 milijonov dinarjev', deficit pa 997 milijonov dinarjev. Ta deficit naj bl se pokril z davkom na premoženje in z doklado na neposredni davek. O teh predlogih se je razvila daljša diskusija. Končna odločitev bo padla šele na jutrišnji seji ministrskega sveta. Ministrski svet je nadalje določil, da se imata proslaviti samo kraljev rojstni dan in 1. december, dan ujedinjenja kot državna praznika, vsi drugi odpadejo. POLITIČNI POLOŽAJ. Beograd, 18. novembra. (Izv.) V politični situaciji ni nastala nobena sprememba. Ministrski predsednik Pašič jo razgovoru z demokratskimi politiki izrazil trdno nadejo, da bodo vsa dosedaj šo sporna vprašanja skoraj poravnana. član kabineta je na vprašanje vašega dopisnika, ali je pričakovati krize, izjavil: »Kriza ne obstoji. Ministrski svet dela normalno in vsi posli gredo svojim rednim potom. Kriza ni, in nadejati se je, da je tudi ns bo. Tako na demokratski kakor na radikalni strani postoji trdna odločnost, vzdržati sedanji sporazum, ki je edina garancija konsolidacije notranjepolitičnih razmer.> ZA ZAŠČITO NASE VALUTE. Beograd, 18. novembra. (Izv.) Danes so se vršila posvetovania med predstavniki Narodne banke in zastopniki sindikata privatnih denarnih zavodov glede zaščite naše valute. Sklenjeno Je bilo, da se pozoveio vsi bančni zavodi, da skupno z Narodno banko vodijo promet z valutami ta devizami. Vsaka prošnja za uvoz se Ima predložiti Ulijalki Narodne banke, odnosno pri posebnem odseku, ki bo zato ustanovljen, ter se bodo potern odstopale devize po dnevnem kurzu. Centrala, v katero bodo delegirani gospodarski faktorji in predstavniki finančnega ministrstva, bo izdajala direktive za delo odborov, kl bodo pri Narodni banki ln sindikatih novčanih zavodov ustanovljeni. Tudi devize za državne nabave se bodo kupovale tem potom. Iz ZAKONODAJNEGA ODBORA Beograd, 18. novembra. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja sekcijo za* konodajnega odbora za. razdelitev države v oblasti in ureditev samouprav« v oblastih in srezib. Predsedoval j* Nastaz Petrovič. Klerikalni poelanee Jože Gostinčar je podal imenom klerikalnega kluba izjavo, da njegova stranka vztraja na stališču proti usta* vi in da bo zato spremljala delo sekcije le kot opazovalec. Njegova lajava je napravila na vse navzoče ko-mičen vtis, ker so se klerikalol s tem sami obsodili v nedelavnost. Sledila je razprava o vprašanja, kako bi se omogočilo poslancem vseh okrajev, da podajo svojo izjavo glede razdelitve države v oblasti. Pojavili sta se dve mišljenji: ©no, da naj poda vsak poslanec svojo izjavo, drugo, da. samo nosilci list. Končno je bilo sklenjeno, da se klubovj predsedniki po-zovejo, naj se o tem vprašanju sporazumejo s svojimi tovariši, med tem pa bo odsek razpravljal samo o samoupravi oblasti in srezov. VPRAŠANJE PROFESORSKIH NADUR Beograd, 18. novembra. (Izr.) Droga sekcija zakonodajnega odbora je razprav ljala danes o uredbi glede nadur srednješolskih profesorjev in je sklenila, naj se doseže s finančno sekcijo sporazum, ali naj dobe profesorji nove dodatke kakor sodniki, a.li pa ostane pri starem. Nov ameriSki predlog v Washingtonu Razočarani Briand. Washlngton, dne 18. novembra. (Izv.) »Chlkago Tribune, poroča: Zedlnjene države so na konferenci Izjavile, da so pripravljene podpisati omejitev oboroževa-nla ne oziraje se na kake dogovore o vprašanju daljnega vztoka. Seveda predpostavljalo, da bodo tudi ostale velesile pristale na sorazmerno omeiltev oborožitve. Izjava ameriške vlade le napravila ogromen vtis In Je prišla popolnoma nepričakovano, ker Je znano, da |e Amerika prepričana, da le razoroženje odvisno od rešitve problema daljnega vztoka, Pariz, 19. novembra. (Izv.) Polnradno se potrjuje, da odpotuje francoski ministrski predsednik Briand že 28. novembra iz Washingtona. Dne 24. nov. mn bo podeljena r Newyorku diploma kolumbijske univerz«, dne 25. nor. pa se nato vkrca na parnik «Paris» ln vrne v Francijo. Listi poročajo, da je Briand razočaran, ker se mu ni posrečilo vzbuditi na washlngtonskl konferenci zanimanje n obnovitveno akdjo In za garancije varstva proti napadom na Francijo. Washington, 18. novembra. (Brezžično). »Chlcago Tribune> javlja, da se je med Zedlnjenlmt državami tn Japonsko sklenil dogovor glede otoka Yap. London, 18- novembra. (Izv.) Angleška admirsllteta Je ustavila iradnio treh naddreadnoughtov. POGREB FAŠISTOVSKIH ŽRTEV V RIMU. Rta, 17. novembra. (Izv.) Danes se je tu vršil pogreb žrtev, ki so padle vsled nasilnosti fašistov. Rimsko ljudstvo se je pogreba udeležilo v ogromnem številu. Vsega skupal Je bilo v sprevodu nad sto-tisoč oseb. V znak sožalla so bile za časa sprevoda zaprte vse tvornice ln de-lavnlce. Ulice, po katerih se le sprevod pomikal, so bile odete v žalne barve. Genova, 17. novembra. (Izv.) Prvi dan generalnega Strajka v Genovi in v celi ligurski pokrajini Je potekel popolnoma mirno. Trst, 17. novembra. (I«r.) Jutri zjutraj prične po vsej Italiji uradno ljudsko štetje. SINOVJEV NAPOVEDUJE NOVE BOLJ8EVI8KE POTRESE. Pariz, 17. novembra. «tlumanit©» objavlja članek Sinovjeva, ld izvaja, da je najvažnejši uspeh moskovskega kongresa ta, da se je tretja interaactoaala pr! lagodfla novo ustvarjenemu položaju. Komunisti st prizadevajo, da bi prole-tarske mase pritegnili popolnima, in da bl svoje delovanje raztegnili na vse organizacije, do športnih udrnženj. Revolucija Se ni končana. V bodočnosti, ki ni daleč, se pripravljajo novi boji, U bodo Evropo in ves svet. nretresli bolj, kakor vsi dosedanji boji Nadaljevale plenarne šefe višfega šolskega sveta V LJubljani, rine 18. novembra. Na početku današnje sv,je višjega liolskega sveta je dal predsednik vi-6 je ga šolskega sveta dr. Stan. Bevk na razpravo predlog zastopnika stari-bpv v višjem šolskem svetu g. F.ngel-berto Franchettija, s katerim naj se ukinejo razven normiranih vse nedeljske ln tedenske maše na vseh Mah v Sloveniji. Živahna debata o verskem pouku. 0 jvredlogu referira okrajni glavar dr. K a r 1 i n. Kaže na razlike tozadevnih zakonskih določb bivše avstrijske ustave ter v ustavi kraljevine SHS. čl. 16. naše ustave jamči stari-Seitt prosto voljo za odločitev, da njihovi otroci obiskujejo verski pouk ali pa ne. Fakultatlvnost verskega pouka pa je smatrati tako. da je od njega Mogoče oprostiti la poedine učence na fetjo vzgojiteljev. Referent se sklicuje tudi na mnenje vseučiliškega profe-»erja Rado K u š e j a. izraženo v član-ktt, Ic ga je prinesla 15./16. številka ■i Njive* in v katerem, prihaja avtor d6 zaključka, da je obveznost verske-'/r; pouka v šolah prenehala. Otroci .'• udeležujejo verskega pouka, gol--kjh maš, sfiovedi in verskih vaj le dotlej, dokler »e stariši s tem strinjajo. •lako živahne deKate, ki je sledila p- ročiln referenta in je trajala malo ms eeli dve uri. so se ndeležili gg. ka-nvilk Vraber, podpredsednik viSj.-g.i šolskega sveta Dimnik, kanonik >' a d r a b. višji šolski nadzornik t' ;i n g l a. vladni tajnik dr. Majcen, •'f oddelka za eocljalno skrb Rihnl-!: a r ter ravnatelj dr. Pipenba-c h e r. Kanonik Vraher predlaga, d*, naj .•'. izvršitev določbo § 16 v ustavi pro-;• v ti poznejši zakonodaji, zlasti ker - ne ve na kak način so hoče dati •:rišeui prilika, da izražajo svojo vo-l.io glede verskega pouka. Kanonik Nadrah predlaga, da naj sc zavrne predlog g. Franchettija, ker država za -ronk in verske vajo še nima nado-ij estila za pouk morale. Tudi bi po njegovem mnenju rodila odprava te-j pouka komuniste. (Medklio: Imamo tudi katoliške komuniste.) Ravnatelj Dimnik opozarja na velike nc-nrllike in na napor in škoilo, ki jo i in a mladina od obiska skupnih šol--V.ih maš. Učencem z odpravo šolskih irias ki jih je svojčas le na nekaterih ■olah uvedel dr. Lam po, ni vzeta možnost, da gredo sami, ali pa v spremit vn i vzgojitelji Predsednik višjega šolskega sveta dr. Bevk opozarja na težaven položaj. v katerem je predsedstvo višjega ;"lskcga gvota, ako kdo zahteva od njega jasnega stališča z ozirom na čl. 16. ustave. Vladni tajnik Majecn se pridružuje mnenju, da je verski pouk po naši ustavi fakultativen. Glede od-iirave šolskih maš jo mnenja, da končna odločitev o tej zadevi ne spa-^a v kompctenco višjega šolskega "ota. Višji šolski nadzornik Gangl h za to. da se izvršujejo določbo ustave, na katero so tndi člani višjega skopa sveta prisegli. Zdi en mu po-rebno, da bi se izdala določila kedaj !'ihko stariši izrazijo želje clode Solnega potika n. pr. v začetl-u leta. ali ■mestra. Prenehanju v verskem polku sredi šolske dobe bi no bilo korlst-> za disciplino šolo. Sef socialnega .rbstva Ribnikar je za takojšno kako stališče zavzema v t in vprašanju šolska oblast, ker sta-.; ne. smejo biti prikrajšani na držav-' nekih pravicah, ki so jih pridobili u-tavo. Glede morale pravi, da bi se -'o i gospodom Nadrahom polemizi--.:'.! nekaj dni, ali še dalj časa. <">n ni iipAfljji, da nadomestu je verski pouk oralno vzgojo. Sicer pa raj v po. edinih slučajih prcpuSča staršem svobodo odločitve, če smatrajo za mora-ličtifcjšj verski pouk, ali pa kak drug način vzgoje. Govornik predlaga na koncu svojih izvajanj naslednji dopolnilni predlog: »Predsedstvu višjega šolskega sveta naj služi v ravnanje, da jc na željo roditeljev, ali njih namestnikov poedine učcnce v smislu člena 10. ustave brca uadaljnega oprostiti verskega pouka* Pil glaeovanju je bi sprejet Ribni-karjev predlog b 13 glasovi proti 2, I ranchettijev predlog pa z vočino glasov. Protipredlog kanonikov Nadraha in Vraberja sta s tem glasovanjem propadla. Nagrade za nadure učiteljem In bate-betom. Po krajši debati je po referatu okr. glav. dr. Karlina sklenil višji šolski svet predložiti vladi v potrditev uredbo, m določa: ♦ Posvetnim literarnim učnim osebam in stalnim veroučitnljuin wr začasnim veroučiteljem z mesečno plačo ua ljudskih šolah se dejanska naj številna um pouka nagraja z 1% vsakokraiiiih mesečnih celokupnih osebnih služoonih pro jem kov poučujoče učne osebe. Glede na najvišjo učuo obveznost na-vodenih posvetnih in duhovnih učnih oseb veljajo dosedanji predpi6i». Naredba uaj velja od 1. januarja 1B2L Sklenjeno je bilo tudi, da naj izdela predsedstvo slično naredbo za ineščan-skoSolsko uoiteljstvo. Do sodaj eo dobivali katehet.) na ljudskih šolah za eno konkretno naduro na-irrade po 2 K, učiteljske osebo pa po 1 K. Po novi nnredbi hI dohivali vsi enako vsoto in sicer hI ta znašala okoli SO K do 00 K, kakor je pač plača z ozirom na starost različna. Razširjenje ljudskih šoL Razširijo se blodeče ljudske šole: v S o r i v trirazrednico, v P r o 1 o k 1 v dvorazrednlco, v Turnišču v šestraz-rodnlco, v St. Vidu pri Stični v petraz-rodnico. v Vol. Gabru v potrazrod-nlco, v Tržiču dekliška šolo v petraz-l rednico, v S o r i c i v dvornzrcdnico, v iBrazlovčah v šestrazrodnlco, v V p-jlenju v šestrazrelnico z ono vzporod j nico, v Dragi v dvorazrednlco. ! Preureditev šol, nove Sole, nova učna mesta. j V Dolnji Lendavi se ukinejo tri mad-| žarske verske šole (kat., proL, fid.) in se priklopijo kot madžarsko v/p-ircdniee k slovenski državni petrazrednici. Na Holmcu na liivAetn Koroškem so jo ustanovil* nova ljudska šola. Pri St. Jurju ob Taboru ze otvori nova vzporednica, Sistomiziranje stalnih služb učiteljic ženskih ročnih del se sklene za ljudsko I Jančl5 evolčas sodnljsko obsojen, »o prt- Sle tudi na sojo višjega šolskega sveta. Nepobltno je dokazano, da so bile vse ovadbo samo izrodki strankarska strasti župnikov«. Zato ui nušel v šol. sv. nobenoga vzroka za kako disciplinarno stavijo konzulatu vse podatke. "V glav- nem so ti podatki nastopni: Popolno pooblastilo konzulata, eksccrpt ii župne matice, potrdilo beograjske vlado, da je jirosilcc naš državljan, kar je potrebno posebno v onih primerih, postopanje proti Robertu SenicL Pač pa : kadar gre za to, da zahteva rodbina se rekvirira. kazenski akt dr. Janči«, da , v Evropi imovino umrlega svojega se ugotovi, ali ni ravno pri njom podau j člana iz Amerike, ker je veliko Imo-vzrok za disciplinarno poMopanj«. [vlne naših državljanov poverjeno varstvu upraviteljev neprijateljske imovi-Rezlstenca madžaronsklh duhovnikov v I nP- (The Alien Property Guarodian). Prekmurju. Ikatorl še vedno zahtovajo takih potr- Katoliiilci duhovniki v Prekmurju no- I oziram na kompenzacijo za urnr-Šolo ponekod na slovenskih ljudskih So- >n 1*1 delti J« treba poleg gori navede-lah poučevati veronauka, ker bi ga mo- l 5o nastoppo: rali učiti v slovenskem jeziku. Zato ga j A. Za umrle: Kompenzacija se pla-poučujejo civilni učitelji, ki so iuk iz-iča ženi in mladoletnim, permanentuo prašanl Iz veronauka. j bolnim ln ostalim odvisnim osebam, ki Ko je šolski svot še sklepal o neka- so živele s pomočjo umrlega. V tem terih prošnjah za rcaktivlranje, o upoko- primeru morajo nasledniki predložit) jitvah in o raznih disciplinarnih slnčrt- overovljene dokaze, da so ros prejo-jih je bilo zasedanje zaključeno. j mali mi pokojnega denarno pomoč, le dokaze jlni more dati pošta ali banka, S preko katere so dobivali denar lz S stanovanjske in Amerike. Na teh potrdilih mora stati -- . 4 iznos vsote, datum in kraj odpošiljat-»rggfR Sile dnKffiSa ve in kdaj je bila pošiljatev izplačana Beograd, 16. novembra, j v Evropi in komu. Ce ni mogoče dati r, ..... ., . takih dokazov, tedaj mora pristojna Danes je zaključena stanovanjska in obcina potJ.dilit da jo pokojnik res skrbel za svojce doma. Ta občinska potrdil« lahko pomagajo, kadnr ni družili pravih dokazov, vendar pa niso povse n sigurna. Soproga umrlega mora priložiti potrdilo, da je šo vedno I vdova. Bolni morajo imeti potrdilo od diaginjfka anketa. Debata je bila zelo živahna in še dosti plodna. Rezultat jo, da se predelata Jtanovanjska in dravinjska naredba. Minister za socijalno politiko dr. Kukovec je to |delo poveril posebnim sekcijam prav- .„ owm m mwll w .mkov iz vse države tor imenoval kot zfIravnIk;li katar0 m(>ra bit, potrjeno or«vn,si.-« eksperta iz Slovenije za tudj 0(1 pristojne oblasti, da so ne- , pravniška i draginjo gosp. dr. H. Stesko, za ;stanovanjsko jo gosp. dr. F. Gor-iča. \ Obe sekciji bosta že jutri gotovi, i Predlogi pridejo v zakonodavnl odbor, j kjer bo referent g. K u r b e g o v i č. Glavna načela stanovanjske nared-I be, ki bo veljala po 30. aprilu 1922. so i ta, da se po makslmiranlb cenah dosedanjih naredb zaščitijo še za tri leta •najemniki do 30(10 dinarjev mesečnega dohodka, dalje da se v kategoriji ! uradnikov in siromašnih slojev slano-j vanja ne morejo odpovedati in istota-|ko ne lokali malih obrtnikov. Glede drugih najemnikov ho velial sl obod ni dogovor, o odpovedi ho odločalo na eventualne pritožbe redno sodišče, o pritožbah zoper višino najemnino pa razsodišče. Za rekvizicljo se ustanove občinski stanovanjski uradi. Do dne 30. aprila 1022 vcltajo staro naredbe. Javna r.ačela draginjske naredbe: maksimiranje odpade, zahteva se ozna-Jenje cen, kazni za kopičenje živil in v< riž.iištvo in oderuštvo. Sodila bodo glavarstva in pokrajinska uprava, v Srbiji pa občinski in prvostopni su-dovi. Višina najvišje kazni ni določena, samo najvišja gratiiea. Dosedanje razsodbo občinskih sol|?č se bodo revidirale od ministrstva za socijalno politiko. šnlo v Krašnji, Blagovici in Zlatem po- lju s sedežem v Krašnji Nastavi se Katarina Potrato. Za ljudsko šnlo v St. 11 ju pod Turjakom, v št. Vidu pod VaMo-kom in v Smiklavžu z uralnim se ležem v St. lljn. Služba se razpiše. Za šolo v St. Jurjn ob Taboru, v Lokah in na Cio-milskem z uradnim seiložem v št. Jurju. Za šolo na Polzeli in v št. Potni v Sav. dolini z uradnim sedežem na Polzeli. Za Polzelo se imenuje gospa Josipi-na Kitova. Mesto v St. Jurju so razpiše. Pritožba proti proSnl.iTv-i vasi Luč.ir-jev Kal v šolski okoliš Polje in proti preSnlank' vasi Kandia, Žabja vas in Bršljin v šolski okoliš novomeški se zavrnejo. Ovadile župnika Jančlča. Ovadbe župnika dr. .Tarč'ča p-p.fi nad-učitelju Robertu Senlci pri Št. Petru v Savinjski dolini, vsled kojib jc bil dr. i Jlmerihanske dedfžma Oddclak za socijalno skrbstvo pokrajinske upravo za Slovenijo objavlja nastopni akt, katerega je prejelo preko ministrstva zunanjih zadev od našega generalnega konzulata v Nevv !Yorku, pod čigar jurisdikcijo spadajo ! države: New York, Pennsylvanil, 'Oliio, Nevv Jcrsey, Virginia, West-IVirginia. Massaehtisetts, Connectlcut, \ Nevv - Hampshire, Vermont, Delamare, Maryland. Maine, South - Carolina, i North - Carolina, Georgia, Alabamtt. Missi.-sipi, Florida, Rhode Island. Generalni konzulat v Novv Yorkn prosi zunanje ministrstvo, naj se potom časopisja pouči občinstvo, naj »e no obrača direktno na konzulat s svojimi prošnjami in zahtevami, ker s tem samo zavlačujejo svojo stvar in delo konzulata, ki nima dovolj delavnih moči na razpolaga Da bi so prišlo vsemu temu v okoin, jn treba, da i zainteresirani obrnejo tozadevno na i svoje pristojne oblasti, ki jim bodo I dala takoj potrebna navodila, da do- ozdravljlvi, dn sami nn morejo skrbeti -a Življenje. Isto velja tudi za stare roditelje in druge. V primoru, da se podeljuje kompenzacija v mosočrilh obrokih, tedaj se morajo ta potrdila obnavljati vsako tri mesece ali pol leta, kakor to že določajo zakoni posameznih dižav. Sieer bo pa to v vsakem posameznem primeru naznačeno. B. Za .ine, ki so trajno nesposobni; Taki dobivajo ponekod vso kompenzacijo naenkrat, ponekod v obrokih. Trajno nesposobni morajo poročati vsake tri mesece ali vsakega pol leti da še žive, in da so šo nesposobni. Pri zahtevaniu kompenzacije za umrlega morajo na-lednlkl vedno priložiti ubožno spričevalo. Pri zahtevah lastnino umrl 'ga morajo biti priloženi dokumenti občine. V nekaterih ameriških državih predpisuje zakon, da se mora inm.lna na osebe, ki je neoporečno mrtva, izročiti onim osebam, ki so pozvane ra naslednice, kar je i«i Cesto drugače, kakor pri naših zakonih o nasledstvu tn morajo včasih tc osebo za nekatere del« imovine same napisati priznanl-ee in jiii poslati konzulatu. Seveda se to ne more poslati naprej. V takih primerih bo na=lednikom naknadno konzulat poročal o tem. čo je tndi poprej dobil o zainteresiranih žo vse dokumente. Politične lieležHe 4- O novi republikanski stranki v Sloveniji prinaša tržaški »Piccolo della sera sledeče poročilo: «Prot. Jožo Petrič, bivši član Presliiroja v Beogradu in bivši ravnatelj Susteršičcvegn glasila »Resnica*, sedaj sotrudnik »Avtonomista*, snuje med Slovenci republikansko stranko. Pravijo, ila jo Petriča premamila Itadičerva slava, v?k*i česar se jo odločil, propagirati avtonomno Slovenijo, na čelu katere bo za predsednika dr. Susteršič in katero bo kot zunanji minister vodil prof. Petrič.* To lina sedaj g. Petrič od svojih sijajnih vicev. -r »Naprcjeva« albanSčina, Beograjski dopisnik alf »Novi vaa«, „ razumeli, toda, ako trdi kaj takega beograjski dopisnik »Naprej«* gobpod —n—n, je pač malo preveč. Kako si gospod —n—n predstavlja araniiranj» takih napadov, jo povsem noumijlvo kajti vsa zgodovina Albanije od leta* 1451. sem, ko so se začeli prvi boji med Albanci in Turki, do danes, zgodovina noprostanih vpadov na sosednja ozemlja. Albanci so vpadali » Turčijo, Črno goro, Grško, Srbije, vpadajo danes v Jugoslavijo, a «N,i' prej* govori o aranžiranju napadov jn konfliktov! Ista albanska plemena, ki so leta 1013. uprizorila takoimenova-no albansko pobuno v debarskem iu tetovskem okraju, uprizarjajo vpada še danes, torej so nazadnje — tako bo trdil po »Naproju* »Novi Ca«> — nagovorili Srbi Arnavto, da naj vznemirjajo s svojimi napadi Jugoslavijo, Do take logike se bo »Naprejiu na-zadnje vzpričo njegovih včerajšnjih trditov prav lahko povzpeti. Žalostno je pa, da se najde list, ki se v 8a.su. ko se rešuje za našo državo tako "a;, no vprašanje kot jc ravno albansK ne sramuje takih hujskarij, ki jih do dane« niso zagrešili niti italijanski i;, sti. Prav nič se pa ne bomo čiiillli, ako bomo čitali jutri v kakem Italijanskem fašlstovskem listu to »izvirno »Na-prejevo» informacijo. Po sveht — Poklonltfv češke vojske naiemu kralju. Kralj Aleksander je v četrtek sprejel češkoslovaškega podpolkovnika Franca Mellcharla, kl mu le v Imenu če-škoslovaškcga 48. pešrolka, kl nosi Ime «JuKoslavl)a», poklonil kip, kl Ka ]e Izderi kipar Sturde In kl predstavila Ikara Poklonil mu le tudi kffllso bivšega srbskega dobrovolca Ccrinaka »Zvestoba za zvestobo.. Kralj se |e zahva'11 za dar ln čestital češkoslovaški republiki k njenemu napredku In k uspehu moblllzaclle o priliki Karlovega puča. — Položaj italijanske vlade je šo vedno negotov. Za spoznanje se je r-i-tuacija morda celo izboljšala. Posebno Nittijeva politična skupina se izjavlja proti padcu Bonoinljcvega kabineta in prijatelji |w>članci bivšega ministrskega predsednika Giolittija priporočajo na Monto Citoriju mirnost, in res* nost. Isto mnenje prevladuje tudi pri večini socialističnih poslanccv. Ostro opozicijonalno gilvanjo pa vzdržujejo in nadaljujejo fašisti, naeijonalisti in člani liberalne demokratsko stranke. Položaj vlado je torej, dasi neja^n, vendarle precej stacijonaren ter so vesti o odstopu Bonomija vsaj trenutno potihnile. — Vcnizelistična zarota na Orškeiu. Atenska policija jo aretirala poStncgi kurirja Bobangelica, ki oskrbuj.) svežo med Pire,jem in Carigradcm. Pri njem je našla pismo, naslovljeno na generala Zimbrotakija, katerega mu je poslal venizelistlčni borec s Krote Sila-laki. Pismo jasno dokazuje, da snujejo vonizelisti veliko zaroto proti sedanjo, mu režimu v Grški. Varnostni organi so aretirali mnogo oseb ter zaplenili velike zaloge orožja, katerega so Imeli skritega pristaši Venlzelosa, — Kandidati za madžarski presto! Action Francaiso jo doznala preko beograjskega časopisja, da prideta n kandidaturo na madžarski prestol v poštev dve osebi: vojvoda pl. Cen naught in vojvoda D' Aaosta. Prvega podpira Anglija, ki bi sl na ta način rada prisvojila nadzorstvo nad Madžarsko in dosegla nevtralizadjo d<>J navsko paroplovbe, drugega pa pod pira IUlija. Vojvoda Connaught in.; še največ upanja. — Državni dolg Francije. V odgo voru na neko interpelacijo je izjavil ' francoski zbornici finančni mlnlste Doumer, da znaša trajni dolg Francijo 142 milijard, tekočI dolg 70 milijard frankov. -LAUDE FARRERE: . U Morski ropar (Le Flibustier des Mers.) Roman. Se štirje ujetniki žive. «Ta tuka,i.» pravi Tomaž in ogleduje petega. Po-e.m se prekine ln pogleda Mary Račkam. »Kaj si rekla?« jo vpraša. ■ Da ni druge poti v Ciudad Real ko o rekl?» Pri tem ostro pogleda Špancu v oči. »Ni druge poti?» Spa-vec se že pripravlja, da nekai zine. Še to uro bora vedel za dve ali tri '.'ruge steze. Ta možakar tu pa gotovo ne pozna tiobene.» Za pasom ima Tomaž dve pištoli, i^ndai potegne jedno iu jo dvigne pred jetnikov obraz. »Steza ...» za-jeclja ujetnik, bolj mrtev ko živ. »Nobene!«. nadaljuje Tomaž in sproži. Raztreljeni možgani poSkropc vso okolico. »Sedaj pa, kar se tega tičo .*> nadaljuje Tomaž in stopi pred predzadnjega, pol Katilijanca, pol Indijanca. «Scftor Capitan,- zavpije ta obupano ln se vrže na trebuh, »ne ubljte me. milost, vse vam povem!* »Oho!*, odgovori Tomaž ravnodušno in prekriža roki. Pri tem pa ne gleda na mulata, ampak na Mary Račkam. I »Seveda poznam stezo, prav zanesljivo stezo», zagotavlja mulat po španski, kakor da ie v tem najstrašnejšem trenutku popolnoma pozabil vsak drug jezik in tudi flibustejskl dialekt, ki se siccr govori po vsej iztočni ameriški obali. »Kaj sem ti rekel ?» pravi Tomaž k Mary. »Kal sem ti rekel? No, ali je kakšna pot aH je ni?» ••Ta steza vodi okrog gorovja, za-padno, dvajset milj od tod. Tam ie tudi gaz čez reko. Če ste jo pregazlli z levega na desni breg. se obrnete skozi jelovje in pridete tiroz zaprek v Ciudad Rca!.. .* »Na tej stezi*, nadaljuje Tomaž, še vedno obrnjen k Mary Račkam, »na tej stezi bi nas prav lahko čakala zaseda...» »Le tega ne mislite, gospod kapitan*., Živahno ugovarja ujetnik. »Ni zasede, istino govorim ...» »Pa če bi zaseda tudi bila,» nadaljuje Tomaž, »bi bilo to najhujše, kar more doleteti naša vodnika, ker tirna v tem slučaju potegnem kožo z živega telesa, jaz lastnoročno.. .* «Da, da, da, da, le potegnite, gospod kapitan®, pritrjuje ujetnik. «Ce pa se izkaže, da sem govoril istino, mi darujete življenje, je li?® 'Darujem vama življenje. Dobro!» obljubi Tomaž, stop! potem k bab-nlci in jo udari po ramah. »No, ali sta govorila, je li? Kaj praviš k temu?« Pri tem se zareži krčevito, grozno. »Božja strela,» zakolne Mary, «naš kapitan in general je pa res dečko. Krotak je ko jagnje. pri moji du5i!» ».lagnje Tomaž, hurab takoj povzame Rdcčebradcc iz polnega grla. Dvajset Flibusteicev ponovi ta klic Se ta hip. <-Tomaž Jagn.ie, Jagaie huraH Tomaž se So vedno reži s tistim groznim krčevitim izrazom v licu, roko odpre in jo stegne proti Flibu-stcjcem, kakor da sprejema od njih svoj nov priimek v dar in odgovori: •Jagnje? Dobro je tako. Odslej sem torej Jagnje. Sedaj pa naprej! Krmilo nazad, smer na zapad! Jagnje gre sedaj v strlgo k mladim volkovom v Ciudad Real!« « Ko so bili Še sto sežnjev oddaljeni od mestnega obzidja, ustavi Tomaž Trublet, odslej imenovan Tomaž Jagnje, vso četo s kretnjo roke. Doslej so prodirali krito. Sedaj se pa Tomaž zravna in se tako pomoli iznad visoke trave, ter odide sam še kakih trideset korakov dalje, da rekogno-scira sovražne postojanke. Tri muškete počijo zapored na obzidju, kajti straže so budno pazile. Tudi pšica švistne, kajti med branilci se jc na-liajnl marsikateri Indijanec. Tomaž se jc pa za pšico brigal ravno tako malo kakor za krogle. Kakor vedno, je zaničeval opasnost in je imel v mislih Ie, kako bi najbolje razgledal utrdbo in sovražnikove postojanke, da si izbere najbolje mesto za naskok. Mesto Ciudad Real na Novi Ora-nadl je bilo zgrajeno na visoki planoti, koje stene so bile na tri strani strmo odrezane. Na četrti strani pa se planota lahko nagiba k reki in se končuje v rečnem nasipu, kjer ladje pristajajo, da izkrcavajo in nakrca-vajo blago. Pri tem jih straži več prikritih obrežnih baterij, ki branijo nasprotniku dostop do mesta z morske strani Ob reki se na isti strani i navzgor in navzdol nahajata še po i dve močni bastiji, obrnjen! proti kop-jnitii, in vrlin tega zapira pristop Še močno trdnjavsko obzidje, Katerokoli i točko si torej napadalec izbere za j napad, povsodi zadene ob največje i težave in najmočnejše utrdbe. Pod ijetje jo torei več ko težavno! j Spredaj pred jarkom se dviga več ! sežnjev visok'branik, za katerim so jluzemate iz debelega zidovja Da je ! pristop k glavni trdnjavi še bolj o tež Ločen, sta zasajeni pred nje tudi še dve vrsti palisad. Prav na vrhu trd' njavskega obzidja pa groze trdnjav skl topovi na vse štiri strani. Pot temi topovi ni videti ničesar. Le nt kaj cerkvenih stolpov štrli v nebo Trdnjavsko obzidje je potemtakem višje, ko katerakoli zgradba v mest"-Zopet počijo trije streli. Straže si namreč med tem zopet nabasal svoje muškete. Le dva koraka pred negibno opazujočim Tomažem b. izg-ne kamenček, zadet od izstreljene krogle. Tomaž je pa sedaj že videl, kar je nameraval, in se zopet umakne ter vodi svojo četico s seboj. Spanci se mu pa lz svojih kazemat rogajo, kličejo za njim, da je psiček, ter ga izzivalno vabijo, naj vendar naskoči trdnjavo. Tomaž se mirno oddaljuje in se na vsa roganja In izzivanja le smehlja. Domače vesli • Družabni sabavnl voier JDS j« ▼ soboto. dne 19. t. m- P* Strgulcu M Gosposveuki ecuti ob 8. uri zvečer. 80-BiiStjenikl ln njih rodbine eo vabljeni k obilni udeležbi. « Imenovanja ta spremembe v državni llužbL Minister pravde je imenoval: pis. asistenta Bajka 8tojea za pis. pred-ctojnika v 10. Sin. razredu pri dež. so-[jiSiu v Ljubljani-, kancliBta Antona Zorka za pis. predst, v Istem 8ln. razredu pri okrožnem sodišču v Celju; visj. pis. ofleiala Josipa Rusa za vii. pis. • Konzularna akademije t Pragi. Tla pravniški fakulteti Karlove univerze v Pragi se otvori prihodnji mesee konzularna akademija, katora ima namen, da s« ta konzularno službe v inozemstvu vzgoji primeren naraUaj. Predavali bodo na akademiji profesorji Jurldlčne fakultet e, trgovske akademij« in višjj uradniki raznih ministrstev. • Zadnji IzscljenlSki vlak odide iz Trsta v Jugoslavijo meseca decembra. • Volitev župana. V Oremožiščah na • Ljudska šola na Jeeenlcab uprizori t nedeljo, dne tO. novembra popoldne ob 8. pri »Jelenu* Plbrovčevo igro •Pred vaškim znamenjem.. Cisti dobiček je namenjen xa nabavo šolskih potrebščin. Prlredlteljlca prosi obilne udeložbe, da bo gmotni uspeli večji ter da tudi mladi Igralci - šolarji najdejo priznanje za svoja izvajanja. • Hijene na grobeh. Antona J a n e-žiča spomenik na št. ruportskem poko- Gospodarstvo H00SANJE PREDVOJNIH A.-O. PO-80JIL. Finančni minister Je s svojim reienjum z dne 10. novembra 1921 D br. 15.984 odredil: - Ceškoslovaiko-Jugoslevans** na In Izvozna družba 1 e. s. v Ljubljani 'kl se je nedavno osnovala s kapitalna 500.000 naših kron, namerava, kakor poroča »Prager Presse. prenesti svoj sedež v Prago, V Ljubljani, Zagrebu 1» 1.) Da se morejo do vključno 31, de-, Boo„nul„ ;o 08nuj„]0 filijalks." Družba cembra 1921It »lstaj»»vUnlkaJL> br. pospi ,vala tTg0vin0 med obema dr- Stajerskem je bil izvoljen za župana vrt predstojnika v 9." čin. razr. ad personam Inaprednjak gospod Anton 81 o J n S a k. na mesto pis. predstojnika pri okrož. j • Raip|sano službeno mesto. Pri knji-! do doma tako nesrečno padla po stop-todifcču v Novom mestu. — Višje dežel- Igovodstvu oddelka za socialno skrbstvo : nicah, da si je zlomila desno nogo pod no sodišče v Ljubljani je imenovalo j pokrajinske uprave ta Slovenijo v Ljub- j kolenom. Prepeljali so jo v bolnico, pravna praktikanta drja. Ivana, Pet- )jan| razpisano mesto računskega i • Tihotapstvo Iz Like. Iz Splita poro-eeheta v Novem mestu in drja. Maksa ,praktikanta z adjutom letnih 1200 kron Jajo brzojavno, da so pretekli pondeljek gouderla v Mariboru za avskultanta............... " - — - - -— '" --- „ Na lastno prošnjo sta premeščena Martin K raj Sek, poduiatluik v Šmarju pri Jelšah, k okrajnemu sodišču v Murski Soboti in Anton Bozjak, sluga r Prevaljah, k okrajnemu sodišču v (iornji Radgoni. — Imenovani so: za Itvršilna uradnika: Anton Volk, pod-uradnik v Celju, za okrožno sodišče v Celju in EJvaril Gregorič, sluga v Ljubljani, za okrajno sodišče v Murski Soboti; za poduradnlke: Ivan Toni, sluga v Tržiču, za okrajno sodišče v Dolnji LeuJavi, Jakob Sme rde I j, slu ga v Ložu, za okrajno sodišče v Metliki, Ivan Bambič, sluga pri okrajnem sodišču v PtiijU, na done lanjem službenem niostu iu Ivan Saksida, sluga v Ljubljani, za okrožno sodišče v Celju; za sluge: Bluge brez stalnega službenega mesta: Franu S i m o n i č za okrajno sodišče v Murski Soboti, Marko V o I a u-Ju i k za okrajno sodišče v Preval ah, Gašper J e s e u o v o c za okrajno sodi-Jfe v Corknici, Jakob IC o t c n t za dež. sodišče v Ljubljani, začasno sprejeli slu ga Franc P o d 1 e s e k za okrajno sodišče v Murski Soboti; vojni invalidi: Štefan Anžlovar m okrajno sodišče v Prevaljah, Anton Novak za okrajno sodišče na Vranskem, Franc Pavlin za okrožno sodišče v Novem inestu, Ivan Klemenčič za okrajno sodišče v Tr-iifu, Jakob Z u m e r za okrajno sodišče * Ložu in Viktor Godn.i a vec za okr. sodišče r Mokronogu, nadalje Mutija _ Škafar, pomožni sluga, in Davorin ^ ^ri mjitvT I rnt .. .. .1 olm •• n nl> ril 111/1 bii.1I jna v lini. ' . ° ... .... , „ , , , 4019 ei 1920 Ur. 1. it . 87 iz leta 1920 na, | ' _ ' pališču v Celovcu so celovški kulturo-;kna(lno [(0plsali in tij,osati obveznice |^ iadrug dri.vnOi nosei^odnesli ^nanokam_ , pokopali-1 predvoJnIh posoiu bivšo Avstro-ogrske iln0v.nlk0V) kl B0 ^ osnovala v Beogra, du, šteje okoli 70 nabavnih zadrug iz vseh krajov naše državo s približno 15.000 člani ln s prok.o «0.0(10 konzumeutl šča. Taka je nemška kultural • Nesreča bolne starke. 641etna Alojzija Lubec, stanujoča v baraki B za pe-šadijsko vojašnico v Mariboru, jo v sre- 11 in pripadajočo draginjsko doklado. Pro- zaplenili v Zadru 1200 kilogramov sreb šnje je vložiti ilo konca meseca nt>- ra, ki so ga tihotapci prinesli Iz Like, vembra. • V službovanje na IV dekliški šoli v Mariboru je prldeljena definltivna učiteljica na Pragorskcm gospa Angola ReNn.an. • Stalno upokojen je Anton Zorn, podinSpektor finančne kontrole v Mariboru. • Carinski tečaj. Vpisovanje v carinski :ečaj na državni trgovski šoli v Ljub-iani (Kongresni trg 2) se vrši še do pundcljka, t. j. do vštetega 21. t. tu. Vse informacijo glode tečaja dajo ravnateljstvo trgovsko šolo. • Sprememba posesti v Celju. Hišo in zemljišče v Matija Gubčovi ulici v Celju, kjer se nahaja gostilna Coli, j« kupil trgovec gosp. KOnig. • Celjsko ljudsko vseučilišče. V po-noleljck, dne 21. t. m. predava v ljudskem vseučilišču rudarski svetnik gosp. Baebler o promogu in vodnih ■dlali. • Iz Dolenje vasi pri Ribnici nam poročajo: Nodelja 28. oktobra je bila >lai> -lavo zn mlado pevsko društvo v DMenji vasi. Neumornemu pevovodji na luči telju Trostu, soilaj dodeljenemu okraj ncniti šolskemu svetu o Kočevju. Be jo po izrednem trudu posrečilo ustvariti 'z brhkih deklet in zastavnih mladenlčev zbor, ki je v ponos njemu in naši občini, tleči moram, da bl Jclel vsaki naši ob- ini takega zbora, kl naj bi družil nda- Domneva se, da tihotapci Iz Like prinašajo vsak teden v Zader do 200 kilogramov srebra in zlata. • Mala kronika. Lovro Jenko, mizar na tukajšnjem glavnem kolodvoru, je bil zaposlen v kurilnici, ko so ravno lokomotivo pomivali. Ko je Sel po kurilnici mod stroji, je iz nekega stroja puhnila para in ga obžgala po lovi roki. — Hajko Sevnik, 72iotni zasebnik v fikofji ulici, je šel po stopnicah, pri tom pa padel in si pri padcu zlomil levo roko. — Ana Uršič, dekla v Dobrni-nh, Jc na ncnov-nil.u tlačila in urejevala seno. Pri tom pa ni pazila in jo ob robu strehe padla skozi luknjo na tla. Pri padcu si jo poškodovala desno kolono. — Vinko 2gaj-nar, tesarski pomočnik iz Rudnika, je obtosaval tramo. V6led grče mu je odletela sekira v kolono desne nogo. • Pustolovec v oficirski uniformi. V Znnanji so te dni aretovali zloglasnega pustolovca Jovana Mrkiča, ki je potoval po Dalmaciji v oficirski uniformi ter nabiral darove za »invalide«. Nabrani larovl so ostali v njegovem žepu. • «ITO» - pasta za zobe odstranjuje in 'aprečuje nakopičenje škodljivega zob nega kamena. Dobi ee v lekarnah in drogerijah- J U v a n, oba za okrajuo sodišče v Dol nji Lendavi petja. Zal, da vreme ni bilo prireditvi na-| klonjcno. Vendar bi lil pričakoval nekaj Prosvefa I monarhije, ki so svojina naših državljan nov in ki jih imetniki doslej šo niso dali popisati in žigosati Ta rok se no bo voč podaljšal. 2.) Prošnje za naknadno žigosanje naj se z obveznicami vred vpošljejo ministrstvu financ, goneralnl direkciji državnih dolgov v Beogradu. 8.) Vsaka prošnja mora biti po zakonu o taksah opremljena s kolkom po 2 dinarja. Izrecno so pripominja, da ta rok velja samo za obvoznice predvojnih posojil, dočim je žigosunjo obveznic vojnih posojil že zaključeno ln be prošnjo za naknadno žigosanje vojuih posojil ue bodo vpoštovale. • • * «= Stanje Narodne banke SHS dne 8. novembra izkazuje ined drugim: kovinska podlaga 427,014.802.80 dinarjev (v zlatu 74.095.772-52 dinarjev, v srebru 16/112.507.50 dinarjev, v lnq?emskih va lutah 919.955.94 dinarjov, v depozitih v inozemstvu v raznih valutah 885,480.09» din. 72 para) (-f 2,0'.)5.0:13.90 dinarjev), posojila državi 055,445.232.27 dinarjev (+ 30,870.9(12.47 din.), novfauice v prometu 4,,559,482.535 din. (+ 04.050.115 dinarjev). Številko v oklepajih pomenijo spremembe od 1. do 8. novembra. Množina bankovcev v prometu jo torej zopet narastlo, vontlar pa jo obenem uarastla tudi kovinska podlaga Pošiljke zlata In srebra, v denarju ali predmetih, ki gredo preko našoga 0-zemlja po pošti ali drugače, so morajo po narodbl finančnega ministra deklarirati pri prvi carinarnici, ker so sicer 7-v plenijo. Glasovi proti monopollzacljl valutnega In deviznega prometa. Del časopisja so ostro izraža proti monopolizaciji • Poslanec Rcisncr v Mariboru. Danes vos zanimanja In udeležbe od zunaj, saj ob osmih zvočer bo narodni poslanec j nj• Dolenja vas koncem S"eta. No lo po-prof. Ileisnor predaval v »Narodnem ; hvalo, tudi gmotno podpore zaslužijo liomu. v Mariboru o službeni pragmatiki nc,1Dioml pevci In [icvke, da si utrde \n o drugih vprašanjih, ki so tičejo dr- j nekoliko društvo v financielnem pojavnih uslužbencev in upokojencev. , ,-leiju. Udeležba je bih torsj bolj skro 1 Mestni magistrat ljubljanski prekli- J m na — toda vsi, 'U zbira nito naklonijo svoj razglas 1 dne 28. oktobra , njeni, naj vedo, da j* društvo doseglo 1921., št, 23.627/1021/ref. XIV, glede v nedeljo 23. oktobia krasen muraličen prodajo mleka Natančneje ro razvidi iz uspeh. Ono vstaja, ne dviga, v »vojo vr- razglasa, nabitega na mestni deski a Vojaško zgiašivanje. Po naročilu komande vojnega okrožja v Ljubljani z dne 10. novombra 15)21, št. 2319 se morajo sedaj po domobilizaciji pri občini svojega bivališča zglasiti: 1.) Vsi oni, ki so bili po dokončani orožni va ji s potrdilom odpuščeni od polka (jodi-nice) ali vojnega okruga; 2.) vsi oni, ki so lili te orožne vaje oproščeni iz razlogov navedenih v pozivnem razglasu; 3.) hranilci, ki imajo tozadevne oprostilne liste iz leta 1920. in 1921.: •i.) invalidi, ki so bili že končnovcljav-no pri sodaj poslujočih nadpreglednili komisijah pregledani, odnosno, ki so priglasili za ta nadpregled; 5.) vsi oni. ki so bili pri prezentaciji iz kateregakoli vzroka zavrnjeni in končno #.) vsi oni, ki se pozivu iz kateregakoli vzroka niso odzvali. Zglašcvanje se vrši za one. ki stanujejo v Ljubljani — in sicer brez ozira na pristojnost — v vojaškem uradu (Mestni dom) v času od 20. novembra 1921 do 10. decembra 1921. K zglasitvi je prinesti seboj vojaško zglasnico in vsa tozadevna potrdila. V interesu prizadetih je, da so točno ravna jo po tem razglasu. Kdor bi se ne odzval, se bo proti njemu kazensko postopalo. * Sramota aa slovenski tisk. Pišejo na.m: Sramota za slovenski tisk je Blas-nikova »Velika Pratlka., kjer čitamo v odstavku »Sejmi«, da se vršijo živinski sejmi v Gutštanji, v RenvigI, v Gribenl (pravilno GrebinjiO, v Obordravberzi in v Lavamintu na Koroškem. Na Štajerskem pa doslodno v Mtirokl in v Mar-burgn. * Uredba o zavarovanju delavcev zoper bolezen ln nezgode. »Uradni list. po''ra'inske nprave za Slovenpo objavlja v Številki 138 »Uredbo o ureditvi zavarovanca delavcev zoper bolozen in nezgode., na kar opozariamo Interesente. * Razpust društva. Pokrajinska upra v,a za Slovenijo je razpustila društvo ♦Marburtrer SchOtzenvereln. lz državnih interesov. * Trojni JubleJ, Josip KolariČ. mizarski mojster ln hišni posestnik v Splavarslti ulici v Mariboru, praznuje v nedpllo trojni juNM: srebrno poroko s svojo soprogo Ma r"o, 40Wnlon isvTŠevanta svojca poklica in 25!ct-'.0 obstoja svoje delavnice. * Smrtna kosa. V Solčavi v Savinjskih nlanh-ah ie ittnr] posestnik ln tro-stilničnr H"tirlk H e r 1 p. brat prof. dr Vlnd. Herletn v Krnnjtu * Umrla Je v Celju 18. t. m. gospa Urš.tla Kmecl, soproga hišnega posestnika In tašča treovca g oso. Josipa Ja-eodlča. sto kličo vso, ki jim je ljubezon do na roda, do ljubke pesmt, do vsega lepega, votlilo življenja. Oreiovšek v Beograda. Prihodnji teden nastopi kot dirigent v bcogradskcin na-rodnem pozorištu c. Brezovšek, bivši ka-pelnik ljubljanske opere. Dirigiral bo Of-lenbachovo opero »Hofmannove pripovedke.. Marta Vera v Beograda. Priznana slovenska dramska umetnica Maria Vera nastopi prihodnji teden kot cost na beograjskem odru v naslovni ulogl Solokle-jeve »Anti,;one». Celjsko mestno gledališče vprlzorl v soboto dne 19. t. m. Lunderinaniiovo »Srečo v zatlšiii", dne 4. iti 8. decembra pa se igra mladinska Igra v treh deja- li Vojnlka nam poročajo, da se po t n|lh »Tončkove sanje na Miklavžev ve-vzoru dobniske nodeljske kmetijske šole ier». osnuje enako šolo tudi v Vojnlku. Prvi sestanek bo že prihodnji teden. Solo organizira tamkajšnji nadučitelj Smid. * Spori med fašisti ta republikanci v Zadru. Iz Zadra javljajo, da pride tamkaj pogosto do ostrih sporov med fašisti in republikanci Fašisti so vdrli v republikanski »Circolo Mazzinl., ga de-molirali ln odnesli rdeče zastave. Vlada je razpustila »Circolo. in »Fascio.. Republikanci se živahno pripravljajo za občinske volitve ter so objavili proklama-cijo v hrvatskem jeziku kmetom onih vasi ki pripadajo Zadru. Kmete pozlv-ljejo, naj podpirajo njihovo borbo proti sodanjemu mostnemu zastopstvu, a republikanci so pripravljeni, da priznajo pravico rabe hrvatskega jezika. * Božitulca v prid ubogim šolskim otrokom v Celju. Vodstvi obeh mostnih osnovnih šol v Celju priredita s pomočjo Splošnega ženskega društva dne 23. decembra božičnico v priti revnim šolskim otrokom obeh šol. Otroci bodo obdarovani % blagom, obleko, obuvalom in drugim. * Hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru to odda za vočletno dobo v najem. Ponudbe, kolkovane z 2 dinarjema in opremljene s takso 20 dinarjev, js do 10. decembra vložiti pri gospodarskem oddelku pokrajinsko uprave v Ljubljani * Kopališče Illdže v privatnih rokah. Iz Sara'ovn poročajo, da se je tamkai u-stannvlla delniška družba z glavnico 50 milijonov dinarjev, kl prevzame vbIp! vojnih razmer zelo zanemarjeno kopališče nitlžn ter ca opremi z vsem modernim komfortom. * Nov priročen prlstojbenlk Izide tekom meseca decembra ln bo ob»- -al na preko 200 straneh v sir' "vsMSnl, sboccd-no iiro;onl razpre 'clbl vse pristojbine v zmislu novogn. sedaj od zakonodajnega odbora narodno skupSčine odobrenega ?nčnsnegn pristo^inske-a »"'ro«?. V nkor tudi vse sodne In po5fnn prlstoiblnn. TTptv Stovane so pa tudi še prejšnje, vsled pn-»ehnlh zakonov In odredb vel in v ne pri-»tolblnn In olaUtave. Knjltra stane broširana 10 dln„ kot priporočena tiskovina 11..10 din. ter jo Jako praktična In neob-hodno potrebna za vse rls-rne, urade, trgovce In zn privatnike. H *os'a n ob'n«tmt. ?ara Vprašanje Stclnbelssovega podjetja v Bosni. Iz-Beograda javljajo: V kratkem se sestane v trgovinskem ministrstvu anketa, kl bo proučila iu rešila prašanjo podržavljena vseh lesnih in industrijskih podjetij tvrdko Steinbeies v Bosni. = Produlu-IJa sladkorja v Ceškoslova ški bo coni lotos na C25.000 ton preti 550.000 tonam lrns.kcga leta. Polovica produkcijo so bo izvozila. Večjo množino so so žo prodalo v Anglijo in Oriont, ločim izvoz v centralno Kvrr^io ne kašo dobrih Izgledov. Mednarodna donavska konferenc:-. »Narodni Llsty» poročajo, da Be bo mednarodna donavska konfcrenca pričela 1. 'annarja 1922 v Bratislavi. =» Izvoz rib Iz Nemčije je iz ozira na težavno aprovlzacljsko stanje od dno 15. novembra zaprt.. ISoraa Zagreb, devize: Berlin ček 112 — 120, Bukarešta 185 — 200, Milan Upl-t-čilo 1275 - 1H.15, čok 1280 - 1285, U>n-don Izplačilo 1240 - 1250. ček 1200 -2200, Praga 319 — 1220, Pariz 2130 valutne in devizne trgovino, češ da je J 325, Dunaj 5.15 - 5.25, Švica 5000 naš državni a|iarat prcofcorcn, da bi mo- 5700, Budimpešta. 32.50 gel ustreči rastočim zahtevam v razvo-I dolar 29.">, avstrijsko ki ju našega denarnega prometa z inozem 33, valute: krono 5.50 - 6.50, uhlji 20 — 25, čoške krono 310 — 815, stvom. Kritiki menijo, da bl monopoli- funti 1190. napoleoni 1000 - 1050, mar-zaoi!a vzbudila v inozemstvu nezaupanje ke 1"0 — 135, leji 19o - 203, lire UM 1280. v naš denar, kor bi se v inozemstvu smatralo to kot zadnje sredstvo za zbolj- 1 Banka za 1'rimorje 840 — 865. šanjo našo valuto, in pravijo, da moro Trg. obrtna banka 200 — 203. biti' edini regulator za dovize lo povpra Sevanje in ponudba v prostem prometu. Vsekakor je potrebno, tla Be ta vprašanje temeljito prouči, predno ga vlada Jugoslovenska banka 490 definitivno reši. ; Ljub. kreditna banka 900. Cene štajerskih vin. Kakor javl jajo . Marodna banka 535 — 540. Iz Maribora, so cone vin v Slovenskih Praštedlona 5075 — 5725. Hrv. eskomptna banka 730 — 740. Brodska banka 375 - 890. Jadranska banka 1490 — 1510. 500 goricah, Halozah in pri Ljutomeru v zal njem času ponovno močno narastlo. Tako se zahteva za prvovrstnega lju-tomorčana 82 do 36 K, za druga vina 28 — so — 32 K, dočim so je 60 preti kratkim dobilo vino po okoli 20 — 24 K. Pri toliki obilici vina v naši državi je to naraščanje popolnoma nerazumljivo, zlasti Se zaradi toga, ker vina skoro nič ne Izvažamo. = Mariborski živinski trg. Na so.iern. ki se je vršil dno 18. novembra .ie bilo Ročka ptička banka D05 — 515. Slov. eskomptna banka 550 — 600. Srpska banka 730 - 740. Eksploataciia drva 700. Goranln 625 — 050. Gutman 1350. Narodna štimska Industrija 575 — 595. Našička industrija drva 520 — 535. Slavonija 630 — 050. Dubr. paroplovna družba 4350 — 4450. Beograd, v a 1 ti t 0: dolarji 72.50, franki 530, marKe 87, leji 52, lovi 43, de- pripeljanih 144 prašičev in dve kozi. Co- v i 7. o: London 310, Pariz 510, Ženeva ne so bilo sledeče: 4 do 5 tednov stari ; 1270, Praga 78, Dunaj 1.30, Berlin 30, Sokolshi vestnih Celjska sokolska župa le priredila v zadnjih štirih tednlli prednjački (vaditell-ski) tečaj, kl je bil zelo dobro obiskan. Danes, dne 19. t m. se tečai zaključi in se vsi udeleženci sestanejo na poslovilni večer v dvorani hotela »Balkan«. K poslovilnemu sestanku se vabi tudi ostalo sokolstvu naklonjeno občinstvo. »Zlelnl Vcstnik». Prva številka zletne-ga Vcstnika je že Izšla ter prinaša vsa poročila o pripravah za zlet. Prva številka se je razposlala vsem sokolsklm društvom po več I-- -dov, da lo razširijo med svojim članstvom. Številka stane 50 para. »Zl.tnl Vestnik. se naroča pri Jugoslovanskem sokolskem savezu v Ljubljani Narodni dom. Druga številka Izide v drugi polovici mcscca novembra. Sokolsko gledališče v Radovljici. Novi oder v Sokolskem domu v Radovljici sc otvori dne 26. t. m. ob 8. url zvečer. Vprl-zori se izvirna noviteta — simbolična Igra »K luči!., spisal J. Splcar. — Dne 27. t. m. ob 10. url dopoldne se vrši sestanek naprcdnili gorenjskih društev, kl se pečalo s katerimkoli Izobraževalnim dcloin. Isti dan popoldne ob 3. uri se igra «K luči I. ponovi Telovadno društvo «Sokob v Dobu gostuje v nedeljo dne 20. novembra v Sokolskem domu v Domžalah s sledečim sporedom: Dcklamacija; »Mrak«, drama v dveh dejanjih, spisal Peter I\:rovltf, — Začetek točno ob t url popoldne, praSiči 100 do 150 K, 5 do 6 tednov 200 do 240, 6 do 8 tednov 300 do 350, 4 do 6 mosccov stari 640 do 750 K, 8 do 10 mesecev 1200 do 1500, eno loto 2600 do 3000, poldrugo leto 3000 do 3500 K, plemenske svin'e kg žive teže 26 do 28 K, polpitane zaklane 34 do 86 K, koze 200 do 850 K komad. ~ Somborskl žitni trg. Iz Sombora poročalo dne 10. novembra: Promet »e jo razvil, ker bo se ponudbe pomnožilo in povpraševanje povečalo. Prišlo jo do mnogo kupčljskih zaHmčkov. Cene: pšo-nica 1300 do 1320 K, nova koruza 920 do 900 K v okolici Sombora, 875 do 890 kron v okolici fiente, 890 do 920 v okolici Vršca, stara koruza 1070 do 1100 K, oves 820 do 810 K. Povpraševanje jo bi- lo najživahnejšo po Btari koruzi. Izvoz moke jo zopet popustil, ker so kurzi češkoslovaške krono in italijanske liro pa- i Urone 6197 — 6203, Ili. Naše cone so vohče previsoko nad 1078.50 — 681.50. šlilan 310. Budimpešta 8. Narodna banka SIIS 3100. Curih, dovize: Berlin 2.02. Novvvork 5.36, London 21.21, Pariz 88.05. Milan 22.30, Praga 5.65, Budimpešta 0.60, Zagreb 1.90. Bukarešta 8.42, Varšava 0.15, Dunaj 0.19, avstr. žig. krone 0.12. Dunaj, dovize: Zagreb 1973 — 197V. Berlin 2217 — 2252. Budimpešta 673.50 — 676.50. London 23.590 - 23.010. Milan 21.490 — 24.510, Newyork 5878 — .">877, Pariz 42.580 — 42.020, Prapta 6217 - 6253, Sofija 8295 — 3305. Varšava, 198 — 200, Curih 110.475 — 110.525. valute: dolarji 5823 — 5827. lovi 2995 -3005, funti 23.490 — 23.510, francoski franki 42.3SO — -<3.420. lire 24.160 — 24.180. dinarji 7880 — 7900, polisko marko 197.5 - 199.5. leji 4145 - 4155, švicarski franki 109.875 — 109.925, češke madžarsko krom svetovnimi cenami. Dokler se te ceno ne »nižajo n! misliti na večji izvoz. NaSe žitne cene v Inozemstvu se pa morajo znižati samo po sebi in ne na račun pa lanja naSo valuto. =■ Češki hmeljskl trg. Iz 7-atca nam poroča'n z dno 14. novembra: Kupčin nn deželi živahna. Ceno: 5S00 do 6400 Kč. za 50 kg. Mnogi Insttdki so vzdržljivi in zahtevajo do 7000 Kč za 50 kg. ■» Podružnica Jugoslovanske Unlon-banke v Celju. Kakor se doznava. naseli Jugoslovanska Unlon-banka (poprej Mariborska-eskomptna banka) svojo podružnico v Cel'u v hiSi gdč. Ermcnc v Prešernovi ulici. «= Tvornica celuloze v Drvar«, kl 'e bila last Ptolnbelssnvih pod;etll, ie sklicala za 7. decembra svoj občni zbor. na katerem se bo sklepalo o povišanju "lavn'"0 In nrtcion.illvaeil podjetja, ■» WIldlJeva tvernlca za ekstrakte na Polzeli se je nacionalizirala. Večino delnic jc prevzela te dni Jadranska banka. — S!ndkornn tvernlca v Beogradu v državnih rokah. Kakor javljalo lz Beograda, preide s 1. varcem 1922 beograjska tvornica sladkorja t državne roke. Berlin, devize: Rim 1121.85-1123.^ London 1008.90 — 1071.10, Novvvork 209.48 — 270.02, Pariz 1908 - 1972, Švica 5109.85 - 5120.15. Dunaj 9.53 -9.57. Praga 291.70 — 292.30, Budimpešta 27.72 - 27.78. Vremensko Ijin^':ana 406 ti nnd mnrip-,-. Da" 18. nov. £ E le n 138 8 39 3 1. 740 1 7 0 8 7 72 Vetrovi sl jug Nebo obl Prednja »r. ajirja temperatura 7 9, normalna 8 0. Vremenska oapomi: oblačno Jalno vreme Solne* v»h«J» oh 7-5, «t»l-%ja oh 18-84 stanejo do SO besedi Din. 3'-, vitkih nadaljnjih 0 besedi 1 Din. — Trgovski oglasi, dopisovanj«, nepremičnine do BO besedi 6 Din., vsakih nadaljnjih 6 besedi 2 Din. - Plačo s« naprej. (Lahko tudi v znamkah.) Na vpraianj« s« odgovarja le, ako J« vprašanju priložena znamka za odgovor. iSČSM 1801 OTROŠKO VRTNARICO V d\eletu«mu dečku. Nusluv v npriraiStru .<.Intra». TIHJ5AVNT PODURADNIK, ie mlad in zdrav, ki j« ra hil prisiljen vsled ua.,talih rainner stopiti t pokoj, ifče iiatneJčonja. — Ponudbo pod «?lnil>a» na npravo «Jatra>. KUHARICA itde sluiibe t mestu ali na deželi, gre tudi k orožnikom s i kaki rranjfi skupini ta gospodinjo. Naslov pove luJuik na Dunajski cesti 17, Ljub-Ijaaa 1885 SMREKOV GOZD, zaraSčen z lepimi ilebli, re takoj kupi. Ponudi« pod «Gozd» na upravo .Jutra«. SVEŽI LAVOR, vso zimo zelen in razne šopke poiiPain t poštnih zavitltih proti povzetju s plačano pofto 20 kg 8J din. Adam Pestorič, s Jclgaika (Boka>. PRODA BE GLASOVIH dvor. tvrdke Streicher & Solin, j AVicD, veliki, zelo dobro ohra-1 ujeu. Ljubljana, llrauilnifka c. 7/1, vrata 48. Cena nizka. SPRETNEGA VLAGALOA, rmoiuega v ualzirnnju ekspe- riieijskih del, sprejme Kolin-•kv tovarna v Ljubljani. 1886 PRODA SE III,AGO ! za slmsko suknjo, močno, sai 1 nitko ceno. Ni-slov t upravi .Jutra«. ponudbe pod »Stanovanje* na upravo ID n Iavorjevo listje, kitice, Ruftus, lavori-kasto črešnjo in kalio, rožmarinove vejice, »kozi vso zimo sveže in zelene, za venco in razne šopke, pošiljam po pošti po zelo ni:ki eeni proti povzetju ali poprej »njemu plačilu. 1879 M. ŠTEFAN, Siisiafc, SS3S. Damsko, moško in otroško modno blago ir,3f> FR. FAGAm, CELJE Gosposlia nllca 26 Razpošiljalna priporoča Kdor hoie imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakin.nje raznih „koles" v peči, naj so obrne na tvrdko 5 R sfav&ni in pofci£tweni in tifar ,r«»TvrT, ^,r„T t . »Slovenski bombaž" „KONKURENCIJA" za pletenje »• , 7 c-SL-« znamke „Jagnje" LJUDl]ana - Zig". olSKa v v8ch lioiili barvah In V3ake debelosti. Zahvala. Vsemogočnemu je dopadlo, da je dne 14 novembra ponoči poklical k Sebi zveito svojo služabnico 85letuo gospo Marijo Seinkovič, roj. Jaki ki smo jo dne 16. novembra sprem di k večnomu počitku. Za mnogohrojne dokaze iskrenega sočutja povodom njene dolge bolezni iu r.mrti izrekamo tem p6tem priarčuo zahvalo vsem prijatelj, m in snaueou. Prav posebna aahvala bodi hrečona č. gg. domačima duhovnikoma in čč. šolskim sestram za duševno tolažbo ob smrti blago pokojnice, nadalje g. dr. J. Tavčarju za lajšanje telesnih bolečin, istotako so zahvaljujemo domačemu pevskemu sbnru in pevkam Marijino družbe »a žalostinki doma in nb grobu. Iskreno se zahvaljujemo tudi gospoj Robičevi. ki nam je ob dolgi bolesni in ob smrti nopozabno babice stala s tolažiluo besedo in dejanjem zv?sto ob strani. Končno bodi zahvala vsom trži) nem iu triankam ter sploh vsem. ki so od blizu in daleč prihiteli ter spromljali drago pokojnioo na njeni zadnji poti. Nopozabno pokojnioo priporočamo v molitev iu i blag spomin: veletrgovina s papir]ein in pisalnimi potrebščinami Nuiičič.Fuistidrugovi ZiiGR3E3B, == Poštni predal »OS. === Glavno zaGtopništvo in saloga Eumzi s tvoruica. papirja O&TfiEANN I WATTENS ni zvitki znamka .^SCakadu1' v 50 barvah L U R E teešc in v bai vah 1861 V Središču, dno 16. novembra 1921. 1895 Žalujoča obitelj A. Kosijeva. Pesneiniii zvitki in papirji za kopiranje Itd. itd. U smislu društvenih pravila časti se ovo ravnateljstvo pozvati gospodu dioničare na I.ojk č - se obdržavati u društvenim prostorijama dne 6. deecmbra t. g. u 10 sati prije podne ?a sliedeeim Dnevnim pedom: 1 Uvješčc ravnateljstva i nadzornog odbora; predloženje bilauco za god. 1919. i 1920. i absolutorij rav-nateljptvu i nadzornom ovlboru. i Prellog o razdiobi čistog dobitka. 3. Preiuačenje čl. 1, 2. 8, 4, o, lo, 19, 29. 30, 37, 41. 43, 46, 48, 54, 56, 67, 60, 63, 67. i 69. te .ikinuče e1. 16. 31, 48, 69, 6o, 66. i 68. društvenih pravila i dosijedm promjeno. bro.ieva pojediuih flanaba. 4. Izbor ravnateljstva. iv Itiltor nadzornog odbora. - Bilanca če biti izložens u društvenim rrostorijama n* uvid gospod' dioničarima kroz 8 dana prije glavne • ,ip«tine. U smislu čl. 44. društvenih pravila, svaki dioničar, koji želi pri6ustvovati giavnoj skupštini, dtižan je ■oloziti svojt dionice 8 dana prije glavno sknpštine, t. j. najkasnijo do 28. novombra t. god. uključivo. i to kod Jadranske banke u Beogradu, kod Prve Hrvatske Štedione i Hrvatske Eskomptne Banke u Zagrebu, kr-d Filialke Jadransko Banke u Ljubi,jan;, kod Banko i btediono za Primorje na Suš iku i kod Banca Fiumana n a Rijeel. Na temelju čl. 52. društvenih pravila imadu sjedišto i glas na glamoj sktpštini samo oni dloničari, koji .-esjednju najmauje deset, dionica. Svakih deset dionici dadu pravo na jedan glas. •Icdua pravomočna odiijka u pre imetu pod točkom 3. dnevnog reda, moči či> se stvoriti samo prema usta--.;ovsma čl. 48. društvenih pravila. Bljeka, dne 19. novembra, 1981. Havmateljstiro. Kaonn raiiajero za god. 1918. — Aktiva: Brodovlje K 9,231.397 — ; Nekretnine K 412.497-68; Inventar K 379.117-43; Jamčovino K 15:;.009 -; Vlastiti efekti K 5,125.17966; Efekti Mirovinske zaklade K 554.41666: Efekti u pohrani K 1.126-50; Gotovina K 42.94060; Dužnici K 10,638.903-3-. Ukupno Iv 26.537.58678. — Pasiva: Glavnica K 6,000,000-—; Osjegurajuča zaklada IC 3,137.718-57; Pričuvna zaklada ii 844.1)1574; Zaklada za obnovu brodovlja K 7,644.801-65; Zaklada za istresenje hrodova K 3.989.136 97; 1'otporna zaklada K 233.774-36; Mirovinska zaklada K 674.181-76; Vjerovnici K 3,036124 89; Prelazao IC 6:0.085 07; Dobitak K 468.047 78. Ukupno K 26,6:i7.5Si;-78. Haoun dobitki 1 gubltka. — Dati: Uprava K 839.631 63; Osiguracija brodovlja K 308.657-57: Perezl K 62.087 64; Istresenje i amortizacija K 621.461-66; Dobitak K 468.947-78. Ukupno K 2,287.889-17. — Imati: Saldo na nove ez 1918. K 13.247 63; Poslovni prihod K 2,274.641-64. Uknpno K 2,287,889-17, Bičun razmjere za god. 19aO. — Aktiva: Brodovlje K 9,231.397 —; Nekretnine K 206.448-79; Inventar K 236-452-23; Jau:ecvine K 98-740'—; Vlastiti efekti K 2,836 120 —; Efekti Nirovinske zaklade K 449.416 66; Efekti u prehrani K 1.125 50; Gotovina K 240.454 63; Dužnici K 32,481.82611; Uknpno K 45.780.480.02. - Pasiva: Glavnica I£ 6,000.000'-; Osjegurajuča zoAlada K 3,186 99919; Pričuvna zaklada K 870 263-21; Zaklada za obnovu brodovlja K 7,873.939 70; Zaklada za istro«enje brodovlja K 4,358.392-86; Potporna zaklada K 231.23812; Mirovinska zaklada K 659 317 44; Vjerovnici K 18,902.480-11; Prelazno K 2,258.466 69; Dobitak K 1,438.883-71; Ukupno 46,780.480-92. Baiun dobitka 1 gubltka. — Dati: Uprava, teč. razlika i previtba K 6,042 856-12; Osiguracija brodovlja K 665 975 08; Perezi K 121 250-64; Istrešenjo i amortizacija K 676.304 67; Dobitak K L438-883^71; Ukupno: K 7.844,270-22. K 7,844.270-22. Imati: Saldo na novo ex 1919, K 468.047-78; Poslovni prihod K 7,376.222 44; Uknpno Vidjeno i uspovedjeno sa glavnim i nuzgrednim knjigama prenadjsna je u potpunom redn. 1901 Nadzorni odbor. Bilanea i izvješča ravnateljstva i nadzorneg odbora, biti čo izloženi na uvid n prostorijama ravnateljstva počam od 28. novembra o. g. do dana glavno Bkupštine. -K.-vr 7v>: ♦i -X -a Jr? | Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, fVSari- % bor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik Zaareb. . , ...... I w'en> Opatija, Zadar, sprejema ulop na hranline knjižice, žiro in druge v,op pod najugodnejšimi pogoji. | New-York, Frank sakser, sta?e Bank. Preuzema m bančne posle najtočneje in najliiila^neje. ======— f p08iovne zveze z vsemi večjimi mesti v tu-in inozemstvu. nska banka jf