Siev. 292. Naročnino Hb1i? ■ TT*} r a dsšavo s;iSi do praKtica: *) po pasti meaetuo Din 14 b, tSastavliss sadom meaačno . „ 12 za inozemstvo: me."ecao ....... Din 23 S Sobotna izdaja: s * Jng jsiavttt ..... D.n 20 v umemsttB ..... „ Posamezna Številka stane 1 Din. V LioDlni, v pe!ek ie a fecoflra 1923. Leto ll es Cene inseratom:^ Jnostolpas netUaa vrsta mali oglaal po Otn 1*50 in Ola S —, veliki oglasi oa« 45 mm rt Sina po Bta. 2 50, poaUuu iM, po 0 u. 4 —. Pri vec(»m uaroiMJtj čopast {zbala vsak dan tsrzemil nonedel|Ka in dneva pa prazniku ob S. ari zjutraj. SfffiU smr Uradulšivo ;e t Kopitarjevi aiioi ftte? 6/IIL Uo^oplsi se BO vračajo; neiranstrana pieaso s« as sprelamalo. (Jredn. telet, štv, 50. npravn. *tv 328. Peiititen list za slovenski naroi Opravi |« v Kopitarjevi tU. 5. — ttaoon postna oran, l|abliaaste it. 650 ta naročnino tn št 349 g« oglase, (agreb39 dtl. enraie*. 7563 oraiSe Id dunai. 24.797. Nekaj se pripravlja v naši državi. Smo hrena opozicija vseh poštenih elementov, na čelu iim SLS, je do temelja iz-podkopala "amoradikalski režim g. Pasiča. En del demokratske stranke, ki je izpo-čelka neprostovoljno in s kislim obrazom morala v opozicijo, tibo računajoč na zo-petno dobro plačano zavezništvo z radikali, se je pod vplivom resne, dosledne in samo s stališča splošne blaginje izhajajoče opozicije naše stranke in njej sorodnih elementov začel vec ali mataj stvarno in odločno preorientirati. Sicer je samoupravni načrt g. Voje Marinkoviča tako stvarno na napačni podlagi zasnovan in povsem nezadovoljiv, kakor tudi formalno ne poteka vseskozi iz notranjih načelnih razlogov, toda je vendar-1 e znak nekega preobrata na boljše. Drugi del demokratske stranke, ki sestoji iz neznatnega kroga Pribičevičevih pristašev, pa že odkrito razpenja, jadra v režimsko pristanišče, kjer je r.iegovo pravo in edino mesto. Stojimo torej pred notranjim in zunanjim ojačenjem opozicije, ki ji odmik g. Pribičeviča ne bo škodoval, ampak nasprotno zelo koristil. Istodobno se čuje o povratku Stjepa-iia Radiča iz Anglije. Naj se mož odloči za aktivno politično borbo na edino pravem mestu in pod edino uspešnimi pogoji, to je v parlamentu — česar vsi, katerim je na resničnem ozdravljenju našega državnega življenja, le iskreno želijo —. ali pa naj nadaljuje svojo dosedanjo trmoglavo politiko ghandizma, vladi njegov prihod v nobenem slučaju ne bi bil všeč. Gotovo bi rajši videla, da ali ostane v inozemstvu ali pa doma nadaljuje svojo taktiko »nekooperacije«, vendar pa ji tudi slednja prizadeva sitnosti, ker jo v inozemstvu diskredituje in ohranja v Hrvatih neprijazno razpoloženje napram centru države. Naj bo tako ali tako, vlada se Ra-dičevega povratka boji, kakor se jasno vidi iz oficiozne izjave v »Samoupravi«, mu nihče ne brani vrniti se, da bo pa moral za svoje delovanje v inozemstvu dati odgovor; z drugimi besedami, da ga čakajo prijetnosti veleizdajniškega procesa ali rebija po srbskem kazenskem zakoniku. Vlada bi njegov povratek rada preprečila, o tem ni dvoma, kakor je tudi zelo verjetno, da se boji njegovega aktivnega poseganja v parlamentarno borbo, ker po vsej priliki nekaj takega sluti. Položaj v državi pa je po zaslugi naše opozicije tak, da najmanjši sunek že podere stavbo današnjega koruptnega režima. Treba se je torej ozirati po zaveznikih v skrajni sili. Režim panklja na Hrvatskem, panklja tudi v Sloveniji. Taj-no:,tno se Žušlja, da se po novem letu pripravljajo velike reči, da bo prevzel vajeti iz trudnih Pašičevih rok Ljuba Jovanovič, da se hoče sklenit? sprava s Hrvati na podlagi »pozitivne politike;:, kakor se glasijo stalne arije iz režimskega repertoarja. Tudi nas »Naroda, k? je najboljši režimski gramofon, vrti že ves čas to pesem. Toda očividno se radikalom »Narod« in njegova družba ne zdi več zanesljiva, odkar so sc starini podali pod komando mladinov. Zato beremo danes oglas »Slovenski javnosti«, v katerem več gospodov iz narodno-socialističnega, radikalnega in samostojnega tabora v družbi z dvema »outsideriema« iz narodnonapredne stranke naznanja nov politični dnevnik z dolgim »neodvisnim« programom, za katerim radikalni hudobec moli svoje rožičke. Tu se govori o »državotvornosti«, o »potrebi vseh stanov«, o »zakonitosti in postav-nosti«, o izvestni »svobodomiselnosti« in o »Jugoslaviji ob Jadranskem, Egej-s k e m in Črnem morju« — torej sami ra-dikalski šlagerji, katere poznamo iz raznih ^Jutranjih novosti«. Zanimivo je le to, da. je v program »za varanje prostote« sprejeta izvestna točka iz političnih litanii naših kmetijacev. To jasno kaže, da bodo naši samostojneži jedro, okoli katerega naj sc zbirajo odslej režimski elementi. Sicer g. Putelj ni podpisan pod prouun-ciamento »Narodnega dnevnika«, ampak se ie dal zastopati po Ureku in M»rušiču. toda mož že ve, zakaj je tako storil, Očito ne sme podpirati vlade, ampak se bo slej-koprej samo previdno absentiral v parlamentu, kadar se bodo zbirali glasovi proti vladi. Če pride do novih volitev, kar je iako verjetno, bi si Pucelj rad ohi mil svoje glasove, češ, da je tudi on bil opozicio-nalec, po volitvah bi pa skočil v radikalno vlado, za katero bo delal zdaj razpoloženje »Narodni dnevnik«. Takšni - so. ti računi. Ni treba biti prerok, da se vidi, kako se bodo ti računi popolnoma izjalovili kakor vsi prejšnji. Niti z milijoni niti z milijardami režim ne kupi sir venskega ljudstva. Z demokrati naj se radikali, oblečeni v zeleni jopič samostojnežev, prekljajo, kolikor jim drago, naše ljudstvo se bo k večjemu ob tem zabavalo. Režimu pa sc zabija zadnji žebelj v krsto, naj osnuje še toliko konsorcijev. mMm VLADNO ČASOPISJE ODVRAČA POZORNOST OD URADNIŠKEGA VPRAŠANJA Z ALARMANTNIMI VESTMI O RADIČU. Belgrad, 27. decembra, (Izv.) Politični položaj se v glavnem med božičnimi pravniki ni spremenil, dasiravno se je pri vladi opažala tendeaca, da se kriza reši na ta ali drugi način, še preden se zbero poslanci, da bi bil radikalni klub tako postavljen pred izvršeno dejstvo. V tem, smislu ie treba tolmačiti sklep vlade da naj ministra U z u n o v i č in Jan kovic prekličeta svoji ostavki. Siccr pa je moral Nikola P a š i č svoje namere glede rekonstrukcije vlade odložiti z oziroin na druga važna vprašanja, ki so se za vlado precej nenadoma pojavila na dnevnrm redu. Tu je bilo predvsem vprašanje Radiča tu vprašanje vzpostavitve diplomatičnih zvez z Rusijo, deloma tudi volitve v Albaniji, ki 60 sc vršile včeraj in danes, dalje vrnitev Vcnizela na Grško, povratek princa Cirila na Bolgarsko in druga vprašanja, ki so zavzemala celokupno delovanje vlade in je na ta način reševanje krize b?to potisnjeno v ozadje. Glede Radiča se širijo v Belgradu uaj-razn ~vrstnejše vesti: Včeraj se je nahajal že nekje na Hrvatskem in je v krogu svojih zvestih praznoval Božič, danes je žc zopet v Londonu, jutri se sestane s To-dorom Alcksandrovorn, voditeljem make-donstvujuščih, nekje v makedonskih ali albanskih gorah. V istem času pa se Radič baje nahaja na Dunaju, kjei da se sestane z dr. Korošcem in dr, Dežmanom in ž njima razpravlja o ustanovitvi opo-zicionalnega bloka, ki naj bi vrgel sedanjo vlado. Hrvatske množice da so že pripravljene na vstajo, istočasno da je opažati živahno gibanje vstašev na bolgarski meji in da sta vojni in notranji minister dobila potrebna navodila, da vstajo v kali zadušita. — Te in slične fantastične in gorc- s lasne vesti prinašajo z debelimi črkami helgrajski listi. Jasno je, da so vse te vesti izmišljene in da jc resnica samo to, da je Radič zapustil London, kar je že. nedavno sklenil storiti in je to tudi javno povedal. Vse druge vesti širijo vladni krogi iz prodornega namena, da bi javnost ne videla, kako je vlada ogoljufala, državne nameščence, ki jim je namesto tega, kar jim po zakonu pripada, vrgla par drobtinic, ostanek pa bo šel menda v bisago Turkov in Nemcev, da bodo še naprej glasovali za vlado. Z ozirom na dejstvo, da je Radie odpotoval iz Londona, ie seveda nastopila tudi možnoet, da se vrne na Hrvatsko, in je vlada ponovno sklenila, kar smo poročali že pred štirinajstimi dnevi, namreč, da se Radič takoj zapre in sodi v Belgradu. Notranji minister je vsem obmejnim in drugim policijskim oblastim izdal nalog, da Radiča takoj aretirajo. Tako vsaj izjavljajo ministri, dasiravno je tak sklep vlade precej kontradiktoren imuniteti poslancev, kajti delikti, radi katerih je parlament Radiča izročil sodišču, niso taki, d.a bi ga vrgli v preiskovalni zapor. Na vsak način pa je gotovo, da je vse skupaj samo poskus režima, da bi si okrepil | svoj položaj. Po današnji seji ministrskega sveta, ; ki je trajala do pol devetih zvečer, so vsi : ministri časnikarjem izjavili, da bo Radič, i ako se vrne v našo državo, tekom 24 ur 1 aretiran. Dalje so izjavljali, da ima vlada ! sigurno poročilo, cla sta Radič in dr. j K o š u t i č na Dunaju, in sicer da je Radič potoval s potnim listom sovjetske Rusije, dr. K o š u t i č pa z avstrijskim potnim listom. immm ISSJ0, Belgrad, 27. dec. ( Izv.) Vprašanje zbli-žanja med našo državo in sovjetsko Rusijo dobiva vse bolj konkretno obliko. Sedaj je jasno, da e med obema vladama že delj časa vrše pogajanj«, kar tudi dokazuje ofi-cielni komunike praškega sovjetskega poslanika, ki se glasi: V nekih praških listih je izšla vest. da je sovjetska vlada preko svojega poslaništva v Berlinu poslala vladi države SHS predlog, da se pričrio pogajanja za priznanje sovjetske republike In da je ia (sovjetska republika) pripravljena podpirati to akcijo m vsako ceno«. Po informacijah. ki smo jih dobili od poslaništva sovjetske republiko v Berlinu, ne odgovarjajo popolnoma resnici, ker to vprašanje v drživi SHS še ni dovolj urejeno in je vsled tega v pogajanjih nastal zastoj. V kolikor pa se tiče stališča sovjetske republike, je to formulirano v "Službenem listu« od 12. decembra, kjer je objavljeno da za sporazum med Rusijo in državo SHS ni nikakih ovir. V političnem interesu obeh vlad je, da se čimprej zbližata. S strani sovjetske republike bo država SHS našla popolno razumevanje in priprav ljenost, da se ugodi predlogom za vzpostavitev diplomatičnih zvez. To pa ne pomeni, da bi sovjetska Rusija podpirala sporazum za vsako ceno. — Tako komunike. — Ta pogajanja so se vršila že med dr. Ninčleem in čičerinom v Ženevi, pozneje pa jih je po navodilih zunanjega ministra vodilo naše poslaništvo v Berlinu z ruskim poslanikom Radekont. Sporedno s to akcijo so se v Moskvi vršila tmncieina pogajanja, ki jih je vodil odposlanec sv. sinode vseuč. prot. Dimistrijevic ki se je obenem razeov.irjal z oficielninii krogi ruske pravoslavne cerkve glede zbli-ž&nja s srbsko pravoslavno cerkvijo. Po zatrjevanju krogov, ki so blizu patrijarhu Dimitriju, teko ta pogajanja zelo povoljno. Rusi zahtevajo stuno, da se ruski episkopi in duhovniki, ki bivajo pri nast kot begunci pokorijo patrijarhu Tihonu, oziramo da se jim v nasprotnem slučaju zabrani izvr-š "ranje duhovniške službe. V tej zadevi se vrši danes v S-emskih Karlovcih konferenca med patrijarhom Dimitrijem in ministrom za vere dr. Jamčenj. Na vsak način je zanimivo dejstvo, da skušajo pravoslavni cerkveni krogi politično zbližanje s sovjetsko Rusijo izkoristiti v svrho ojačenja pravoslnvja in se mestoma že sli?ijo precej neumestne grožnje proti katoliškim Hrvatom in Slovencem, češ mi in Rusi Vas bomo že ukrotili. Da take namere res obstojajo, se vidi iz citiranega komunikeja, ki jih pa Rusi odklanjajo. Za celim pokretom pa L: dvoma sloji Francija. To dokazujo ti di dejstvo, da je ravno te dni Poljska na ir:g Francije dejansko priznala sovjetsko Rusijo. Glede vloge, ki jo pi i tem igra po-slanik Spalajkovifc, smo.že poročali. Spalaj-kovič se udeležuje tudi sej ministrskega sveta, nn katerih sc razpravlja o tem vprašanju. IZ DEMOKRATSKE STRANKE. Belgrad, 27. dec. (Izv.) Pri demokratih se stvari razvijajo v smislu naših dosedanjih poročil. Naša vest, da je iz glavnega odbora izstopil tudi dr. Lnkinič, se potrjuje in je giavni odbor njegov izstop vzel na znanje. Obenem so demokrati objavili predlog Voje Marinkoviča jn ga po- slali vsem svojim organizacijam, da ga prouče. Iz pisem, poslanih na organizacij je, je razvidno, da namerava glavni od« bor sklicati kongres stranke za februar in pušča do takrat vsa sporna vprašanja odprta. Medtem pa se nadaljuje zakulisna borba med Davidovičem in Pribičevičera. Opeiiarjeni mMM. -i Belgrad, 27. dec. (Izv.) Finančni mi-.' i nister dr. Stojadinovič je izjavil časnikar* f jem, da je ministrski svet sklenil, da se ' na temelju uradniškega za krm a izplača državnim nameščencem gotov predujem. Ta predujem se bo razdelil na 138.000 državnih nameščencev. V mestih I. razreda dobe višji uradniki 1500 I in predujma, nižji 1200 Din, v II. razredu višji uradniki 1350 Din, nižji 1050 Din, v III. razredu višji uradniki 1200 Din, nižji 900 Din. Praklikanti dobo po 600 Din, ostali uslužbenci po 300 Din. Ta predujem pa se ne bo izplačal naenkrat, ampak v trek ena« kih obrokih in sicer prvi obrok po možnosti pred pravoslavnimi božičnimi prazniki, oetala obroka pa 1, februarja ozirom ma 1. marca. — Tako je . vlada še ta ma-lenkoslen predujem razdelila na tri dele,, da si uredništvo, ki je pričakovalo tedaten predujem vsaj za Novo loto. ne bo prav nič opomoglo. ¥e»MG3 sg vrne na Grško, Atene, 27. dec. (Izv.) Venizelos je izjavil, da se je po temeljitem prevdarko odločil odzvati se pozivu za povratek v domovino. Vztraja pa pri svojem slepu, da ae aktivno ne bo več udeleževal političnega življenja. Prcsi tudi, da ga ne sprejo mejo slovesno. Nova rrasika neta Pari/, 27. deeembra. (Izv.) Nemški zastopnik je izročil Poincareju noto nemške vlade, ki se bavi z gospodarskimi in upravnimi -vprašanji, ne da bi se dotaknila reparaeij&kega vprašanja. Nemška vlada predlaga, da se odpravi carina za izvoz v zasedeno ozemlje, izreka željo za udeležbo pri novi vestfalsko-renski banki in željo, da se zopet nastavijo v službo izgnani želeaniški uradniki. Prancoska in belgijska vlada bosta vsebino note premislili, da vidita, ali vsebina res izvira iz' želje po vzpostavi rednega gospodarskega življenja v zasedenem ozemiju ali ne. London, 27. decembra. (Izv.) Nemški poslanik je obvestil angleško vlado o vsebini note, izročene francoski vladi od stra' ni Nemčije. VLADA 0 PADCU FRANKA. Pnriz, 27, decembra. (Izv.) Finančni j minister je razpravljal v senahi o vzrokih' j padca franka. Rekel je, da vzroki niso ute-| moljeni v finančnem stanju, anvpak so 'j špekulativnega značaja. | ODKRITA KOMUNISTIČNA ZAROTA V ŠPANIJI. Madrid. 27. decembra. (lzv.) V špa« ni j i so odkrili obsežno komunistično zaroto, ki bi bila imela 28. t. m. uzpostaviti v Španiji komunistični režim. V Madridu, v Bilbao, v San Sebastianu ln v azurskih" rudnikih so zaprli mnogo ljudi. Zaplenjena pisma dokazujejo, da so se komunisti organizirali zlasti v športnih društvih. Madrid, 27. decembra. (Izv.) Vlada jc dala aretirati več kolovodij zarote proti direktoriju. Španska iri portugalska policija delata vzajemno, da odkrijeta vse niti nameravanega puča. IZ MAROKA. Tangcr. 27. dec. (Izv.) Po uradnih" po* ročilih je Raisuli še živ. N'sgovo zdrav-' itveno stanje se izboljšuje. NAPAD NA ITALIJANSKEGA POSLANCA. * Rim. 27. dec. (Izv.) — Na poslanca" Amendolo je bil izvršen atentat. Poškodbe ra so le lahke, tako (la bo poslanec v li dneh zopet ozdravel. PROTIŽIDOVSKI ATENTAT NA OGR. SKEM. Budimpešta, 27. decembra. (Izv.) V Čongradu jc bila vržena ifranata v hiio. ikjer se je vršila plesna zabava židovskega I ženskega krožka. Ena služkinja jc bila tabita, 17 drugih oseb ranjenih. Orožništvo je zaprlo več oseb, ki pripadajo druStvu »probujajočih se Madžarov«. PLESNA PREPOVED NA BAVAR-* SKEM. Monakovo, 27, decembra. (Izv.) Z ozl- rom na sploSno bedo v državi je vlada prepovedala vse plesne in podobne prireditve, VELIK VLOM V BERLINU. Berlin, 27. dec. (Izv.) Neznani zlikov-ei so vlomili v neko tiskarno za bankovce in odnesli vrednot za 120.000 zlatih mnrk. VIHARJI V NEMČIJI. Berlin, 27. dec. (Izv.) O Božiču so divjali po celi Nemčiji silni viharji in je sneg napravil mnogo škode zlasti pri brzojavnih in telefonskih napravah. ZOPET POTRES V TOKIJU. Pariz, 27. dec. (Izv.) Iz Newyorka po-toJfajo, da je nov potres v Tokiju povzročil zopet mnogo »kode. LAVINSKA NESREČA. Chamhery, 27. decembra. (Izv.) Plaz iukaj uničil neko švicarsko kočo. Devet »seb je mrtvih. REŠILNA AKCIJA V AL2IRU. Pariz, 27. decembra. (Izv.) Vse pomorske in zrakoplo/ne sile so mobilizi-Tane. da najdejo ponesrečeni zrakoplov »Dixmuide«. Sest torpedovk je iz Toulona odplulo v alžirske vode. Več zrakoplovov se je podalo v puščavo, da iščejo ponesrečeni Zeppelin. JUBILEJ IZSLEDITVE RADUA. Pariz, 27. decembra. (Izv.) Na Sor-Bonni se je pod predsedstvom Milleranda vriila 25 spominska slavnost, odkar je Curie izsledil radij. * Volitve v Albaniji. Dne 26. fn 27. t. 19. »o se vršile v Albaniji volitve. V voliv-nem boju si stoje nasproti tri stranke: liberalna, ki jo vodi bivši minister monsignor Fan Nobi; ljudska, ki ji načelu je vladni predsednik Zogelo bej in monarhistična, ki jo vodi Akif paša z Dunaja, kamor je pobegnil }x> izgonu iz Albanije. Prvi dve stranki sta obe republikanski, o nasprotujeta v vprašanju zakonodajne oblike in izbire prestolnice. Ljudska stranka je za Skader, liberalci za Tirano. Akif paša propagira vrnitev princa Wieda. Na jveč upanja na zmago ima ljudska stranka. * Angleški korak v Wasliingtonu, ki ga p napravil tamkajšnji angleški poslanik in !ojp, da Nemčija celo atvar zavlačuje in čaka na nastop hove vlade v Angliji. * Macdonald je v Elgimi v velikem političnem govoru naglašal, da je z izidom volitev skrajno zadovoljen. Kaj se bo zdaj Zgodilo, se ne ve, ker še ni gotovo, ali se hočejo izvestni krogi napram delavski stranki lojalno vesti. On sumi, da se bo skušalo kršiti parlamentarno načelo in sestaviti neka breznačelna koalicija, da ne bi delavska stranka prevzela vlade. Toda ljudje, ki mislijo, da se jim to posreči, so najbrže zelo ■motijo. Sicer pa delavska stranka ne sili v vlado. Treba samo premisliti zapleteni notranji in zunanji položaj, stanje financ in brezposelno vprašanje, kar gotovo ni takega značaja, da bi bilo lahko prevzeti delavski fttranki odgovornost. Delavska stranka pa bo vlado prevzela, ako jo kralj pozove, ker ima glede vprašanja mednarodnega miru in pravičnosti več avtoritete nego katera- LrrvIS rlmtnrA nlfinnlrn flln^A lU.nrnln#> nl«nn nvu ui ottuimu« viiumv iiuviuiiio otimt* ko je Macdonald izjavil, da je mrlič, ki čaka samo na kreto, v katero nai bi aa tabili. * Rusija išče tudi od svoje strani zveze z velesilami zapada. Zato je v sovjetskih krogih zavladalo veliko razburjenje nad postopanjem ameriškega državnega tajnika Hugheša, ki dolžl sovjetsko vlado revolucionarne propagande v inozemstvu. Sovjetska vlada to energično dementuje. — Sovjetski poslanik v Angorl je izjavil, da so cene žita v Turčiji vsled ruskega uvoza padle in da si tudi turški krogi želijo gospodarskega zbližanja z Rusijo. j * Grške homatlje. Romunski poslanik * je zapustil Atene, ne da bi javnost vedela za vzrok. — Jugoslovanski poslanik je baje izjavil, da Jugoslavija ne bo radi dinastid-nega vprašanja In rodbinskih interesov intervenirala. — Venizelos je sklenil, da -?e vri. 3 v Grčijo In prevzame vlado. Medtem je ministrski predsednik Gonatas demisijo-niral, da omogoči vlado Venizela, ki je zahteval, da se še pred sklicanjem parlamenta sestavi parlamentarna vlada iz venize-listov in republikancev, da se republika postavi na legalno podlago. * Rnsija in Italija. 21. t. m. je dospel v Rim Janson, eden najvplivnejših zunanjih politikov sovjetske Rusije, da definltiv-no konča trgovinska pogajanja z Rusijo in začne pregovore o diplomatski zvezi. Janson je izjavil, da 8e Rusija pogaja skoro z vsemi zapadnimi državami v svrho priznanja. Rusija se v notranje zadeve evropskih držav ne bo vmešavala. Tudi ni res, da bi Rusija bila napram italijanskemu fašizmu sovražno razpoložena. Rusija se bo prijateljsko vedla napram vsaki državi, ki bo gojila z njo prijateljske zveze. * Španski kralj je podpisal dekret, s katerim se polnomoč de Riverinega direkto-rija podaljša. Samoupravni načrt dr. ¥oje Marinkoviča. Kakor smo že poročali, je sestavil ugledni član demokratske stranke dr. Voja Marinko-vič nekak posredovalni načrt o ureditvi države, ki naj bi ne zasegal pregloboko v državno edinstvo, n tudi nc ustaljeval sedanjega centraiizrr a. Načrt dr. Voje Marinkoviča predstavlja kompromis med federalistično in centralistično skrajnostjo, seveda kompromis, ki nagiba še zelo na centralistično stran, a vendar razne ostrine centralizma znatno omiljujc. Načrt dr. Voje Marinkoviča obsega v glavnam te-k točke: 1. Kompetenco samoupravnih oblasti )c treba znatno razširiti, in sicer do onih niti, vt katerih je še mogoče ohraniti načelo absolutnega in brezpogojnega edinstva države. Državi naj bi bili pridržani le splošni politična in državni posli (diplomacija, armada, sodstvo, policija, prosveta, vere, splošne drž. finance) in pa posli, ki so važn. za naš splošni gospodarski napredek (promet, pošta in brzojav in telefon). Vse druge posle, ki jih vodi država doslej jako slabo, naj se preneso na samoupravna te^sa. Zato naj sa preneso na samoupravna telesa sledeči pcsli; trgovina in industrija, socialna politika, kmetijstvo, prosveta, narodno zdravje, javna dela in gozdarstvo in rudarstvo. 2. Nadzorstvo državne oblasti nad samoupravnimi telesi naj bi se omejilo na to da ta ostanejo v mejah, ki jih določa zakon za varstvo državnih inttrei»ov in državljanskih pravic. V okviru svoje kompeteace pa naj bodo popolnoma samo6tojne Državi se nikakor ne more priznali pravica, da Izvršitev sklepov samoupravnih teles zato zadržuje, ker so po njenih mislih ti ali oni sklepi nasprotni državnim ali oblastnim interesom. Vsako preventivno nadzorstvo jc treba ukiniti. Ravno tako bi bilo treba ukiniti vse zakonske določbe, ki omejujejo samostojnost odločb samoupravnih teles, a nimajo za cilj zaščite državnih interesov in posameznih važnejših odredb državnega zakonika. Z eno besedo: Tudi v samoupravni ureditvi naj se izvede načelo edinstva oblasti in edinstva odgovornosti. To se pa naravno n-s nanaša na posle, ki so pridržani samoupravni kompetenci, da jih samoupravna telesa izvršujejo namesto drŽave, ker so v tem slučaju samoupravni organi samo bre^ačni organi države. 3. Samoupravna telesa je treba osnovati na popolnoma neodvisni finančni podlagi. Za popolno samostojnost je finančna neodvisnost glavni pogoj. Zato je treba gotove dohodke popolnoma odstopiti samoupravnim telesom, kar je popolnoma naravno. To vetja v prvi vrsti za dohodke onih panog državnega gospodarstva, ki jih država zaradi stanja svoje uprave ni mogla In jih 3e leta no bo mogla izkoriščati: gozdove, rude, mineralne vode, kopališča itd. Te dohodke naj država prj-pu.-ti samoupravnim telesom. Izvzeti naj bi bili lo že obratujoči premogovniki in železni rudniki, ki jih država že s pridom izkorišča. In ker samouprava prevzema tudi del državnih stroškov, mora država samoupravam prepustiti tudi .se neposredne realne davke In jim dovoliti, da jih po svojih potrebah ali zvišujejo ali znižujejo. 4. V zvezi z omenjenimi reformami bi bilo treba v vsi upravi, kolikor bi je ostalo centralizirane, izvesti dekoncentracijo kom- pvtCRC, da 3« n tclu 'ZOjjRC kopičenju aktu. v ministrstvih, t druge strani pa naj nosijo odgovornost neposredni izvriilci zakona. Politične vesti, •f Shodi SLS. V kamniškem okraju sta imela na Štefanovo tri shode pcslanec Janez š t r c i n in urednik S m o d e j, ki sta poročala o parlamentarnem delovanju Jugoslovanskega kluba In o političnem položaju. Zborovale! so izrekli Jugoslovanskemu klubu zaupnico. VMoravčahso prišli nagajat samostojneži, ki so jo pa odku-rili, ko so prejeli za medklice, posnete po lažeh »Kmetijskega lista«, primerne in zaslužene odgovore. Tudi v Vrh polju je prišlo na shod kakih petnajst samostojne-žev, ki so pa bili mirni razen par kričačev, ki so venomer kričali take neslanosti, da so se jim zborovalci bučno smejali, ko sta jih govornika primerno zavrnila in pokazala, da se morajo naučiti najprej politične abecede, ako hočejo politizirati. Poslancem Jugoslovanskega kluba se je Izrekla zaupnica in s klici »Živela SLS« je bil shod zaključen. — V nedeljo, 23. t. m. je imel v V e 1. Poljanah dobro obiskan shod g. poslanec Š k u 1 j. Radi laži samostoinežev, ki so jih trosili zlasti po našem okraju o delovanju naših poslancev, je g., poslanec podrobno obdelaval posamezne zakone, ki so se v zadnjem času sklenili ter o predlogih Jugoslovanskega kluba. Shod je soglasno izrazil zaupnico Jugoslov. klubu in poslancu Šku-lju. — Shodu je predsedoval g. svetnik Kmet. •r Strel r napredni blok. Komaj so demokrati urbi et orbi naznanili, da se je napredna misel koncentrirala in da se začne skupen pohod proti klerikalnemu zmaju, je že padel strel v to trdnjavo. Osnoval se je namreč »Narodni Dnevnik«, ki bo sledil svoji politiki, ne pa oni, ki jo zastopa novi konzorcij »Slovenskega naroda« pod »Ju-trovo« komando. Konzorciju novega dnevnika pripadajo gg. Deržič (NSS), Roglič (NSS), dr. Marušič (SKS), Ivan Urek (SKS), dr. Sajovic (radikal), Josip Lenarčič (radikal), Fran Šltulj (NNS) in dr. R a v n i h a r (NNS). Torej razun narodnih socialistov, sa-mostojnežev in radikalov tudi dva vneta člana narodne-napredne stranko. »Sloven-ski narod« je vsled tega zelo žalosten in meni, da je z ustanovitvijo »Narodnega dnevnika« napredni koncentraciji »prizadet hud udarec«. Naprednjaki s svojo koncentracijo res nimajo sreče. -f Slovenska narodna zastava >avto-nomistična cunja.« Takole piše »Učiteljski Tovariše, glasilo slovenskega (!!) naprednega učiteljstva v svoji številki z dne 20. decembra: »Marsikomu je še dobro v spominu, s kakšnim pompom so se proslavljali godovi in rojstni dnevi habsburških degenerirancev. Cerkve so bile polne, orgle so nebeško lepo pele itd.... (Danes) pa so naši državni prazniki priča, kako malo jih uvažujemo. Po katoliških cerkvah vse mrtvo, duhovnik se nekam prisiljeno suče okrog oltarja... po javnih, posebno pa po šolskih poslopjih so vijejo slovenske zastave, oznanjajoč avtonomijo onih ljudi, ki imajo glavno in odločilno besedo v krajnih Šolskih svetih. Dočim so v Avstriji vihrale lope zastave dinastije, visijo sedaj zastave podobne raztrganim in razdrapanim beračevim hlačam v vseh mogočih barvah, le v onih ne, ki bi bile v ponos in v čast nas samih; napovedujejo pa boj proti državi za avtonomijo in nje hrepenenje od strani rimskih hlapcev. . (Zato) apeliramo na višji šol-j ski svet, da brez odloga odredi in zaukaže krajnim šolskim svetom nabavo državnih zastav za šolska poslopja, ki se imajo raz-obešati ob državnih praznikih, šole pa naj izroče svoje avtonomistične cunje mežnar-jem, s katerimi naj čakajo slovesnega prihoda avtonomije iz večnega mesta Rima.« —- Tako piše vneti oznanjevalec nove vere iz »Julrove« dežele, ki dan za dnem uči svoje vernike zlasti v učiteljskih krogih, ! da jo splošna zahteva slov.nskega Ijul-sh '. po samovladi in po kolikor mogoče veliki politični in gospodarski neodvisnosti lo izraz »-klerikalne« želje po nadvladi nad ostalimi .strankami v Sloveniji, ker li ljudje še danes ne vedo in ne razumejo, da je njim odprto samo tako široko polje politične delavnosti med ljudstvom kakor vsem drugim. Dnevno jJutrovo« hujska-štvo jo moralo seveda roditi svoje sadove v plitvih možganih liberalnega učitelja, ui danes ne ve več, da ga je rodila slovenska mati in kot pošten vladinovec in pedrep-nik vsakega režima pridno pljuje v lastno skledo in pljuje tako dolgo v svoji slepi strasti, dokler no spravi iz sobo svojega najtežjega kalibra, ko pravi, da jo slovenska narodna zastava — »a v t o n o m i -stična cunja«!! Prvič jo žo to dokaz velike neizobraženosti, če kdo imenuje cunje zastave, ki jih je tradicija napravila v očeh milijonov ljudi za svete simbole političnih in kulturnih idealov. Te »cunje*, najsibedo te ali ono barve, tega ali onega naroda, te ali one vere, olikan človek vsaj molče spoštuje, samo demokratski učitelj ne. Še večjo nekulturo pa kažo slovenski učitelj, ki pljujo na slovon-sko zastavo, pod katero so je naš narod "več kol pol »tolelša boril zu svojo politično svobodo, naj bo potem danes avtono-mist ali ne. človek broz pietete do prošlo- sti je človek brez najmanjše izomike in spada med barbare, ki spoštujejo sanib — bič in oves. Mi liberalnim učiteljem spoštovanja do državne zastave ne branima in ne zamerimo, toda spoštovanje do državne zastave še nikakor ne zahteva sramotnega in grdega blatenja tega, kar je naše in kar je nam vsem sveto in spoštovanja vredno. Da se pa do tako nizkosti ni povzpel le en sam »častni« član liberalnega učiteljstva, ampak da se ž njim strinja glasilo tega učiteljstva, je dokaz to, da je to ogabnost »Učiteljski tovariš* objavil!! To je druga grdobija, še večja od prve.Plačilo ne bo izostalo; eno bo izplačal morebiti režim, če ga bo; drugo bo izplačalo gospodom ujujovcem slovensko ljudstvo. To plačilo čisto gotovo ne bo izostalo. -}- Poglavje o odgovornosti. Demokratsko časopisje je cele tedne gonilo pesem o odgovornosti in zvračalo vso krivdo za ku-luk, za povišanjo davkov v Sloveniji, sploh za vse zlo, ki ga je razlil nad Slovenijo centralistični režim na poslance SLS, češ da so ti odgovorni za vse, kar zadene Slovenijo. Mi smo sicer demokratom pojasnili, da odgovoren ni tisti, ki je izvoljen, ker izvolitev sama na sebi še ne daje nikomur vladne moči v roke, ampak da je odgovoren tisti, ki ima v rokah vso upravno moč, toda naše pojasnilo ni pomagalo in demokratske demagogije ni ustavilo. V zadnji številki »Samouprave« pa beremo prav poučne besede o tej stvari v uvodniku: »V »Obzoru« in v »Slovencu« beremo večkrat očitanja na naslov radikalne stranke in ra« dlkalne večine, da ne upošteva nasvetov, kritike, zelja in predlogov opozicije. To vprašanje je načelne važnosti in zato se ga hočemo dotakniti kot neke posebnosti razumevanja parlamentarizma naše opozicije. Parlamentarizem obstoji v vladi večine, oziroma v odgovornosti te večine za npra vo države. Zahtevati od parlamentarne večine, da upošteva ideje manjšine in da zanje prevzema odgovornost, je absurdnost. Vsaka parlamentarna večina upravlja državo po svojih načelih in idejah. Večina je za svoj program dobila zaupanje ljudstva in je dolžna ta program izvršiti. Oopzi-cija ima pravo kritike, ni pa niti misliti na to, da se prepusti opoziciji pravica materi« jalnega soodločanja. Parlamentarna večina ima popolno svobodo, da prav nič ne sprejme od kritike opozicije in opozicija ne more iz tega držanja večine izvajati ni kakih posledic.^ — Takšno je b e 1 g r a j s k o naziranje o pravicah večine. Naše mnenje je sicer, da parlamentarna večina, če jo pametna, upošteva tudi pametne nasveto opozicije, zlasti nasvete upravnega značaja, toda m e r o d a j n o ni naše mnenje, ampak belgrajsko. To belgrajsko mnenje naj si prebereta »Narod« in »Jutro« in potem naj valita krivdo za kuluk in davke itd. slo-bodno dalje na poslance SLS, ki imajo pač večino v Sloveniji, ne pa v državi. -f- Naši članki o kornpciji režima so živo zadeli. Od »Balkana« do >Samoupra* ve« jih režimski listi kometirajo. Najbolj se dere »Balkan«, ta znana velesrbska cunja. Meni, da slovensko »marvo vleče srco k Avstriji radi tega, ker je Seipel kardinal katoliške cerkve!« To je res vrlo informi--art list, ki ima Seipla že za kardinala. »Samouprava« se joče, češ, da napadajoč smrdljive ministrske afere, napadamo »srbski narod«. Vidi se, da ima »Samouprava*-, zelo slabo mnenje o lastnem narodu. »Obzor« pa pravi, da naj bi režimski listi »Slovencuc dokazali, da ni res, kar piše o korupciji. Na to dokaze bomo seveda čakali do sodnega dneva ali pa tako dolgo, dokler se ta režim ne zruši. •{- Dokumenti kornpclje. V belgrad skem »Trgovinskem Glasniku« z dne 21» decembra čitamo med drugim: »V sedanjem času velikega beganja za bogastvom se ne izbirajo sredstva. Samo da se pride preje do velikega zaslužka, ne oziraje se na moralo, ne oziraje so na domovino, v kateri živimo. — Pred sodišča so pričeli dohajati pravni posli, sklenjeni v raznih oblikah: v obliki navadnih pogodb, menic, garantnih pisem itd,, iz katerih je jasno razviden neusmiljen, brezvesten napad na državno imetje. Samo par zgledov izmed mnogih: 1. Nek umirovljen častnik je sklenil pogodbo z nekim tujim agentom, liferantom vojnega ministrstva, na podlagi katore se agent obvezuje plačati 5 odstotkov provizije od vseh vsot, ki mu jih bo plačalo vojno ministrstvo za razne dobave za našo armado. Na drugi strani so obvezuje umirovljeni častnik delovati v ministrstvu na to, da se dobave tega agenta odobrijo. Vsa zadeva je prišla pred sodišče, ker se je agent branil plačati provizije, češ da je častnik nezadovoljivo posredoval, častnik pa je tem« ugovarjal. Sodišče je obsodilo agenta, da plača časlniku 500.000 Din provizije za že sklenjeno dobave. Koliko pa je agent zaslužil, ae ne ve. — 2. Neko belgrajsko industrijsko podjetje je izdalo dve menici v vrodnosti 600.000 Din, kateri sta izplačljivi ob prinosu. Menici je dobil v roke nek odvetnik, bližnji sorodnik bivšega ministra, odločilno politične osebnoBti. Menici bi smel vnovčiti odvetnik lo tedaj, če bi odobrilo ministrstvo za čumo in rudo pekanle dr- žavnega gozda, kar je podjetje zahetvalo. Tudi tu je prišlo do spora, ki ga je rešilo šele kasacijsko sodišče. Ugotovilo se je, da je ministrstvo sekanje dovolilo in da je smel odvetnik predložiti in vnovčiti menici, ki sta bili izdani kot provizija za posredovanje. — 3. Neka belgrajska filijalka velike banke je izdala neki osebi garantno pismo, v katerem pravi, da izplača tej osebi, ali vsakemu prinositelju tega garantnega pisma vsoto 300.000 Din, če odobri ministrski svet pogodbo, ki jo je sklenil trgovec N. N. z ministrstvom za prehrano in obnovo zemlje v svrho liferacije materijala državi v vrednosti 15,000.000 Din. Tudi ta zadeva je prišla pred sodišče in banka je morala plačati garantno pismo, ker se je ugotovilo, da je ministrski svet odobril pogodbo in je država materijal prejela in izplačala.« —• »Trgovinski Glasnik« se zavzema za to, da bi bilo treba take posle b pomočjo § 288 srbskega kazenskega zakona onemogočiti in krivce kažnovati z občutno globo in z zaporom do šest mesecev, ne pa jim še nuditi K ravno pomoč, kot se to sedaj dogaja. — [i smo pa mnenja, da so ti dokumenti korupcije dokumenti naše sramote in da bi bilo treba temeljito pomesti v ministrstvih samih. H- Tri strule v radikalni stranki. »Be-ogradski Glasnik« poroča, da so v radikalni stranki tri struje. Prva zastopa stališče, naj ostane vse kakor je, da torej ni treba deliti oblasti in moči v državi z nikomur, ampak da jo je treba še utrditi. Druga struja da je za zvezo z Jugoslovanskim klubom. Svoje stališče zagovarja ta skupina s tem, da je radikalna stranka glavni krivec hrvatsko-glovensko-srbskega spora in da je zato tudi ona najbolj poklicana, da ta spor reši. Tretja struja pa čaka na razdor v demokratski stranki in na Pribičevičev odpad od Da-vidoviča. Ako pride do razkola med demokrati, bi se Pribičevič s svojimi ljudmi pridružil radikalom kot »simpatizer« in radi- «mo priložili celemu nalogu današnje izdaje. Vsak cenj. naročnik naj se je posluži čim prej, da si zagotovi redno prejemanje lista. Naročnina za en mesec znaša 20 Din, ta eno četrtletje 60 Din, za pol leta 120 Din. Oni p. n. naročniki, ki so naročnino za naprej že poslali, naj položnico prihranijo za prihodnje plačilo, oni pa, ki bi položnice pomotoma ne prijeli, naj isto reklamirajo po dopisnici. Mbwb novice. — Dijaški dan v gibeniku. Iz Sibenika smo prejeli *o-le sporočilo: S posebnim sijajem je letos katoliško dijaštvo v Sibeniku proslavilo svoj dan: pravnik Brezmadežne. Pod vodstvom neumornega in vnetega vlč. A. Radiča je pokazala ta naša mlada organizacija kljub raznim zaprekam znaten napredek v pojmovanju in izvajanju idealov , ki jih je osvojila. Vedri krščanski idealizem, ta edino prava filozofija življenja, je našo katoliško mladino globoko prevzela. 0 tem se je mogel vsakdo prepričati, kdor je videl to mladino dne 8. t m. zbrano pod praporom Brezmadežne. To je bila krasna manifestacija toplega verskega čuvstva in plemenite tekme naših obdočih zastopnikov krščanskega prepriča nja in braniteljev svetih idealov: vere in domovine. — Zjutraj dne 8. decembra je bila služba božja v monumentalni baziliki sv. Jakoba s skupnim sv. obhajilom. Poleg mncgo-brojnih članov in članic drugih katoliških društev je pristopilo k božji mizi 150 organiziranih dijakov in dijakinj. Zvečer se je vršila slavnostna akademija z govori, deklama-cijami, petjem in godbo. Kot zadnja točka programa je bila na dnevnem redu M. Hor-vat-Petheojeva drama: »Batuelovi otroci«. Da-sl je drama težka, so igralci tako obvladali svoje vloge, da je napravila igra najgloblji vtie. Sploh je ves program tako uspel, da se je morala akademija naslednji dan na splošno ieljo ponoviti. — Voditelj katoliškega dijaškega gibanja v Sibeniku, vlč. g. Radič, je mogel biti ta dan vesel svojega truda in prizadevanja. Naj ga dosedanji uspeh bodri na novo delo t — Dr. I. V. — Na Bohinjski Beli so kvatrno nedeljo V adventu slovesno posvetiti tri nove bronaste zvonove v skupni teži 2200 kg; in sicer dva za župno cerkev, enega za podružnico na K u p 1 j e n i k u. Sprejem je bil kar moči slovesen. Sprevod je otvorila povorka kakih 40 jezdecev: na okrašenih konjih je jahala četa gasilcev, oddelek Orlov v krojih in fantje ir možje v slikoviti gorenjski narodni noši. Krasen pogled v bliščečem solnčnem sijul — Orlice In Orliči in dekliške narodne noše so se vozile na več lepo okrašenih vozovih, botr-oe s pečami pa v kočiji z iskrimi belci. —■ Zvonove so vozili na težkih, z venci, cvetjem, zelenjem pokritih vozovih; konji v mogočni, hlisketajoči se gorenjski vpregi. Vodili 60 Jih možje stare gorenjske korenine v starodavni in v teh krajih nikdar izumrli noši; niti pisane svilene kape z dolgim čopom, molečim izpod kastrca nismo pogrešali. Domači zbor je zvonove pozdravil z lepo, nalašč za to priliko prirejeno pesmijo, bivši vojaki so ves dan neprestano vsemu blejskemu kotu z mogoč- kalna stranka bi bila rešena vseh skrbi za bodočo večino v parlamentu. + Radič na Dunaju. V nemških listih iz rajha beremo dopis, v katerem se trdi, da se Radič kmalu vrne na Hrvatsko, ker je dobil od jugoslovanskega poslanika v Londonu zagotovilo, da se mu ne bo ničesar zgodilo. To da je v zvezi s kraljevim obiskom v Parizu, kjer so izjavili, da žele v Jugoslaviji likvidacije srbsko-hrvatsko-slo-venskega spora, ako vlada reflektira na 300-milijonsko posojilo. Toda tudi Radičevi prijatelji žele čim skorajšnega Radičevega po-vratka, ker bi sicer stranka trpela. Na eni strani obstojajo nesoglasja v hrvatskem bloku, na drugem se pa demokrati trudijo skovati enoten protivladni blok, iz katerega bi bil Radič izločen, ako ne pograbi prilike. Tudi v Angliji so Radiču baje rekli, naj opusti abstinenco in gre v Belgrad bojevat se na parlamentarni areni. — Resnica je, da je Radič že odpotoval iz Londona in se nahaja zdaj na Dunaju, odkoder se namerava v kratkem vrniti v Zagreb. Čuje se tudi, da žele demokrati Davidovičeve skupine sodelovanja z Radičem, da se strmoglavi radikalski režim. Dejstvo je, da se vlada boji Radičeve vrnitve, kakor ljubo ji je bilo, da je odpotoval v inozemstvo. Da bi Radiča preplašila, je radikalska ^Samouprava« objavila članek, v katerem pojasnjuje vladno stališče glede Radičeve vrnitve in pravi: »G. Stepan Radič se more vrniti v državo, kadar hoče, kakor je mogel svobodno iz nje oditi k"t vsak drug polnopravni državljan. Njemu se torej v tem ozi-ru ne morejo in ne bodo delale nobene ovire. Ali kakor vsak drugi državljan mora Radič odgovarjati pred zakonom za ono, kar je delal. A on je delal stvari, ki so kaznive. On je namreč v tujini delal tudi ono, kar po zakonih absolutni no bi smel delati (podčrtala »Samouprava«) in kar naši zakoni zelo resno obsojajo in zelo ostro kaznujejo.« nim strelom iz možnarjev razglašali veselja nad novo došlimi božjimi glasniki. — Kuplje-ničani so z vso naglico popravili izza zadnje povodnji porušeui most, tako da je bil zvon prvi tovor, ki se je peljal čez uovi most. — Naj se božji blagoslov, ki ga je posvečevanje klivalo, razlije v obilni meri in trajno nad zvonove in požrtvovavne Beljane, ki so jih darovali. »Revolucija< » Belgradu. V noči od predzadnje nedelje na pondeljek se je vršila v bc.grajskem «Oficirskem domu« velika veselica. Naenkrat pa so začeli posamezni častniki drug za drugim odhajati. Na ulicah so se zbirali oddelki žandarmerije in vojaštva. Nočni pasanti, ki jih v Belgradu ni ma'o, so postali vznemirjeni in v pondeljek je dosegla splošna nervoznost svoj 1 -mec. Po mestu so krožile najneverjetnejr -sti o nekem nameravanem uporu, ki ga xpravlja baje »črna roka« in slične alarmantne vesti. Sedaj pa pojasnjujejo sBeogradske Novosti« ves dogo-<" s tem, da se je bilo zvedelo, da pride na svojem potu iz Aten v Belgrad ubežni grški kralj. Proti grškemu kralju pa je hotela belgrajska republikanska mladina uprizoriti večje demonstracije, ki so jih pa preprečili s tem, da so proglasili vojaško pripravljenost in grškega kralja naprosili, naj se pelje direktno v Bukarešt. O kaki »revoluciji« torej pi govora. — Po naših informacijah pa je bila stvar nekoliko drugačna. — Rarstava Strindbcrgovib slik. Ob novem letu ctvorijo v Stockholmu razstavo, ki bo zr.nimala tudi inozemfki izobraženi svet Na razstavi bndo namreč zbrana vsa slikarska dela Avgusta Strindberga, pisatelja »Modre knjige« in »Nove modre knjige«. Pozna-vatelji pravijo, da bi bil postal Strindberg, ako se ne bi bil posvetil pisateljevanju, ravno tako velik in sam svoj slikar, kakor je bil pisatelj. — Strndberg se je pečal tudi s kiparstvom, a sta znani in ohranjeni le dve njegovi deli iz mavca, ki jih hrani družina Sven Prime v Stockholmu, v kateri je Strindberg velko občeval. — Popravek. V št. 100 smo prinesli te-lefonično poročilo iz Belgrada o neki avdi-enci g. dr. Novačana pri zborničnem predsedniku Ljubi Jovanoviču, ki da se je končal v asistenci skupščinskega sluge. Ugotovili smo, da ta pasus našega poročila ni bil točen, vsledčesar isto s tem lojalno popravljamo. — Proračun osrednjega nrada za bolniško zavarovanje v Zagrebu. »Pravda) poroča, da je ministrstvo za socialno politiko odobrilo proračun upravnih stroškov osrednjemu zavodu za bolniško zavarovanje v Zagrebu za 1. 1923, Od vsote 5,869.150 Din odpade na osebne izdatke 3,979.211 Din, na materijalne pa 950.000 Din, Poleg teh izdatkov je določena tudi vsota 580.000 Din za likvidacijo bolniških zavarovalnih ustanov v Ljubljani in v Subotici. — Okrožni urad, za bolniiko zavarovanje v Belgradu. Pred vojno je bilo v Belgradu delavsko bolniško zavarovanje neznana stvar. Čele po ujedinjenju so dobili tudi v Belgradu prvo delavsko-bok-iško zavarovalnico pod naslovom »okružni ured za osiguranje radni-ka«. Nekaj časa je ta »okružni ured« posloval, danes pa razpolaga po zaslugi glavnega zdravnika dr. Nenadoviča le še s prazno blagajno. Dr Nenadovič se je izdajal kot »Specialist« za najraznovrstnejše bolezni in si zaračunaval seveda posebne honorarje za svoje Specialno znanje, kljub temu, da je bil Sef-zdravnlk tega zavoda. — Čuden slučaj v Smederovu. V vasi Lozovik pri Smederovu je živela 14 letna nema pastirica Jovanka Bijelič. Pred nekaj dnevi jo je srečal na cesti neznan starček in jo prosil, naj mu podari eno ovco. Deklica je takoj pritrdila in od tistega hipa je začela govoriti. Bila je pa od rojstva nema. Ljudje smatrajo sedaj deklico za svetnico. — Snežni zameti v Macedoniji. Vsled obi-lega snega je ustavljen železniški promet na progah Gradsko—Bitolj in Skoplje—Ohrid. — Najbolj je zapadel sneg v okolici Gostivarja. V strumiški dolini so vsled obilega snega potrgane vse telefonske in brzojavne žice. — Tragična smrt. V rodbini ravnatelja T. v Zagrebu je služila Ljubica Markovič kot pestunja. Ko je sedela Ljubica z otrokom v naročju v kuhinji, Je nesreča hotela, da se je otrok oparil z vrelo vodo. Ljubico je nesreča tako razburila, da je pustila otroka, odšla na ulico in se vrgla pod tramvaj, da je na mestu umrla. Dan kasneje je umrl tudi ravnateljev otrok. — Tndi dobro. »Politika« poroča: Neki topniški podpolkovnik, ki je pred 2 letoma nakupoval municijo na Dunaju, je naložil letos v »Komisijski banki« 600 tisoč dinarjev, nekemu trgovcu pa posodil 1 milijon dinarjev. čudno je, da se v takih razmerah še trgovci pritožujejo nad pomanjkanjem gotovine, oficirji pa nad svojimi slabimi plačami. — Velik uspeh brigrajnke in tržaške policijo. Kakor znano, so že dalj časa stalno krožile v prometu izvrstno ponarejene 10 dinarske nrvčanice. Ravnatelju belgrajske policije Evgenu Popoviču se je po daljšem trudu posrečilo, da je pri?el ponarejalceni na sled. Zaprl je v Belgradu 16 oseb, a glavno gnezdo je bilo v Julijski Krajini. Dne 22. t. m. se jo g. Popovič odpeljal v Trst ter osebno posredoval na kvesturi za akcijo proti pn-narejalcem. Napravili so skupen načrt ter se v spremstvu večjega števila policijskih ?"Ton-tov poda1 takoj v Postojno, kamor je kazala sled za ponarejalci. V Postojni so se takoj uvedla najstrožja poizvedovanja, ki so trajala dva dni. Uspe11 ni izostal: V Rejah pri Postojni so v hiši Andreja Corupa, ki je pa 'a-čas v inozemstvu, odkrili popolno tfskarno za ponarejanje dinarjev z vsemi troji, pripravami in potrebščinami. Vse to so zaplenifi, edino stanovalko v ' ri, 6> letno Frančiško Gorup pa aretirali. Iz Postojne je policijo vodila pot k Sv. Križu pri Trstu, kjer je v hiši Angela Košuta odkrila drugo ponT-ejevalnioo dir;arjev. Samo kamenite litografične plošče ni bilo nikjer najti. Na nagovarjanje agentov je Košuta končno priznal, da je plošča zakopana na vrtu. Bližal s^ je Te rak sv. večera, a niso --'nehali. Vzel' «o krampe in motike in zav3li prekepavati "rt. Po pnournem trdem delu so ploščo našli. Vse priprave itd. so zaplenili in Košuto aretirali. Z vsem tem ia. še vedno r o vsi krivci na varnem, dasi so tudi v Trstu zaprli že 10 oseb. Preiskan se nadaljujejo in je pričakovati še naualjn' odkritij in aretacij. V promet je prišlo doslej za več sto tisoč lir ponarejenih dinarjev. — Deželna bolnica v Ljubljani. K našemu članku pod tem zaglavjem z dne 23 decembra nam je poslal šef zdravstvenega odseka za Slovenijo g. dr. Katičič sledeče pojasnilo: »Ker trošenje preliminiranih viškov v budžetu za saniteteke ustanove v Sloveniji ni bilo pravomočno odobreno, bilo je potrebno da sem odredil nekatere omejitve pri nabav-kah bolničnih potrebšč.n in to naznanil vsem zavodom z okrožnico z dne 13. novembra 1923 št 18919. Takoj, ko sem prejel obvestilo, da je fin. odbor, in g. finančni minister odobril trošenje preliminiranih presežkov na osnovi čl. 266 financijskega za<;ona, sem dal omenjeno odredbo preklicati po okrožnici z dne 26. novembra 1923 št. 595 s pridržkom, da se nabavke, tudi če znašajo manj kot 250 Din, predlagajo še nadalje odseku v odobrenje in sicer v svrho bdjše kontrole, da bi odseku s tem bilo omogočeno dobiti pregled o potrebščinah vseh (ne samo ljubljanske) bolnic v Sloveniji. Na ta način je lažje porazdeliti skupne kredite med posamezne zavode. Cim bodo odseku znane vse obve/.e in potrebe posameznih zavodov bodem tudi to omejitev odpravil.« — K temu pojasnilu si dovolimo dodati ko nstatacijo, da ;e od časa, ko sta bila prisiljena odstopiti svoječasna šera zdravstvenega odseka za Slovenijo gg. dr. Kraigher in dr. Krajec, razmere v bolnicah niso prav nič izboljšale i., ne opažamo izboljšanja v upravi bolnic. Cemu se je torej tedaj Izvršila Izmenjava, čemu je vlada tedaj — kajpada po krivem — dolžila šefa zdravstvenega odseka, da je kriv primanjkljaja? Kdo pa je kriv dmes? — Prevalje. Velik nedoetatek v našem kraju je, da nimamo lastnega zdravnika ter s4 moramo iskati zdravniško pomoč od daleč. Neglede na to, da je naša občina zelo razsež-na ter šteje veliko prebivalcev, je tulcaj sedež okrajnega glavarstva, sodišča in davkarije. Upoštevati je dalje, da se nahaja v naši občini premogovnik, v katerem Je zaposlenih mnogo urednikov in rudarjev. Istotako imajo tukajšnja lesna tovarna, papirnica ter tiskarna veliko število delavcev. Umevno je, da je pri takih razmerah mnogokrat nujna zdravniška pomoč zelo potrebna' In marsikatera nesreča bi se preprečila, ko bi tmelt zdravnika pri rokah. Oddaljenost zdravnika in ve- ' liki stroški, ki so združeni z zdravnikovim obiskom, straši marsikatero družino poiskat! si zdravniško pomoč. Leta 1921., ko je griža zahtevala toliko žrtev, se je mnogo govorilo in pisarilo o potrebi domačega zdravnika, bolnice in lekarne. Zalibog, da so se takratni merodajni činitelji za stvar premalo zavzeli ter pustili to lepo idejo zaspati. Prišlo je tako daleč, da se je lepo poslopje bratovske sklad-nice, v katerem se je pred vojno nahajalo zdravniško stanovanje, bolnica in lekarna, za majhno svoto prodalo socialno-demokratske-mu konzumu. In tako smo v zdravstvenem oziru sedaj veliko na slabšem, nego smo bili pred vojno. — Od občine, ki ima gotovo smisel za dobro zdravstveno stanje tukajšnjega prebivalstva, pričakujemo, da bo skrbela Ln delovala za pridobitev domačega zdravnika. Obračamo se tudi neposredno do vlade s prošnjo, da naj ona sama povzroči vse potrebno, da dobimo v Prevalje v najkrajšem času toli zaželjenega zdravnika in lekarno. — General Milenko Nedid umrl. V bel-grajski vojaški bolnišnici je te dni umrl general Milenko Nedič, ki je 1. 1915. poveljeval 10. srbskemu pešpolku, ki je pri Arangjelovi cu preprečil nadaijno prodiranje avstroogr-skiL čet. — Otvoritev novo železniško proge. — V Vojvodini so 23. t m. slovesn" otvorili novo železniško progo Titel—Orlovat. — Stojnina železniških vagonov. Ko je nova naredi a izšla, da se čas proste stojnine vagonov zniža od 24 ur na 6 ur in stojnina sama na 20 Din, je poslanec Škulj inter« peliral ministra za železnice z dobro podprtimi argumenti, zahtevajoč znižanja stojnine in čas nakladanja in razkladanja 24 ur ali v najslabejšem slučaju na 12 ur. Minister od« govarja, da se je nova naredba s skrajšanjem prostega časa za nakladanje oz. izkladanje izdala iz. razlo ga, da se stranke prisilijo z ozi-roin na pomanjkanje tovornik vagonov čimprej vagone odpremiti odnosno blago iztovii-iiti. V resnici pa vsa naredba ne meri dru* ga m, nego na to, da se že itak visoka blagovna vozna tarifa še bolj podraži. — V Leskoveu pri Iirikem Je umrl dne 23. t m. 55 letni Karel B u t k o v i 6 po dolgi, mučni bolezni. Pred mesecem dni mu je pa umrl njegov oče Franc Bulkovič v visoki starosti 86 ieL — IiamniSka podružnica SDZ vprizorl na Novo leto ob pol 4. pop. v dvorani Kamniškega doma Gcgoljevo »Zenitevc, komedijo v 3. dejanjih in Milčinskijevo: Vesela povest o žalostni princezinji. Prijatelji dijaštva vljud no vabljeni. — 111. redni obfinl zbor Strokovnega u tirnimi* jttgoslovenskih oblikujočih umetnikov v področju Slovenije so vrši dne 0. januarja 1924. v bolela slJnioiK v Ljubljani. Začetek ob 15. uri. — Za odbor: R. Jakopič, s. r., predsednik. — S. bantel, s. r, tajnik. — Katol. biot. izobraževalno društvo t St. JtirjB pri Grosupljem vprizori na Novega leta dan ob 11. dopoldne in ob pol 3. popoldne božično igro: Na belleheniskih poljanah. — Dioklecijanova palača v Splitu. Južno pročelje znamenite Dioklecijanove palače v Splitu je doslej zazidano z malimi starimi hišami, ki nimajo nobene zgodovinske ne arhi-tektonične vrednosti. 2e francoski guverner Marnioot je v začetku 19. stoletja sprožil načrt, da se te nelepe koče podero in tako pročelje zgodovinske palače osvobodi. Odtlej so se vedno znova pojavljali glasovi, da se ta načrt izvede, a L 1912. je splitski občinski svet »prejel sklep, da se hiše ne podero, paJ pa prezidajo. L. 1921. je pa daia mestna ob-6ina izdelati načrte z prezidavo teh hiš. Deloma se je s prezidavo že začelo. Toda prijatelji zgodovinskih spomenikov se izvedbi teh načrtov iz vseh moči upirajo in zahtevajo, da se Dioklecijanova obal razširi in južno zidovje palače popolnoma oprosti; v to svrho naj se vse koče, ki kaze obal in mesto, popolnoma odpravijo. Občinski zastop naj čim preje sklene primeren načrt za regulacija mesta, skupščina pa zakon o ekspropriaciji v varstvo starin. Na ta način se otvori pot. za končno povoljno rešitev vprašanja o ohranitvi Dioklecijanove palače v Splitu. — Razbojniške hanile v črni gori. V Črni gori postajajo razbojniške bande vedno bolj predr/ne in so napovedale boj orožnikom do iztrebljenja. Tik pred Božičem so razbojniki v Čevu ubili šest orožnikov in jih grozovito razmesarili. Takoj nato se Je v Splitu razne< sel glas, da so razbojniki ubili v Nikšiču 18, v Danilovgradu 2 in v Tuzi 11 orožnikov. Vest pa še ni potrjena. — Skrben ote. V neko belgrajsko ka« varno je prišel te dni elegantno oblečen gospod z dva meseca starim otrokom v naročju. Ker je otroče jokalo, je gospod prosil kavar-narko, naj mu posodi steklenico, da bo kupil mleka in naj ona nekoliko pazi na otroka, dokler se ne vrne. Kavarnarka je prošnji ustregla, toda neznanega gospoda ni bilo \efi blizu. Otroka so oddali v Dečji dom v Belgradu. — Prebrisani kolporterji. Mostarski kol-porterji so prišli na imenitno misel, da oddajajo liste strankam samo na čitunje proti 50 param odškodnine. To odškodnino so spravili sami, prečitane li?te so pa vračali upravam. S tem pa uprave seveda niso bile zadovoljne in stvar pride te dni pred sodišče. — ProSnja, V naši razrvani dobi, ki zgublja vedno bolj temelje vsakega globljega življenja, se je obdržala trdna točka, akademska marljina kon- 1 gregaclja. Pod Marijinim praporom se je zbrala Lbrana četa našega inteligenčnega naraščaja ter «1 določila odlotae smernice življenja Toda te te& njo so postale daaes Se izredno težke, ko al koa-gregacija ne more ustanoviti niti svoje knjiialca. Zato se odbor akad. kongregacije obrata do naie javnosti, ds v tem pogledu podpre akcijo u ustanovitev knjižnice. Prosimo vse, ki U lahko pograbili eno ali drugo knjigo versko-religiozne vsebine, da bi se blagohotno spominjali naše kongregacije. — Akademska marijina kongregacija v LJubljani, MarijaniSče. _ Vsem učiteljem (-tram) ferijalrem peti- jalkam)! Naše ferijalno zborovanje se vrti v sobo t o, 20. t m. v Narodnem domu v Celju. Pri-čukujemo se pri dopoldanskih vlakih iz Ljubljane in Maribora. Udeležba je za udeležence počitniškega Izleta obvezna 1 Glavni dnevni točki: Stališče učiti. P. F S. do F. S. in poč. izlet Kdor se n« more udeležiti zborovanja, naj pismeno izjavi stališče, ki ga zavzame učit P. F. S. z ozirom na zadnjo okrožnico pokr. po v. za Slovenijo na naslov: g. M. Narodni dom, Celje. — Za odbor za nadzir. I osni vanje učitL P. F. S. za SHS in za poč. izlet: Slavko MrovlJA. — Upravi u zaščito industrijske svojlne v Belgradu Je potreben diplomiran tehnik, ki Je popolnoma vešč slovenskemu jeziku. Prednost imajo strojni tehniki, v nedostatku teh se pa sprejme tudi tehnik druge stroke. Prošnje, ki morajo odgovarjati predpisom člena 12 novega uradniškega zakona, se imajo vlagati neposredno ali posredno (onih, ki so že v državni službi) pri Ministrstvu trgovine in industrije — upravi za Zaščito indu-ctrijske svojine v Belgradu, Krunska 14. —- V kmetijsko šolo na Grmu pri Novem inestu so vlomili neznani tatovi in odnesli nekaj perila, 2 površnika, precej sladkorja, 6 hlebov sira ln nekaj sirovega masla ter iz domačega čebeljna-ka več medu. — Ukradena kolesa. V Borovnici je bilo ekradeno Karlu Bizjaku kolo znamke >Durkopp<, vredno 10.000 kron. V Predoslju pa je bilo ukradeno kolo, vredno 6000 kron. — Ukradena paica in konj. Trgovcu Francu Kapušarju v Celju je bila ukradena 17 mesecev stara psica ovčarske pasme, svitlosive barve, izredno lepa, sliši na ime »Ria< in je vredna 15.000 kron. — Posestniku Ivanu Flauderju iz Studenca pri Dev. Mar. v Polju pa je bil ukraden iz hleva konj, svitlorujav, 13 let star, vreden 10.000 kron. — Avtomobil povozil kolesarja. Dne 25. t m. gvečer se je videmski nadškof msgr. Anastazij Possi z avtomobilom vračal z vizitacije pri Santo S' fano in v drugih župnijah. Na nekem mestu ee je tik pred avtomobilom pojavil neznan kolesar in dasi je nadškofov šofer takoj z največjo silo zavrl voz, tako da se je malone na mestu ustavil, je avtomobil kolesarja povozil. Takoj so ponesrečenca prenesli v bližnjo hišo in poklicali zdravnika, toda vsaka pomoč je bila zaman, nesrečnik je kmalu izdihnil, ne da bi se bil zavedel. Njegove- identitete še niso mogli dognati. Nadškofovega voznika ne zadene nobena krivda. — Tatovom pride vse prav. V zadnjem času so le sarajevski tatovi vrglt na zastave. Ob kakoršni-koll priliki se izobesijo zastave. Jih zjutraj na nobeni nizki hiši ni več, ker jih odneso tatovi. — Hud mraz v severni Italiji. V S. Stefano di Cadore Je vsled ostrih vetrov toplota silno padla ter je kazal toplomer te dni 28 stopinj pod ničlo. Po gorah je oster mraz Vsi potoki so zamrznili in Piava nosi s seboj velike kose ledu. — Tečaji za strojepisje in stenografijo. Dne 3. februarja 1924 začnejo na državno konce&ioniranem zasebnem učiliSču Legat v Mariboru zopet novi tečaji za strojepisje ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaji trajajo Štiri mesece. Vpisovanja in pojasnil- v specialni trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, ali pa v Šolski pisarni Vrazova ulica 4. 8119 — Ven ž nJim, kar rd domačega, a le tedaj, ako tmamo dobro nadomestilo, kakor je to naša >Mirim<-čokolada. «29 novice. k Tožba koroških Slovencev. >Koroški Slovenec« piše v svojem božičnem uvodniku; »Letošnji Božič smo dočakali razočarani in polni bridkosti. Država, kateri nas je priklo pila mirovna pogodba, ne izpolnuje prevzetih dolžnosti in nikogar ni, ki bi odgovorne kršitelje te pogodbe resno opozoril na neizpolnjene pogoje, pod katerimi smo Slovenci prišli v to državo. Žalost nas navdaja tudi radi tega, ker vidimo, da se niti konvencije med Avstrijo in Jugoslavijo, ki so ravnokar sprejete tudi v narodni skupščini, nič ne ozirajo na nas in naše pravice. Zakaj ne uživamo mi enakih pravic kakor Nemci v Jugoslaviji?« — Te grenke tožbe koroških Slovencev so prava obtožba proti našim državnikom. Stvar koroških — kakor tudi primorskih — bratov mera znova pred mednarodni forumi Primorske novice. p »Piccoln« proti nadškofa dr. Sedejo. Minolo nedeljo je stari zastrupljevalec javnega mnenja v Trstu, »Piccolo«, znova priobčil članek proti nadškofu dr. Sedeju. Židovski hinavec naglaža, da ne more in noče goriškemu nadškofu kot cerkven smu knezu in duhovniku ničesar očitati, priznava, da je kot tak vzoren in zaslužen. Toda dve stvari sta, ki nujno b brezpogojno zahtevata odstranitev dr. Se-deja z goriSke nadškofijske stolice: da je služIl že pod bivlo Avstrijo in da je Slovenec. Ako ar. Seaej sam ne spozna, da v do vin razmerah ae spada več na svoje mesto, naj za njegovo odstranitev soorazumno ooskrbita Italijanska vlada is sv. sto lica. — Tako se hoče »Piccolo« prikupiti fašistom, dejaasko pa stati ciljem framasoostva. p Po sedmih letih se je prvič oglasil iz Rusije Ivan Brezovec iz Treta. p Pretresljiva nesreča ▼ Trsta. 24. t m. je v Trstu vihar vrgel v morje 41etnega sinka pomorskega oskrbnika Lussieha. Lussich je skočil za sinom, da ga reši, a valovi so oba vrgli med pa mik »Bosankoc in obaL Ker je valovje butalo parnih ob obal, je parnik ob« trupli popolnoma stri. Trupel vsled viharja niso mogli najti. Tarifa za prlobčevanje notic. Enako drugim dnevnikom bo po novem letu tudi naš list objavljal reklamna društvena in druga naznanila leprotipri« merni odškodnini. Zaračunavali bomo objave tako-le: 1. Društvene prireditve, občne zbore, seje, sestanke itd brez dohodkov za društvo do 80 besed — 3 Din, vsaka nadaljna beseda 50 par več. 2. Prireditve z dohodkom vsaka beseda po 50 par. 3. Vesti malih gospodarskih organizacij vsaka beseda po 1 Din. 4. Poslana, izjave, koncerti in trgovska naznanila, vsaka beseda po 2 Din. 5. Objave bank, veletrgovine in veleindu-strlje, vsaka beseda po 5 Din. Odpadli znesek za manjše objave prilo-že društva lahko v znamkah kar pri naročilu, za večje objave pošlje nprava račun po objavi. TRGOVSKI ODNOŠAJI ANGLIJE Z DOMINLJONI. Britanska državna konferenca je pri svojih sejah obravnavala tudi zaščitno-carinski problem. Vprašanje, ali bo mogla Anglija s povečanjem svojega izvoza v kolonije in do-minijone doseči zopet predvojno prosperiteto, je izredne važnosti za britansko trgovsko politiko. Poleg tega igra važno vlogo tudi možnost, v koliko bi mogel angleški imperij doseči avtarkijo, to je samozadovoljivo gospodarstvo. Pri angleškem izvozu v dominijone moramo razlikovati dvoje vrst dežel: prva kategorija, v katero spadajo predvsem Indija in Avstralija, je že pred vojno kupovala večinoma angleške proizvode. V drugo vrsto pa gredo dežele kakor na primer Kanada in Eg:?et, ki sta kupovali svoje potrebščine na tujih tržiščih (Kanada v Združenih državah in Egipet v Franciji, Italiji itd.). Po vojni je morala angeška industrija pridobiti si predvsem stare trge, katere sta si med vojno osvojili Unija in Japonska. V tem pogledu si je Anglija navzlic težki gospodarski krizi v L 1921., ki je trajala še dalje naprej v prihodnje leto zopet osvojila odpadla tržišča v letu 1922. Tako je n. pr. Avstralija zopet prenehala uvažati ameriške produkte in ravno tako je avstralsko žito zopet šlo v velikih množinah v Anglijo. Isto v lja za izvoz cinka in volne, poleg žita najvažnejših avstralskih produktov. Indija, ki so je od leta 1913. zelo industrializirala predvsem v tekstilni stroki, je postala zopet važen odjemalec angleških produktov posebno v letu 1923. Zelo zanimivo je pogledati številke o partieipiranju dominijonov in kolonij všteval Egipet na uvozu dveh za angleško industrijo najvažnejših surovin: volne in bombaža. Navedene dežele so bile udeležene 1. 1913. pri uvozu volne z 79%, ta odstotni delež je v prvi polovici L 1928. narastel na 88%. Še večji porast izkazuje delež pri uvozu bombaža: do-čim so v letu 1918. od vsega nakupljenega bombaža dale kolonije samo 21%, so dobavile v celem letu 1922. že 27%. V pivi polovici L 1923. so pa dale celo 49%. V tem ozi-ru je zelo napredovala Indija, ki je od predvojnih časov sem potrojila množino izvožo-nega bombaža. Ker se Indija zelo trudi izboljšati bombažno kulturo, je verjetno, da bo pri angleškem uvozu surovega bombaža v kratkem času še bolj udeležena. LETOŠNJA SVETOVNA ŽETEV. Letošnji pridelek pšenice v najvažnejših državah — razen Rusije — cenijo na 940 mi-Ijonov stotov; lani je je bilo 870 m i U ono v. V predvojnem petleiju 1909—1913 so je naželi poprečno 1024 miljonov stotov; torej predvoj-r • produkcija še ni dosežena. Prirastek napram lanskemu letu pride v prvi vrsti na Evropo: Lani 278, letos pa 344 miljonov; več 66 niijonov = 24%. Pred vojsko je producimla Evropa poprečno 358 miljonov na leto, v povojnih letih 1919—1921 pa 281. V ameriški Uniji bo letos manj pšenice kakor lani in sicer za 22 miljonov; vzrok je slabo vreme. Vaidar pa pravijo, da je ta cenitev morebiti preveč pesimistična. Ameriški primanjkljaj lahko krije Kanada, ki je letos s 128 miljoni pridelala 19 miljonov več kot lani. Argenti-nija je imela letos za 81% več sveta posejanega s pšenico kakor lansko leto. Evropa potrebuje 116 miljonov stotov inozemske pšenice, druge dežele pa 41, skupaj 157 miljonov. Ker je na razpolago 288 miljonov eks-portnega žita, ga preostane še 131 miljonov stotov. Na razpolago ga ima Kanada kar 100 ' n.ilionov, Unija še tudi 51 miljonov, Argen- tina,. Indija in Avstralija po pet itd. Nova žetev p? obljublja v Argentiniji 50 miljonov, v Avstraliji 20 itd. Kakor vidimo, je svet z žitom prav dobro preskrbljen. Z besedo Žito mislimo seveda pšenico, ki je prva krušna dobaviteljica. Rži bo letos za 15% več kot lani, ječmena in ovsa za prav toliko, koruze pa za 5%. Za določitev jsvetovnih tržnih cen prideta v poštev samo Evropa in Severna Amerika. Tuknj je treba omeniti vedno ostrejši boj med Unijo in Kanado. Na Angleškem ima seveda Kanada prednost Francija in Italija bosta krili svojo potrebo lahko sami, za druge bodo pa skrbele poleg Amerike tudi Rusija in pa baltske obrobne države. V Uniji raste notranji konsum in se zato ne peha toliko za inozemske trge. Obenem pa mislijo v Ameriki, da bo Nemčija kmalu ozdravela in bo kupovala spet tako, kakor je prej. • • • g Trgovski stiki s Švico. Ker se je pripetilo ie več primerov, da so bile domače tvrd-ke, ki so stopile v stike z nepoznanimi švicarskimi državljani oškodovane za večje svote, opozarja švicarski konzulat v Zagrebu, naj se pred sklepanjem trgovskih pošlo- z nepoznanimi švicarskimi državljani, prosi pri njem za informacije, oeobito, ako bivajo take osebe že več časa v naši državL g Sanacija avstrijskih financ. Deficit državnega avstrijskega gospodarstva je veliko manjši, kakor ga predvideva proračun. V tretjem četrtletju L 1. je dosegel samo 392 miijard papirnatih kron. g Vodne sile v Kanadi. Kanada izrablja sedaj že 2,768.000 konjskih sil vodnih moči. Za Norveško pride glede na relativno gostoto takoj Kanada. g Panamski in sueški kanal V 8 mesecih t L je bil promet panamskega kanala za 600 tisoč ton. Vpoštevati je, da je panamski kanal bil zgrajen in odprt prometu šele 1. 1915. medtem, ko je sueški odprt že od 1. 1869. g Francoski frank. Francoski frank pada nadalje. V Curihu je notiral 38.75 in tako padel na doslej še nedoseženo točko. V Zagrebu je notiral 440.50 dinarjev. g Obtok bankovcev v Franciji. Po izkazu francoske banke z dne 20. t m. se je nahajalo v obtoku za 37.680 miljonov frankov bankovcev. Metalna podloga je istočasno znašala 5836 miljonov frankov, od teh se je nahajalo pri angleški državni banki kot zalog 1864.3 miljone frankov. Zavezniški dolg Francozom pri državni banki znaša 4583 miljonov. g Francoski uspek v Poruhrju. Od 550.000 rudarjev, ki so bili L 1922. pred vpadom Francozov zaposleni v poruhrskih rudnikih, jih dela v francoski režiji že 430.000. Davka na premog se je vplačalo v prvi polovici decembra že za 3.8 miljonov dolarjev. g Znižanje cen umetnim gnojilom. V Če-šl-oslovaški nameravajo v najkrajšem času ZLlŽati cene umetnim gnojilom. Na inicija-!:*o poljedelskega ministrstva se vrši dne 28. decembra tozadevna konferenca v Pragi. g Zakon za varstvo vlagateljev v Češkoslovaški. Posvetovanja o načrtu zakona za varstvo vlog in depotov v Češkoslovaški se b.izajo že k svojemu koncu. Parlamentu bo preloženih pet samostojnih tozadevnih zakonskih načrtov. g Likvidacija predvojnih rent v Češkoslovaški se nadaljuje. Doslej je že ena četrtina vseh rent v Češkoslovaški izplačana z obrestmi vred. Delo se nadaljuje. A pri nas? T- ~ vremena! g Poljska marka. Na varšavski borzi se dobi za en dolar 6,040.000 do 6,350.000 poljskih mark. Za en dinar se dobi torej krog 72.000 poljskih mark. Časopisi stanejo poprečno po 50.000 poljskih mark, torej so znatno cenejši kot pri nas. g [trnki izvoz lesa. V teku 1. 1923 se je iz Rusiie eksoortiralo 200.000 standardov lesa. 90 odstotkov od tega je kupila Anglija. Le« je bil večinoma dobre kakovosti in je dosegel visoke cene. Največ se je izvajal jamski les. Delež sibirskega lesa pri izvozu ie bil še jako majhen. BORZA. Ciirili, 27. decembra. (Izv.) Holandija 21Br?s. | New York 5727/s, London 24.84, Pariz 28 X, Milan t 24%, Praga 16.62^, Budimpešta 0.029135, Buka-I reSt 2.95, Belgrad 6.54, Sofija 4.10, Dunaj 0.008065. , Zagreb, 27. 12. (Izv.) Devize: PoŠta 0.45—0.48, I Italija 8.8225—3.8*25, London 384.90- -387HO, New-I york 87.98—88.93, Pariz 4.4050—4.4550, Praga 2.5915—2.6215, Dunaj 01 287—12.57, Ztlrich 15.45— 15.55. - Valute: dolar 86.75—87.75. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Petek, 2a decembra: MOGOČNI PRSTAN. Red F. Sobota, 29. decembra: OSMA 2ENA. Red E. Nedelja, 80. decembra: Ob 3. popoldne PETER ČV KOVE SANJE- Izven Ob 8. zvečer HAMLET. Izven Ponedeljek, 81. decembra: ZAPRTO Torek, 1. januarja: Ob & popoldno: MOGOČNI PRSTAN. Izven. Ob & zvečer: OSMA ŽENA. Izven OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Petek, 28. decembra: NOTREDAMSKI ZVONAR. - Red C. Sobota, 28. doobulbia; TOSCA. Rod D. Nedelja. 30. decembra: ZAPECATENCI - SCHIC-CHI. — Izven. Ponedeljek, 81. decembra: ZAPRTO Torek, 1. januarja: NOTREDAMSKI ZVONAR. — Izven. Posetnike dramskega gledališča {n gleda« llške abonente uljudno opozarjamo, da se j« moral dramski repertoar za tekoči teden spremeniti, in to vsled bolezni gospe Medvedov« in gospe Nablocke. Red predstav se vrši tako, kakoj je zgoraj omenjen. l!rih!ta!i*!fe novice. lj Klub občinskih svetnikov SLS ima nocoj ob šestih sejo v tiskarni. Pričakujem polnoštevilne in točne udeležbe. —■ Predsednik. lj Za Silvestrov veler »Ljubljane« vlad« velik6 zanimanje. Na sporedu je godba popolnega orkestra železničarske godbe, zborovo petje »Ljubljane«, komični nastopi itd. Pred-prodaja vstopnic od sobote naprej v trafiki v Unionu. lj Božičnica 30. decembra v dvorani ho* tela Union. Slovenska krščanska ženska zve1 zaza in Poselska zveza priredite v nedeljo dne 30. decembra božičnico, s sledečim sporedom: Ob 3. uri pop. je cerkvena poboža ost v frančiškanski cerk\1 s primernim cerkvenim govorom. Ob 4. uri se začne prireditev v kurjeni dvorani hotela Uninon. Nastopil bo najprej pevski zbor služkinj, potem sledijo trije kratki govori: Govorijo: podpredsednik Poseletke zveze, zastopnica Ženske zveze in zastopnica Poselske zveze. Nato bo srečolov. Pripravljenih je velliko lepih dobitkov, ki so jih darovali razni dobrotniku Ves dobiček je name njen za poselski dom. — Vstopnina je 2 Din. K tej prireditvi so povabljeni vsi krogi, M želijo, da se posel&ko vprašanje vsestransko ugodno reši. lj Resnična božična zgodbica. V našem uredništvu se je oglasil 81 letni bivši postre-šček Eppich Ln nam povedal božično zgodbico, ki je tem lepša, ker je resnična. Dne 24, t m. je prišla k njemu čisto neznana kmetska ženska s cekarjem. Izročila mu je pismo, a iz ce» karja mu je nalagala razne božične dobrote: potico, klobaso, veliko štruco in liter vinal Nato je ženska odšla. Ko je Epih odprl pismo, se je začel iz njega valiti bankovec za 100 Din, kakor pravi v svojem veselem presenečenju g. Eppich. >Tako velikega novega denarja še nisem imel v rokah. Tako sem bil vesel, da ne morem povedati!« V pismu mn neznana dobrotnica želi še vesele božične praznike. G. Eppich pravi, da je sedaj vse noči premišljeval, kdo bi bila ta dobrotnica, ki se ga je na tako lep način spomnila, pa ne more uganiti. Rad bi ji pa vendar rekel »Bog plačaj!« Zato je prosil, naj vSlovenec« to javno pove, v nadi, da bo tudi neznana dobrot niča čitala in tako doznala, kako zelo ga je razveselila in kako ji je hvaležen. Mi g. Eppi chu radi izpolnjujemo to željo, da se vidi, da ganljive božične povesti niso zgolj izmišljo tine, ampak da se še tudi vedno dejansko dogajajo. lj Organizacija jamih nameščencev SLS. Odbo rova seja se vrši nocoj ob 8. v navadnih prostorih. Stari trg 2—1. — Predsednik. lj Predsednice Elizabctnih konferenc vljudno vabimo, da se udeleže seje SK2Z, ki je v petek po poldne ob 5. v Jugoslov tiskarni. lj Seja odbora Zveze slov, pevskih zboro* danes, dne 28, decembra, ob osmih zvečer v Glasbeni Matici, lj Slovensko zfiraviiiško društvo t Ljubljani IV. znanstvena seja se vrši v četrtek, dne 8. jan 1924 ob pol 5. popoldne v razpravni dvorani soda« palače. L nadstropje. Predava primarij dr. GCstl" Dementia praeco* para noides. Jurisil dobrodošli — Predsedstvo lj Boiičnii a r otroški bolnici. Dne 25. decembra so je vršila v tukajšnji otroški bolnici običajna bo žičnica. Obdarovani so bili z obleko, obutvijo, perf lom in jestvinami vsi v zavodu oskrbujoči se otri» cL Vodstvo otroške bolnice izreka v imenu obda-rovanih otrok vsem plemenitim darovalcem naj iskrenejšo zahvalo. — Dr, Bogdan Derč. lj Božičnica 3>Prostovo!jiiega gasilnega in ro< sevalnega društva«, ki so je vršila na praznik sv Štefana v velika dvorani hotela Union, je prav lepo uspela. Zasedeni so bili vsi prostori. Sodelovala je godba dravske divizije in pevski zbos Krakovo-Trnovo, ki .je izborno zapel več pesmi Z dobitki pri srečolovu so bili ljudje zelo zado voljni. Na božičnici je bil zastopan tudi občinsk? svet po občinskih svetnikih Zveze delovnega ljudstva gg. Plrcu, Laku, Mihevcu, Slovši in Kralju. )j Tedenski udravstveni izkaz. V času od lfi. do 22. decembra 1923. je bilo v Ljubljani rojenih 20. mrtvorojeu 1; ururlo je v tem času 17 oseb, od teg« 5 tujcev, naknadno prijavljenih 5 smrti, od teh 8 tujci. Vzrok smrU v 1 slučaju življenska slabost, v 8 jetika, v 1. škrlatinka, v 1 zastrupljene rane, t 1 srčna hiba, v 1 rak. ostalo druge bolezni, lj Nalezljive bolesni v Ljubljani. Od 16, do 2Ž. decembra 1923 je bil v Ljubljani naznanjen l slučaj davice, 2 škrlatice, 3 dušljivega kašlja. lj K vlomu v Kmetijski družbi. Poročali smo, da sta hotela v pelek vlomiti dva predrzna in t vsem modernim vlomilskim orodjem opremljetM vlomilca. Vlom pa se jima kljub temu ni posrečil, ker jih je preplašil v liišf na dvorišču Kmetijske hiše slanujoči stavec I. M. Poklical je stražnik* Abraraa, ki je aroiiral enega vlomilcev, druzegd pt so prijeli drugi dan in sicer po natančnem opisu stavca, ki ga je dobro spoznal, ker je bila izredno jasna noč. Vlomilca sta znana pustolovca i» jako premetena in predrzna brata Pavls in Vid Cebin, ki sta znana ljubljanskemu občinstvu Izza 7.naneaa meničnega procesa pred ljubljansko po- i VBt ilNAtf NF' P«o|ric vseb vrst woi i HJS T'w S1 nv* fiususirushffl podieijo [. nejSega ollselttska n eno- ali večbarvnem Ush Jl®l.d5 nLce' Mfloiinice," eic. za denarne zavode. TftiUr,del«.družbe. Izvrsnjepotommuntofler----------------------isHu nallepse . _ JUGOSLOVANSKA TISKARNA \ LJUBIJANI Ifa-mri maioi^m] ._. _„.___._. m K liimiiiniiiiuinn' »inm,mm»mwiniiu roto, kjer sta nastopila oba brata kot obtctonca. Obtožena sta bila, da sta b Spiritiatičaimi predstavi m i hotela osleparitl restavraterja Zorea, lastnika nekdanjega hotela »Triglav« v Kolodvorski ulici, kar pa se jima ni posrečilo. Takrat sta bila zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Oba aretirana zanikata nnm<>n vloma, vendar pa jima te pot ne bo nič pomagalo, ker izdaja njihov namen preveč jasno kompletno moderno vlomilno orodje, ki vsebuje poleg druzega orodja 16 različnih svedrov. Seveda je zraven tudi čedna browning pištola. Ce irta im«s Iti čebina bo kakega sokrivca, do sedaj So ni ugotovljeno. lj V trafiko trgovino žarabon na Zalotki e«-Btl je vlomil neznan tat in odnesel za 14.468 kron. raznih tobačnih izdelkov. 1/ Kaj se ponareja? Včasih smo i me« sar/?0 fsč ali menj spretno ponarejalce raznih banhpv-sev. Nato so se znašli ponarejal« kolekov in meni« ter rasnih oprostilnih listin. Sedaj pa je prišla policija na sled, da se uvažajo k nam iz inozemstva ponarejeni trakovi monopola za cigaretni pi&pir. O izvora ln razpečevalcih teh trakov ni doaedaj Jo ničesar znanega. Cerkveni vestnik, VABILO na PRVI MISIJONSKI TMČAJ («. in 7, januarja, t«24 v Ljnbljani). Napočila je nova doba za nvjfcljone: V 20. stoletju se bo odločilo, bo li Afrika* Azija katoliška ali protestantska in mohamedanska. Po vsem svetu Ž>odo stekle v kratkem železnice, po železnicah pa prihajajo evropski trgovci, učitelji, uradniki, civilizacija. Po vsem svetu je zavladala svoboda vere in vesli, posebno odkar je društvo narodov proglasilo to načelo. Zdaj je prišel trenutek, da prodre luč Krietu-tovega evangelija po vsem svetu. Sv. stoliea v Rimu ae dobro zaveda važnosti položaja. Zato jo pozval Benedikt XV. ves katoliški svet na novo delo za razširjenje Kristusovega kraljestva na zemlji; Narodi so se odzvali temu pozivu. Povsod se prirejajo misijonski tečaji in tedni, povsod se organizira du-hovništvo in učiteljstvo, inteligenca, dijaštvo, vor-niki v posebne misijonsko organizacijo. Katoliški sliod je naroči) tudi nam Slovencem, i!a naj t^čuemo z misijonskim delom. Zato priredimo prvi misijonski tečaj na god sv. Trek kraljev, ki so bili prvi kristjani izmed poganov. Spored: aiiarja: zjutraj ob 6. skupna sv. maša in srv. oblu.iila v corkvi sv. Jožefa. — Od 10. do 18. are predavanje v Ljudskem domu: 1. Uvod; utemelji-tov misijonsko misli (prof. Ehrlich). — 2. Misijonska, misel med inteligenco (prof. Grafenauer). — 3. Misijonska misel med učiteljstvom (g. Kržišnik). -■> Popoldne ob 16. nri: Misijonska pobožnost s pridigo v cerkvi sv. Jožefa. Ob 17. uri v Ljudskem domu: 1. Sedanje stanje in bodoče nalog« misijo-nov (prof. Pavlin). — 2. Skioptične slike is mieijo-nov (razlaga g. Kalan). •, - .. -.. 7. januarja dopoldne od 10. do 12. ure: 1. Unio Cleri (prof. Ujčič). — 2. Misijonska ideja v šoli in na prižnici (g. TumpeJ). — 9. Misijonska ideja in Hrvatje (g. Bttčič). — Popoldne od 15. do 17. «re: 1. DruStvo za razširjenje sv. vere (g. Anžlč). — 2. Misijonska mieel v društvih in družinah (g. LindiS). Vabimo k tečaju vernike vseh slojev; vabimo gg. duhovaiko in učitelje, posvetno inteligenco, akademike; vabimo društva, ki naj. pošljejo po enega zastopnika. Kdor želi prenočišča, naj to f>{K>roSi na podpisani naslov. Zo pripravljalni odbor: Dr. Lambert Ehrlich, Anton Antie, predsednik, tajnik, stolno žttpniSče. Dijaški vestnik. d Redna seja podružnice S, D. Z. ta Ljubljano in okolico jo danes v petek ob 10 dopoldne v Ljudskem domu, II. nadstropje. — Tajnik. sa Ja damska ura v bližini glavnega kolodvora od sobote na nedeljo. Dobi se pri gosp. ftobertu, Linijski urad, glavni kolodvor (mitnica). Našla se jo denarnica. Dobi se: Streližka ul. 10 pri g. Karu. Mm in prehojeno meso Za botif.no ln novoletno darilo priporoča Jugoslovanska knjigarna tudi letos svoj Žepni kole-uarčok 1924, kateri je radi svojo male žepne oblike <11 cm krat 6- cm) in solidne trpežne vezavo ter nizke cene vsestransko priljubljen. Kot posebno novost je izdala Jugoslovanska knjigarna letos prvič Mali koledarček 1924 v prav majhni obliki (7 krat 5 cm) z zrcalom in brez zrcala, v navadni ter usnjeni vezavi. Obadva koledarčka sta na razpolago po naslednjih cenah in voza vab : Žepni koledarček vezan v pegamoid platno z marmornate obrezo Din 1S5, vezan v peoamoid platno z zlato obrezo Din 14. Mali kcledarčok nani-na ve. (imitacijo usnja) brez zrcala Din 7, papirna vez z zrcalom Din 12, usnjena vez brez zrcala Din 15, usnjena vez i zrcalom Din 20. Naroča t Jogoelovonski knjigarni t Ljnbljani. Izgubil »c je zlat 2 sc revna kor- begunska irožina iskreno zahvaljuje za nakazano izdatno podporo. Bog povrni! - To dobrodelno društvo se priporoča si. občinstvu. — Koroška begunska družina, Raj-benburg, 23. decembra 1923. 8209 i Najboljši premog drva in !n«IS« KUPITE najceneje pri DRUŽB! ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Pe-| tr« trg Stev 8, icjcion lt«v. 220. 2447 Poravnajte naročnino! perja De. se zmanjSa moja ogromna zaloga in puha dajem r cenah % POPUSTA! C J, HAMANN, Ljubljena, Mestni trg 8. NAJVEČJA ZALOGA efektro-motoriev bakrene žice v vsaki debelini. Bergman. novih cevij, ter vsakovrstnega instalacijskega materijaia po najnižjih tovarniških cc-nah, riobavliata takoi O. N MAZURAN in CO.MP- Ljubljana, Dunajska cesta 33 Tcleion štev. 13. 223. 366. 534. vajeno šivanja, lfkanja in podobnih hišnih opravil, SPREJMEM sredi januarja za Ljubljano. V poštev pride le p o S t o n a ponudnica t dobrimi spričeval:, — Ponudbe na upr. lista pod »Sobarica 81*)6«. P/n^JfU dobro ohranjen, PRODAM. iVUtUll — Poizve se pri upravi »Slovenca« pod številko S208, Vrtnarskega pomočnika izučonega, sprejmem. Poleg plače vsa siskrba v hiši, - Ponudbe na A. ŽUST, Kolodvorska restavracija — Ljubljana, Glavni kolodvor.____ Sl<)7 Pohištvo na obroke dokler traja zaloga, nudita ERMAN X ARHAR, mizarstvo, ŠL Vid nad Ljubljano 4. Zahtevajte cenik! Pn lastne ceno ražpdšjši tso DAMSKO KONFEKCIJO, dokler je Se kaj zaloge, -o- FRAN LUKIC, LJoblJana, Pred školijo Stev. 19. 7928 j Prodam vrtilni stroj na pogon z nogo, porabljiv tudi za pogon s silo. — Kje, pove upravništvo I «Slovcncat pod štev. 8206. I brinovčTolje KUPUJE po najvišjih dnevnih cenah v vsaki množini DROGERIJA A. KANC. Ljubljana, Židovska ulica Bt. 1. *076 m ri ZA NOVO LETO 1924 jo, čc ženin kupi in podarj svoji nevesti otroški voziček, mati hčerki šivalni stroj, oče pa sinu novo dvokolo pri TRIBUNA« F. B. L, tovarna avokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4. sprejemi,m v polno popravo, po-nikljonie, e m a i 11 r a n | e ?. ognjem in shrambo preko zime. »TRIBUNA« F. B. L.» Karlovska cesta 4, Ljubljana, I tovarna dvokoles in otroških vozičkov. v, ... ;• . >UWS : Bla Vsem onim, ki »o poznali, ljubili, spoJtovali ta- sovražili, javljam, da mi ie umrl oče, gospod Andrej šest nadučitelj in šolski nadzornik v pok. Zemlji vrnejo njegovo telo v soboto, da- 29. decimbra t. I. Vse prosim, da sc ga spominjajo v dobrem. Cerknica, dne 27. deccmbra 1923. OSIP ŠEST, ANA SEST, NAHA SEST - VVINTROVA. Mesto posebnega, obvestile. rv// Za vse tolažb« polno sočutje ob prebritki izgubi našegft nepozabnega soproga, o5cta, starega c četo, brata, strica in svaka, gospoda Ivana Modica kakor itidi zA toliko časteče spremstvo pri pogrebu i Tekamo našo iskreno zahvalo. Poscb'/ii se prisrčno zahvaljujemo častiti duhovščini, gospodu župniku v pokoju Koritniku gg. župnikoma Viktorju Švigelju in Jožko Svigelju ter gospodu kaplanu Ivanu Pngclju za tolažbo, si. občinskemu odboru in načelniku gosp. županu Lenarčiču, cctjj. vodstvu šole, velccenj. gospodu nadzorniku Jugu in šolski mladini, si. gasiliieirau društvu pod vodstvom gospoda Ivana Kranjca ter vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so izkazali blagemu pokojniku zadnjo čast. Bog povrni! Novavas pri Rakeku, .24. decembra 1923. • ' Žalujoča rodtolmi Modiceva. kraste, litaie odt>Uaniu)e pri Človeka In živalih Naftolmazllo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po poŠti 7 Din. pri TftNKOCI, lekarna Ljubljana, Slovenija. RihiO flllp zajamčeno pristno, naj-nlMJC UlJC boljše norveške znam-Ice, dospelo. Lekarna BAKARČIČ, L|ub-l|ena, Karlovska cesta it. X — Direktni import iz Kristtjanijel 8043 prostore v Ljubljani ali okolici, obsežne eno ali dvonastropne Prvo žrebanje 3, n i wm t S premij 100.000 sre?k 50000 dobitkov l^siii fflVKt Lastnik se tudi lahko udeleži na vpeljanem in dobičkanos-ncm industrijskem podjetju. Ponudbe na »Tovarniški prostor« na Aloma Compa»y v Ljubljani fjj.L. „Diamalttt Fabrikat Hauser & rcK^ Šobotka, Beč-Stadlau. 25 letno najbolje pekarsko sredstvo predvojne kakovosti dobite zopet pri glavnem zastopstvu za .Jugoslavijo Edoarci Dožes r Zagreto. Strossmayerova 1(L Brzojavni naslov: Diaroalt, Zagreb. Potor: čuvajte te pot»or»b bodisi v prahhuM te^imi. - ZitbtaTijte samo originalni D!»iaslt. PlttUcinal-ifonlak Zahtevajte samo l i M^dlcinal^KonJok )amaica-Rum MT pr Konjak-Rum vr Zahtevajte samo! 'n modrim križcem as modrim križcem as modrim križcem Citrone-Mum w iT « modrim križcem Mčdlclnal-Pellnkovac z modrim križcem Najfinejše krem likerje as modrim križcem ^ g Slivovko in torinjevec as modrim križcem ♦ Si -m w ^ £* W -m 1TRT11 Ul M AlIOw LJUBLJANA ji ft ♦ # S ♦ 11 Jb, (Jfe ▼ 25 # # flčdlclniKl - Monf alf Slavna zalogi cigaretnega papirja In vsah m o¥omi papir A. Lampreft, l/ufeiiasss Krško* trg 10 Komet tekoče čistilo za parke te in linoletim ie najboljše in najcenejše. Je brez duha. snaženjc z njim otroško lahko In iako izdatno. Dobi se v vseh boljših trgovinah. V Ljubljani: Stacul, Reohekar, I. Muc, Pmni&n, Vatovec & Svetina, Kol-Sek, Nabavljalna zadruga javnih nameščencev itd. - Naroča se pri aKOMETc tvornica v CELJU. 8159 B u 2 M •M a mt b 0- : Pozor! Ne pozabite na ugoden nakup novoletni!! daril Krasna izbera volnenih povrSnib jopic, jumperjev, rokavic, nogavic itd. Trikotaža vseh vrst. Velika zaloga moškega, dam-skega in otroškega perila ter raznih kravat, posebno samoveznic pri I.Jil!»!f3I8$ Sv. Petra cesto Inserkraifg e Telesi petih mesece? fio 25 niiionov in 650.000 Din Mi in v Mi izplačal brez kakršnegakoli odbitka. IM lisci floSitei i iS Mm ie ] iljoi 500.000 II Ba jni odbitki po : Din 500.000 400.00G, 30G.GGG, 140.000, 12C S00, d?a po D:a 100.000, 80.000, 70.009, 80.000, Priporočajo ss sledeče domače tvrdke: (Ohlava 4 dinari ) BAKRENO KOTLARSTVO« | MEHANIČNA DELAVNICA; Jitfometaliia«, Kolodvorska ulica H. 18. pisalne. računska, razmnoževalne in dru-dvorišče gs plsirn stroie popravila in prsnatflta ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE ^A^R^ " Iran Bogataj, konces elektrotehnično JeaB ScBfevs „a*l®d. Jakob KAVČIČ. podietie. Sv Petra reste 30. - ...... m Jože Marke®, Jcsenice 54. Gorenjsko. KLEPARII: Rem/gai & Smerkot, rioriiariske t j Kom L Pohanska cesta štev a Gradišče Ste t 5. SPED'CIISKA PODIET1A: Kieboslaviia« d. d- Sodna ul. 3. Fe! 463 Rcnnnoer R., Cette na mi žHrzn 7-0 TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: