Letnik 1009.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXVL — Izdan in razposlan dne 11. novembra 1909.
Vsebina: (Št. 169—171.) 169. Razglas, s katerim se objavlja uvrstitev občine Tione v deveti razred vojaške najemninske tarife. — 170. Ukaz, s katerim se dopolnjuje § 14 ukaza o carinskouradnem ravnanju s prometom za plemeničenje vezenja. — 171. Ukaz, s katerim se dodatno k policijskemu redu za pomorska pristanišča z dne 14. marca 1884. 1. izdajajo posebna določila za okoliš puljskega vojnega pristanišča in za pristanišče puljsko.
169.
Razglas ministrstva za deželno bran in finančnega ministrstva z dne 15. septembra 1909. 1.,
s katerim se objavlja uvrstitev občine Tione v deveti razred vojaške najemninske tarife.
Dodatno k razglasu z dne 14. decembra 1900. 1. (drž. zak. št. 214) se porazumno s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom občina Tione na Tirolskem uvršča v deveti razred do konca leta 1910. veljajoče najemninske tarife za namene vojaškega nastanjevanja.
Hilinski s. r.	Georgi s. r.
190.
Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne26.oktobral909.1.,
s katerim se dopolnjuje § 14 ukaza o carinskouradnem ravnanju s prometom za plemeničenje vezenja.
Dopolnjujé zadnji odstavek § 14 ukaza ministrstev za finance in trgovino z dne 11. decembra
1907. 1. (drž. zak. št. 269) se dovoljuje, da se sme neporabljeno ostala vezilna nit, kolikor se more po omenjenem določilu v primeru izvoza odpisati s svojo čisto težo, prenesti na prihodnjo uvozno dobo, če se pusti v tuzemslvu.
Bilinski s. r.	Weiskirchuer s. r.
171.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 2. novembra 1909. 1.,
s katerim se dodatno k policijskemu redu za pomorska pristanišča z dne 14. marca 1884. I. (drž. zak. št. 33) izdajajo posebna določila za okoliš puljskega vojnega pristanišča in za pristanišče puljsko.
§ 1. Okoliš puljskega vojnega pristanišča se razteza od rta Gustigna ob zapadnem obrežju do rta Forticcio ob vzhodnem istrskem obrežju, vštevši otoke, ki so pred njima.
§ 2. Tisti morski zaliv okoliša puljskega vojnega pristanišča, ki je znotraj črte: Rt Compare —rt Christo, je puljsko vojno pristanišče in se deli v vojaško in v trgovinsko pristanišče.
(SlovonUch.)
117
§ 3. Vojaško pristanišče sega od zunanje meje vojnega pristanišča, omenjene v § 2, do črte, potegnjene od vzhodnega konca arzenalove ograje čez plitvino vzhodno od Olivskega grebena do zaliva sv. Petra.
Vzhodno od te črte ležeči del pristanišča je trgovinsko pristanišče.
Tisti del vojaškega pristanišča, ki sega od njegove zunanje meje do črte: Rt Monumenti—molo Vergarolla, je predpristanišče.
§ 4. V nastopno navedenih zalivih okoliša vojnega pristanišča je, izvzemši v § 5 navedene primere, prepovedan dohod vsem pomorskim trgovinskim ladjam in plovilom brez razlike zastave, ki niso določena za vojaške namene.
A.	Zaliv Vergarolla:
Na morski površini, omejeni z dvema črtama, ki segata od točke, mišljene od čela mola vergolan-skega 20 metrov v morje proti severovzhodu do dveh svarilnih tablic, izmed katerih je ena blizu stopnjic c. in kr. brodovja jaht, druga pa na bregu zapadno od korena omenjenega mola.
B.	Zaliv San Ženo (Fisella) :
Na morski površini, omejeni z dvema črtama, ki vežeta bojo št. 28 v zalivu San Ženo z dvema svarilnima tablicama, izmed katerih je ena prilično 100 metrov zapadno od oklepnega zida fiselanske naprave, druga pa v bližini treh vzidanih kanonov (posta canoni).
C.	Zaliv Figo :
Na morski površini, ki jo omejuje z morske strani črta, ki veže svarilni tablici, nameščeni ob vhodu v zaliv Figo.
D.	Zaliv Zonchi:
. Na morski površini, ki jo omejuje z morske strani črta, ki veže meje državnega zemljišča mornarice.
E.	Notranji del na otoku Brioni minor ležečega zaliva Sv. Nikola.
Na morski površini, ki jo omejuje z morske strani črta, ki vodi od najjužnejšega rta otoka Brioni minor k čeri Zumpin in od nje k najbližnji točki otoka Brioni minor.
F.	Zalivi: Bus, Lunga, S. Benedetto, Sanadigo, Antilena, Lago, Can, Terra alta, Ovina, Fuora, Saccorgiana, Cacoja in Gentinara.
Prepovedane meje pod F navedenih zalivov so zaznamovane z znamenji, ki se vidijo z morja.
Na plovila c. kr. vlade ter na ladje v sili na morju se ne uporablja ta prepoved.
§ 5. Promet v zalivih, oznamenjenih v § 4, točka F, je dovoljen :
a)	domačim ribičem po pogojih, določenih v dodatku ;
b)	tistim plovilom, ki imajo posebno dovolilo finančnega oblastva;
c)	plovilom, ki služijo edino le za rabo prebivalcem, ki so naseljeni v zalivih, omenjenih v § 4, točka F, ali v njihovi okolici, ako imajo predpisane izkaznice.
§ 6. Pomorskim trgovinskim ladjam in vsem drugim zasebnim plovilom, ki niso določena za vojaške namene in plovejo po vojnem pristanišču, je prepovedano :
A.	bližali se zavodu streliva in lesnim hrani-ščem v Dolgem dolu preko črte, ki gre od mejnika pri Ostrem rtu do mestnega kopališča ter je zaznamovana z bojami;
B.	približati se na 15 metrov barikadam in bregovom opremnega in konstrukcijskega arzenala, ter objektom, privezanim tam, ladjicam za strelivo itd.
§ 7. Pomorske trgovinske ladje ter druga zasebna plovila brez razlike zastave, ki so v prostoru eno morsko miljo pred obrežjem okoliša vojnega pristanišča in ki niso določena za kak pristan tega okoliša, sme c. in kr. pristanski admiralat po organih vojne mornarice vsakčas prisiliti, da zapusté ta morski prostor, izvzemši primere sile na morju.
§ 8. V vojaškem pristanišču se smejo zasidrati ter z vrvmi pripeti le c. in kr. vojne ladje, nadalje take pomorske trgovinske ladje in plovila, ki so ali določena za vojaške namene ali ki naj razkladajo, oziroma nakladajo vojaško blago v vojaškem pristanišču, ah končno ki so dobila posebno dovoljenje od pristanskega admiralata.
Vse druge trgovinske ladje se morajo zasidrati v trgovinskem pristanišču.
§ 9. Tuje vojne ladje, katerim se je podelilo dovoljenje pluti v vojno pristanišče, smejo spuščati sidro edino le v predpristanišču. Prostor za privezovanje z vrvmi odkaže tern ladjam c. in kr. pri-[ stanski admiralat.
§ 10. Pomorske trgovinske ladje, ki zaradi svoje velikosti ali drugih posebnih okolnosti (sila na morju, pomorska škoda, neugodne vetrovne razmere) ne morejo pripluti v trgovinsko pristanišče, smejo sidro spustiti tudi le v predpristanišču.
§ 11. V vojaškem pristanišču se smejo civilne ladjice z vrvmi pripenjati le z dovoljenjem pristan-skega admiralata ob južnem bregu med momarično plavalnico in stopnjicami brodovja jaht.
To dovoljenje daje pristanski admiralat do preklica.
§ 12. Da se spravijo civilne ladjice na kopno na mornarični državni svet ob obrežju, omenjenem v § 1 I, za to je treba tudi dovoljenja c. in kr. pri-stanskega admiralata.
§ 13. V vojaškem pristanišču, ki je določeno edino le za namene vojne mornarice, izvršuje pri-stansko policijo c. in kr. pristanski admiralat.
§ 14. G. kr. pristanski in pomorskozdravstveni kapitanat izvršuje pristansko policijo v trgovinskem pristanišču, posle pomorskozdravstvenega urada pa v obeh delih pristanišča.
Trgovinskim ladjam, ki so po § 8 določene za vojaško pristanišče, pri katerih pa najde pristanski in pomorskozdravstveni kapitanat kak pomislek v po-morskozdravstvenem oziru, odkaže pristanski in pomorskozdravstveni kapitanat v porazumu s pristan-skim admiralatom prostor, kjer se pripnii z vrvmi.
§ 15. Delati načrte, risbe, fotografske ali drugačne posnemke zgradb, sveta ali komunikacij je v vojnem pristanišču in v teritorijalnem vodovju, ki spada k njemu, prepovedano.
§ 16. Pristanski admiralat je pooblaščen vse v okolišu vojnega pristanišča in v teritorijalnem vodovju, ki spada k njemu, z vrvmi pripete ali ploveče pomorske trgovinske ladje, plovila in ladjice brez razlike zastave, ki se zdč sumljiva v vojaškem oziru, dati nadzorovati, zasesti in preiskati po organih vojne mornarice.
§ 17. Ako se pokaže s to vizitacijo potreba prijeti ladjo, jo je izročiti pristanskemu in pomorsko-zdravstvenemu kapitanatu.
§ 18. Vsaka pomorska trgovinska ladja, ki pri-plove v puljsko pristanišče, mora na daljavo, na katero se vidijo znamenja, razviti narodno zastavo.
§ 19. Pristanski admiralat lahko pošljfe vsakčas vsem prihajajočim ladjam brez razlike zastave
ladjico nasproti in lahko dâ poizvedovati o namembi in nameri ladje, držeč se pomorskozdravstvenih predpisov.
Ako je ladja namenjena za vojaške ali morna-rične namene, ji odkaže pristanska stražna ladja primerno začasno sidrišče ali bojo. Ladjar mora na to pri pristanskem in pomorskozdravstvenem kapitanatu izprositi, da se pripusti v svobodni promet, in prejme o tem izkaznico ; ko jo pokaže na pristanski strnžni ladji, se mu odkaže dokončni prostor, kjer se pripne ladja z vrvmi.
Da se pripne ladja v vojaškem pristanišču, se mora ladjar obrniti do pristanske stražne ladje ali do pristanskega admiralata, da dobi morda potrebna napotila ali potrebno pomoč.
\
§ 20. V trgovinskem pristanišču se smejo uporabljati samo tiste boje, ki jih je pritrdila pomorska uprava.
§ 21. Ladje, ki morajo nakladati in razkladati v c. in kr. pomorskem arzenalu, so ves čas, dokler se mudé tam, v vsakem oziru podrejene tam obstoječim predpisom gledé ravnanja z ognjem in lučjo, gledé vstopanja in izstopanja in drugačnega prometa oseb in gradiva.
Ako naj ostanejo ladje tudi ponoči pripele v arzenalu, tedaj ni dovoljeno, da bi moštvo takih ladij prenočevalo v arzenalu.
§ 22. Ladjam, ki imajo gledé ognja nevaren naklad, odkaže, tudi če so namenjene za trgovinsko pristanišče, stojišče pristanski in pomorskozdravstveni kapitanat v porazumu s pristanskim admiralatom.
§ 23. Pomorske trgovinske ladje, ki vozijo petrolej, ponoči ne smejo pripluti v puljsko pristanišče.
Ako ta naklad petroleja ni določen za Pulj, je sploh prepovedano pripluti v puljsko pristanišče, razen v primeru višje sile.
Na parnike na redni vožnji, ki se ustavijo v Pulju po voznem redu, se ne uporablja sprednje določilo.
§ 24. Pristanski in pomorskozdravstveni kapitanat mora občinski upravi naznaniti, kadar priplo-vejo pomorske trgovinske ladje, ki vozijo za Pulj določen petrolej. Petrolej je treba kar najhitreje prepeljati v skladišče, ki je določeno za to.
Razklada se z ladje pod nadzorstvom poklicanih pristanskili, finančnih in občinskih organov.
§ 25. Gledé ognja nevarni predmeti, ki so last vojaškega ali mornaričnega erarja, smejo ostati čez noč na bregu le pod strogo vojaško stražo, ako bi se poprej ne mogli spraviti v stran.
§ 26. Pomorske trgovinske ladje se smejo v vojaškem pristanišču popravljati le z dovoljenjem pristanskega admiralala; stojišče za to nakaže pri-stanski in pomorskozdravstveni kapitanat.
§ 27. Voditelji pomorskih trgovinskih ladij so dolžni pokoriti se zaukazom pristanskega admiralata.
§ 28. Ako se pripeti kaka nesreča, so pomorske trgovinske ladje dolžne na zahtevanje pristan-skega admiralata takoj pomagati, kolikor morejo.
§ 29. S tem ukazom se ne izpreminjajo predpisi. obstoječi za izvrševanje stražne službe sè
strani c. kr. finančne straže v okolišu vojnega pristanišča.
§ 30. Izvrševanje ribarstva v okolišu puljskega vojnega pristanišča se uravnava v dodatku, prideja-nem temu ukazu.
Ukazi z dne 18. aprila 1887. 1. (drž. zak. št. 42), z dne 24. junija 1892. 1. (drž. zak. št. 118), z dne 1. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 182) ter z dne 5. junija 1909. 1. (drž. zak. št. 88) se s tem razveljavljajo.
Prestopki spredaj stoječih predpisov se kaznujejo po § 47 policijskega reda za pomorska pristanišča z dne 14. marca 1884. 1. (drž. zak. št. 33).
Ta ukaz dobi moč tri mesce potem, ko je bil razglašen.
Weiskir čimer s. r.
Dodatek.
Posebna določila o ribarstvu v okolišu puljskega
vojnega pristanišča.
§ 1. V okolišu puljskega vojnega pristanišča naj se zmislu primerno uporabljajo določila ukaza ministrstev za trgovino in poljedelstvo v porazumu z ministrstvom za notranje stvani z dne 5. decembra 1884. 1. (drž. zak. št. 188) o pomorskem ribarstvu z ukazi, ukrenjenimi v naslednjih paragrafih v vojaškem interesu.
§ 2. Ribiške ladjice, ki ribarijo v okolišu pomorskega pristanišča znotraj prve morske milje, smejo imeti za moštvo samo državljane avstrijsko-ogrske monarhije.
§ 3. Pristanski admiralat, oziroma poveljstvo vojnega pristanišča ima vsakčas pravico ribiške ladjice dati pregledovati po organih vojne mornarice in vojske, ki jim je poverjeno nadzorstvo in kontrola.
§ 4. Ribiške ladjice se morajo brezpogojno pokoriti v § 3 omenjenim organom.
§ 5. Ribarstvo je prepovedano:
a)	v tistem delu vojnega pristanišča, ki ga omejuje na eni strani črta pristanskega ognja sv. Petra, vzhodno obrežje otok sv. Andreja, severuo-zapadni rob konstrukcijskega arzenala, na drugi strani pa most oljičnega otoka in obrežje, ki sega od tega mosta do pristanskega ognja sv. Petra;
b)	v zalivih, navedenih v § 4, A do E sprednjega ukaza;
c)	v okrožju dolgega dola (Vallelunga) v pomorskem prostoru, ki je zaznamovan z bojami.
§ 6. V delih vojnega pristanišča, omenjenih v § 5, « in J, se sme dovolili izvrševanje ribarstva
vojaškim in mornariškim osebam na podlagi dovolila, ki ga podeli c. in kr. pristanski admiralat. Za to izdaja c. in kr. pristanski admiralat izkaznice.
§ 7. V ostalih delih vojnega pristanišča in v trgovinskem pristanišču smejo s trnkom ribariti vsi obrežni prebivalci. Za ribarjenje z mrežami in z drugim orodjem je treba pooblastila pristanskega in pomorskozdravstvenega kapitanata.
§ 8. G. in kr. vojna mornarica ima naslednje ribarske pravice:
a)	V času od 29. dne septembra do 3. dne marca izključno ribarsko pravico s trnkom in z mrežami^ v okolišu, ki ga omejuje zapadna meja trgovinskega pristanišča, južno in vzhodno morsko obrežje zaliva Vallelunga in črta, ki vodi od vzhodnega molovega čela mosta na oljični otok proti rtu Aguzzo v Vallelungi, in sicer do mejnika tam, ki stoji 79° 2' 0" od skladišč smodnika proti jugu;
b)	od 1. dne avgusta do 31. dne oktobra izključno ribarsko pravico z mrežami v okolišu, ki se razteza od zveznega nasipa kopno—otok Sv. Peter do Punte Grosse pri vhodu v pristanišče.
§ 9. G. in kr. vojna mornarica dovoljuje do preklica tudi civilnim osebam ribarstvo v tistih delih v § 8 omenjenih okolišev, ki ležč izven pasov, navedenih v § 5, v času, v katerem je tam ohranjena izključna pravica ribarjenja sploh ali z mrežami.
§ 10. Ribarjenje z vlačnimi mrežami je prepovedano v celem vojnem pristanišču.
(Slovenisoh.)
118
§11. Stopati na zaprta državna zemljišča, da bi se ribarilo s trnkom, je prepovedano.
§ 12. Stopati na državna zemljišča, da se ribari z mrežo, oziroma potegniti mrežo na kopno (tratta) je do preklica dovoljeno v naslednjih delih vojaškega pristanišča:
Severno obrežje:
Od Punte Christo do pomola pri laboratoriju za strelivo (monumentibaraka) izvzemši zaliv Zonchi.
Južno obrežje:
1.	Od mornarične plavalnice do vzhodne svarilne tablice zaliva Vergarolla;
2.	od zapadne svarilne tablice zaliva Vergarolla do vzhodne svarilne tablice zaliva Ženo (Fisella);
3.	od zapadne svarilne tablice zaliva Ženo (Fisella) do vzhodne svarilne tablice Val Figo.
§ 13. Na zaprta državna zemljišča južnega obrežja se sme stopati, da se ribari z mrežami, samo z morske strani, in ribiči se smejo muditi samo na tistem okrožju, ki je brezpogojno potrebno za delo-
vanje v njihovem obrtu. Zažigati ognje na državni h zemljiščih je najstrožje prepovedano.
§ 14. V interesu varnosti plovstva je prepovedano uporabljati umetno luč kakor pripomoček za pomorsko ribarstvo v celem vojnem in trgovinskem pristanišču. Izjema od tega velja le v času, ko se v poletnih mescih lovijo sardele; za ta lov je dovoljeno v tistih delih pristanišča, v katerih je dovoljeno ribariti z mrežami, uporabljati na pol zaslepljene svetilnice.
§ 15. Dotična podrobna določila določi pri-stanski in pomorskozdravstveni kapitanal v mescu aprilu vsakega leta.
§ 16. Mreže je namestiti tako, da se ladje in parne barkase ne ovirajo na svoji vožnji.
§ 17. Ladjice, ki ribarijo v pristanišču, se morajo tako podnevu kakor ponoči ogibati c. in kr. vojnim ladjam, kadar priplovejo in odplovejo.
§ 18. Prestopki tega ribarskega reda se kaznujejo po ministrstvenem ukazu z dne 30. septembra 1857. 1. (drž. zak. št. 198), ako niso kaznivi po občem kazenskem zakonu. 1