Poštnina plačana v gotovini
Maribor, srede ^vgusta 1934
MARIBORSKI
Stev. 172 Let6 V"’
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / PoStnl čekovni račun St. 11.409
JUTRA
Odmevi avstrijske vstale
Italijani se pomirjajo - Glasovi francoskih, angleških in italijanskih listov - Prve justifikacije - Očiščevalna akcija in nove aretacije
Italija in dogodki
v J&vstrifi
ODPOKLIC ČET Z MEJE.
RIM, 1. avgusta. Oh uarodnosocia-listični vstaji v Avstriji, je vrgla Italija na tirolsko in koroško mejo vse svoie čete iz severnih pokrajin, očito pripravljena, da izvrši tudi dejansko,
Avstriji ne bi bile razvile tako, kakor država in mora taka tudi ostati. Na so se. »Morning Post« pa piše še bolj koncu pa napada list nemške nacio-odločno in pravi, da je večino vseh naliste in kaže na razlike med narod-zmed v Podonavju kriva Italija. Nje- nim socializmom in fašizmom. Naro-na politika ni politika pomirjevanja, dni socializem je anarhičen in nor, marveč izigravanja narodov drugega zato dela strašne napake, med kate-proti drugemu. Če je tore) potrebna rimi je največja ogražanje Avstrije, kaka intervencija v Berlinu, je potre- ki je nakopalo Nemčiji odpor vsega bna vsaj enako tudi v Rimu. Nikakor sveta, fašizem pa je nasprotno moj-
kar je Mussolini sporočil podkancelar ipa ne gre, da bi Italija intervenirala strovina politične umetnosti in narod-
ju knezu Starhembergu, da je namreč pripravljen zaščititi avstrijski režim in avstrijsko samostojnost tudi z vojaško silo. Po samih uradnih poročilih je bilo na meji okoli 40.000 najmoder-neje oboroženih mož. Mimo tega pa so bile pripravljene tudi cele eskadrilje letal. Ker pa narodnosocialistična vstaja ni uspela in je režim spet gospodar položaja, je Mussolini odredil, da sc čete postopno spet umaknejo z meje. Umikanje se je že pričelo, a bo vendar trajalo še nekaj dni.
OBDOLŽITVE FRANCOSKEGA
TISKA.
PARIZ, 1. avgusta. Med tem ko gra la skrajna desničarska »Action Fran-caise« obzirno zadržanje francoske vlade glede dogodkov v Avstriji in hvali zato tembolj energlčnejši nastop Italije, zahteva levičarski in sredinski tisk, naj Francija ne sekundlra Italiji pri njeni politiki v Podonavju. Glasilo sindikalistov, ki ie znano po svojih zmernih in treznih člankih o zunanji politiki, pravi razpravljajoč o tem, da ni treba izzvati vtisa, kakor da je Italiji dovoljen stalni mandat za intervencije v Avstriji, ki bi se na ta način spremenila v politično lovišče ve-rezervirano izključno za fašistične kombinacije. Zanimivo pa je, da .ie objavil tudi nacionalistični »Journal des Debats« uvodnik Pierrea de Kiriela, ki dolži Dollfussove smrti Italijo, ker je pehala pokojnega kancelar ja v krvav© notranje boje proti socialistom in narodnim socialistom, do-čimi je v zunanji politiki onemogočala zbližamo Avstrije z državami male an tante. V »Le Jourualu« pravi Saind Brice enako, da je krivda Italije v tem, ker je rajše manevrirala z Nemčijo, kakor da bi se sporazumela z malo antanto. »Tempsov« rimski dopisnik pa naglaša, da Italija tudi še sedaj ni opustila svoje dvolične politike in je slej ko prej za narodni socializem v Nemčiji, santo če spremeni svojo politiko v srednji Evropi in se odloči za sporazum z Italijo.
ODLOČEN TON ANGLEŠKIH
LISTOV.
London. 1. avgusta. Dosti boli. kakor francoski, govore angleški listi ° krivdi Italije na razmerah v Avstriji. Tako pravi »Dailv Mali«, da je Dunaj po navodilih Rima trobil vedno v svet, da je notranje nesloge v Avblji kriv Berlin, odnosno Miinchen. ^ resnici pa je ta nesloga samo posledica Italijanskega vmešavanja v av-strljske notranje zadeve. Italija Je bi-ia tista, ki je nagnala Dollfussa v boj Proti socialnim demokratom In v fa Šizem, proti kateremu je večina pre bivalstva. Če Italije ne bi bilo med Berlinom in Dunajem, se razmere v
v Berlinu zaradi vmešavanja Nemči- ne sloge, zato je deležen simpatij vse-je v notranje zadeve Avstrije, ko je ga sveta. (O njih govori gornje pisa-sama tista, ki je že davno prekorači- nje francoskih in angleških listov! — la mejo, ki je dovoljena intervenciji Op. ur.)
kake diplomacije v tuji, pa bodisi tu di še tako prijateljski in zavezniški državi. »News Chronicle« pa graja zlasti to, da bi bila Italija z zbiranjem svojih čet na avstrijski meji lahko
Justifikacija
Panette in Holzweberja
DUNAJ, 1. avgusta. Po zaslišanju prič je državno sodišče, pred katerim sta se
spremenila avstrijski notranji konflikt zagovarjala Dollfussova morilca Panetta
v mednarodni spor, iz katerega b? utegnile nastati usodne komplikacije. Zaradi vsega tega je potrebno, da se Italiji vzame primat v avstrijskih za devah in se njena zaščita postavi na širšo in neutralnejšo podlago. Zlasti pa še svari angleško vlado, naj se ne pridruži nobeni demarši v Berlinu.
Italijanski komentarji
RIM, 1. avgusta. Mussolinijevo glasilo »II Popolo d’ It^lia« navaja govoreč o Avstriji sledeče: 1. Neodvisnost Avstrije je zagotovljena pred vsem z voljo avstrijskega ljudstva. Vojska je zvesta vladi, Heinnvehr je kompaktna, patriotsko fronto pa so duhovno okrepile poslednje izkušnje.
2.	Narodnosocialistično gibanje v Avstriji je bilo blnf, ker ni imelo za seboj množic. 3. Italija ne namerava izvesti nobene diplomatske akcije, niti se ne bo pridružila kaki skupni demar ši. Taki žalni sprevodi diplomatskih zastopnikov, pa bili še tako impozantni. niso v stilu fašistične Italije, ki ima rajše konkretne in direktne akcije. V morju raznih mednarodnih komentarjev, ki so v stilu stare Evrope, je uspe lo te dni samo italijanski akciji razčistiti ozračje. 4. Po vojni je vodila Italija napram Avstriji vedno politiko prijateljstva in sodelovanja, katero je fašistični režim v zadnjih 12 letih še okrepil. Od teea sodelovanja in iskrenega priiateljstva so imele korist vse države, ki so izšle iz svetovne vojne premagane, razorožene in pohabljene. Tako je fašistični režim v Italiji dvignil In okrepil svoj prestiž. Politika med narodne pravičnosti in sodelovanja bo dala fašistični Italiji moralne prednosti v odnošajlh napram vsem drugim državam. Italija Ima kot prva med na slednlcami bivše Avstro-Ogrske in kot zmagovalka moralno reputacijo, s katero je izvajana njena politika pra-vlcc napram vsakemu enako in jo je postavila pred vse druge države. Ita
in Holzweber, zaslišalo še včeraj dopoldne zdravnike, ki so izjavili, da je bil že prvi strel, s katerim je bil pokojni kancelar zadet, absolutno smrtonosen in bi bila smrt nastopila tudi kljub vsej zdrav niški negi. Nato je govoril državni tožilec, ki je predlagal, da se oba morilca obsodita na smrt, zagovorniki pa so zahtevali, naj se upoštevajo pogoji kapitulacije. Sodni dvor pa teh pogojev ni upošteval in je obsodil Otona Panetto na smrt na vešalih zaradi umora kancelarja Dollfussa in veleizdaje, Franca Holzwe-berja pa na smrt na vešalih zaradi veleizdaje. Ker je predsednik Miklas odklonil pomilostitev, je bila smrtna kazen ob 16.35 tudi že izvršena. Holzweber, ki je bil obešen prvi, je stopi! na vislice z vzklikom: »Umrem za Nemčijo. Heil Hitler!« Panetta je pa vzkliknil samo: »Heil Hitler!«
DRUGI PROCES.
DUNAJ, 1. avgusta. Davi se je pričela pred vojaškim sodiščem obravnava proti narodnima socialistoma Frideriku Wur-nigu in Kristijanu Maverju, ki sta obtožena umora višjega policijskega komisarja Hickla v Inomostu. Ker sta bili včeraj
izvršeni prvi dve justifikaciji hitlerjevcev je pričakovati, da bodo tudi v nadaljnjih procesih izrečene smrtne kazni. Narodnih socialistov se je zaradi tega lotilo v vsej Avstriji silno razburjenje. Pričakuje se, da bodo justifikacije, ki nikakor niso v skladu s »pomirjevalno« politiko Schu-schnigga, izzvale nove nemire.
PREGANJANJE UPORNIKOV.
DUNAJ, 1. avgusta. Avstrijski ministrski svet je včeraj načelno sprejel zakon, po katerem se vsi, ki so bili pri sedanjem uporu manj soudeleženi, internirajo, drugi pa postavijo pred sodišče. Mi mo tega se zapleni vsem soudeležencem premoženje. Obenem se je pričelo tudi že čiščenje v vrstah državnega uradništva, zlasti pa med učiteljstvom. Tako so bili na Štajerskem in Koroškem suspendirani vsi učitelji, ki so bili kakorkoli udeleženi pri narodnosodalistični vstaji. Njihovo število znaša več 100. Nekatere šole so ostale popolnoma brez učiteljev.
SENZACIONALNE ARETACIJE.
DUNAJ, 1. avgusta. Vlada nadaljuje »čiščenje«, ker je ugotovila, da so vsi u-radi okuženi z nacisti. Včeraj so v Celovcu prijeli bivšega deželnega glavarja Kernmaierja, ki je bil pristaš Deželne zveze in je simpatiziral s hitlerjevci. Največja senzacija pa ie aretacija predsednika prvega dunajskega deželnega sodišča, višjega deželnosodnega svetnika dr. Guntrama Wengerja, ki se je upri spremeniti svoje sodišče v preko in se izraža v smislu narodnih socialistov. DOLLFUSSOVA OPOROKA.
PARIZ, 1. avgusta. »Intransigeant« poroča z Dunaja, da so tam našli Dolliussov politični testament, v katerem je med drugim tudi sledeči stavek: »Če bi se zgo dilo, da umrem, naj postane politični še? Avstrije dr. Schuschnigg, vojaški šef p-' knez Starhemberg.«
POGAJANJA Z NEMČIJO.
DUNAJ, 1. avgusta. Po zanesljivih ve steh se vrše med Dunajem in Berlinom pogajanja za sporazum. Avstrijska vlada se namreč ne zadovoljuje samo s tem, da bi Nemčija slovesno priznala avstrijsko neodvisnost, ampak zahteva tudi raz pust vseh onih organizacij, ki so širile svoj delokrog Iz Nemčije na Avstrijo. Ko bodo ta pogajanja končala, se bo inž.
1	avšič vrnil v Berlin znova kot poslan!,< Avstrije.
Predsednik Hindenburg umira
SEJA VLADE. HITLER ODLETEL V NEUDECK. GENERAL
NAJRESNEJŠI KANDIDAT.
BLOMBERG
BERLIN, 1. avgusta. Danes ob 10. uri je prispela iz Neudecka vest, da državni predsednik von Hindenburg že umira. Kancelar Hitler je zaradi predsednikove bolezni že pred dvema dnevoma poklical v Berlin vse člane vlade. Danes se ie vlada sešla k seji, na kateri razpravlja
o	ukrepih	v primeru predsednikove
smrti. Po seji je odletel Hitler v Neudeck, s katerim je vlada stalno v zvezi.
PARIZ, 1. avgusta. Agencija »Havas« poroča iz Berlina, da se tam že mrzlično pogajajo zaradi Hiudenburgovega nasled nika. Najresnejši kandidati so: Macken-sen, vojvoda Brunšvlški, princ Filip He-senskl, general Blomberg in na Kitajskem se mudeči general von Seeckt. »Havas« pripominja, da ima trenutno največ iz-gledov vojni minister general Blomberg.
Angleii o poloiaju
LONDON, 1. avgusta. Včeraj Je bila v dolnji zbornici velika debata, o kateri so objavile »Times« med drugim sledeče lija je velesila, ki ima dovelj moči in | poročilo; Dasf vlada ni povečala svojih
odločnosti, da pogleda v oči vsaki nevarnosti. S. Neodvisnost Avstrije je pogoj miru v Evropi. Nemčija lahko zahteva vse, kar se ji bo zdelo upravičeno in potrebno, in more uresničevati te svoje želie na vzhodu In zahodu, na severu In v kolonHah, samo v Avstriji nima nobene pravice, ki bi izhajala bodisi Iz vojne bodisi iz mira, ker Avstrija je neodvisna in suverena
zahtev, vendar ne more Izvršiti obvez prevzetih v Locarnu. Politični barometer v Evropi kaže »spremenljivo«. Povečanje angleškega letalstva se zato ne more več odgajati. Ta novi program je minimum, ki ustreza položaju. Na koncu pa pravi:	Hočemo	popolno	uklnjenje
vsake letalske vojne, ker pa ni nobenega mednarodnega dogovora in tudi ni izgle-da, da bi se v bližnji bodočnosti mogel
skleniti, je neobhodno potrebno, da odstranimo svojo šibkost oborožitve v zraku, ki bi mogla v danem primeru izzvati druge, da nas napadejo.
VPOKLIC S. A.
BERLIN, 1. avgusta. Voditelj napadalnih čet Liitze je v svoji včerajšnji dnevni zapovedi napadalnim četam Izjavil, da poteka danes dopust in se znova začenja redna služba.
DR. RINTELEN V ZAPORU.
DUNAJ. 1. avgusta. Bivšega rimskega poslanika dr. Rintelena so prepeljali v kaznilnižko bolnišnico in ga dali v redni preiskovalni zapor
Dnevne vesti
Zaključek šolskega leta na državni nižji gozdarski šoli v Mariboru
Včeraj se je na državni nižji gozdarski soli v Mariboru zaključilo šolsko leto 1933-34 z zahvalno službo božjo in z razdelitvijo izpričeval. Ob tej priliki sta imela lepa in bodrilna nagovora na odhajajoče gojence enoletne šole predsednik izpraševalne komisije višji šiumarsld svetnik v p. g. inž. Karel Tavčar in u-pravnik šole višji šumarski svetnik g. inž. Zmago Ziernfeld.
Enoletno gozdarsko šolo je obiskovalo v tem šolskem letu 7 gojencev. Sklepni izpiti so se vršili dne 28. in 30. julija in
jim je predsedoval kot zastopnik banske uprave g. inž. Karel Tavčar. Rezultati izpitov so bili naslednji: Jakob Prešeren (odlično), Rudolf Skumavc (prav dobro), Viktor Žnidar (prav dobro), Frid. Barzol (dobro), Josip Čufer (dobro), Martin Hribar (zadostno), Klemen Rabič (zadostno).
Prvi razred dvoletne gozdarske šole je obiskovalo 14 gojencev. Učni uspehi na tej šoli so bili naslednji: 1 ni izdelal, 1 je ostal neazprašan, 2 imata popravni izpit, vsi ostali pa so izdelali.
Komemoracija za pokojnim generalom Maistrom. Oblastni odbor Narodne obrane priredi jutri v četrtek 2. t. m. ob 20. uri na verandi restavracije »Union« komemoracijo za pokojnim generalom Rudolfom Maistrom. Govorili bodo polkovnik v p. g. Vaupotič (ne Lavrič, kot smo včeraj pomotoma poročali), ravnatelj Studijske knjižnice g. J. Glaser in prvi državni pravdnih v p. g. dr. Jančič. Pozivamo ves nacionalni Maribor, da se u-deleži te pietetne prireditve.
Ob sedmini smrti osvoboditelja Maribora generala Rudolfa Maistra se bo brala v četrtek 2. t. m. ob 8. uri zjutraj v tukajšnji stolnici maša zadušnica. Vabimo vsa nacionalna društva, organizacije itd., da se je udeleže v čimvečjem številu.
Maistrovim borcem. Zveza Maistrovih borcev opozarja vse svoje članstvo, da bo jutri v četrtek ob 8. uri zjutraj v stolnici sveta maša zadušnica za pokojnim generalom Rudolfom Maistrom. Udeležba je za vse člane strogo obvezna. — Odbor.
Vsem somišljenikom JNS. Odbori vseh mestnih krajevnih organizacij JNS pozivajo vse svoje somišljenike, naj se v čim večjem številu udeleže komemora cije za pokojnim generalom Rudolfom Maistrom, ki bo jutri zvečer ob 20. uri na verandi restavracije »Union«.
Poziv vsem strelcem. Uprava mariborskega strelskega okrožja poziva vse strelce, naj se udeleže jutrišnje komemoracije za pokojnim generalom Maistrom, ki bo ob 20. uri na verandi unionske restavracije.
Mestno kopališče v Kopališki ulici bo od 1. avgusta zopet odprto, in sicer bodo kopalne ure po sledečem redu: kadne kopeli ob sredah, četrtkih, petkih in sobotah od 9. do 19., ob nedeljah od 8. do 12.; parne kopeli za moške ob četrtkih in sobotah od 9. do 19., ob nedeljah pa od 8. do 12.; parne kopeli za ženske ostale dneve od 9. do 19.; masaža in pedicure pa vsak dan.
»Putnikov« izlet z avtokarom v Miin-chen, ki je bil določen za čas od 3. do 10. avgusta, je zaradi nerazčiščene politične situacije v Avstriji preložen na poznejši čas. Informacije sledijo.
Zahvalo izrekam banovinskemu okrožnemu zdravniku g. dr. Turšiču v Mariboru, Aleksandrova c. 35, da mi je 6. julija ohranil življenje in me ozdravil. — Franjo Cvetko, šolski upravitelj.
Dijaško letovišče v Martinščlci je letos zelo dobro zasedeno. Zdaj je v Mar-tinščici 180 dijakov iz Zagreba, 95 iz Beograda, 53 iz Maribora, 29 iz Velike Kikinde, 22 iz Ljubljane itd. Od začetka junija do zdaj je bilo v Martinščici že 540 dijakov.
Povratek kolonije iz Kaštela Lukšiča. Sinoči so se vrnili dečki iz Kaštel Lukšiča, kjer so bili na letovanju. Privedel iih je v Maribor vodja počitniške kolonije g. Ravtar. Z njimi je prispelo tudi 12 mladih Koroščev, ki jih je poslal na letovanje mariborski Klub koroških Slovencev.
Hrvatsko primorje pohio letoviščarjev.
število letoviščarjev v Hrvatskem primorju je že sedaj 20% večje kakor lani.
V	Crikvenici je 3000 gostov, na Rabu 2000, v Novem 1000, v Kraljeviči 600, v
Selcah 500, itd.
Mednarodni plesni turnir na Bledu. Da
nes se prične na Bledu mednarodni plesni tecnir, na katerem se bodo ipomerili najodličnejši zastopniki plesnih parov iz vse srednje Evrope, ki goie ples kot šport.
3 dni
3 dni
samo
Lutkovno gledališče
VELIKA
1-2-3 KAVABNA
Dr. Rudolf Lovrec ne ordinira od 2. do 20. avgusta.
Danes zvečer na vrtu restavracije
»Union« koncert. Igra »Triglav-jazz«.
Na Mariborskem otoku bo jutri 2. avg. zabavni večer. Med drugim nastopi tudi priznani tenorist Lukman. Avtobus vozi do 23. ure. Vstop prost. Začetek ob 20. uri.
Dne 2. avgusta t. I. bo na tukajšnjem glavnem kolodvoru javna licitacija najdenih predmetov, kot običajno od 8. do
12.	ure.
Sokol I. Znake in legitimacije za izlet v Zagreb dobite vsak dan od 19.—20. ure na letnem telovadišču pri tajniku bratu Štublju M.
»Jadran«. Vaja za dečke, ki nastopijo dne 1. septembra, je jutri v četrtek in ne v petek, kakor sem včeraj pri vaji povedal. V petek je vaja samo za moški zbor. Pevovodja.
Potrdila za plačevanje šolnine. Držav ni upokojenci, kakor tudi aktivni držav ni uslužbenci, ki potrebujejo potrdila o višini neposrednih davkov pri vpisu svojih otrok v šole zaradi pravilne odmere šolnine, naj vlože svoje prošnje za izda jo predmetnih potrdil čimprej pri pristojnih uradih, da jim jih bodo mogli izdati pravočasno. V zadnjih dneh pred začetkom šolskega leta pride običajno toliko vlog, da se delo ne more izvršiti v redu.
Učiteljski maturanti letnikov 1875 do 1885, ki so maturirali v Mariboru, bodo obhajali za časa letošnjega Mariborske ga tedna svoje obletnice po sledečem sporedu: v soboto 4. avgusta ob 10. uri sveta maša v stolnici, ob 11. uri skupen sestanek v lovski sobi pri »Orlu«, ob 13: skupen obed na terasi pri »Orlu«, ob 16: izlet na Mariborski otok, zvečer pa o bisk gledališke predstave na prostem; 5. avgusta dopoldne bo obisk razstave in veseličnega prostora Mariborskega tedna ter muzeja, popoldne pa izlet v o-kolico. Prijavljenci, ki žele, da jim odbor preskrbi prenočišča, naj to takoj javijo prireditvenemu odboru, ki mu predseduje upokojeni nadučitelj g. A. Ocorelec.
Zavarovanje potnikov avtobusnih pod-jetlj. Danes stopi v veljavo pravilnik o obveznem zavarovanju potnikov avtobusnih podjetij. Po tem pravilniku, ki ga je predpisalo ministrstvo za trgovino in industrijo, se nanaša zavarovanje na podjetja za redni prevoz potnikov z motornimi vozili. Zavarovanje, ki ga predpisuje ta pravilnik, znaša največ 25.000 Din, če se pri vožnji zaradi nezgode poškoduje ali ubije ena oseba, in 400.000 Din, če se poškoduje ali ubije več oseb
V	tem primeru se bo za vsako osebo iz plačalo 25.(XX) Din. Za primer poškodovanja tujih stvari ali prtljage potnikov, je pa v tem pravilniku predvideno zavarovanje 30.000 Din. Za izgubo prtljage vsakega potnika se določi vsota 500 Wu Zavarovanje bodo morala izvršiti podjetja v smislu tega pravilnika pri doma čili zavarovalnih družbah.
Konferenca avtobusnih podjetnikov. V Beogradu se je v nedeljo pričela konferenca Zveze avtobusnih podjetij Jugoslavije. Na konferenci je bila sprejeta daljša resolucija, ki zahteva, naj merodajni krogi nemudoma ukrenejo vse potrebno, da se reši avtobusni promet v naši državi propadanja. ,, , , • -
Kajne:
vse!
Eleganten pisemski papir v mapah: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11.
Sprejiem gojencev v pomorsko zrako-plovno podčastniško šolo mornarice v Divuljah. Letos bo sprejetih v omenjeno šolo 20 gojencev. Tečaj se bo pričel 1. oktobra ter bo trajal dve leti. Za sprejem v šolo pridejo v poštev mladeniči, ki so jugoslovanski državljani, stari 17 do 21 let, zdravi in sposobni za letalsko službo, ter so dovršili vsaj štiri razrede o-snovne šole. Prednost pa imajo oni prosilci, ki so absolvirali kako nižjo strokovno šolo ter so bili vsaj leto dni v kakem obrtu.
Čebelarjem. Vse čebelarje, ki bodo pre vazali čebele na ajdovo pašo, obvešča Čebelarsko društvo, da smejo zaradi letošnje zgodnje letine, izjemoma odvažati čebele na ajdovo pašo že od 1. avgusta dalje, bodo pa morali čebele toliko dni pred 20. septembrom odpeljati s pašišča, kolikor dni pred 10. t. m. jih bodo pripeljali na pašo.
Mariborski teden
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandeljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu. sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice.
Ljubosumnost ga je spravila na zatožno klop. Včeraj dopoldne se je zagovarjal pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča 47-letni delavec France Posefta iz Puconcev v Prekmurju1 Posetta je bil obtožen, da je obstrel svojo ženo in njenega ljubimca. Pri obravnavi se je zagovarjal, da ni imel namena usmrtiti nobenega, končno pa se je vdal in priznal, da je streljal na svojo ženo iz ljubosumnosti, na njenega' ljubimca pa iz maščevanja. Ker je ljubimca svoje žene ranil, je bil spoznan za krivega in obsojen na 2 leti težke ječe ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let.
Pobegli dečko. Mariborska policija je bila obveščena, da je posestniku Francu Zorku pri Sv. Antonu v Slov. goricah pred dnevi pobegnil od doma njegov 13-letni sin. Dečko je srednjevelike šibke postave, plavolas in oblečen v kratke rjave hlače. Klati se najbrže kje po Mariboru. Kdor bi kaj vedel o njem, naj spo roči mariborski policiji.
Ukradeno kolo. Ko se je mudil Franc Greifoner v ženski porodnišnici, je pu stil svoje kolo na dvorišču. Medtem se je pa kolesa polastil neznan tat in Se z njim odpeljal. Kolo je vredno okoli 600 Din in ima evidenčno št. 52258.
Tržni tatovi na delu. Ne mine skorai dan, da ne bi bila na trgu ukradena kak šna gospodinja. Okradenih pa je bilo tu di več mlekaric in prodajalk, ki so jim dolgoprstneži odnesli obleko in obutev ter druge predmete. Te dni je postala žrtev tržnega tatu žena tesarja v Limbušu Ana Lipovnikova, ki ji je odnesel črno usnjato torbico, v kateri je bilo 90 Din, prometno knjižico, glasečo na ime nje nega moža Franca in več drugih listin. Gospodinje, pazite na trgu na svoje predmete!
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 2 tm.: Ob 12.15:	»Svirajte	cigani« (Plo-
šče); 12.45: poročila; 13.00: čas. reproducirani .violinski koncert; 13.30: reproducirani koncert kozaških zborov; 19.00: plošče po željah; 19.30: »Ljubljanski Židje v minili dobi« (R. Dostal); 20.00: prenos iz Beograda; 22.00: čas, poročila, radijski orkester.
Grajski kino. Od danes srede dalje ve lefihu iz Napoleonove dobe »Črni Ivu zar«. Konrad Veidt. Mady Kristians, Wolf Albaoh Retty. Prihodnji spored: »Grofica Marica«.
Kino Union. Samo v sredo in četrtek >Qwick« z dražestno Liliano Harvejevo, Hansom Albersom in Paulom Hdrbiger-jem. Od petka dalje senzacionalni dvojni spored Buffalo Bill v filmu »Plamena smrt« in Ken Maynard »Pravica zmaguje«.
od 4. do 15. avgusta 1934
Repertoar Narod, gledališča
•Sobota, 4. avgusta ob 20. uri v mestnem parku na otroškem igrišču ob koncu Tyršove ulice: »Kulturna prireditev v »Črni mlaki«. Premiera.
Gledališka predstava na prostem. V okviru Mariborskega tedna uprizori mariborsko gledališče za otvoritev tedna Golievo komedijo »Kulturna prireditev v črni mlaki« v mestnem parku na otroškem igrišču. Režijo vodi glavni režiser J. Kovič, sodeluje pomnoženi ansambl, velika komparzerija in godba »Lira«. Sedežev je 754. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni (Tel. 23-82). Vstopnina od 35—10 Din. Stojišča po 8 in 5 Din. Premiera bo to soboto.
Razstava Mariborskega slovenskega ženskega društva, odseka za pospeševanje domače obrti. Odsek si je zadal hvaležno nalogo, da uvede razne panoge domače obrti v naše kraje. V vinorodnih Halozah se je po zaslugi odseka razvilo tkanje volnenih predmetov ter bodo na razstavi marljive Haložanke pokazale svoje delo, tkale bodo in prodajale obenem svoje lepe izdelke. Tudi v mestu samem se je posrečilo vzbuditi zanimanje predvsem za tkanje perzijskih preprog ter bo ob tej priliki razstavljenih več prekrasnih izdelkov. Orniožanke razstavijo svoje že znane šivane čipke, Cia nice ženskega društva gojijo vezenja vseh panog. Opirajo se na narodne noše in narodno vezivo ter propagirajo domače narodne noše. Razstavi je pri-klučena tudi revija narodnih noš, kjer bodo pokazane predvsem noše iz bivše mariborske oblasti kakor s Pohorja, iz Savinjske doline, iz Slovenskih goric itd. Po načrtih društva se na podlagi starih slovenskih vezenin izdelujejo nove, sedanjim potrebam in okusu prilagodene, poslužujejo pa se tudi čisto modernih tehnik. Glavni namen odseka je vzbuditi interese za okusne domače proizvode in ustanoviti s tem temelj za domačo obrt v naših krajih. Razstava, ki bn vzo-r.no urejena, bo nedvomno popolnoma dosegla svoj namen.
»V žaru m čaru šuniovitega Pohorja«-Pod feni naslovom je izdal dr. Franc Mišič lepo opremljeno, 192 strani obsegajočo knjigo, ki je mimo tega še bogato ilustrirana. Naroča se pri avtorju v Mariboru, Aškerčeva ul. 22, ali pa sedaj tudi v Mozirju in stane samo 30 Din.____________
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru. zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očisti mo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja sve-dočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« Kren-člca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Razne nesreče. V Košakih je padla 50-letna zasebnica Ljudmila Lupinjškova tako nesrečno, da si je zlomila desno roko. Po nesrečnem naključju pa si je zastrupila kri 20Ietna v Jezdarski ulici stanujoča delavka Angela Ritonjeva. Hujša nezgoda je doletela tudi v Lenarčičevem kamnolomu! zaposlenega 32letnega delav ca Romana Disingerja, ki ga jo zasulo kamenje, pri čemer je dobil hude poškodbe po vsem telesu. Na Slomškovem trgu pa je včeraj popoldne povozil neki avto 9letnega šolarja Milana Anselua. Deček je dobil pri tem hude poškodbe na levi nogi in roki. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Zlomljena roka. Čevljarski pomočnik Anton Krainer jo prišel včeraj na rešilno postajo, ker ga je bolela roka. Tam so ugotovili, da ima desno roko zlomljeno pod laktm. Zlomil si jo je, ko je padel po stopnicah v svojem stanovanju. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Vremensko poročilo mariborske meteorološko postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 23.7 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 17.6 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 23 stopinjah 7,35.8, reduciran na ničlo pa 733; relativna vlaga 72: vreme je obla* Čno in soparno; vremenska napoved napoveduje, da se bo vreme spremenilo-
Komunalne zadeve naše okolice
Seja studenškega občinskega odbora
V	ponedeljek popoldne ob 16. se je *ršlla pod predsedstvom župana g. Kalo-ha redna seja studenškega občinskega odbora. Uvodoma se je g. Kaloh spomnil umrlega častnega člana občine Studenci S■ generala Rudolfa Maistra in orisal velike zasluge pokojnega generala. Poročilo župana so občinski odborniki Poslušali stoje in ob koncu vsi navzoči vzkliknili pokojniku v večno slavo in čast.
Nato je podal g. Kaloh obširno poročilo o delovanju občinskega sveta v zadnjih tednih. Navajal je, da je med drugimi daroval g. Peter Remar 1000 Din za studenške reveže. Zaradi zgraditve tovarne za usnje v Studencih je Mariborsko ribarsko društvo poslalo dopis, v ka tereni navaja vse predpise, po katerih se mora ravnati, da ne bi trpel ribji zarod. Posestnika Komut in Fazarinc sta opozorila z dopisom občino, da je zadnji čas, da se breg ob Dravi popravi, če se hoče preprečiti morebitna večja katastrofa. Tudi vsi posestniki, ki imajo svoja posestva ob tej cesti, 'zahtevajo takojšnjo popravilo brega ob Dravi. Občinski odbor je vzel vse prošnje na znanje, vendar se zaenkrat zaradi pomanjkanja denarja ne more ničesar ukreniti, ker če se hoče preg temeljito popraviti, bi bilo Za to delo potrebnih 50.000 Din.
Občina Studenci je sicer imela v proračunu predvideno postavko za obdavčenje prejemkov, pa jo je banska upr. črtala, tako, da se regulacija brega ob Dravi letos ne more realizirati. Vsa prizadevanja župana dobiti denar za prepotrebna dela, so bila brezuspešna. Občinskemu uslužbencu Kolariču se odobri enkratni prispevek 100 Din za kolo, ki ga rab: za službo. Nadalje je g. Kaloh sporočil, da je občina napravila v Radvanju dva mostiča in je tudi popravila druge manjše prehode. Med občinske uboge je bil pre-
vzet Mihael Vodušek. Prošnja Julijane Hojsove za podporo se odgodi do takrat, ko se bo dognalo, ali je zares potrebna podpore. Zadeva električnega voda ob posestvu Maksa Kolnika se je ugodno rešila in se bo pričelo delo v najkrajšem času. Elektrifikacija za razsvetljavo cest v Radvanju bo stala 26.887 Din. in bo potrebnih 23 žarnic. Skušal se bo dobit! od električnega podjetja popust.
Za izvedence, oziroma cenzore pri davčni upravi za občino Studenci so bili ponovno izvoljeni gg. odborniki Omulec, Smode in trgovec Rantaša, dočim sta bila izvoljena v odbor za javna dela gg. Brenčič in ROipret. Ge. Fani Slugovi se dovoli koncesija za bufet v lastnem lokalu. Za gradbeno komisijo so določeni po novem predpisu župan g. Kaloh, Omulec in Hoste ter občinski tajnik. Navedeni go spodje tvorijo sedaj stavbeno komisijo.
Na studenškem pokopališču bodo napravljena nova železna vrata, ki jih bo izdelal ključavničar Brundula v Studencih kot najcenejši ponudnik. Za pokopališče se je izdelal pokopališčni red, ki velja za obe pokopališči, za radvanjsko pa se je napravil nov načrt in se bo v nadalje po tem ravnalo. Za vzdrževanje obeh pokopališč je odbor sklenil vpeljati novo pristojbino pogreba z duhovnikom in sicer se plača za tihi pogreb (otroški) 10 Din, za pogreb z enim duhovnikom 25 Din, z dvema duhovnikoma 50 Din, s tremi pa 100 Din. Cene grobov pokopališč obeh občin so izenačene, samo pristojbina za grobarja v občini Radvanje ostane kot doslej. Ker dosedanje radvanjsko pokopališče ne ustreza več potrebam, se je sklenlo kupiti nov prostor za pokopališče. V občinsko zvezo so bili še sprejeti Peter Remer, Josip Kolarič in Henrik Nipič, nakar je župan g. Kaloh sejo zaključil.
St. Jurij ob Pesnici
Strelska tekma v St. Juriju ob Pesnici
Preteklo nedeljo je bila v obmejnem Št. •Mirju strelska tekma tamkajšnje strelske družine, pri kateri je sodelovalo okoli 100 strelcev. Največ med njimi je bilo domačinov, bili so pa tudi iz Maribora in najbližje okolice. Streljalo se je ves dan od 8. zjutraj do 19. ure. Izstreljenih je bilo okoli 2.500 strelov. Organizacija tekme je bila brezhibna, kar je predvsem zasluga agilnega predsednika strelske družine g. Stanka Trčelja in njegovih sodelavcev. Tekmi so prisostvovali med drugimi tudi gg. sreski načelnik dr. Senekovič, podpolkovnik Pajo Stanišič kot ^stopnik mariborskega strelskega okrona. nadalje Franjo Lukner, predsednik strelsk© družine na Teznem, lovci so bili zastopani potom strelskega mojstra g. Roberta Vukmaniča in g. Alojza Špra-gerja. Streljalo se je na več tarč z vo-
jaško puško in na malokalibersko tarčo. Gostje iz Maribora so streljali samo na tarčo Maribora, dočim so kmečke družine streljale na vse tarče. Dame so streljale z malokalibersko puško, otroci pa z malo zračno puško. Rezultati so bili naslednji: Tarča Maribor: vojaška puška 200 m za goste in ostale. 1. Trčelj Stanko 91, 2. prof. Pero Cestnik 89. 3. Robert Vukmatyič, 89, 4. Dušan Hinič 87, 5. podpolkovnik Stanišič 86, 6. Josip Vračko 8-4, 7. Alojz Šprager 82. Tarča Kozjak: 1. Josip Vračko 91, 2. Stanko Trčelj 87,
3.	Al. Paskolo 86, 4. Lekan 85, 5. Dobaj 82, 6. ga. Trčeljeva 78, 7. Lavrenčič 87, 8. Maks Paskolo 87, 9. Jos. Hlade 74, 10. Harih 73, 11. Dreisiebner 72, 12. Ferk 72,
13.	Gamzer 71, 14. Verdonik 57, 15. Josip Hlade (Sv. Križ) 57. Tarča Pesnica: Trije stavi po 5 strelov brez ponavljanja. 1. Švajncer 112, 2. Trčelj 107, 3. Dobaj 103, 4. Fanedl 97, 5. Gamzer 96, 6. Vračko 88, 7. Alojz Paskolo 88, 8. Harih 70, 9. Lekan 64. Malokaliberska tarča: malo-kaliberska puška na .50 m. 1. ga. Vukma-
C* L»*
Iz kolonije mariborskega P.R.K. v Bakarcu
III
Nočni mir v Bakarcu je v znamenju pravičnosti, enakosti inosvete. Začelo se je s prihodom fantov Koprivničanov, par don, gospodov Koprivničanov, saj imajo skoraj vsi že 20 let. Do njihovega prihoda je bilo vse res mirno. Prišli so torej, kakih 6 sli 7, najeli so si prvo nadstropje neke hiše in ustanovili takorekoč svojo kolonijo. Prvi večer so utrujeni od vožnje mirno zaspali, drugi večer pa so Priredili »Mariborčankam« mi|0 serenado. Violina je čivkala, saksofon brundal in KOspodje fantje so se trudili, da bi k temu lepo peli-
“Se je že začelo,« je rekla teta prihodke jutro. »No, pa naj jim bo za nocoj, ni bilo prehudo in potrudili so se tudi.«
Da pa bo vladala pravičnost in da no zamere, so opogumljeni po prvem uspehu naslednjo noč zbudil! Celjanke. Budili so jih vztrajno in glasno od blizu >n daleč, da se je slišalo po vsem Bakarcu.
Pa so rekle Mariborčanke' : -/Pokažimo jim, kako se lepo zapoje.«
»In kdaj,« je pripomnila teta.
Odpravila se je dmižba, — toliko da so bili ljudje, večinoma so bila le dekleta,
— po večerji na pomol, posedla, spustila noge nad vodo in premilo začivkale proti Bakru, da je odmevalo od golih kraških sten. Pele so vztrajno, .skoro celo brez umetniških pavz. Repertoar silno pestro mešan: slovensko — hrvatski
— srbski in »šlagerji«, Pele pa so tudi z občutkom! Kako bi tudi drugače: pred njimi večno nemirno morje, čolnički, tam v daljavi luči mesta Bakra, od vseh strani impozantne skalne stene, preko vsega še topel poleten večer z zarjo, rdečimi oblaki in drugimi zapeljivimi pritiklinami. Kako naj bi pela drugače prepolna dekliška srca pred kritičnimi poslu šalci — izprehajalci, katerim se je treba zahvaliti, revanžirati in umetniško vplivati na nje z ozirom na kraj, čas in način podavanja. Da se je hotela vsaka med njimi še posebej postaviti, je vendar jasno.
»Nocoj bomo pa mi zapeli,« je rekla družba Celjanov in Celjank, ko so se pozno od nekod vračali. »Ampak pred našim domom ne, da ne bo zopet kdo
ničeva 91, 2. ga. Trčelieva 87, 3. Gamzer 8&r4.- Šprager 84, 5. gdč. Linda Leber-jeva 82. Naraščaj: zračna puška na 10 m. 1. Robnik 46. 2. Vračko 46, 3. Franc Hlade 44. 4. Senekovič 43, 5. Ivan Hlade 43. 6. Švajncer 43, 7. Benčan 43 in 8. Moravec 24. Po končanih tekmah je bila razdelitev nagrad, nakar je v imen« mariborskega strelskega okrožja spregovoril podpolkovnik Stanešie o pomen« strel skih tekem na severni meji ter se zahvalil g. Trčelju za vzorno organizirano prireditev, nato se je pa razvila prosta zabava, pri kateri so peli tudi pevoi »Lune« iz Krčevine pri Mariboru.
Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu
Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu je za novo šolsko leto ki se prične 15. septembra, praznih še nekaj mest, zato se podaljšuje rok za vla ganje prošenj do 15. avgusta t. 1.
Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu). kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane s 5 Din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričeva-
lo	o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno,iz kake druge šole, izjavo staršev, odnosno varuha (kolek 2 Din), s' katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki rcflekti-rajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu prejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto. Starost najmanj 16 let in z dobrim .uspehom dovršena osnovna šola.
Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolven ti dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda.
Oskrbnina znaša do preklica 25 do 300 Din na mesec po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje vsak mesec vnaprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in izka-zilo o višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Obenem pa naj zaprosijo za podporo še sres ki kmetijski odbor. Izkazilo o višini prispevka kmetijskega odbora je priložiti prošnji.
Ptuj
Strela povzročila požar. Zadnje neurje, ki je divjalo po Dravskem polju in Halozah in napravilo ogromno škodo, je povzročilo tudi požar. Strela je udarila v klet posestnika in gostilničarja Franca Piška na Bregu pri Majšperku, zaradi česar jel nastal požar. Zgorela je razen kleti tudi velika stiskalnica za grozdje in sadje ter mnogo vinske posode. Zgorelo je vse do tal in ni bilo misliti na gašenje zaradi pomanjkanja vode. Škoda znaša čez 30.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino.
Težka avtomobilska nesreča. V soboto 28. t. m. ob 18. uri je nastal na javni cesti pri Rogoznici karambol med kolesarjem in avtom, pri čemer je dobil kolesar smrtnonevarne poškodbe. Ob navedeni uri je privozil na kolesu 57-letni posestnik Franc Kranjc iz Trnovske vasi proti Rogoznici, namenjen v Ptuj. Za njim je privozil z veliko brznio neki avto in podrl pri izogibanju kolesarja na tla. Šofer je s svojim avtom odbrzel naprej, kolesarja pa so pobrali ljudje in ga spravili z rešilnim avtom v ptujsko bolnišnico. Poškodbe ponesrečenega Kranjca so smrtnonevarne: na glavi se vidijo globoke rane. a težke so tudi notranje poškodbe in trikratna fraktura leve noge. Kako je nesreča nastala in kdo jo je zakrivil, se še ne ve, ker ni bilo prič, pač pa je uvedena preiskava, ki bo prinesla jasnost.
Svinjska kuga. V Ptuju je izbrtuhnila svinjska kuga. Oblast je odredila vse potrebno, da se kuga ne razširi.
Gospodarske vesti
Zrcalo našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. t. m. naslednjo statistiko: (Številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo v lanskem letu.) Otvorjenl konkurzi: v dravski banovini 1 (5), savski — (3), vrbaski in donavski — (—), primorski, Beogradu, Zemunu in Pančevu — (1), drinski 2 (—), zetski 1 (1), moravski 1 (—), vardarski 1 (—); razglašene prisilne poravnave izven konlkurza: v dravski banovini 6 (—), sav ski 3 (—), vrbaski, primorski in donav-sk: 1 (—), drinski, moravski, vardarski ter Beogradu, Zemunu in Pančevu — (—), zetski 5 (—); končana konkurzna postopanja:	v	dravski	banovini	3	(2),
savski 3 (3), vrbaski in primorski 2 (—), drinski, zetski in moravski 1 (—), donavski 2 (1), vardarski. Beogradu, Zemunu in Pančevu — (—); potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 6 (—), savski — (5), vrbaski, zetski, moravski, vardarski ter Beogradu, Zemunu in Pančevu
—	(—), primorski 4 (1), drinski 1 (—) in | donavski 2 (4).
Spiritistična seja
Pri Podobnikovih imajo spiritistično sejo. Vse sedi v napeti tišini in v mraku okrog skrivnostne mizice. Hipoma se zru šijo iz omare krožniki in kozarci na tla
ter se raztreščijo z glasnim truščem. »Duh naše zadnje služkinje« zašepeče hišna gospodinja.
kaj rekel.« _ In vrezali so koračnico, eno pa drugo in tretjo, da so se jim noge kar same prestavljale in jim je tako postala pot prekratka. Pa kdo bi pel samo koračnice v mešani družbi ob teh lepili večerih, ko je srce tako polno nečesa toplega, opojnega, kar se da mnogo bolj izraziti s kako milo pesmijo. Ustavili so se torej v parku blizu svojega doma in priredili — čast komur čast — pravcati koncert.
Po tolikih glasbenih produkcijah je bilo domačinom nerodno: da ne izgleda, kakor da oni ničesar ne razumejo te umetnosti, so hitro oživili svoj umirajoči tam-buraški orkester in prirejali koncerte na pomolu in »betonu«, velikem betonskem podu v ostalem že davno porušene tovarne, kjer se je dalo tnidi plesati. Godci so že poklicno žejni ljudje in ko je večer za večerom nehal ples na tetino povelje okoli 10. ure, so se godci zbrali v gostilni in tam dalje »vršili« svoje umetniško poslanstvo. Kar jim je manjkalo pri harmoniji ali jim je spodrsnilo pri melodiji, so vse pošteno nadomestili z jakostjo. Ko so prišli za njimi še užejani plesalci, je nastal zbor, rečem vam zbor, da bi ga bil vesel še Zeus — gromovnik. Posebno so se izkazali tisti večer, ko je bil ribičem razdeljen zaslužek za vlovljenih 500 tunov in je njih zadruga prejela oko-
li	50.000 Din.
Gostilničarka Grubišička je zavistno zapirala svojo gostilno z roloji pred okni in vrati, da se le nič te umetnosti ne izgubi in da je ne bodo deležni oni, ki za njo — za Grubišičko in za umetnost — nič ne žrtvujejo, temveč mirno spe doma. Ko je pričela pevce že tako opajati njihova pesem, da so pozabili na pijačo, je postalo Grubišički naenkrat umetnosti dovolj. Stopila je k enemu in k drugemu in ga potrepljala po rami: »Budite dobri, pa idite kuči!«
Na cesti pa tako močen zbor ni imel prave osrednje točke — vsaj praznega litra. Razdelili so se v skupine: eni so jo mahnili navadno1 po trgu in navzgor mamo cerkve proti Tnrinovemu selu, kjer so Vlasta in Sekiea, posebno pa nju-u	komaj	čakali,	da	jih	kdo
zbudi. Drugi so ostali in prirejali koncerte tu in tam po Bakarcu. Toda ti so slabo naleteli. Mate namreč, Mate, ki je prej pri plesu, pitju in petju živahno sodeloval, ta Mate je med tem smuknil domov in se vrnil ne več kot prejšnji civilni Mate, temveč v uniformi kot policaj, — »službena ličnost« — in čim je odbila polnočna policijska ura, so morali pevoi domov ali v zapor.
Konec
MARIJ SKALAN:
109
Roman iz prazgodovine človeštva.
»Poizkusimo se izmuzniti skozi njihovo vrsto dalje po reki,« je ukazal pribočnik.
Veslači so znova napeli vse moči. Galeja je odbrzela proti desnemu bregu, od katerega so bili Atlanti najbolj oddaljeni. Toda prav tedaj so se na poveljniškem brodu dvignile tri postave in pričele dajati ubežnikom neka znamenja. Ker so bili Atlanti brez orožja, jih Azteki niso napadli. Spoznali so, da jim žele nekaj sporočiti in so pustili, da so se jim s svo jo galejo približali. Eden izmed trojice Atlantov je zaklical iz polnih pljuč:
»Vdliki vam dovoljuje prostost!«
»Si slišal?« je vprašal princ.
»Če ni prevara?«
»Bodimo previdni!«
»Naše zasledovanje je ustavljeno,« je klical Atlant. »Ste razumeli?«
»‘ntio,« -*e odgooril Savadagak, »a vam ne verujemo.«
»V imenu Semiša Ofirisa, velikega, faraona faraonov in solnčnega božanstva Raja, govoril sem!«
»To je zakletev!« je vzkliknil princ.
»Govoril je resnico.«
»Zakaj nam dovoljujete odhod?« je zaklical princ.
»Govoril sem! Po nalogu velikega.«
Aftagad in Savadagak sta odložila orožje in se dvignila. Galeji sta se tesno približali druga drugi. Na atlantski so stali na krovu vsi vojščaki s častniki. Poveljnik sedme galeje je dejal:
»Milost, princ princev! Moj gospod me pošilja, da sporočim tebi in tvojim, da smete nemoteno zapustiti Atlantido in se vrniti v deželo večernih gora. Naše delo je opravljeno. Vrnemo se.«
»Sporočite faraonu faraonov našo zahvalo in pozdrave!« je dejal princ.
»Milost, gospod! Storimo po tvojih besedah. Dovoli nam samo, da te spremimo do. ostalih galej, ki so odplule naprej in jih odpokličemo.«
»Zastavite vesla!« je ukazal Savadagak vojščakom.
Galeja se je premaknila in odplula dalje po veletoku; vštric z njo so plule atlantske. Tedaj je prihitela na krov Eva-lasta, pokleknila pred Aftagada in se s čelom dotaknila tal.
»Odpusti mi, v imenu očeta mojega,
brat moj, princ princev!« je vzkliknila.
»Aftagad jo je prijel za roke, dvignil in objel:
»Odpustil sem ti že davno, sestra moja, princesa princes! Tvoj sklep je tudi moj sklep. Nisem več prejšnji, ki je prihajal na slonu v srce sveta. Če si ti trpela, sem jaz spoznaval in spoznal. Nisem te zasledoval, da te ujamem in vrnem faraonu semisirskemu. Iskal sem te zato, da ti pomorem in pobegnem s teboj nazaj v deželo najinega očeta.«
»Hvala ti, brat moj!« je vzkliknila Eva-lasta. »Oba pa dolgujeva hvalo dvema junakoma, ki sta žrtvovala zame in zate vse. Brez njiju, se sedaj ne bi vračala k svojemu očetu. Prvi stoji tu...«
»Moj pribočnik Savadagak.«
»Drugi leži v podkrovju nevarno ranjen.«
»Tekač Buramak?«
»Da, on. In z njima sta njuni izvoljenki, dve azteški deklici iz Semisirisa, hčer ki zlatarja Ulamaka. Sprejmi ju v svoje okrilje in podari jima svojo milost. Moji dvorjanki sta.«
»Pelji me k njim!«
Aftagad, Evalasta in Savadagak so planili v podkrovje k ranjencu in deklicama.
»Milost, princ princev!« je pozdravil tekač in se hotel dvigniti. Deklici sta se zgrudili na tla.
»Ne dvigaj se!« je ukazal princ. -Žrtvoval si svoje zdrave mlade moči za sestro mojo, princeso princes. Odslej bodi moj prvi dvorjan, a ti, pribočnik, prevzameš poveljstvo vseh mojih čet in postaneš moj prvi namestnik.«
»Milost, princ princev!« sta vzkliknila Savadagak in Buramak. -Hvala ti!«
»In sedaj,« je dejal Aftagad, ^mi pripovedujte, kako ste pobegnili?«
»Pripovedovala ti bom sama,« je hitela Evalasta. »Poslušaj me!«
In princesa je pričela opisovati po vrsti vse svoje doživljaje na dvoru Semiša Ofirisa, srečanje z Nefteto in Arikdinilo, beg v podzemlje Osenčja, pot v pragozd pod planjavo piramid, potovanje dveh no či, skrivanje v pritoku Kale, boj z zasledovalci in vse kar se je zgodilo v teh dneh strahu in upanja.
Med tem je plula galeja dalje z atlantskimi, ki so kmalu dohitele prve zasledovalce in jih ustavile. Atlantsko bro-dovje se je z vsemi počastitvami poslovilo od Aztekov in sprejelo na krov tudi Abusirisovega vojščaka, ki ga je bil Savadagak ujel v goščavi nad pritokom in vozil s seboj na galeji. V prvih popoldanskih urah so atlantske galeje obrnile krmila in nastopile pot povratka v Se-misiris. Azteška ladja je plula sama dalje proti morju.
Delo našega Sokolstva
Potreba učitelja Sokola v Krčevini.
Kakor doznavamo, bodo v začetku prihodnjega šolskega leta velike spremembe v krčevinskem učiteljskem zboru, in če se pravočasno ne ukrene potrebno, bo trpela šola, t. j. naša deca. Za bolniški dopust bosta zaprosili kar dve učiteljici, a nujno potreben ga bo mimo teh dveh tudi šolski upravitelj. Ker imamo tukaj močno, komaj štiri leta staro Sokolsko društvo Maribor III, ki ima že od ustanovitve sem velike težave v tem, da ne najde stalnega načelnika, zato opozarjamo in prosimo prosvetno oblast, naj postavi sedaj namesto ene obeh učiteljic, ki gresta na bolezenski dopust in potem v stalni pokoj, učitelja Sokola, ki je do-služil kadrski rok in bi z dobro voljo kot načelnik našega Sokola vežbal številno
sokolsko deco, naraščaj in člane v telovadbi. Sedaj je najlepša prilika, da se to zgodi, ker mnogo za Sokolstvo vnetih mladih učiteljev — abifeurientov čaka na službe in marsikateri bi rad prevzel to izvenšolsko delo v Krčevini. Vse ostalo učiteljstvo na tej šoli je že več ali manj »priletno«, podpira sicer sokolsko delo po svojih močeh, toda za načelnika, oziroma načelnico ne sodi. Naj bi ta naša javna prošnja ne ostala klic vpijočega v puščavi, marveč naj bi prosvetna oblast v polnem obsegu izvolila upoštevati. V nasprotnem primeru si umijemo roke, ako naš Sokol Maribor III ne bo pokazal uspehov, kakršnih si javnost in oblastvo želi.
Letno gledališče Sokola Ruše javlja, da se vrše z mrzlično vnemo priprave
za uprizoritev Jurčičevega »Desetega brata«, združene s proslavo 90-letnice rojstva J. Jurčiča. Dramatiziral je »Desetega brata« po izvirnem romanu domačin Franjo Sornik. vnet propagator gledališke umetnosti na deželi. Ker so se informirala društva iz različnih krajev za datum uprizoritve, javljamo na tem mestu, da bo predstava nepreklicno 12. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldne. Prijavili so doslej svoj obisk tečajniki Zveze kulturnih društev, Sokol Celje, Slovenjgra-d-ec, Šoštanj in drugi.
Sokolska četa Sv. Barbara v Slov. goricah je priredila preteklo nedeljo v tamkajšnji šoli Finžgarjevo dramo: »Razvalina življenja«. Glavno vlogo te življenjske igre je odigrala žena šolskega upravitelja ga Veliščkova tako lepo in naravno, da so se vsi gledalci kar čudili. Ženski spol je kar z odprtimi usti poslušal in živahno odobraval Lenčino nepri-
siljeno srčnost, za kar je žela živahno o-dobravanje. V splošnem so bili vsi igralci zelo dobri in so se tudi svojih vlog skrbno naučili. Zelia prebivalstva ie. da se naj ta igra ponovi.
Šport
Okrožni odbor LNP, službeno. V nedeljo 5. t. m. bodo naslednje tekme? V Mariboru ob 10. na igrišču SK Rapida prijateljska tekma SK Svoboda mladina: SK Rapid mladina. Službujoči odbornik g. Franki. Na igrišču SK Svobode ob 15.30 prijateljska tekma SK Rapid rezerva :SK Svoboda rezerva in ob 17. prven stvena tekma SK Reka (Ljubljana) :SK Svoboda. Službujoči odbornik gosp. Filipančič. V Čakovcu ob 17. na igrišču Čakovškega SK' pokalna tekma Cako-večki SK Varaždinski SK. Službujoči odbornik g. prof. Jelašič.
Mali oglasi
Prodam
NAPRODAJ URA NA NIHALO.
klavir, dolg (Schweighofer), umivalnik, ogledalo in pudl-Naslov v upravi lista. 3128
NAPRODAJ VEČJE POSESTVO
v letoviškem kraju. Naslov v upravi »Večernika*. 3118
POPOLNOMA NOV\ SPALNICA
naprodaj. Vetrinjska ulica 22, Skof.__________________3116
STAVBENA PARCELA V MARIBORU.
zelo lepa, približno 3000 kvadratnih metrov v Magdalen-skem predmestju, primerna tudi za industrijske svrhe proti gotovini naprodaj. Natančneje pove:	Ce-
Ije, Strossmajerjeva 1-1. 3125
STANOVANJSKA HIŠA naprodaj. Pobrežje, Delavska ulica 9.	3115
OMARA S PREDALOM,
nočne omarice, postelja s tapeciranim žičnikom, vse dobro ohranjeno za 400 Din naprodaj- Mizarstvo, Miklosi reva 6.	3123
Stanovanie
Službo dobi
TAPETNIŠKEGA IN MIZAR. SKEGA VAJENCA
sprejmem. Vpraša se Koroška cesta 8.	3124
LEPO STANOVANJE
v vili, I. nadstropje, 3 sobe, kuhinja, 2 balkona in vse pritikline, se s 1. septembrom odda. Medvedova ulica 18. Ogledati med 10. in 14. uro-3127
Sobo odda
OPREMLJENO. SNAŽNO, SOLNCNO SOBO
oddam s 1- avgustom. Pristan 6-1.	3097
NAPREDNOST
naznanja vsem svojim članom in prijateljem društva, da ?e je preselila iz dosedanjih prostorov Tattenbachova ulic« štev. 1 na
Glavni trg žtev. 23
Mestno načelstvo mariborsko.
X. štev. 10813 (2307-1934).
Razpis službe upravitelja zgradbe carinske pošte v Mariboru.
Maribor, dne 28. VII. 1934.
REVIGAL
mast, mixtura in milo proti kožnim boleznim
Reg. pri Min. s. p. in nar. z. v Beogradu. Ime zakonom zaščiteno kon. št. 8407-9-10
MMc: lekarnar BRANISLAV mONDNI Slovenska Bistrita (Dravska banov na)
Reg. pod S. br. 6540 od 5. IV. 1934.
Razpis.
Mestna občina mariborska razpisuje v smislu razpisa Ministrstva Financ br. 32.346/1 V službo hišnika - upravitelja nove zgradbe carinske pošte na glavnem kolodvoru v Mariboru. V poštev pridejo samo strokovnjaki, ki se razumejo na central no kurjavo in manjša popravila pri električnih, plinskih in vodovodnih inštalacijah. Vešč mora biti državnega jezika v govoru in pisavi.
Kvalificirani interesenti dobe potrebna pojasnila v mestnem gradbenem uradu Frančiškanska ul. št. S, soba št. 2 med 5. in 9. uro.
Pravilno kolekovane. prošnje z dokazili o sposobnosti, pristojnost:, nravnosti in ostalih osebnih podatkih ter z navedbo zahteve mesečne nagrade je vposlati mestnemu načelstvu mariborskemu do 15. avgusta 1934.
Mestni načelnik:
Dr. Lipoid, s. r.
NAPREDNOST regist. pomožna blagajna v Mariboru, Giavni trg 25
Razglas
o volitvi društvenih delegatov.
Podpisano načelstvo naznanja, da se v smislu § 19. društvenih pravil vršijo volitve delegatov za občni zbor dne 16. avgusta 1934 oh H10. uri zjutraj v društvenih prostorih, Maribor, Glavni trg št. 23.
Člani so prejeli te dni dostavljene zadevne glasovnice in poziv ter prosimo one Člane, ki niso prejeli glasovnic in obvestila, da iste reklamirajo v društveni pisarni do 5. avgusta t. 1. Reklamaciji je priložit1' kot legitimacijo društveno zavarovalno polico. Brez teh listin se ne izdajo nlkake glasovnice.
Maribor, dne 1. avgusta 1934.
Načelstvo blagajne NAPREDNOST.
1. r.
Bojk
Podpirajte Protituberkulozno ligo!
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik i?dsjatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
ŠlAii&O DETELA v Mariboru,
predstavnik