Naročnina *	AmroazrOa: Vi leta X 2-50, '/■ leta X S-—, celo leto K 10-— *	Benfije:	.	K S-50,	„	X 7--,	„ K 14-— Ct MtioeaaatM:	.	tr. 4-20,	„	Ir. 8-20,	„	Ir. 16-80 za Ameriko cela leto 8*25 dolarje.		V Ljubljani, v četrtek dne 25. junija 1914. UrednfStVo fn upravništvo: Frančiškanska ulica štev. io, I. nadstropje.			Oglasnina za 6 krat deljeno mm vrsto enkrat	v. — Pri večkramih objavah primeren popust.	
Štev. 26.	Posamezna številka za vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 8 kron.		Leto IV.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1915. Za vsake pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene sl'jce Prečerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino za vsako sliko.						
Nov poraz Arabcev v Tripolisu: V Gedaliji je general Cantor porazil 2000 arabskih vstašev, ki so hoteli
pregnati laške posadke.
ZVONIMIR KOSEM:
Na kresni večer.
Somrak je legal na zemljo. V daljavi je šumela svojo večerno pesem Kolpa; kadarkoli sem se ozrl z gostilniškega vrta, se mi je zalesketala za ovinkom skozi redko, razcvelo grmovje ob cesti njena čista gladina tako ljubo in smehljaje pred očmi, kakor da mi vošči sto in sto sreč za moje mlado življenje.
S košatimi kostanji obsajeni vrt se je polnil vedno bolj z gosti. Zdajpazdaj je priplesal z veličastne, v vetru šušteče strehe zelenih vrhov nad nami širok list in padel tiho na peščena tla. Skočnih korakov se je sukala okoli okroglih, z belimi prti pregrnejnih miz mlada, brhka natakarica, modri predpasnik zadaj nad boki v ljubko petljico zavezan, rdečo pet-Ijico tudi na glavi v gostih laseh, v prožeči levici žolto, peneče pivo; iz splošnega hrupa je zazvenel včasih njen zvočni smeh.
Mračilo se je naglo; mlačen poletni večer je pihal preko vrta in podil dim cigaret proti košatili vrhovom. Gostilničarka, ženska v najlepših letih, krepkih oblih prsi in bokov, je prižgala veliko, visoko med kostanji visečo petrolejko; medla svetloba se je razlila na obraze vseh gostov.
Bil sem na poti v Karlovec in v Zagreb; že sem hotel vstati, da bi se napotil dalje, ko prisede k moji mizi zopet gostilničarka.
»Nikar ne odhajajte, gospod! Danes je vendar kresni večer. Ostanite čez noč tukaj, pa se odpeljete jutri naprej... Kam bi zdaj ponoči? Tudi voza ne dobite zdaj nikjer v vasi... Morda še niste videli, kako kresujejo v Beli Krajini naše de-vojke. Zdaj se vam nudi za to lepa priložnost. Prej vam pa še povem lepo povest, če ste zadovoljni.«
Razveselil sem se.
Njene bele, gole podlakti, ki so oblete izpod kratkih rokavov, so se naslonile mehko na mizo.
»Pred dolgimi leti je bilo prav takole na kresni večer«, tako je začela pripovedovati. »Ravnica okrog Kolpe je že davno počivala, po holmih in hribih nad ravnico so se užigali polagoma kresovi, vsi žareči in svetli. Kakor drobne lučke so letale preko travnikov in polj kresnice, ugašale v visoki, dehteči travi in se čez nekoliko časa zopet posvetile izza bilk in grmov. Prijetno toplo je pihal z juga veter in brazdil kakor nagel, neviden plug po travi in po pšenici.
S holmov in s hribov je hitel vrisk za vriskom na ravnico, z ravnice pa je odzdravljalo vriskom dekliško petje in fantovsko ukanje. Večjidel so bili le fantje pri kresovih; zakaj belokranjska dekleta imajo na kresni večer dovolj opravila doma, preden se odpravijo tudi sama kresovat. Običaj, kako kresujejo na Belokranjskem dekleta, je starodaven in izredno lep; žal, da polagoma izumira, in bo bržkone, kakor pravijo, prejkoslej po-.polnoma izumrl. Kresujoče devojke se imenujejo »kresnice«, katerih vsaka skupina ima v svoji sredi piskarja, dečka s piščalko; drugod na Kranjskem nimajo nikjer tega običaja.
Četvero brhkih devojk, četvero »kresnic« s piskarjem pred seboj je stopalo v gostem mraku po bregu navzdol z griča proti ravnici. Od daleč je že razločno po-šumevala Kolpa. Dekleta so se živahno razgovarjala in zdajpazdaj zapela, »pi-skar« je zapiskal na piščalko. Tako lep večer je bil, da bi posegel človek od ve-
selja z roko v nebo, je odprl in se začudil, če bi bilo v paradižu lepše kakor na zemlji.
»Poglej, Mara, te kresove po hribih!«
»Kakor da bi hoteli pregoreti do nebes samih, tako plamene. Jana, pa kaj ti kresovi, — vse lepše kresujemo me. Vidiš kako se mi je že košarica napolnila z jajci, tudi drobiža sem mnogo nabrala...«
»Pa bomo še več nakresovale kakor smo že. Kmalu bomo na ravnici, kmalu v vasi. Mara, poslušaj! Krčmarjev Lojze ti bo zvrhal košarico s samimi cekini...«
»Lojze? Ne norčuj se!« je zardela Mara; nato pa je nenadoma utihnila.
»Ali sem te razžalila?« se je zasmejala Jana z brezskrbnim otroškim smehom. »Saj to je znano vsakomur, da se imata z Lojzom rada. Čemu bi ne bilo tudi meni, ki sem tvoja prijateljica... Ti otrok ti, kako hitro zameri!...«
»Otrok sem, da, reven otrok... ti pa si kakor bogata princezinja ...«
»Res si mi zamerila? Za tisto besedico?« —-
Jani so se zresnila lica; tiha je ostala Mara. Ostali dve devojki, Kata in Bara, sta se spogledali skrivnostno med seboj; še piskar je prenehal za hip piskati na piščalko.
»Dve najboljši prijateljici... pa se mislita spreti!« se je razjezila Kata. »Zaradi fanta se spreti — to je najbolj neumno; saj je fantov povsod dosti, povsod na izbere... Mara, Jana! Zapojmo še, pa bodimo vesele!«
»Res je. Brez tebe, Jana, bi težko izhajale pri kresovanju; tako lep glas imaš kakor slavček v gošči« je pripomnila Bara. »In ti, Mara, bodi vesela, če te ima Lojze rad. Saj imamo tudi /ne vsaka svojega fanta ...«
»Jaz ga še nimam!« je poskočila Jana, »jaz ne!«
»Ga pa še dobiš... in ne težko, ker nisi revna kakor me druge ...«
Zopet so zapele devojke; a tiste prisrčne radosti kakor poprej, ni bilo več v petju. Marin glas je drhtel kakor struna, Jana pa je sredi petja s svojim visokim sopranom včasi naenkrat zastala. Bilo je, kakor da je zaplesala pred očmi cvetočih deklet zla slutnja in jim silila še dalje v srca t..
Že so bile na ravnici. Od vseh strani, z vseh dobrav in holmov se je razlegalo petje »kresnic«, ki so se bile tudi napotile kresovat; v ločenih skupinah, po štiri in štiri, so stopale po potih navzdol, iz mraka so belele kakor mehka bleščeča svila njih obleke. Vedno bolj so žareli in svetili kresovi na hribih, s holmov je donelo ukanje; in petje »kresnic« je vedno lepše zvonilo in hitelo v odzdrav proti holmom, proti hribom.
Stopile so v vas; okna vseh hiš razsvetljena; na poti gruče ljudi; žensk, moških in otrok, ki so bili čakali na »kresnice«. Vesel šunder in šumel skozi vas: »Že gredo! So že tu!«
Z nizkih, k tlom nagnjenih streh so viseli nad razsvetljenimi okni šopi ivan-čič. Skočna, vedno vesela domača dekleta so metala na strehe iz raznih rož spletene vence in kite; kateri je ostal venec na strehi, ta je radostno kriknila: »Kmalu se omožim!«
Kateri pa je padel venec s strehe, se je zasmejala: »Se dolgo ostanem samica! Kaj zato?«
Pri prvi hiši so »kresnice« obstale; še troje drugih skupin je bilo došlo medtem in se jim pridružilo. Na pragu pred hišo so stoje in sede gledali domači cvetoče ebrazke deklet. Kresnice so se razvrstile v krog, dečki so pripravili svoje
piščalke. Lepo in ubrano se je razleglo petje preko vasi:
Bog daj, Bog daj dobar večer!
Daj nam. Bože dobro leto!
Za večerkom bolje jutro!
Daj nam Bože dobro leto!
Tute jesu lepi dvori, lepi dvori pometeni; pomele jih devojčice, devojčice Jane, Mare.
Janin srebrni glasek je zvenel izmed drugih glasov tako zvočno in jasno kakor kristalen studenec, Mari pa je zastajala sapa v grlu.
Ko so odpele prvo, so zapele po vrsti še' vse druge ivanjske pesmi, kolikor so jih vedele in znale. Navsezadnje so bile »kresnice« še obdarovane; Marina košarica se je prijetno polnila z jajci in s potico. Za odhodnico so zopet zapele:
Lepa hvala na tem daru, ki ste nam ga darovali!
Mi se od vas potočimo i vas Bogu izročimo.
Bog vas varuj i Marija, z lepim zdravljem i veseljem!
Tako so kresovale devojke od hiše do hiše, spremljane od gruče vaščanov in vaščank, ki se niso mogli dovolj na-slišati lepih ivanjskih pesmi. Pozno v noč je že bilo, ko so se ustavile pri zadnji krčmi koncem vasi.
»Lojze te že čaka!« je pošepetala Jana smeje Mari. »Veselo se drži, da bo več cekinov...«
Mara ji ni odgovorila; pa tudi jeziti se ni hotela nič več na svojo prijateljico; zakaj vedela je, da misli v srcu dobro, da se šali ž njo le iz razigranosti.
Krčmarjev Lojze, zastaven fant, s šopkom rudečih nageljev na prsih, za trakom na klobuku dolg rožmarin, viržinko v ustih, je prinesel »kresnicam« na vrt ob krčmi vina. Devojke so posedle po stoleh in zapele. Lojzova močno priletna mati si je mencala udelane dlani in se vsa topila od radosti.
»Bom pa še jaz eno zapel, saj imam tudi grlo!« — je rekel nazadnje Lojze. »Mara, Jana... pomagajte mi!«
Pijmo, pijmo vince, naj vodica stoji!
Vodica je hladna, srcu zdrava ni...
Nato je točil v kozarce; trčili so in pili.
Janina lica so se sčasoma popolnoma užarila in zagorela kakor ogenj; Lojze je bil ž njo ravno tako prijazen kakor z Maro. Mara je to zapazila; kakor s strupeno pušico prebodena je zastrmela včasi na obadva. Hipoma je zasovražila Jano; drugače je pričela misliti na tihem. Ali Lojze je bil danes kakor izpremenjen; z vsemi dekleti od prve do zadnje se je enako šalil, nalival jim v kozarce, irt nosil vedno znova steklenico za steklenico vina na mizo.
»A kaj si danes ti tako tiha?« — je pristopil k Mari in ji pogladil z dlanjo polna lica »Na pij, pa zavriskaj!«
Mari je bušila kri v lica; ni vedela, ali se Lojze ž njo norčuje ali le šali. Ko je dvignila kozarec k ustom, je pljusknilo vino čez rob in ji polilo bluzo. Lojze pa je šel dalje k Jani; tudi njej je napil in je trčil z njenim kozarcem:
»Pij, dekle!«
»Kako toplo ji je to rekel, kako vse drugače kakor meni...« je izpreletelo Maro. »Lojze me nima več rad. . Neumna sem bila, da sem do zdaj sploh mislila nanj; on je bogat, jaz pa revna...«
Prepevali in pili so naprej, dokler ni napočil naposled čas, da bi se odpravile »kresnice« domov. Preden pa so se odpravile, so si natrgale še nekatere v travi rož in pričele spletati iz njih kite, ki so jih metale nato pred krčmo na streho. Tudi Jana in Mara sta si spletli iz rož kiti. Obedve hkrati sta »zagnali kiti kvišku; Janina je ostala na strehi, Marina pa se je skotalila nazaj in padla na tla.
»Omožim se kmalu, ti, Mara, pa ostaneš samica!« — je vzkliknila Jana.
»Ali res?« se je začudil Lojze. »Mara da ostane še dolgo samica?!... Ni mogoče ...«
Jana si je pripravila rože še enkrat. Vdrugič sta zagnali devojki kiti kvišku; a tudi zdaj je ostala le samo Janina na strehi.
»Vtretjič gre rado po starem. Nič več ne bom metala. Ostanem pa še samica -- kaj zato!« se je zasmejala Mara; a njen smeh je bil prisiljen, ni ji prišel od srca.
Odpravljale so se izpred krčme.
»Vas pa nekoliko pospremim, da vas ne bo strah!« se jim je pridružil Lojze.
(Dalje prih.)
Narodne noše.
Znameniti nemški pisatelj in dramatik Lud. Thoma je v listu »Marž« pozval bavarsko vlado, naj pomaga, da se ohranijo bavarske slikovite in pestre narodne noše, ki izginjajo tudi na Bavarskem bolj in bolj. Vlada naj bi kmete vzpodbujala za te noše z nagradami, jih poučevala, naj bi ustanavljala društva v to svrho, prirejala razstave za obrtnike, ki izdelujejo narodne noše in blago v ta namen, izdajala nagrade za doma tkano platno itd. Goji pa naj se le pristnost, ne imitacija in ponaredbe. V Avstriji se za narodne noše nihče resno ne briga, in slovenske narodne noše so že skoro docela izmrle. Tudi »Kunstvvart« v Monakovem se poteza za ohranitev narodnih noš, a nagla-ša, da ni treba, da bi si kmetje še dandanes sami tkali blago, ker ga morejo tovarne še bolje in lepše napraviti, če le hočejo. Dolgočasna enoličnost v obleki pa naj se odpravi.
Pri nas se za narodne noše še največ brigajo Hrvatje, oz. Hrvatice, ki imajo »Udrugo za usčuvanje i promicanje narodne pučke umjetnosti i obrta«. To društvo je razstavilo narodna dela in narodne noše v Parizu ter v mnogih drugih mestih, in povsod je vzbudilo hrvatsko narodno delo izredno zanimanje. Letos priredi to društvo svojo razstavo v Ljubljani in v Pragi, ter poleg tega v Zagrebu še na Kraljevo, t. j. 18. avgusta velikanski sprevod hrvatskih kmetic v narodnih nošah. Vzbuditi hoče s tem ljubezen do narodnih oblek. Pri zadnji slavnostni predstavi hrvatske opere »Porin« Lisinskega so prišle nekatere dame oblečene v moderne oblekah, preko njih pa so imele oblečene bele, modro izvezene narodne jopiče brez rokavov. Ti jopiči so občinstvu tako ugajali, da je baje mnogo Hrvatic sklenilo, da si nabavijo take jopiče, ki jih hočejo nositi poslej ob slavnostnih prilikah. Tudi Poljakinje in Slovakinje se oblačijo ob posebnih prilikah v svoje narodne jopiče. In prav je tako. Na ta način se vsaj nekoliko varuje in ohranja narodni karakter.
Tudi Slovenke naj bi storile kaj, da pridejo naše prekrasne narodne noše do večje veljave ter da se otmejo pozabljenju Morda bi si mogle tudi kakor Slovakinje, Hrvatice in Poljakinje rešiti vsaj nekaj delov narodne noše ter jih pridejati svoji moderni obleki. Stari, prekrasni pasovi
bi se lepo podajali marsikateri toaleti, takisto rožasti trakovi; rožaste rute pa bi lahko nadomeščale razne mednarodne šale.
Gotovo je, da nimajo Slovenke, dasi so morda najvrlejše rodoljubke, pri velikih narodnih slavnostih nič značilno narodnega na sebi. Nemške ali francoske toalete nas povsem odtujujejo narodni misli in narodnemu čuvstvu. Koliko slovesnejše in tudi za oko lepše bi bile naše narodne slavnosti, če bi bile tudi slovenske dame v slikovitih narodnih nošah. Mislim, da bi se za prav posebne prilike narodne noše jako lepo podajale. Naj bi se razmišljalo o tem! Kar je Nemcem, Čehom, Srbom, Hrvatom, Madjarom, Slovakom in Rusom sveto, nam mora biti tudi drago. Če spoštujemo svojo trobojnico, svojo narodno pesem in svojo govorico, spoštujmo in negujmo tudi narodno nošo! Če bi se priredila po vseh slovenskih mestih in trgih vsako leto n. pr. na nedeljo pred
V kresni noči.
Po hribih in po polju ravnem blesti, žari pri svitu svit, blesti, žari, klicaje glasno:
Svoj god obhaja Svantevid!
Večera krasnega plameni, ki dvigajo se vsepovsod, se zde žareča mi peresa ki pišejo v nebeški svod:
„Minuli so nam dnevi tužni, moreči mrak je jstrt,'^končan, vesoljstvu širnemu nanovo zakratjeval je’solnčni dan!“
O kresna noč, noč čarovita stotine čuvstev mi rodi in duša^v sladkem rodoljubji zasanja mi vjjodoče dni. . .
.. Kedaj li pač?, .a — nekoč vendar pri kresu kres zagorel bo v proslavo, ko bo luč svobode tujčinstva zmagala temo.
In tisoče blestečih kresov bo klicalo tja v širno plan: „Končani suženjstva so dnovi, iz robstva rešen je~Slovan!“
Manica Romanova.
godom sv. Cirila in Metoda narodna slavnost v narodnih nošah, ali bi ne bilo to krasno? Našim veselicam je itak treba preosnove in neke nove dražesti. Poizkusimo z narodno nošo, na škodo narodne zavesti nam to prav gotvo ne bo!
Slovenka,
Jagode.
Kolika radost, ko zagledamo prve jagode. Otroci in odrasli se vesele tega odličnega sadu!
Marsikatera mati je v skrbeh zaradi svojih slabotnih, bledičnih otrok. Uživati morajo krepko juho, surovo meso, razne železnate preparate, ribje olje in kaj vem, kaj še. Ko bi poskusile te matere še z jagodami, ki bi se jih otroci ne branih, kakor se branijo ribjega olja!
Jagode vsebujejo namreč precej železa, natrona, apna in kalija, fosforne kisline itd. Te rudnine se imenujejo tudi redilne soh, ker so v ustroju človeškega te-
lesa prav važen činitelj. Redilne sicer jagode niso, ker imajo prav malo beljakovine. Pač pa so krvotvorne ter v veliki meri pospešujejo tek.
Znameniti botanik Linne je bil trdno prepričan, da jagode popolnoma ozdravijo protin ah putiko. V svojem životopisu omenja, da je imel nekoč hud protin. Jedel je slučajno jagode, pa so se bolečine takoj zmanjšale. Naročil je še drugi krožnik jagod; ko jih je snedel, je trdno zaspal, naslednega jutra je pa zdrav vstal. Prihodnje leto in še pozneje se je zdravil z jagodami, ki so ga obvarovale nadaljnega protina.
Kar je slučaj odkril in je praksa potrdila, to je pozneje razjasnila kemija. Učenjaka Portes in Desmonulieres sta dognala, da so v jagodah sledovi salici-love kisline, ki je znano sredstvo proti revmatizmu.
Ako uživamo jagode s sladkorjem in mlekom, ah s spenjeno smetano, so pa tudi redilne. Nekateri ljudje dobe sicer droben izpuščaj, ako uživajo preveč jagod, a to so izjeme. V splošnem so jagode prav priporočljive, ker krepe kri, pospešujejo prebavljanje in delovanje črev ter so razun tega jako okusne in osvežujoče. Ker je na Slovenskem mnogo rdečih jagod, opozarjamo na njih zdravilni vpliv matere in očete. Pri nabiranju pa naj se pazi, da se rastlin ne pokončuje!
Ženski vestnik.
Današnja Španka.
Kadar govorimo o Španjelkah, si predstavljamo nehote vedno vročekrvno, strastno, temnopolto, žarkooko vražico z bodalom za pasom, ka-koršno vidimo v znameniti Bizetovi operi »Car-men«. Španjolka in »Carmen« — to sta za nas dva nerazdružljiva pojma. V resnici pa je Španjolka vsa drugačna, kot jo poznamo mi po raznih operah in operetah ter slikah in kakor jo opisujejo literati, ki jim je Španka — španska vas.
Španjolka je krasotica prve vrste, vzor ženske klasične lepote, kakoršno je predstavljala v neumrljivih kiparskih delih grška klasična antika. Ta klasični španjolski tip je ostal do danes neiz-premenjen. Murillove madone lahko sreča potnik tudi danes še prav pogostokrat v Madridu in drugih španskih mestih. Celo starke so še lepe. Zlasti rodovi, ki so se križali z Židi, imajo krasne žene.
Španjolka nosi že skozi stoletja neizpreme-njeno visoko frizuro. Klobuka ne nosi skoraj nikoli. Navadno nosi na glavi črn pajčolan, črno ali belo mantilo.
Obraz Španjolke je mrtev, brezizrazen. Kaj se godi v njeni duši, tega nikdar ne kaže njeno lice. — Španski ženski zdravniki, učenjaki psiho-hologi ter znameniti poznavalci španske žene trdijo, da je Španjolka popolnoma brez temperamenta. Ona ne pozna koketnosti. Španjolka ni zločinka in se ne udaja alkoholu. Samostojnosti ne pozna Španjolka nikake. Na cesto ne gre skoraj nikdar sama; spremlja jo služkinja ali mati. Tudi omožena žena nc hodi sama okrog. Kot nevesta uživa Španjolka od strani ženina največjo pozornost in pretirano ljubeznivost. Po poroki pa neha vse to. Mlada žena je doma pri svoji materi, ki ima vedno in povsod prvo besedo v hiši. Mož pa živi največ izven hiše, razmerje med njim in ženo je jako rahlo. Kmalu se naveliča žene in hodi za drugimi. Zena pa mu je vkljub temu zvesta ter je dobra gospodinja, ki ljubi red in čistost, ter je predvsem mati. Na Španskem je prav dosti rodbin, ki imajo po 15—18 otrok. Ti otroci so navadno zelo razvajeni, saj Španjolka živi le njim, zato jih čestokrat preveč razvaja. V obče je malo izobražena, malo čita, a je po naravi bistrega duha. Vpliv duhovščine je nanjo zelo velik.
(Po dunajski »Zeit«.)
Ženska enakopravnost pri češkem »Sokolu«.
Žensko vprašanje je v češkem sokolstvu rešeno na ta način, da uživajo ženske popolno enakopravnost v vseh odborih. Sokoliće morejo biti — prav tako kakor Sokoli — voljene v odbore žup ter celo tudi v zveze in vsesokolske zveze. Seveda morajo imeti te Sokoliće pravo sokolsko izobrazbo.
Ženstvo proti draginji. 10. t. m. se je vršil na Dunaju velikanski shod, ki ga je priredila državna organizacija avstrijskih gospodinj. Glavna govornica, ga. Helena Granitsch je gromela proti novi proračunski predlogi grofa Sturgkha, ki uprav neznosno obremenjuje srednje sloje. Nikjer na svetu ni tako draga pšenica kakor v Avstriji, kjer je sploh življenje najdražje, a prilika za zaslužek silno majhna. Tako gospodarstvo mora uničiti srednje stanove. Vlada štedi tam, kjer bi ne smela, a meče milijone skozi okno. Za splošni promet, za razširjanje telefonskih zvez, ki bi v veliki meri olajšale trgovski razvoj, za napravo novih železnic in novih šol stori Avstrija bore malo. Tukaj je naravnost umazana. Pač pa porablja milijarde denarja svojih davkoplačevalcev, da more imeti vedno več in več vojakov in policajev. »Kaj bi rekli o gospodinji, ki pusti svoje otroke stradati in jih ne da nič parvega izučiti ter štedi za bodočnost; pač pa ima celo vrsto livriranih slug, zato da vzdržuje vnanji blesk? Kakšno gospodinjstvo je to! Na tako nesolidno gospodinjstvo moramo misliti me gospodinje, če pregledujemo z objektivnimi gospodinjskimi očmi številke državnega proračuna,« je končala svoj govor gospa Granitscheva.
Celibat učiteljic na Nižjeavstrijskem. 12. junija t. 1. je nižjeavstrijska deželnozborska krščansko-socijalna večina obsodila učiteljice tudi za bodoče na celibat. Ako hočejo ostati v službi, se učiteljice po vsem Nižjem Avstrijskem, izvzemši Dunaj, ne smejo omožiti. Dali so jim samo cukerček, da si nekoliko poplaknejo grenkobo:	učiteljice, ki so
služile najmanje pet let, a se potem omože, imajo pravico do odpravnine 2000 K. Zaman so socialni demokrati in svobocidmiselci poudarjali, da nima nihče pravice kratiti učiteljici osebne svobode, da število rojstev na Avstrijskem vidno pada, dalje da je mati, ki ima sama svoje otroke, vsekakor vobče boljša učiteljica — vse zaman: »Učiteljica naj se odloči, ali jej je višji in več poklic ali pa možitev,« pravi nižjeavstrijska deželnozborska večina, ki pač s takimi nazori in ukrepi na izte-žaj odpira vrata — svobodni ljubezni, kar je še dosti slabše kakor omožena učiteljica mati, ki mora imeti včasih daljši dopust.
Kakšne žene naj si izbirajo moški. Francoski humorist O’Reli svetuje vsem moškim tako-le: Oženi se z žensko, ki se zna prisrčno smejati; ako I
je njen smeh prisiljen, potem ni priporočljiva soproga. — Vzemi žensko, ki se zadovolji v gledališču tudi s slabšim in cenejšim prostorom, ako so boljši že razprodani. Taka žena te ne bo nikdar mučila s svojo častilakomnostjo in ne bo nesrečna, če bodo drugi zasedli boljša mesta nego ti. — Ce srečaš z izvoljenko berača, tedaj je ne jemlji za ženo, ako ga smatra za lumpa in, žganjarja, kajti
to kaže, da je dekle brezsrčno in sebično. Preden se ženiš, pozveduj, kakšna je tvoja izvoljenka zjutraj, ko vstane. Če je vesela, živahna in sveža, tedaj se poroči ž njo, sicer ne. Ne jemlji ženske, ki je z domačimi osorna, a s tujci ljubezniva. Pomni, da si za sedaj njen bodoči izvoljenec, ki ga odlikuje danes še s svojo ljubeznivostjo, a boš spadal pozneje — ko bo pač prepozno —-med njene domače in bo ravnala s teboj prav tako, kakor ž njimi. Ne brani se ženske, ki ne beži pred teboj, ako si jo našel slučajno v priprosti domači obleki; na noben način pa je ne
jemlji, če te pušča dolgo časa čakati, da se za te nališpa. Poroči se z deklico, ki rada izkazuje svojim sorodnikom majhne usluge: pripravi očetu pipo, mu pripravlja na pisalno mizo poostrene svinčnike, prinaša materi domačo obleko, ko se vrača domov ter jej pripravi blazino, ako hoče počivati. Skratka: tvoja nevesta naj bo do svojih ljudi ljubeznivo uslužna. Tudi ono dekle smeš
| vzeti, ki ni zamerljivo in zna prenašati male nagajivosti svojih bratov. Taka žena ti bo dober tovariš, ki pojde s teboj črez drn in strn.
Naše slike.
Razvitje zastave jeseniškega Sokola.
V nedeljo, dne 7. t. m. je bil na Jesenicah slavnosten dan. Že na predvečer je Sokol priredil kumici, gospej Pretnarjevi podoknico. Vreme ni kazalo ugodno. Čez noč pa se je zjasnilo in je bil lep jasen dan. Pop. ob 2. so prišla z vlakom sokolska društva iz Ljubljane, Kranja, Škofje Loke, Tržiča, Bleda, Bohinja, Radovljice. Bilo je do 200 Sokolov. Po kratkem sprejemu je odšlo Sokolstvo na slavnostni prostor, kjer se je razvil novi prapor jeseniškega Sokola. Govoril je najprej načelnik Osvald, povdarjal je važnost Sokola na Jesenicah, spominjal na lOletno delo in vabil na novo delo pod novim praporom. Na to je pozdravil slavnost br. Drenik v imenu Zveze in ljubljanskih sokolskih društev. Želel je, da bi novi prapor vodil Sokola k zmagi, da bi pod njim praznoval svojo SOletnico, kakor je praznuje letos Sokolstvo v Ljubljani. Nato je pozdravil novi prapor starosta gorenjske sok. župe br. Marinšek. Vzpodbujal je vse k novemu delu in boju za sokolsko idejo. Nato je kumica gospa Pretnarjeva z lepim govorom izročila novi prapor v roke praporščaka. Bil je lep prizor, ki je vzbudil v množici navdušene živio in nazdar-klice. Pevski zbor je nato zapel himno: Slovan na dan. Sledilo je zabijanje žebljev, na kar je pozdravila prapor zastopnica deklet, ki je privezala na prapor bel trak. Mala deklica je pozdravila nato prapor v imenu otrok. Na slavnostnem prostoru se je zbrala velika množica ljudstva. Zastave so se pobratile; nato je bil pohod Sokolstva po Jesenicah in Savi. Iz narodnih hiš so vihrale zastave. Pri kolodvoru je bil lep slavolok. Ob 4. popoldne je bila javna telovadba, ki je krasno uspela. Nastopile so gorenjska sok. župa in sokoliće iz Kra-
nja. Nato orodna telovadba. Po telovadbi je bila veselica, igrala je godba iz Kranja, pel je pevski zbor. Ob 9. zvečer je Sokolstvo odšlo. Jeseniški Sokol je lepo proslavil svojo lOletnico, žal, da se je pri tem pokazalo, da so razmere na Jesenicah žalostne. Pogrešali smo mnogo znanih imen. Gospoda je ostala doma, prireditve se je
Razvitje zastave jeseniškega Sokola dne 7. t. m. iSSokoli^korakajo pod slavolokom poleg kolodvora
na telovadišče.
udeležilo po večini slovensko zavedno delavstvo. Jeseniški Sokol se bori na težkih tleh, zato je tem bolj vreden podpore in priznanja. Sokol naj kljub sporom in oviram krepko koraka naprej pod novim praporom!
Novi francoski ministrski predsednik Viviani.
Dijaki c. kr. gimnazije v Kranju so
priredili dne 13. t. m. pod vodstvom gosp. Frana Dolžana javni telovadni nastop, ki je uspel izborno. Gibi pri prostih vajah so bili elegantni in točni, kritje prav dobro. Vaje na orodju so presenetile. Toliko dovršenosti in elegance pri gimnazijcih nismo mogli pričakovati. Res v vsakem oziru so dijaki lahko ponosni na svoj prvi telovadni nastop. Tudi v naprej naj s tako vnemo in pridnostjo goje telovadbo. Požrtvovalnemu g. profesorju bo pa uspeh gotovo najboljše plačilo za njegov trud.
Star junak. SSletni Jernej Leban, Ra-deckega veteran, doma iz Kneže pri Pod-melcu, rojen 28. julija 1826, je umrl 3. junija t. 1. Pokojnik je služil še v dobi izletne vojaške službe kot dragonec ter se je udeležil trikrat bitke v Italiji 1. 1866. Z veseljem je pravil svoje doživljaje iz vojaških let. Radeckega je imenoval še kot starček »očeta«, ker je skrbel za vojake prav po očetovsko. Stari Leban je ostal zvest domovini do svoje starosti; pridno je obdeloval in zelo pomnožil svojo domačo grudo ter s pridnimi rokami preživljal sebe in svoje. Bodril je večkrat mladeniče k zvestobi in ljubezni do cesarja in domovine.
Sedem sinov — vojakov. Janez Engelman, kovač in posestnik v Kranju, rojen 1. 1840., ima 7 sinov — vojakov, kar je gotovo izreden slučaj. Mati Frančiška,
rojena leta 1848., je rodila sinove: Ivana, ki je služil tri leta pri 17. pešpolku v Celovcu, Josipa, ki je služil tri leta pri trdnjavskem topništvu v Dubrovniku, Karla, ki je služil tri leta pri topništvu v Gorici, Franca, ki je služil dve leti pri domobrancih v Celovcu, Antona, ki je služil tri leta pri sanitetnem oddelku v Ljubljani, Kristjana, ki je služil eno leto pri žrebčarjih na Selu pri Ljubljani in Avgusta, ki čaka pozivnice vojaške oblasti. Vrla rodbina živi večinoma v Kranju, dva sina živita v Knittelfeldu na Štajerskem, dva pa v Ljubljani. Tudi sestra Frančiška živi pri starših v Kranju.
Blagoslovljenje trorazredne ljudske šole v Kostanjevici na Krasu. Dne 7. t. m.
so slovesno blagoslovili novo šolsko poslopje v Kostanjevici. Slavnosti so se udeležili skoraj vsi člani okrajnega šolskega sveta v Sežani, bližnje učiteljstvo in precejšnje število občinstva. Po blagoslovu šole je pozdravil občinstvo predsednik okrajnega šolskega sveta, c. kr. okrajni glavar Fran Lasič, za njim je opisal zgodovino početka gradbe šolskega poslopja c. kr. okrajni šolski nadzornik Matko Kante, na to je govoril še temniški župan Ivan Trampuž in pa kostanjeviški naduči-telj-voditelj Anton Fakin. Načrt za to šolo je izdelala dobroznana tvrdka Žnidaršič & dr. v Gorici, zgradili so jo pa zidarski mojstri V. Fakin iz Škrbine, A. Mržek in A A. Godnik iz Komna. Že iz zunanjosti se vidi, da so bili kos svoje naloge. Kar se pa tiče šolske higijene, lepote, modernega stila, solidnosti in lege, trdimo, da se novo poslopje lahko kosa z vsemi ljudskimi šolami na Primorskem. Njeno lepoto pospešuje še krasen vrt. Da se vas Kostanjevica lahko ponaša s to stavbo', se ima v prvi vrsti zahvaliti okrajnemu šolskemu nadzorniku M. Kantetu, ki se je neumorno trudil, da se delo izvrši v vsej popolnosti. V čast posetnikom slavnosti je priredila občina velik banket. Pri tej priliki je na predlog Josipa'Štreklja, nadučitelja v Komnu, nabrala učiteljica Vinka Antoničeva za domačo šolarsko knjižnico K 32*10 in za Ciril-Metodovo družbo K 33*10.
Boji v Libiji. Lahi so sicer s težkimi žrtvami osvojili Tripolitanijo v Severni Afriki, toda domačini ne odnehajo ter se vedno iznova upirajo. Vojna je brez konca. Do 80.000 vojakov mora vzdrževati Italija v Tripolitaniji in razne ekspedicije proti upornim rodom nalagajo Italiji skoro neznosna bremena. Zlasti Arabci, ki so izborni jezdeci in so tudi dobro oboroženi, vznemirjajo laško vojsko neprestano. Oaze v libijski puščavi so pribežališča upornikov domačinov, ki se branijo laškega gospodstva. Junaki so ti Tripolitanci, saj se bore za svobodo svoje domovine proti tujstvu in tuji lakomnosti. Seveda imajo Lahi moderno orožje, moderue topove in moderne generale, zato so Tripolitanci navadno premagani. V Italiji pa vlada največja nezadovoljnost, ker Libija je že požrla več tisoč laških sinov.
Tedenski pregled.
Avstrijskim Nemcem raste greben! Odkar se vlada v naši državi absolutistično s § 14., raste Nemcem strašno greben in vedejo se toli predrzno, da strmi ves svet. V Gradcu so imeli nemški državni štajerski poslanci shod, na katerem so sklenili, da se Slovanom v naši državi nikdar in nikakor ne sme priznati enakopravnosti. V Celovcu so Nemci v svoji strasti besneli proti Slovencem, a vlada jih ni razgnala. Na Češkem uga-
Star junak: 88letni Jernej Leban, Radeckega veteran, umrl 3. t. m. pri Podmelcu.
njajo prave orgije proti Čehom, a vse to gleda vlada mirno. Nemci dolže Slovane zvez z Rusi in s Srbi, dasi Slovani o takih zvezah ničesar ne vemo. Zdaj so se združili še Lahi zoper Slovane, tako da je vse proti nam. Toda svaka sila do vremena. Slovani naraščamo in se krepimo. Mi vstajamo in zato je naših sovražnikov strah. Ni še vseh dni konec. A pokaže se morda že kmalu, da je Avstrija možna le s Slovani; takrat bomo dobri branitelji dinastije, ki ve, kaj so ji že storili slovanski polki. — Nevarnost, da se vname med Turčijo in Grčijo nova vojna, je začasno odstranjena. Furčija je v Mali Aziji napravila red, ustavila masakre Grkov ter odredila mednarodno preiskovalno komisijo za maloazijske razmere. Bati se je le, da hoče Turčija pridobiti časa, ker žc prihodnji^mesec dobi iz angleške ladjedelnice dva drednota, s čimer postane na morju silnejša kot Grčija. Turki so zavratni; morda le čakajo, da postanejo močnejši. Grčija je naročila tudi nove drednote, ki pa še ne bodo tako kmalu gotovi. — Vzroke napetosti med Rusijo in Avstro-Ogrsko ter Nemčijo je pojasnil peterburški slavni zgodovinar prof. P. Mitrofanov v raznih velikih nemških listih. Mitrofanov pravi: »Rusiji je za ruski izvoz posest turških morskih ožin neobhodno potrebna, a usoda Jugoslovanov je za nas Ruse narodno vprašanje. Nemčija oborožuje Turke in podpira na Balkanu našega glavnega sovražnika, Avstro-Ogrsko. Odtod vse sovraštvo. Nemčija si tekom stoletij ni znala pridobiti simpatij niti med gor-
Prvi javni nastop dijakov-telovadcev višje gimnazije v Kranju pod vodstvom profesorja Fr. Dolžana. Proste vaje.
njimi niti med dolnjimi sloji na Ruskem. Do danes omenja vsak vsaj nekoliko izobražen človek na Ruskem »avstrijsko nehvaležnost in perfidnost«. Od leta 1866 se je začelo rovanje Avstro-Ogrske na Balkanu proti Rusiji. Zato se je Rusija začela vedno bolj oboroževati in postala je nujna potreba, da se Rusija polasti turških morskih dveh ožin. Nekaj časa je imela Rusija posla v Perziji in ob Žoltem morju; zdaj pa se je morala zaradi angleških spletk vrniti k svoji glavni nalogi. Av-
Janez Engelman, oče sedmih sinov-vojakov.
strija je danes na boljem: pridobila je Bosno in Hercegovino, razbila je balkansko zvezo, ustanovila Albanijo in ima tesno zvezo z Nemčijo. Zdaj pa je začela Avstro-Ogrska preganjati še pravoslavne Ruse; te sodne razprave so napravile na Ruskem najmučnejši vtisk ter so izzvale vihar ogorčenja. Rusi smatrajo te pravde za premišljeno preganjanje pravoslavnega Slovanstva ter se boje, da bo Avstro-Ogrska prav tako postopala proti balkanskim Slovanom. Rusija pa tega ne dopusti. Zadnja balkanska vojna je prinesla srbskim junakom simpatije vseh ruskih krogov, in kdor se le dotakne te male dežele, izzove demona narodne vojne.« — Rusija in Rumunija sta sklenili ožje zveze. Bukareški mir se ne sme izpre-meniti! To je odgovor na avstro-ogrske spletke na Balkanu. Seveda je svetovno Nemštvo besno na carja, a brez uspeha, ker trozveza je vendarle oslabljena. — Da ni trozveza vredna piškavega oreha, se kaže v Draču. Iz Albanije prihajajo vedno smešnejša poročila. Knez Viljem je oborožil in z drugim denarjem najel več.Tisoč Mali-sorov in Miriditov. Toda ti albanski katoliki so bojazljivci, ki beže pred vstaši ter se nočejo bojevati. Le nizozemski orožniki in nekaj tujih civilistov, bivših topničarjev, branijo Drač pred vstaši. Italija baje že kar očitno podpira vstaše, Avstro- Ogrska pa podpira kneza, tako da je razkol med Lahi in našo državo že popoln. Baje so Lahi ustrelili nizozemskega polkovnika Thomsona, poveljnika' knezovih žalostnih čet. Zato se mislijo Nizozemci vrniti domov, kpr jim je laških lopovščin že dovolj. Zdaj se knez pogaja z ustaši za mir. Ce bo dobro plačal, morda odnehajo. Toda nedvomno je, da pristaši Essada paše in Lahi ne bodo nehali rovati in spletkariti. Viljem se ne bo mogel obdržati, če mu Evropa ne pošlje dobrih
polkov in novih topov. Mogoče je, da plača vse to naša država, ki je priznano najbednejša. — Na Francoskem je sestavil novo ministrstvo Viviani. Njegov prednik, Ribot se je držal le 24 ur. Viviani hoče vvesti triletno vojaško službo le polagoma. Socijalisti in svobodomisleci so proti Vivianiju. — Pogajanja med mehikanskimi ustaši in Zjedinjenimi državami so rodila čuden uspeh. Amerikanci zahtevajo, da mora predsednik Hu-erta odstopiti in da se izvoli za mehikanskega predsednika mož iz vrst vstašev. Ali bo Huerta hotel mirno oditi, je veliko vprašanje. Ali pa naj postane novi mehikanski predsednik bivši razbojnik, zdaj vstaški general Vlila ali pa njegov častihlepni in nič manje krvoločni tovariš, general Carranza? V Mehiki so se obrnile razmere resnično že toli škandalozno, da imajo ondi največjo moč morilci, tatovi in znani tolovaji. Žalostno.
Razne vesti.
Prof. dr. Tadej Smičiklas, predsednik Jugoslovanske Akademije v Zagrebu, bivši predsednik Hrvatske Matice, vseučiliški profesor, zgodovinar in biograf, je umrl v visoki starosti v Zagrebu ter bil v častni grobnici svečano pokopan. Smičiklas je bil sin preprostih staršev iz male vasi žumbe-raške na hrvatsko-slovenski meji, potomec zdravih, krepkih in nadarjenih kmetov. Ogromne so njegove zasluge za hrvatsko zgodovino. Napisal je prvo kritično zgodovino Hrvatske, razprave o književnosti hrvatski, o osvobojenju Slavonije, celo vrsto biografij in literarno-historičnih študij ter je izdal monumentalni »Codex diplomaticus«. Na vseučilišču je deloval nad 25 let kot profesor, dekan in rektor, 12 let je bil predsednik Hrvatske Matice, 14 let predsednik Akademije ter dalje časa poslanec hrvatskega sabora. V duhu velikega vladike Strossmajerja je deloval za idejo jugoslovanskega kulturnega edinstva; zato pa je bil njegov sijajni pogreb tudi slika žalosti vsega Jugoslovanstva. Na grobu so govorili poleg Hrvatov tudi srbski bivši ministrski predsednik, pisatelj in član beligrajske kralj, akademije dr. Vladan Gjor-gievič, predsednik Slovenske Matice v Ljubljani, dr. Fr. Ilešič, grško-katoliški župnik in ravnatelj grško-katoliškega semeništva dr. Dioniz Nyaradi, zastopnik jugoslovanske narodne mladine i. dr. Bil je častni član Slovenske Matice za zasluge, ki si jih je pridobil za Jugoslovanstvo in za Jugoslovansko enciklopedijo še posebej. Svoje imetje je ostavii Akademiji v literarne svrhe. Slava velikemu Jugoslovanu!
Roman na komando. Vojni minister je ukazal nekemu stotniku pisatelju, da mora napisati vojaštvu prijazen roman. Obenem so razpisane nagrade za. povesti, ki naj bi slavile naše vojaštvo. Žalostno, da je za to treba —■ ukazov in nagrad! Ali noče pri nas nihče pisati takih povesti iz prepričanja?
Dunajski natakarji razburjajo že štirinajst dni dunajsko časopisje. Dva gospoda iz najboljših slojev sta tožila nekega plačilnega natakarja, da ju je ogoljufal, ker je zaračunal predrag šampanjec ter se je pri računu povrhu še »zmotil«. Sodnik je natakarja oprostil, a obravnava je razkrila, da dunajski natakarji radi sleparijo in da se navadno »zmotijo«. To je potrdil tudi restavrator odličnega lokala. Sam Baedeker svari tujce pred dunajskimi natakarji ter jih opozarja, da na Dunaju razni sluge človeka naravnost odirajo.
Natakarji se branijo, ker vsi res niso krivi, a ta škandal je — koristen.
Morilec Tomšič — žrtev slabe literature?
Tomšič v Dvorcu na ogrski meji je klical med streljanjem s cerkvenega stolpa, da je Essad paša. Mislilo se je zato, da je Tomšič zblaznel in da si je v svoji zmešanosti domišljeval, da je Essad paša. Zdaj pa poročajo, da se Tomšič brani z literaturo, ki ga je »zapeljala k zločinu«. Pravi, da je v »Berliner Tageblattu« čital krvavo po-
Frančiška Engelman, mati sedmih sinov-vojakov.
vest o nekem vojaku, ki ga je hudič prisilil, da je šel na stolp ter da je streljal na ljudi. To povest je spisal ugledni romanopisec Achim pl. Ar\vin. Tomšič je bržčas slišal o tistem morilcu v Char-lottenburgu, ki je s sekiro ubil svojo gospodinjo, da je s tem posnemal Raskoljnikova iz romana Rusa Dostojevskega.
Cenzura. Pred 49 leti je bil v Osjeku zaplenjen časopis »Essegger Localblatt«, ker je pisal o podraženju mesa. Uredniku je vlada zagrozila, da dobi prihodnjič 25 udarcev s palico. Tako krasne razmere so bile v naši državi 1. 1865. No, v Zagrebu je dal Čuvaj zapleniti list, ki je pisal proti draginji žita. Udarcev urednik sicer ni dobil, a Čuvaju je bilo gotovo žal, da nima več tolike moči. Na Ogrskem preganjajo sedaj slovaškega poslanca dr. Pavla Vlaho, ki je bil lani v Ameriki ter je ondi predaval svojim rojakom o potrebi slovaških šol. Na temelju poročil v ameriških listih preganja zdaj državno pravdništvo rodoljuba dr. Vlaho. Slovaškega urednika Milana Hodžo tudi preganja državno pravdništvo zaradi treh člankov. Obsojen je bil v ječo za več me secev in na visoko globo, ker je obsojal madjar-ska nasilstva. Taka je naša tiskovna svoboda!
Strašna nesreča v zraku. V Fischamendu pri Dunaju se je.vršil v soboto 20. t. m. velik zračni polet, kateremu so prisostvovali mnogi avijatiki iz inozemstva ter ves avstro-ogrski vojaški oddelek iz Fischamenda. Že pred 8. uro zjutraj je bilo na letališču vse polno gledalcev. V zrak je imel poleteti zrakoplov s sedmerimi osebami:
4 častniki, inženerjem, šoferjem in enim vojakom. Kmalu se je zibal v zraku zrakoplov, ki se je obrnil proti M. Enzerdorfu. Gledalci pa so opazili, da zrakoplov ne plove tako, kakor navadno. Opaziti -je bilo neke nepravilnosti. Zato sta pole-
7 bratov — 7 vojakov: (od leve na desno) Ivan, Josip, Karel, Franc, Anton, Kristijan in Avguštin Engelman, sinovi Janeza Engelmana, kovača v Kranju.
tela v zrak še dva častnika v eroplanu, ki je trikrat obkrožil zrakoplov. Potem pa se ]e zgodila grozna nesreča. Eroplan se je bržčas zadel ob zrakoplov, odtrgal košček njegovega površja, zrakoplov je eksplodiral, zakadilo se je, strašen krik je napolnil ozračje in velik goreč nestvor je letel iz višine nizdol. Tudi eroplan je izgubil ravnotežje in padel z največjo naglico
skoraj v navpični smeri na zemljo. Zrakoplov je popolnoma zgorel ter so se celo kovinski deli deloma raztopili. Izpod teh žalostnih ostankov so iztežka potegnili 7 popolnoma obžganih mrtvecev. Obleke ni bilo nikake več na njih, vsa je zgorela; ure in prstani so se stopili. Le težko in po daljšem času so mogli spoznati posameznike. Častnika iz eroplana, ki se je popolnoma zdrobil, sta se seveda tudi ubila; njuni udje so bili večkrat polomljeni, glavi vsi zdrobljeni. Med gledalci je zavladala velika žalost. To je katastrofa, kakršne ne pomni zgodovina eronavtike. V smoli pa so tudi na tem polju na čelu vseh — avstrijski oficirji. Žalostno.
skupine dreves. Najraje trešči v hraste, najredkeje v bukve in smreke. Strelovodi so nezanesljivi.
Čim več otrok, tem cenejše stanovanje.
Mestni svet v Parizu je sklenil, da se ima ravnati stanarina v mnogoštevilnih delavskih hišah, ki so mestna last, po številu otrok. Čim več otrok ima kaka obitelj, tem cenejše naj bo stanovanje. Najemnik, ki ima tri ali manj otrok, plača za
štiri sobe 400 frankov, za tri sobe 333 frankov in za dve sobi 233 frankov. Najemnik, ki je oče štirih ali več otrok, pa plača za enako stanovanje 300 oz. za tri sobe 250 frankov. Delavska rodbina dobiva v Parizu 25 do 50 odstotkov podpore svojega zaslužka, ako ima tri do sedem otrok, ki še niso stari nad 15 let. V Parizu imajo v občinskem svetu večino pač socijalisti, ki poznajo bedo najrevnejših slojev z mnogimi otroci. V Ljubljani pa gospodarji take familije izganjajo v okolico. Tudi v Milanu namerava družba za zgradbo delavskih hiš znižati stanarino onim delavskim rodbinam, ki imajo mnogo otrok.
EMIL GABORIO:	15. nadaljevanje.
Izgovor krivca.
Osuplo je pogledal sodnik po kratkem molku, med katerim si je napravil par beležk.
»To so zadnje besede, ki jih je izrekla gospa Žerdijeva. S pomočjo služkinje sem jo spravil nemudoma iv posteljo in dal poklicati zdravnika. — Od tistih dob se ji ni več vrnila zavest.«
»Povejte mi,« je rekel zdaj sodnik, »ali veste, če je imela vdova Leruževa kake sovražnike, in kakšne?«
Preiskovalni sodnik je uprl svoj pogled trdno v Noelove oči, da se ne bi mogel spet obrniti v stran ali pogledati v tla.
Odvetniku je bilo vidno mučno. Zdelo se je, da bije hud boj v svoji duši, ali naj pove nekaj ali ne. Nazadnje je izpre-govoril z dokaj negotovim glasom:
»Nobenega ne vem.«
»Je li resnica, kar pravite?« je vprašal sodnik živo. »Ali ne poznate nikogar, prav nikogar, ki bi se mogel okoristiti z njeno smrtjo?«
»Vem samo nekaj,« je dejal odvetnik obotavljaje, »namreč, da pomeni ta smrt zame nepreračunljivo škodo.«
»Vendar že enkrat!« si je mislil Da-biron. »Vendar smo prišli do poglavitnega, ne da bi mi bilo treba izigrati starega Ta-bareta.«
»Da vam je v škodo?« je dejal glasno. »Prosim vas, razložite mi to natanko.«
Zdelo se je, kakor da prihaja Noelu čimdalje nerodneje. Dejal je:
»Vem, da vam dolgujem resnico, resnico v nje polnem in neskrajšanem obsegu. Toda, so razmere, v katerih je častnemu človeku težko govoriti brez pridržka; mučno je in časih tudi nevarno, odkrivati rodbinske skrivnosti.«
Dabiron mu je mignil, naj molči. Bolestni izraz Noelovega obličja je očividno vplival nanj. Sodnik, ki je že vedel, kaj je mlademu možu na jeziku, je razumel dobro njegovo razburjenost. Dejal je svojemu pisarju s posebnim povdarkom:
»Konstant«.
Nova trirazredna ljudska šola v Kostanjevici na Krasu.
Panter kot domača žival. V Parizu se je vozila rumunska artistka d’ Argos na izprehod s tri leta starim panterjem. Panter je sedel v avtomobilu poleg svoje gospodinje, a ni imel na gobcu nikake torbe, nego je nosil le okoli vratu obroč, okoli katerega je bila pritrjena verižica. Kmalu so se pojavili še drugi z eksotičnimi živalmi, hodili v drevoredu s krotkimi le-viči, volkovi in tigri. Otroci in dame so se teh .domačih" živali seveda zelo bali, dasi zverine resnično niso nikogar napadle. Zdaj pa je policija našla v arhivu neki zakon iz 1. 1828., po katerem je prepovedano jemati zveri na izprehod. Vsako zver sme policija vzeti in pokončati. S tem je bedaste najnovejše mode tudi konec.
Strela. Statistika dokazuje, da se slučaji neviht z udarci strele v zadnjih 25 letih množe. Med nevihto je varneje biti pod streho kot na 'prostem.\V osamljeno stoječa drevesa udarja strela rajša kot v
Slavnostno blagoslovljenje nove trirazredne ljudske šole v Kostanjevici na Krasu
dne 7. junija 1914.
Dolgi pisač je moral že vedeti, kaj pomeni to; vstal je, zataknil pero za uho in zdrsal iz sobe.
Noelu se je poznalo, da je hvaležen sodniku za njegovo obzirnost.
»Zelo ljubeznivo je, da mi prizana-šate_ ^ navzočnostjo tretjega; pred vami samimi lahko govorim 'svobodneje.«
»Izvolite samo; zapisaval ne bom ničesar, razen, če bi se mi videlo kaj neizogibno potrebno za preiskavo.«
Odvetnik je izpregovoril:
»Mislil sem do nedavna, da sem otrok ljubezni, in reči moram, da nisem videl v tem nič hudega. Bil sem častihlepen in upal sem, da se že spravim na vrh. Moje razmerje do žene, ki sem jo smatral za svojo mater, je bilo neobičajno dobro. Nedavno pa sem našel pisma, ki jih je pisal moj oče, grof Komaren, svoji ljubici, gospe Žerdijevi. Prečital sem jih in zadobil prepričanje, da nisem to. za kar sem se smatral dotlej, in da tudi Žerdije-va ni moja mati.«
Ne puščaje preiskovalnemu sodniku časa za vprašanja, mu je ponovil naglo vse, kar je pripovedoval prejšnji večer svojemu prijatelju Tabaretu. Dočim pa je napram Tabaretu, ki je bil koncem koncev vendarle preprosta duša, podčrtaval in pretiraval 1 svojo Razburjenost, si je znal ohraniti pred pravnikom vtis neobičajne umerjenosti in samozatajevanja.
Kakor silno se je zdelo, da ga tlači, kar so mu prizadejali ljudje, tako resigni-rano in spravljivo je govoril o svoji kruti usodi. Slikal je, kako mu je bilo pri srcu po njegovem odkritju, slikal svojo bol, svoje dvome in svojo neodločnost.
Da bi imel gotovost in tehtne dokaze, mu je trebalo še pričevanja kake udeležene osebe. Da izve resnico od grofa
£
Avstro-ogrski častniki na vojni ladji pred Dračem, poslani v varstvo kneza Viljema.
ali gospe Žerdijeve, ni bilo upati; jasno je bilo že naprej, da jo bosta izkušala prikriti za vsako ceno.
Njegova edina nada se je oprijela torej dojilje, ki bi bila gotovo še rada na koncu svojega življenja zvalila breme te skrivnosti s svoje vesti. Zdaj je bila mrtva, in s tem je postala tudi vrednost pisem, ki jih je imel, jako negotova.
Nato je pripovedoval o svojih prizorih z gospo Žerdijevo, in sicer mnogo obširneje nego sinoči svojemu staremu pri-
| jatelju Tabaretu. Dejal je, da je tajila iz-j prva vse, nato pa, ko je le silil vanjo z vprašanji ter ji dokazal z nje lastnimi besedami, da ne govori resnice, je priznala v trenotku obupa, toda le s pridržkom; pred svetom da ne prizna nikoli, marveč pretrpi rajša vse najhujše, kakor da bi pahnila svojega sina z njegovega visokega in prijetnega stališča.
Odkar se je vršil ta razgovor, se mu je zdela izpremenjena, kakor je omenil že prej.
Iz upornega Epira : Beg Kucovlahov iz Epira pred albanskimi grozodejstvi.
Nato je poročal Noel o svojem pogajanju z grofom Albertom Komarenom. Opisal je nazadnje neobičajno ugodni vtis, ki ga je zadobil od mladega grofa, češ, da je sprejel njegova odkritja sicer z nekakšno nezaupnostjo. vendar pa mirno in možato, in se izjavil pripravljenega, vdati se v neizogibnost, ako se izkaže resničnost domneve.
Dabiron je /poslušal molče; nobena beseda, nobena kretnja ni izdajala njegovih misli.
Ko je odvetnik končal, je vprašal;
»A, kako ste mogli reči spričo tega, da ne poznate nikogar, ki bi imel korist od smrti vdove Leruževe?«
Odvetnik ni odgovoril.
»Zdi se mi vendar,« je nadaljeval preiskovalni sodnik, »da je z umorom izginil poglavitni dokaz zoper mladega grofa de Komarena. Gospe Žerdijeve ni moči več zaslišati, grof bo tajil vse, pisma pa ne dokazujejo ničesar. — Zločin se je zgodil v srečnem trenotku za mladega moža — — bilo je zares o pravem času.«
Toda Noel se je uprl z vso odločnostjo:
»Kako strašna obdolžitev! Prosim vas, gospod sodnik!«
Sodnik je pogledal odvetniku strogo in pronikljivo v obraz. — Ali je resnica, ali igra ta človek nemara samo komedijo s svojim velikodušjem? — Mari se sam še ni domislil tega?
Noel pa se ni dal spraviti iz ravnotežja, marveč je nadaljeval naglo:
»Kakšni vzroki pa bi bili mogli navdati mladega moža s tolikšnim strahom zase in za svoj položaj? Zagrozil mu nisem niti z besedico, še posredno ne. Razložil sem mu pač zadevo, češ: kaj mislite o tem in kaj skleneva zdaj, ko je tako?«
»Ali vas je prosil odloga?«
>
C
£
g;
£
C
gl
v >
>co
'c? S
I
TJ
C
-G G
■fc .2 ^ >
^ I
£ iš
c|
gl
p bJD
(D
HC co
^ o
^ G
C.-g
c/l <
1 g
e
a:
•	r-
•	F-
'g
k
7lllll,,,lIIIIHHlM
»Da. Predlagal sem mu bil, da bi šla skupaj k vdovi Leruževi, ker napravi njena svedočba vsakemu dvomu konec. On pa, se je zdelo, me ni razumel, dasi jo je moral poznati, saj je bil večkrat pri njej s svojim očetom, ki ji je prinesel vselej denarja — to sem izvedel pozneje.«
»Ali vam ta okolnost ni obudila suma?»
»Ne.«
»Kako pa ste si razlagali to, da vas mladi grof ni maral spremiti k vdovi Leruževi?«
»Hm, rekel mi je, da se hoče pomeniti pred vsem z očetom, ki se vrne s popotovanja šele čez nekaj dni.«
Zdaj ni dvomil Dabiron nič več o Noelovi odkritosrčnosti. Govoril je s pro-stodušnostjo, ki je mogla izvirati le iz vrle, iskrene duše.
»Bilo mi je pravzaprav tudi ljubše,« je nadaljeval odvetnik, »da počakava najprej očetovega povratka. Rajši bi bil
mara z ureditvijo gmotne strani. Odkar sem izvedel, da je moja dojilja mrtva, se mi je precej skrčilo upanje!«
»Pa nimate prav, gospod Žerdi. Morda boste v posesti svojih pravic, preden se nagne dan k zatonu. Povem vam samo nekaj: zdi se, da že poznamo morilca vdove Leruževe; ta hip mora biti mladi grof Komaren že aretiran.«
»Kaj? Kako? Torej sem vas prav razumel prej?«
»Da, prav ste me razumeli. Hvala vam za vaše odkritosrčne in obsežne izpovedbe, ki so mi v veliko olajšavo pri mojem delu. Jutri zapiševa skupaj, kar boste hoteli podpisati kot posamezne navedbe. Danes se mi hudo mudi; prositi pa vas moram, da mi pošljete pisma. Potrebujem jih neizogibno.«
»Imeli jih boste, preden mine ura.«
Odvetnik se je zahvalil preiskovalnemu sodniku prav srčno za izkazano mu naklonjenost in odšel.
Iz upornega Epira: Kucovlahi bežejv Macedonijo iz^Epira, kjer divjajo boji proti Albancem. Kucovlahl žive v eplrskih hribih.
opravil neprijetna pojasnila v najožjem krogu, in prijateljski dogovor bi mi bil ljubši od pravde, dasi imam tudi za ta slučaj dovolj dokazov v rokah.«
»Torej ne mislite vložiti tožbe?«
»Nikoli, za nobeno ceno. Ime, ki je po pravici moje, hočem obvarovati oneča-ščenja. Ne iz sebičnosti! Sama gola pamet mi veleva to! Ravno, ker hočem priti do svojega zakonitega imena. Seveda, v skrajnem slučaju bi prepustil Albertu tudi svoje ime in stan. Ime Komarenskih je sicer slavno, toda mogoče je, da se razglasi moje za kakih 10 do 20 let še mnogo bolj: seveda bi zahteval potem znatno odpravnino v denarju. Premoženja nimam nika-kega, in pomanjkanje sredstev me je že večkrat oviralo na moji poti. Svote, ki jih je daroval moj oče svoji ljubici, so potrošene skoraj popolnoma. Moja vzgoja in naobrazba ni stala malo, in moja odvetniška praksa je šele nedavno začela kriti troške. Zadovoljiti se bom moral torej ne-
Jedva pa se je odstranil Noel, že se je pojavil z drugega konca hodnika mali Tabaret, ves vesel in sopihajoč pod težo novic, ki jih je prinašal. Kar letel je po mračnem koridorju in planil v sobo preiskovalnega sodnika, ne da bi poprosil oproščenja — on, ki je bil drugače sama vtelešena vljudnost.
»Imamo ga, imamo ga!« je klical očka Izvohovič, mahaje tako burno in smešno, da se mu je moral nasmehniti celo dolgi pisar, čeprav se mu je zdelo greh zoper službo.
Dabiron je še čutil v sebi vso resnost odvetnikovih izpovedb. Neprijetno ga je dimila hrupna starčeva radost, dasi je pomenila opravičenje njegovega lastnega ravnanja. Pomeril je Tabareta strogo in dejal:
„Le mirno, mirno, dobri mož, krotite se nekoliko! “
Ob vsakem drugem času bi bil Tabaret utihnil in osupnil in užalilo bi se mu
bilo nad karajočimi besedami, v tem tre-notku pa je bil prepoln zmagoslavja.
„Krotim naj se? Zakaj pa ne, saj sem že pokazal, da se znam krotiti. Takšnega pa še ne! Vse, vse smo našli tako, kakor sem jaz prerokoval. Odlomljeni konec meča, razdrapane sive rokavice, cigare, vse smo dobili. Želel bi le, da je tu gospod Ževrol, ali on teka zdaj za dedcem z uhani. Nazadnje ga ujame zares! O, ta Ževrol je genij!“
„Ako vam je mogoče, dragi Tabaret," je rekel Dabiron, „bodiva resna in pojdiva po vrsti."
„Eh, kaj, da je le glavna reč urejena. Ko vam privedejo moža, pokažite mu njegove rokavice pa kosce usnja, ki smo jih izkopali umorjenki izza nohtov — pa mu je dokazana krivda. Glavo stavim, da prizna potem vse“.
Pomalem se je posrečilo Dabironu pomiriti starega in dognati z vprašanji, kako je bilo pri aretaciji. Jako ga je presenetilo slišati, da je vzkliknil Albert ob pogledu na aretacij-sko povelje:	„Izgu-
bljen sem!“
„S tem se je obglavil sam“, je zamrmral.
„Kajpak da se je,“ je potrdil Tabaret. „Prav gotovo bi bil ravnal oprezneje, da ga nismo vrgli iz postelje in ga prijeli takoj."
„Ali ste ga našli v postelji?"
„To se pravi, ne v postelji: ležal je na divanu in spal. Pustil sem nalašč enemu izmed služabnikov časa, da je planil prestrašen v sobo mladega grofa, ker sem vedel, da mu zmofi s tem preraču-uano ravnotežje duha. Ves načrt sem si bil napravil naprej. Poleg njega je ležal zmečkan časopis s poročilom o umoru."
„Da, da, izboren detektiv ste," je menil sodnik zamišljeno. „Tudi razgovor z gospodom Žerdijem me je že prepričal o tem."
„Kaj, Noel je bil tu?" je prašal Ta-baretfzačuden; zdelo se je, kakor da se polaskana nečimernost njegova umiče mučni skrbi. Dodal je tiho:
„Ali ve?"	(Dalje prih.)
V//A 111	II	1 1
u i
J
4 Tej' številki smo priložili položnice vsem onim cenjenim naročnikom, kaierim s 1. julijem 1914 poteče naročnina na „Slovenski Ilustrovani Tednik“, da jo lahko piavočasno obnovijo, da se jim list ne ustavi. v e^i I Ii	11ESSSSJ H r***-"**^.^

Steckenpf6rd-liiy inomlečne mile
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. 157 Po 80 h povsod.

'i i u i-v^ .i i ncTRncrn r^nvr-a^i: cxcRrxrrinm^:^a^m-rfaTrT'3" navtvgf'.n ai w vr nrct
Grozni potres v Siciliji: Pogled na docela razrušeno mesto Linero.
Književnost.
I Milan Pugelj: Mimo ciljev. Zbornik novel. HI. zvezek Knjižnice S. I. T. je izšel ter je prinesel Izbrane novele najproduktivnejšega pisatelja I »Ljubljanskega Zvona« in »Slovana«. Pugelj je a modem literat, ki sta mu umetniška oblika in psi-Jhološka stran obdelovanih snovi glavna naloga. I Njegov slog je lahak, jezik prožen, bogat in pripovedovanje vseskoz ljubeznivo. Izogiblje se s šabloni in išče novih snovi in novih načinov iz-fražanja. Inteligentno, literarno izobraženo občin-jstvo ceni Puglja, zato mu bo njegova nova knjiga I dobrodošla.
^ Engelbert Gangl: Moje obzorje. Zbornik pesnitev. Učiteljska Tiskarna, Ljubljana, 1914. Cena vezane knjige 3 K, po pošti 20 h več. Str. 154. Delavni in požrtvovalni urednik »Učit. Tovariša« in »Zvončka« je izdal menda svoj II. zbornik pes-tev. V formalno in jezikovno dovršenih pesnitvah poje Gangl o ljubezni, o domovini, Slovanstvu, socijalnih krivicah, zlasti o trpečem delavstvu, o očetu, materi in svoji deci, a tudi satire in sarkazma ne pogrešamo. Večinoma so Ganglove pesnitve lirskega, deloma pa tudi epskega značaja. Pesniška oblika mu je zelo raznovrstna, knjiga je elegantno opremljena in tisk vzoren. Priporočamo.
Za vsebino inseratov in reklamnih notic uredništvo ni odgovorno.
Kdo? Kaj? Kje? je Coletd? 100.000 kron nagrade, kdor ga najde! Mnogo zanimanja se kaže za Colettija in marsikateri je naznanil kje je Co-letti! Toda odgovarjamo istim, da Coletti ni zidar, ampak detektiv, pozneje cestni pometač in
ČiMn
št
CIUEU
5
3

P
-
E
i
je izšla ter jo naročnikom knjižnice že razpošiljamo. Novim naročnikom lahko postrežemo še s I. knjigo Rado Murnik: „Lovske bajke in povesti" in II. knjigo. Tretja knjiga Cvetko Golar: „Kmetske povesti" je v tisku. Naročite se na „Knjižnico Slovenskega Ilustrovanega Tednika" in pridobivajte naročnikov! Pet elegantno vezanih, po vsebini izbornih knjig za samo 8 K, ki se lahko pla-::	čajo tudi v obrokih. ::
v III JNCK nlbt&iftvililtojtiLliiPt&viirtUfi etm ijll K%T
■

&
5
3
c
s
n
S
g
■š
l
i
s
3
E
3
ki
I
ALiMENT COMPLETpourles ENFANTS
Poskušnje Nestlejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri Henri Nestle, Dunaj L, Biberstrafie 82.
Avtomobil
malo rabljen in v dobrem stanu s 4 sedeži firme Laurin & Klement se proda. Poizve se pri upravništvu našega lista.	357
■
Terezija Cvetko j
Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 j
naznanja p. n. občinstvu, da otvori prvo S 358	dunajsko	f S
Prevzame v pranje in likanje srajce, ovrat- • nike, manšete, robce itd. kakor tudi damsko, • posteljno in drugo perilo, ki se tiče te stroke. | Cenjenemu občinstvu se najtopleje priporoča [ in jamči za najfinejšo in točno postrežbo. |
Rešitev uganke v štev. 25.
Brata sta se dolgo prepirala, da je že vsem presedalo in naprosili so župana naj on razsodi. Župan je dal prignati v hlev še 5 svojih volov ter je dejal: „Sedaj je vseh volov SO.Polovica od 25 je 12'/2, polovica od 30 pa 15, odvedi si ti starejši brat prvih 15 volov. Tretjina od 25 8 '/a, tretjina od 30 pa je 10. Ti drugi brat si odvedi nadaljnih 10 volov.“ — Vesela sta bila oba brata te rešitve, ker sta dobila vsak celo več, kakor sta upala, starejši namesto 12 */2 celo 15 volov in mlajši namesto 8 Va kar 10 volov. Ko sta brata odgnala vsak njemu odločeno število volov, je ostalo v hlevu še županovih 5, ki si jih je dal ta odvest na svoj dom. In vsa občina je hvalila modrost župana, ki je tako lepo razsodil prepir. (Ta računska naloga je enačba in se reši tako-le:
T + ! = 25;	|-X 6 +fX 6 = 25 X 6
to je3x-j-2x= 150ali5x= 150in lx=30. Ker x = 30 je torej f+^25.)

Pazitejinfprepričajte se! p
$	Od dobrega najbolje	p
H se kupi po najnižji ceni, kakor uhane, pr- p stane, verižice i, t. d. pri tvrdki	jjj
I F. ČUDEN,	I
H — Cenik zastonj in poštnine prosto. —— ^
Pošljite naročnino takoj!
predstavil se Vam bode v soboto 27., nedeljo 28. in pondeljek 29. v kinematografu »Ideal« v Ljubljani. Ne zamudite ogledati si to zanimivo veseloigro »Kje je Coletti?« v kateri igra tudi že znana Magde Lessing! Predstave ob 4., pol 6., 7. in pol 9., v nedeljo in praznik ob pol 11. dopoldne, 3., 4., pol 6., popoldne, pol 8. in 9. zvečer. Vsak petek specijalni večer z vojaško godbo.
Pletarsko pohištvo je najmodernejše, higije-nično, trpežno in lahko in primerno cenejše, kot drugo. Tvrdka Višilin v Sovodnjah pri Gorici izdeluje tako pohištvo. Glej inserat.
Najhujši zapeljivec in škodljivec ljudi je velika reklama. Mnogo je ljudi, ki naročajo razno blago in pošiljajo naš denar v tujino le zato, ker so brali v koledarjih, v časnikih ali na lepakih velikansko reklamo. Dobijo navadno slabo blago za dragi denar, potem pa se jezijo, a dobavitelj se iz njih norčuje in reklamacij noče razumeti, ker je druge narodnosti. Kdor torej hoče dobiti zanesljivo dobro in poceni blago, naj se obrne na Prvo slovensko spodnještajersko razpošiljalno, J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5. Če pridete v Maribor, pazite na slovenski napis, da te trgovine ne zamenjate s kako drugo, ki se morda tudi tako glasi, piše pa Schosteritcsh, Schuste-ritsch ali Schusterschiiz.
Srečo in bogastvo nudi loterija, a ne vsem, kajti dobe le nekateri, dočim je onih, ki izgube, neprimerno več. Komur pa je njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas glavnega zastopstva srečkovnega oddelka Češke industrijske banke, glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk zamore obogateti, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk in s tem tedaj varnost za srečke izdanega denarja.
Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostnih srečk tudi še velik ali pa ves del zanje izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes po pojasnilo, ki vam ga takoj brezplačno pošlje: Srečkovno zastopstvo, Ljubljana 3.
Kdor ne verjame, naj poskusi, da je novi »Osetov Silva vrelec« pri Tolstovrški slatini pošta Guštanj res izvrstna zdravilna in osvežujoča namizna kisla voda, ki močno mozira in ostane čista in dobra. Konkurira lahko z vsemi slovečimi vodami. Poskusite, zahtevajte in naročite takoj. Steklenice vseh vrst se sprejmejo v polnitev in proti računu. Tudi kupijo se vse vrste steklenic. Edino domače podjetje te vrste. Svoji k svojim!
Priporočamo zalogo čevljev Anglo-Novak,
Ljubljana, Šelenburgova ulica, ki ima v zalogi čevlje najnovejše oblike v priznano fini kvaliteti. Znamka »Anglo«.
Kdor ve, se res ne da premotiti! F. Čuden je najzanesljivejša, prava domača tvrdka, pri kateri se lahko kupi najsolidnejše blago po nizkih cenah.
Zadovoljen je človek le z dobrim blagom, in zato so zadovoljne vse one naše gospodinje, ki kupujejo Kolinsko kavno primes, kajti ta kavni pridatek ni samo dober, temveč je sploh najboljši kavni pridatek, ki napravi najokusnejšo kavo, ki ima prijeten vonj in lepo barvo. — Zahtevajte torej, ko kupujete cikorijo, vedno izrečno Kolinsko kavno primes!
Dobro blago in nizke cene, to je načelo tvrdke H. Suttner v Ljubljani št. 5. Zato pa se je tudi
z' in~aTaH: ."iftrt'D* 1 , iftvri-pt I ~I wr*t~gt a ''naru a n M M n « HI u r "R~yr~r~5rr "T? tt rsrr
3	Naročite se na -................ ................................
i
; Knjižnico Sl. Uustr. Tednika.
H I. letnik bo obsegal 5 elegantno vezanih knjig in stane samo 8 kron. Plačljivo tudi v mesečnih obrokih po 2 kroni.
vTRS n a lm rriH ft urr ktt lm i >a n lw r n m iHR h lm i , msrp^rrvrrbr r k -fma tTTrerr 11
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna,^ temveč obliki noge popolnoma prilagođena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolžnost vsakega izkušenega veščaka.
Poskusite pri:
Št. 1320. Salonska ura, en dan idoča, pe-resno navijanje, bije ure in pol s kakor zvon donečim bitjem, z lepo politirano omaro 70 cm dolgo K 10-90.
Št. 1322. Salonska ura, 14 dni idoča, peresno navijanje, bije ure in pol s kakor zvon donečim bitjem, zelo lepo politirana omara 87 cm dolga K 18*—»
St. 1329. Salonska ura, 14 dni idoča, peresno navijanje s posebno močnim, stolno zvonskim bitjem ure in pol, zelo lepo politirana omara, kakor kaže slika, 96 cm dolga K 29*—.
Zaboj in zavojnina zastonj. Dobi se pri
H. Suttner LiuMiana Št. 5
FRAN SZANTNER,
specialist za ortopedična in anatomična obuvala,
Ljubljana, Šelenburgova ulica St. 4.
Nobena zguba, zamena dovoljena ali se denarvrne.
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. — Glavno zastopstvo tovarne ur „Zenith“.
„Floks"
tinktura uniči vse stenice z zalego vred.,Floks* tinktura stane 1 steki, /divin., 5 steki. 3 K. Preprodajalci visok popust. Zavod za uničevanje mrčesa, Zagreb Petrinjska ulica 47.
NT Važno za „Sokole*1!
Revnokar sem dobil jako lične
zletne znake. Cena 60 v.
Ker sem edini pooblaščenec od „Slovenske Sokolske Zveze", sem prepričan, da bodejo brati „Sokoli" segali po istih, osobito pa še, ko je polovica čistega dobička v prid „Slovenski Sokolski Zvezi". Pri naročilu več komadov dam primeren popust. Se priporoča
MILKO KRAPEŽ, urar in trgovec.
352
Ljubljana, JurCifev trg 5t. 3.
razvila iz majhnih početkov do današnjega velikega podjetja ter je sedaj na slovenskem jugu največja razpošiljalnica ur, verižic, prstanov, uhanov in sploh zlatnine, srebrnine itd. Oglejte si zalogo ali pa pišite po cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto!
Zavarovalno poročilo življenjskega oddelka vzajemno zavarovalne banke »Slavile«. Iz letnega poročila za poslovno leto 1913 posnemamo, da je bilo poslovanje kljub denarni krizi, ki so jo občutili vsi sloji, in ki je nekako ravno lansko leto dosegla svoj vrhunec, ugodno in vpoštevajoč napete razmere na denarnem trgu naravnost zadovoljivo. V letu 1913 je bilo predloženih 8399 oglasil za 31,221.300 K. Zavarovanih kapitalov vsled smrti ali doživetja, rent in pokojnin je banka samo v letu 1913. izplačala K 3,857.040'64, a od svojega obstoja pa že K 57,842.286'26. Zavarovalnina je narasla letno na K 8,732.835'33, vse premoženje banke pa na K 68,323.491'OS. S posebnim zadovoljstvom bodi povdarjeno, da je dividendni fond narasel na K 1.233.193-23, kar daje članom poroštvo zato, da se bode dividenda zviševala od leta do leta. Od svojega obstoja izplačala je banka »Slavija« K 3,119.825‘42 dividende. Gorenje številke jasno pričajo o stalnem razvoju in napredku banke »Slavije« ter o njeni vedno bolj prodirajoči priljubljenosti. Priporočamo p. n. občinstvu, da izkazuje svoje zaupanje banki »Slavili tudi v prihodnje in to tem bolje, ker je vsega zaupanja vsled svojega kulantnega in vestnega poslovanja v resnici vredna. V vsakoršnih zavarovalnih zadevah naj se vsakdo obrne v prvi vrsti le na ta slovanski zavod, ki svoje slovanstvo pri premnogih prilikah pokaže tudi z dejanji in ne samo s hvalisanjem. Z vsakoršnimi pojasnili postreže dragevolje in brez obveznosti »Generalni zastop banke »Slavije« v Ljubljani.
Manufakturna trgovina
prej Franic Souvan sin
: LJUBLJANA :
MR-
Mestni trg 22
nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
sukna
za moška
oblačila!!
Najboljši nakupni vir
modernega blaga za ženske obleke iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
= rut in šerp. =
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri šifoni, platno kotenine in drugo belo blago.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Iščem
krepkega, poštenega dečka v trgovino z mešanim blagom. Vstop takoj. 342
V vsakem varčnem 289 gospodinjstvu
rabijo že mnogo let najrajše
„Sapolin“
kot najboljši prašek za pranje. Dobiva se v vseh špecerijskih trgovinah. Izdeluje firma:
Pavel Hatheyer
tovarna mila, Celovec.
Zavod za pranje in likanje 278
Hartmann
Lastnik Josip Hallegger
Trst, Via Zonta št. 8.
Telefon št. 765.
Podružnica v Orado: Vila „Marija”.
Velika zaloga
Najboljie blago! 296 Najnižje cene!
Skoro zastonj!
710 kosov le K 3‘75.
Krasna pozlačena, 86 ur idoča precizijska anker nra z lepo verižico, točna, za katero se jamči 3 leta, 1 moška svilena zavratnica, 1 igla podvratnica za moške iz bele masivne pale jamčeno ne-zdrobljive, 8 kosi finih žepnih robcev, 1 možki prstan z imitiranim dragim kamnom, 1 ustnik z imitiranim jantarom, 1 krasno žepno toaletno zrcolo, momentni fotograf, 1 fin zobotrebec iz štirih delov, 1 ženska brožka (novost), 1 par duble zlatih manšet, gumbov „Ideal4 s patentno za-pono, 1 čudovito lep album za podobe obsezajoč različne podobe
najlepše na svetu, ki morajo zanimati vsakogar, 1 Čudovito lep ženski vratni coljer iz orientalskih belih nezdrobljivih biserov, 20 finih dopisnih predmetov in še 610 različnih predmetov, ki so v hiši jako koristni, vse skupaj z uro ki je sama vredna tega denarja, velja le K S’75. Razpošilja po povzetju Eksportna trgovina „L O UVRE4 84 F. WINDISCH, Krakovo štev. B/9.
NB. Zamena dopustna ali denar nazaj.
Kdor se je hoče hitro iznebiti, brez joda, brez medicin, z naravnim zdravilom, naj piše na Paracelsus, Sternberg, Moravsko. — Vprašanja 2 znamki. Sigurna pomoč tudi tam, kjer ni nič pomagalo, tos
Zastonj
dobi 2Va metra modernega blaga za bluze ali za robce za otroke 21	kdor narooi
5 kg pošt. zabojček žitne kave za 4 K 50 vin. ali 4 kg žitne In 1 kg fine figove kave za 4 K 70 vinarjev.
Vse pošilja tudi z 2Va m blaga vred franko po povzetju
Prva Severomor. Pražarna Žitne Kave v Postfelmovu.
(Severno Moravsko)
Podpirajte podjetje v obmejnih ------ krajih. --------
f. Peiko, Trst
Seal a Belvedere 1. ima vedno v zalogi
najboljše likerje
in	332
vsakovrstna vina.
Dppnnnos oannaoD
ki zna dobro strojopis ter slovensko in nemško stenografijo, v pisarno v mestu izven Ljubljane. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na upravo Tednika pod „Dobra služba".
□□□□□□□□□□□□□□D
Prvovrstni dunajski
v Trstu
Via del Campanile 3
_____ 350
Najfinejšo
izdeluje JULIJ SEIBERT, Tetschendorf 1, Adler-gebirge (Češko). Iščejo se trgovci in prodajalci na domu. 355
Skrivalnica.
Kje je stara mati?
Rešitev skrivalnice v zadnji (25.) številki: »Kje je lovski tat«? Zavrti sliko na levo Tat sedi med vejevjem in sloni na spodnji debeli veji.
KHnr svoi° sedanjo ne-IVUUl gotovo in slabo plačano službo zamenjati z boljšo, kHnr išče dobrega in lahkega nUUl postranskega zaslužka, 1/Hnr uživa ugled in zaupanje KIIUI prj SVojih prijateljih in znancih,
kflnr se ne Plaši Pre(^ a^vi'
HilUI zicijskim poslom, če se mu dobro izplača,
4o naj nemudoma sporoči svoj naslov pod «Poštni predal 47> Ljubljana.	329
Sprejmem kolar-skega učenca in pomočnika ter kovaškega učenca in pomočnika.	327
Ivan Zajc,
Vir pri Domžalah.
Čistilne krogljice,
ki prenavljajo kri, dobre proti hemorojdam, sestavljene iz rastlinskih snovij, priporočljive za redno delovanje čreves, proti he-morojdnim nadležnostim, glavobolu itd. — Cena škatlji 50 stotink. Glavna zaloga: lekarna Galeno, Trst, via S. Cilino.
fAnikA brošure, liClllKC, knjige itd.
o natisne elegantno in " okusno ter najceneje
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani.
Tilsitski sir
v hlebih okolo 5 kg težkih, enako dober kakor ementalski, zavit v stanjol dobavlja kamorkoli 1 kg po K 1'40 z zavojnino po povzetju Parna mlekarna Jos. Kobera, Laun (Češko). Pri večjem odjemu razmeroma ceneje. Spretni zastopniki se sprejmejo.	346
Ura za reklamo
Kdor hoče imeti uro
zastonj,
elegantno precizijsko uro za gospode ali dame po želji, piši takoj na: Trgovina z urami FR. SCHMIDT, Praga-Vinohrady.	347
Priporoča se
umetna knjigoveznica
Ivan Jakopič, Ljubljana.
Izvrstne kranjske klobase
= Obnovite naročnino! =
eo J	ANT. BAJEC	P“ Brzojav:
C3 >N	cvetlični salon	>
Um H .cd co i—!	= Ljubljana = Pod Trančo št. 2	td > e-i fri
Um >	šopki, venci, trakovi.	Lr-J p
1.	vrsta K 5 50_K 5-50__________K 5 50______176
2.	vrsta K 6-50	K 6 50	K 6-50
Nikakršna sleparija! Ne zamenjajte z enakimi ponudbami!
SpSSfi 30.000 parov
ških čevljev, izvrstnih, jako elegantnih usnjenih čevljev na zatego iz najboljšega trpežnega usnja, z dobro zbitimi nazvunštrlečimi podplati, kakor na podobi, da seznamimo našo firmo. Le izdelovalno mezdo K 5'50. za 1. vrsto, za moške ali ženske čevlje se plača. 2. vrsta: Moški in ženski nedeljski in prazniški čevlji na zatego z modernimi višjimi dunajskimi petami za par K 6 50. Dobavimo vsakomur popolnoma po želji v največje zadovoljstvo. Zamena dopustna, torej nikakršen riziko! Razpošilja po povzetju c. kr. trgovskosodnijsko protokolirana
Exportna trgovina čevljev Franc Humann,
Dunaj, II., Aloisgasse 3/76. Krščanska svet. firma. Šele Vaše priporočilo naj nosi korist. Tisoči nam prfznalnih pisem.
Pri dirki K. S. K.
■	„Ilirija"
■	7. junija 1914
š PRVA j
S dospela S
: na cilj. š
Dve
darili
dobi vsakdo, ki naroči 5 kg žitne kave za K 4-—, franko kamorkoli
zastonj
pri firmi Bratje Ježkovi tovarna žitne in sladne kave Hradištč v Kral. Dvora n. L. Čechy. Prospekte in vzorce zastonj in poštnine prosto. Spretni agenti se sprejmejo povsod.	354
velike, 40 v. Salame iz gnjati 3 K, kg šunke in vso drugo suho mesnino in slanino od 5 kg dalje pošilja
Janko Ev. Sire 338
prekajalec in razpošiljalec živil, Kranj.
RmaJn am krasna kmetija v bližini Ulm \P nekega trga za 75-000 K. Fl Ulili l)u Dalje se proda hiša sredi trga s posestvom, posebno primerna za gostilno in mesarijo ali obrtnika za 85.000 K. Naslov „Fortuna 500“ na uredništvo tega lista.	331
Trgovina z usnjem
na debelo in drobno
K. A. Kregar,
Ljubljana, Sv. Petra c. 21-23.
Telefon 96.	237
Gorčeva kolesa, ki so cena in trpežna ter lahno tekoča se prištevajo med prvovrstne in najboljše izdelke monarhije in kot taka vredna zasluženega priznanja, ter vsestranskega priporočila
prve in res domače tvrdke
specijalna trgovina s kolesi, pnevmatiki in deli,
Harije Terezije c. 14
(„Novi svet", nasproti Kolizeja).
Zahtevajte prvi slovenski cenik brezplačno.	326
J LtJUBLiJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 lw
y/ sef-zdrwnik:primarij-Dr-FR. DERGANC I
V prijaznem kraju Notranjske, poleg župne cerkve, ob južni železnici proda se iz proste roke zaradi bolezni
pod zelo ugodnimi pogoji. — Ponudbe na upravništvo tega lista. (308)
Najstarejša domača zlatarska tvrdka I 25 letni jubilej obstoja leta 1914.
Raznovrstna zaloga vseh zlatarskih predmetov in ur.
Ure z lastno	§||g|Sft
znamko 99 @	m
Popravila in nova dela ter poročne prstane izdelujem v lastni delavnici z električnim obratom. Hajnižje cene. Vestna in točna postrežba. Ceniki zastonj.
LUD. ČERNE s
juvelir, trgovec z urami ter zaprisežen sodni cenilec.
Ljubljana, Wolfova ulica £t. 3.
Vsak otrok že ve,
da se dobe naj-! finejši, naj trpežnejši in najce-[ nejši čevlji edino le pri
Viktoriji
Strniša,
|Lj ubijana
Jurčičev trg.
Za dame že
I od K 8 naprej
Za gospode že
od K 10 naprej
Otroški že
I od K 3 naprej
Gg. učiteljem, učiteljicam in c. kr. urad-| nikom 15% popusta.
98
prevzema 350 vsa vkladalna in prekladalna dela,
la umumilui dovažan|e blaga ' ""I®	in obcarinjevanje
Trst, Via Valdirivo l\. 13, transitno skladište v prosti luki. Ugodni in kulantni pogoji.
Puch vozna kolesa! “j” j™ Ign. Vok
tovarniška zaloga šivalnih strojev in koles 227
Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
Po Najvišjem dovoljenju Njega	c. in kr. Apostol. Veličanstva.
30. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loteriia itna2Li46d°wtkov v gotovim v
JI d zvz ijte skupnem znezku 625.000 kron
?eMabr 200.000 kron. 1
Srečkanje se bode vršilo javno na Dunaju dne 2. julija 1914
HV Srečka velja 4 krone. ~9Mg
Srečke se dobivajo v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III Vbr-dere Zollamtsstrafie 5, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, pri davka--rijab, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se dopošljejo poštnine prosto. Od c. kr. glavnega ravnateljstva državne loterije (oddelek za dobrodelne loterije).
Prva slovenska industrija za ple-::	tarstvo na Primorskem ::
Ž. VIŽINTIN
šj v Sovodnjah pri Gorici.
Najmodernejše mobilije za veže, verande, balkone, vrtove, kopališča iz peddig in indijske cevi, bambusa itd. ::	po načrtih prvih umetnikov. ::
Na debelo in drobno!
Tovarniška zaloga perila in izdelovalnica zavratnic ^
Engelbert Skušek
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 7
_Jj”jL se slavnemu občinstvu najuljudneje priporoča
j—J--J ::	Pismena naročila z obratno pošto. ::
Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo 1
Izgotovljene štedilnike
solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah	254
Rudolf Geyer, ključarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske ograje, rastlinjake itd., ter vsa popravila.
Ostanke
blaga za moške in ženske obleke
kakor tudi šlesko platneno in pralno blago, ki so se nakopičili tekom sezije, prodajam sedaj po jako znižanih cenah. Izvolite izrezati spodaj
poT.*a«
™ Ha hiv3’ a-,',p,a P‘šite m°ji firmi dopisnico. Brezplačno Vam potem, ne da bi Vas silil k nakupu, pošljem izredno bogato zbirko vzorcev.
jSi r x so lz. seđanje sezije, niso torej nikakršno preležano blago, marveč izključno najmoderneji in prvovrstni izdelki.
9. za zimske suknje
10.	pavolnato za hlače (Man-sester, Fustian itd.).
11.	angl. jahal, hlače struks.
Razpošiljalnica sukna FRANC ŠMID, Jagerndorf štev. 38.
Pošljite mi brezplačno neobvezno, da kaj kupim, vzorce zaloge Vaših ostankov naslednje navedenega blaga. (Kar ne marate, prečrtajte.)
a)	Moško blago:
1.	najnovejše kakovosti 11 5. za salonske obleke
2.	srednje kakovosti	6. za lodnaste obleke
3.	cene kakovosti	7. za vremenske plašče
4.	za površnike	|| 8. za hlače
b)	Modno blago za veste.
c)	Za damske kostime.
d)	Za pralne obleke in bluze (cefiri, satin, voili itd.).
e)	Platneno in pavolnato blago (siloni, platna vseh vrst, oksfordi, kanafasi, inleti, gradi za modroce, cvilih za naslanjače itd.).
1) Naglavni in žepni robci.
g) Posteljne odeje, namizni prti in brisače, pregrinjala za zofe itd.
Ime: ............................................................•
Stan: ............................................................
Stanovišče: ..........................>........................
Dežela: ........................... pošta: .........................
Za 25 naslovov zasebnih naročnikov (izvzemši krojače in trgovce z blaeoml no-fa..r,eklamo z?.stoni- N.as!ove> na katere naj se pošljejo drugo-Strogo molčljivost zagotavljamo.
7 -»“.v .— 1------7	* v-ikium w ^aoiunj. i'iaaiuvc,
jezični prospekti, prosim, označite posebej. —
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku".
MARTIN PERNOVŠEK
Teiefon št. 5/VI. V CčljU Telefon št- 5/vl-
izdeluje omare ledenice.
297
FRANC RUPNIK
priporoča p. n. občinstvu svojo	324
: krojaško delavnico :
v Trstu, Via Gepa št. 10, I. nad.
Izdeluje obleke iz prvovrstnega domačega in tujega blaga kakor tudi vsakršne uniforme. Ugodni pogoji za mesečne obroke. — Zmerne cene.
500 kron
Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec korenin Ria balzam Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom K 1 —,3 lončki K 2‘50. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Kemćny, Kaschau S (Kassa) 1. Postfach ” 12/44. (Ogrsko.)
Singer		Singer
šivalni stroji J		| šivalne stroje
so	1		J dobite samo
neprekosljivi		“ v naših pro-
v trajnosti in It		B dajalnah z
vsestranski ® uporabi.	1/ tl S	c« n3 izveskom".
SINGER Ko.
deln. družba šivalnih strojev
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Novo mesto, Glavni trg štev. 45. Kranj, Glavni trg štev. 119. 5 Kočevje, Glavni trg štev. 79.
CORČEVfl
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
A.GOREC
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA 51.14 NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJA-ZAH: TEVAJTE PRVI 5L0V.CENIK BREZPLAČNO
Za kratek čas.
Moji mali!
Pred mano tu ležiš
«
vitka, nežna, mila, v beli tenki srajčici, čarobna ko vila!
Za te nočem menjati najlepšega dekleta, ker le ti presladka si, fina — cigareta!
Narodni pregovori. Čudno! Molk je zlato, govor srebro. A jaz govorim in molčim, pa nimam ne zlata ne srebra. — Čas je denar. Čudno! Baš ljudje, ki imajo največ časa, so vedno brez denarja. — Kdor počasi ide, daleč pride. Potem bi morale vse železnice tako počasi voziti kot kamniška. — Kakor se posojuje, tako se vračuje. Posojuje se navadno prijazno in z vljudno prošnjo; povračuje pa šele po ljutem prepiru in le na tožbo. — Lepe pesmi glas seže v deveto vas. Grdo opravljanje in vest o škandalu pa seže celo do dvajsete vasi.
Dobrodošel. Uradnik (hišnemu gospodarju); Ta vaš novi najemnik je velik čudak. Vse, kar vidi v mojem stanovanju, mu silno ugaja in hoče imeti. — Gospodar: Poizkusite mu dati kakšno svojo hčer!
Ne ve natanko. »Virgil, Virgil — ali ni bil to pesnik, ki je napisal Horaca?«
Za 200 kron
se proda v dota stanju ohranjena 110 m visoka
železna blagajna.
N<
Si 3
a*
g* —
o ^ < ^ fij 'o
® £
c
(D ^
3 i.
■» rr. o*
M P
5*5
o
ero,
r*
rt)
3
aT
pr
5*5
3
crq
sr
crq
n>
Shoj veze, maši navile in pezilo.
Edino zastopstvo vseh specialnih strojev za šivanje od 1. julija Sv. Petra nasip št. 7 (za vodo poleg gostilne pri fajmoštru).
Josip Peteline, 307
Ljubljana, Križevniška ulica 7.
Izvrstno sredstvo proti izpuščajem, solnčnim in jetrnim pegam, mozoljem in ostali nelepoti lica in kože. Po kratki uporabi postane koža nežna; ob
........ ....... rednem uporabljanju ščiti kožo pred zunanjimi vplivi ter ohrani svežost
in voljnost kože. — Cena enemu lončku kreme K 1, trem lončkom K 2‘70. Cena enemu komadu mila K —'70, trem kom. K 2'—. Priznanja in zahvale pričajo to in so na ogled. Skladišče vseh tu-in inozemskih Specialitet, kosmetiških preparatov, konjaka, ruma, čaja, bandažnih potrebščin;
rudne vode itd., dobiva se v	315
LEKARNI pri „Rdečem križu" L. GAYER, ZAGREB, Ilica štev. 79,
vogal Kačićeve ulice, nasproti liičkega trga.

Dobro in ceno kupite v
itpizagopleii
i »nit mis,
Franca Jožefa cesta 3
klobuke, slamnike, 3i čepice, kravate, srajce, drugo perilo
itd. itd.
475.000 kron.
oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki velike skupine
= S = originalnih vrednostnih srečk = 5 =
2. in 15. januarja, 1. februarja,
1. marca (dve),
kojih 13 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 1. in 14. majnika,
1. julija,
1. avgusta,
375.000 kron,
1.	septembra (dve), 14. septembra,
2.	novembra.
oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše skupine


328
2. in 15. januarja, 1. februarja,
2. novembra.
originalnih vrednostnih srečk
kojih 9 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 1. in 14. majnika, I! 1. avgusta,
1. julija,	[j	14. septembra,
Kupnina za veliko skupino vseh 5 srečk se plača v 60 mesecih po 6 K., za manjšo skupino vseh srečk pa v 60 mesecih po 4 K. Vsaka srečka mora najmanj enkrat zadeti! Vsi dobitki se izplačajo v gotovem denarju! Vse srečke imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplačilu kupnine še dolgo vrsto let brez vsakega nadaljnega vplačevanja torej zastonj! Vsak cenjeni naročnik zamore dobiti nagrade in premije ter na ta način kupnino zase naročenih srečk poljubno znižati ali sploh dobiti jih zastonj!
Pojasnila daje in naročila sprejema: Glavno zastopstvo srečkovnega oddelka Ćeške industrijalne banke v Pragi, /Ljubljana.
—	...Naslov za pisma: Srečkovno zastopstvo Ljubljana 3. -—
lesene in kovinaste, okraski za kr-ste, pregrinjala za mrtvaške odre, Bil blazine, čipke, črevlje, oblačila, ka-kor tudi vse druge pogrebne po-1» trebščine so najceneje pri Fr. Mar-golius, Beljak (Koroško). Iščem (Rakve) solidne zastopnike.	33
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna"
Gorica, Tržaška ulica štev. 36.
Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orchestrijonov itd. 18
F. BATJEL, Gorica, Vi:
Prodaja na obroke.	Ceniki franko.
Oglas.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem oblastveno avtoriziran za izvrševanje vseh stavbenih del, kakor tudi stavbnih načrtov in proračunov. ELER IVAN, stavbeni podjetnik v Miljah-Muggla — Istra.	83
Svetovi znani čevlji sedanjosti —«
z znamko
so in ostanejo vedno najboljši in najeenejši.
Edina zaloga
111*	1r<I j [ ♦} srj 111i I
A.ZANKL sinovi
Velika zaloga špecerijskega blaga
špirita, žganja, / moke, otrobov /
koruze.
Na drobno in na debelo.
••
••
••
••
tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani	85
priporočajo
oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za les, karbo-iinej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje ------------ Zahtevajte cenike.	-=
HO	Cl'#l IIISA3 7T£e II

= Hiša na prodaj. =
V Solkanu pri Gorici na glavnem trgu in najlepši legi je na prodaj hiša z velikim številom sob in gospodarskih prostorov pokojnega Antona Mozetiča z renomirano gostilno s prostornim vrtom in vinogradom zraven. — Kdor želi to priložnost porabiti v svojo srečo naj se blagovoli oglasiti pri posestniku Ivanu Oblokarju v Solkanu.
267
Kongresni trg it. 6. 348
Najboljši češki nakupni vir. Naročila od 5 kg naprej franke.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K; boljšega 2 40 K ; prima polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; vefennega snežnobelega, puljenega 640 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni pub 12 K.
Zgotovljene postelje tC'tVatfu1-
menega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, §0 cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavniee 3, 3 50 in 4 K- Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 14 70, 17 80, 21 K, zglavnica 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K- Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
S. BENISCH, Dešenice 180, Češko.
Natančnejl cenik gratis In franko. 20
IMmMi
sodnijsko zapriseženi izvedenec
w izdelovalec godal, -m®
Najcenejši nakupni vir za godala iii dele. Najfinejše koncertne strune. — Popravila točno in najcenejše. Kupuje in zamenjava stare gosli in čela. 295
Lovsko povrtno in žepno = obrambno orožje =
ne kupite nikjer'ugodneje kakor pri svetovno 288 znani
tovarni za precijzijske puške JOS. WINKLER v Borovljah (Koroško).
Vsaka poprava, novo kopito in nabijalne toke popravlja hitro, trpežno in prav poceni. Moj glavni cenovnik I. T. pošljem na zahtevo resnim reflektantom zastonj.
Fotografski aparati 'Vg
iz lesa in kovine, strokovnjaško konstruirani, ne iz lepenke, kakršne ponujajo nestrokovnjaki: Cene s ploščami, papirjem, kemikalijami in učnim navodilom, poštnina posebe Ročne kamere po K 1'60 in več Aparati s stativom K 620 „ „ Sklopne kamere po K 9-70 „ „ in dražje do	K 300"—
v najboljši izvedbi, odlikovani z avstr, državno kolajno. Priložnostna prodaja rabljenih aparatov in objektivov vseh znamk po najnižjih cenah. Ceniki prosto.
Elfr. Birnbaum, tovarna za kamere,
Hirschberg 164, Češko.	ie
■aaBBBBsaManBunaMBHHMHHB
"V
Čuvajte se peg!
i Vaše obličje š
Š; bo krasno, čisto In fino kakor alabaster. K
■	Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, ■ I sive in rumene lise in vsak neprijeten ne- S B dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Via- k 1 dicca balsatninK Steklenica K 2-50. Rationell ■ I bals. milo K 1'20. Učinek je opaziti že po |
■	enkratni rabi.
I " """ Neprijetne dlačice	■
B z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- B
■	lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- ■
Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2'50
Bujno polnost-krasno — oprsje —	;
doseže vsaka slabotna dama v treh tednih, 'b Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- B znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- ! polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino b krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- B klenice univerzalnega sredstva Et - Admiile 3 z navodilom 5 K. K temu posebni kremni b izvleček „Vladicco“. K 2'—.
Nikako izpadanje las, nikake luskine!
3 Poarine lasna mast
oživlja in krepi lasne korenine tako, da se I lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast. | Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. B Prodaja in razpošilja edino ord. kosmetični | laboratorij
W. Bavdka, Praga-Vršovice št. 752. j
Tisoč in tisoč priznanj in zahval.
(Pozor na razna iz tujine priporočena slaba ! in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov j se jamči.	b
BflDBBBflflflBBBBBBBBBBBBBBBBBflBBflfl
se priporoča p. n. občinstvu za zobozdravniška in zobotehnična dela. Atelije odgovarja najmodernejšim zahtevam higijene in je opiemljen z najnovejšimi iznajdbami na polju zobotehnike. Vsako tako zdravljenje zob vrši se brez bolečin. 304 Cene zmerne, za revnejše tudi primeren popust. Ordinacijske ure od 8. zjutraj do 6. ure zvečer.
Ljubljana, hotel pri Maliču,
nasproti glavne pošte.
kron ravno ne, pač pa mnogo denarja si prihranite, ako naročite vse, kar potrebujete pri 282
Prvi gorenjski razpošiljalnid
Ivan Savnik, Kranj 154.
Največja zaloga manufakturnega in galanterijskega blaga po izvanredno nizkih cenah. Zahtevajte brezplačno vzorce za ženske in moške obleke.
::::	V kratkem izide bogato ilustrovani cenik. ::::
Solidno, ugledno domače podjetje!
Simon Praprotnik,
Jenkova ulica št. 7,
priporoča slavn. občinstvu svojo
veliko zalogo
Mitov, vM miz, stolov
in sploh vsa v mizarsko obrt spadajoča dela. 322
Delo solidno, zmerne cene, postrežba točna. Ceniki se pošiljajo franko in zastonj.
Atelje za steznike (moderce)
313 lejublca Oelim,
■ Zsigreb, Bogovičeva ulica 6--
po 10 K in več dober komoden trpežen steznik, po 20 K in več fin in trajno trpežen steznik povsem iz pravega francoskega materiala.
== Ne zamudite! =
Sedaj spomladi rabiti
Salvator kremo,
Salvator milo, su	Salvator puder
da ohranite svojo lepo polt. Cena komadu K 1'—.
S. MITTELBACH, ZAGREB.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah.
Priporoča se brivnica E. FRANCHETTI s Ljubljana, Sodna ul. 2.
a	a
S Hotel, restavrant ,Victoria‘ Portorose S
I M. NEDWED, hotelir. I
g Podružnica: Trst, Čampo Belvedere3. g
a	344 □
□□□DaaaDEimanEiniinaaaDDaaatiaaEiaacia
•	■■	Najboljše švicarske vezen		n e. 		-			•
1 B				1
1				*
1		A. ŠARC		f
B 2		last. Jadviga Šarc		
s		Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 5.		š-
I				I
1		318		F- 1
•			 P e r i 1	o za dame in gospode po	meri. 	—	•
: Miramar:
pri Trstu, hotel Beilevue, nanovo urejen, oddaljen tri minute od gradu Miramar. Morsko kopališče Grijan. Elegantne sobe. Celotna oskrba. 353 V. BENDA, hotelir.
Fotografe aparate
in vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi 233
fotomanufaktura in drogerija
„ADRIJA“
oblasfv. konces. prodaja strupov
v Ljubljani,
Šelenburgova ulica štev. 5.
7 Temnica na razpolago.
Zunanja naročila z obratno pošto. Zahtevajte cenike.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje is (Strickmaschinen).
Brezplačen ponk v vezenja.
Tovarna v Unca usta-novlj. 1867.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
a * ‘S fl
<D
>
O
-t-j
m
'P
03
>
O
-+->
03
P
>
O
> 0 o P
03
>03
03
P 03 >
bJD g O O* P
cd ^ p
'ti
a
03
>
O)
03
'E CD
a
p'
(D O
I >	• nH
'B* S
CL ^
S .s
Ogrlejte si konfekcijsko zalogo
v prvem nadstropju hiše Pred Škofijo št. 3 (zraven škofije) v podružnici tvrdke R. Miklauc
Blago dunajskega kroja.
„Pri Škofu".
Cene stalne : in nizke.:
Fine in cenejše obleke, suknje, ranglane in pelerine za moške in dečke. Lepe vrhnje jopice, ranglane (plašče) in vrhnja krila za ženske. — V trgovini najdete tudi veliko izbiro manufakturnega blaga, kakor blago za moške in ženske obleke, raz-==^= lično posteljno opravo, lepe rute, šerpe i. t. d. i. t. d. ■
^	10
Oenlls na, zsukrte-sro po pošti "torezplačno.
Solidna postrežfba, I
:E